Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K «*0 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 118. Telefonska Številka 65. Celje, v soboto, 28. maja 1910. Čekovni račnn 48.817. Leto II. Po volitvah v Bosni in Hercegovini. Glasilo hrvaške ljudske napredne stranke v Splitu »Sloboda« piše: »Volitve v novi bosansko-hercegovinski deželni zbor so pokazale zanimiv rezultat. da so vse konfesije razun katoliške glasovale skoro enodušno in da pridejo torej v deželni zbor že na podlagi poprej sklenjenih kompromisov zjedinjene stranke. To ■ za Srbe in mohamedance, dočim so katohw,y ofiolnoma razcepljeni. Volitve so pokazale, da je nadškof Štadler doživel povsod, kjer je imel narod odločevati, poraz, in ne samo on, temveč tudi cela njegova politika. Ni odločilno to, da je dobil Štadler v kuriji inteligence vendar polovico (t. j. dva) mandatov; odločilno'je, da je narod zavrgel njegovo politiko. Poraz Stadlerjeve politike je dalekosez. pomena za to, ker ne zadenejo posledice toliko njega samega kolikor celi hrvaški narod, kateri bode za njo stroške plačal. Štadler je s intransingentnostjo napravil celo zmešnjavo med Hrvati in tako zmanjšal odporno silo katoliškega elementa, to je Hrvatov. Dosegel je, da bodo ostali Hrvati brez večjega vpliva in privlačne sile v novem deželnem zboru; ravno hrvaški element, za katerega je zahteval Štadler primat v Bosni, bode v bodoče brez večjega pomena. Zato se vlada že v »Bosnische Post« odpoveduje Hrvatom; kajti tudi slepec mora videti, da se bode dalo z deželnim zborom delati le v takem slučaju, ako se bode ustvarila iz pravoslavnih in mohame-danskih poslancev zanesljiva delovna večina. Zato pomenja rezultat volitev in rezultat dosedanje hrvaške politike v Bosni ne samo Stadlerje-vega poraza, temveč poraz bosanskega hrvatstva sploh. Nekoč so bili mohamedanci čisto na tem, da se priklopijo Hrvatom; v novejšem času se je začelo misliti vsled dogodkov v banovini na narodno edin-stvo Hrvatov in Srbov. Hrvati bi lahko na jeden ali drugi način igrali veliko ulogo v Bosni. Danes pa vidimo, da so se ne samo skoraj vsi Srbi raliirali na strogo autonomističnemu programu, na separatistični podlagi, temveč da so se tudi mohamedanci popolnoma odtujili od Hrvatov in so danes njihovi največji nasprotniki. Katoličani so razcepljeni in povrh tega katoliška kurija tudi ni popolnoma hrvaška, temveč volijo v njej naseljeni nemški in madžarski elementi in je tedaj vpliv narodnih Hrvatov prav slab. Moramo mirno reči, da je vse to Stadlerjevo delo. Ako ne bi on tiral računajoč s slabo politično vzgojo narodovo svoje samomorne politike, bi prišla na površje zdrava načela neodvisne narodne politike: liberalni katoliški elementi bi se zbližali z moha- medanci in pravoslavnimi — in hrvatstvo bi pridobilo na prosvetnem in moralnem vplivu to, kar mu manjka na številni moči. Štadler je pa tu— gotovo na dunajske in rimske migljaje — posegel vmes in zasejal globok razdor v jeden in isti narod, katerega so razdvojile tri konfesije. To je seveda pogodi vladama na Dunaju in v Budimpešti: deli in vladaj je staro geslo! Vendar pa je Štadler sedaj mrtev in bosanski Hrvati bodo morali skrbeti za to, kako si bodo moralno in politično zopet odpomogli. Vsaka polovična politika elementov, kateri danes Stadlerju nasprotujejo, bode Hrvatom bolj škodovala ko koristila. Zato upamo, da bodo današnji zmagovalci nad Stadlerjem toliko dosledni in odločni ter bodo napravili temeljit preobrat. Njihov uspeh je doslej za narod pomemben samo z negativne strani; bode li tudi s pozitivne, to bodemo še le videli.« Občinsko gospodarstvo v okoliški občini celjski in v mestu Celju. Občina okolica Celje je ena največjih občin na Štajerskem. Po številu prebivalstva in davčni moči selahko meri s katerimkoli trgom. Za Slovence ima ta občina največjo važnost. Kajti občinsko ozemlje obdaja mesto Celje v zaključenem krogu tako, da mora vsak, kdor hoče priti iz Celja, stopiti na tla okoliške občine. Pred kakimi tridesetimi leti so gospodarili v okoliški občini Nemci in slovenski, pod vplivom celjskih Nemcev stoječi možje. Gospodarstvo je bilo za takratne čase slabo. Slovenci so izprevideli, da morajo dobiti občino v svoje roke, ako nočejo dopustiti, da bi se z občinskim denarjem gospodarilo po volji nemških Celjanov, ter so z združenimi močmi dosegli v najkrajšem času popoln uspeh. Najprej je prišel v slovenske roke tretji razred, pozneje drugi in prvi. Oni slovenski možje, ki so bili svoj čas za odborniki voljeni iz tretjega razreda in so morali sedeti z Nemci skupaj pri občinski mizi, so priče, kako je takrat nemška večina gospodarila, kako je takrat ta večina Slovence in kmete sploh zasramovala in zasmehovala in bi lahko mnogo povedali o tem, kako so takozvani »deutschfremdlich« kmetje morali plesati po taktu celjske gospode. Tistih za Slovence in okoliške kmete sramotnih dni je bilo torej pred kakimi petindvajsetimi leti konec. Slovenski in neodvisni možje so gospodarili v občini in mora se reči, da so gospodarili varčno in dobro. Občinsko premoženje v drugih kmečkih občinah, posebno premoženje mesta celjskega je pa- dalo. Mesto Celje in druge občine v bližini so se zadolževale in govori se, da so n. pr. dolgovi mesta celjskega dosegli med tem časom visokost treh miljonov, kar gotovo ne govori za to, da bi bilo v mestu Celju dobro gospodarstvo. V občini okolica Celje so pa zavedni in neodvisni kmetje in odborniki občinsko premoženje ne zmanjšali, ampak povečali, tako, da je naraslo na okoli 90.000 K. Ako se pomisli, da so se med tem časom, kar so imeli Slovenci občino v rokah, izdatki podvojili vsled visokih potrebščin za šolo in ubožce, dalje da se je med tem časom vse močno podražilo, dalje da je postalo posipavanje cest, gradnja mostov itd. dražja, da so se naravno povišali stroški za zdravstvo in policijo, potem se moramo naravnost čuditi, da je občinski odbor sploh mogel občinsko premoženje povečati. Da se je to zgodilo, to daje slovenskemu občinskemu gospodarstvu najlepše spričevalo. Neki člankar se v »vahtarici« zadira nad tem, da ima občina okolica Celje petdesetodstotno dokla-do in pravi, da se nikjer ne pozna porabe te doklade. To je licemerstvo in navadna zahrbtna laž neznanega dopisnika. Vprašam: kdo je kupil pokopališče, kdo zidal v Gaberju hišo, kdo ustanovil in deloma pokrival stroške za otroški vrtec, kdo je poskrboval v Gaberju, Zavodni in na Bregu potrebno razsvetljavo, kdo je tu pa tam — kjer je kazala najnujnejša potreba, popravljal ceste, kdo je poskrbel za redarja in orožniško patruljo v Gaberju, kdo je plačeval za deško in dekliško šolo, kdo je skrbel za ubožce, katere dan na dan tovarne občini naprtijo na rame? — Ni vsega tega storila občina? Občinski zastop pa je vzlic tem velikim potrebam izhajal s 50% doklado. Ako bi imeli Nemci občino v rokah, bi gotovo bile danes doklade že nad 60%. Le poglejmo v celjskem mestu doklade. Ako zračunimo doklade na direktne davke z doklado na najemnino in vodarino, dobimo 61%. Na vžitninski davek je naložila mestna občina celjska 60% doklado. Rad bi videl obrtnike, posebno gostilničarje, rad bi videl hišne posestnike, ki bi si v teh razmerah želeli priti pod mestno gospodarstvo ali pa ki bi želeli, da pridejo v okoliški občini Nemci zopet na gospodstvo. Vprašal bi rajši neznanega va-htaričinega dopisnika, kako z 61% in 3 miljoni dolgov gospodari mestna občina? Naj mi povejo celjski gospodje, zakaj ne kanalizirajo Vrtne ulice, Karolinške ceste, Schillerjeve ulice, Poljske ulice itd., akoravno bi morali v teh ulicah kanalizacijo izpeljati, posebno že zaradi vodovoda! Naj mi povejo celjski gospodje, zakaj podpira celjsko mesto z denarjem celjskih davkoplačevalcev Siidmarko in i*chulverein, zakaj nastavlja toliko uradnikov, kontrolorjev, mu-zikantov? Naj mi povejo celjski gospodje, zakaj podpirajo zadolženi »Nemški dom«? Tukaj pometajte, LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. ss Češki spisal Igndt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XI. Beneška noč. Gospod Vonasek je prorokoval, da bo avanziral Vejvara »ravnokar«, vendar je trajalo še precej časa, predno so se uresničile Vejvarove zlate sanje. Na magistratu gre vse z resnimi uradnim i koraki. Ni majhna stvar, napraviti iz praktikanta koncipista. Vejvara je upal, da dočaka to spomlad, v polovici marca približno, da bi mogel prinesti Pepici na njenega godu dan svoje imenovanje kot najdražh dar — žalibog, ni dočakal tega. Prišel je samo s šopkom in s skromno, vendar radostno gotovostjo, da se to že pripravlja. No, in slednjič je pristopil prvo soboto v juniju k njemu gospod svetnik Vonasek in mu je blagohotno povedal, da bo danes teden o njem odločeno. Slednjič je izpolnjen in odobren elaborat o razširjenju nekaterih referatov, o imenovanju novih tajnikov in kon-cipistov — in med temi bo on, Vejvara. Najbrže pri seji mestnega sveta danes teden, gotovo, da! Prvi, komur je Vejvara takoj drugi dan to zaupal, je bila Pepica. »V soboto, najdražja gospodična Pepica, molite zame. V soboto zvečer zveste, na čem sem. In zjutraj v nedeljo bo to v časopisih. V nedeljo torej pridem Pepica, in poprosim cenjene stariše, da bi mi izročili najdražji biser — da bi mi izročili--« Vejvara je zajecljal in Pepica je bila rdeča kakor mak. »Ali dovolite, Pepica, da to napravim?« je za-šepetal Vejvara. »Ali smem upati, da ste moja ... ?« »Večno!« je dahnila Pepica. »Nikomur še ne pravite ničesar, Pepica zlata«, je pravil Vejvara. »Niti mamici ne?« je odgovorila Pepica. »Niti mamici, ki vam je bila od prvega dne tako naklonjena?« »No, da, Pepica, to ni nič prepovedanega, vendar se bojim, da ne bi vkljub temu pričakovanju iz-podletelo ..« »Ne, gospod Vejvara, ne bo izpodletelo! In mamica bo neizrečeno vesela — mamici ne smeva tega utajiti.« »Dobra duše ste, Pepica, kakor vaša mamica«, je rekel Vejvara. »Napravite, kar mislite, da bo dobro.« Pepica je imela prav. Mamica je bila nepopisno vesela. Vejvara bo povišan. Vejvara pride poprosit za roko Pepičino! In ako je bilo še kaj veselejšega od poročila o Vejvarovem avanziranju, je bila radostna, ginljiva misel: »Zaroka — Zaroka!« Vejvara pride gotovo dopoludne. Oče mora o-stati doma, da bo slišal izpoved Vejvarovo in prošnjo za roko hčerke Pepice, da bo dal resen očetovski odgovor. In takoj popoludne ali zvečer bo slavnostna zaroka. Tiha, domača, ali pomembna slavnost! Na vsak način je treba povedati to očetu. In še to nedeljo, ko je Vejvara zaupal Pepici in Pepica mamici, je zaupala to skrivnost tudi gospa Kondelikova soprogu, kaj jih najbrže danes teden čaka. »Pripravi se stari — to bo le en trenotek v našem življenju, nikdar se nam ne povrne ...« * Celi teden je bilo pri Kondelikovih nemirno. Mojster se je ob priliki izrazil, da se mu zdi vse to kakor priprava za vojsko. Dami sta švigali iz sobe v sobo, iz kuhinje na hodnik in v klet, prinašale za-kuhe, čistile namizno orodje, pripravljale posode, Katinka je izpirala garnituro novih, še nerabljenih, toda orumenelih prtičev — in mojster Kondelik je gledal na vse nestrpen in nezadovoljen. Ni imel miru. Njegov popoldanski spanec so motila vrata, ki so s« neprenehoma odpirala. Dami sta se sicer trudili, da bi hodili kar najbolj tiho, vendar to ni pomagalo: tla ▼ sobi so se tresla pod njima in porcelan in steklo na o-marah je žvenketalo od jutra do večera. Gospod Kondelik je legel po obedu na divan z največjo slastjo, tako da je komaj gledal, toda s spancem ni bilo nič. To šumenje v stanovanju, te pritajene stopinje so ga dražile in komaj je legel, je od pri oči popolnoma in gospod Kondelik se je sam prevalil. »Prokleto krevsanje!« je grmel potihoma in je stisnil zobe. Vse to me je čakalo na stara leta, zato, ker imam hčer. Ako bi imel še eno in bi moral slaviti še eno zaroko — bi me zadel mrtvoud in preselil bi se na Olšane .. .«*) »Beti«, je rekel nekega dne ženi: »Ako delaš že z zaroko tak hrum in šunder, kaj bo še le, ko bo svatba, to bi rad vedel!« »Veš, stari,« je odgovorila gospa, »to skrb prepusti meni. Ti si oče, ti si bil božje orodje, da nisva ostala sama na svetu, opuščena, in sedaj imam skrbf za svojo Pepico. Zakon je krasen, svet stan — spomni se na najina leta — in če sedaj stopa vanj Pepica, mora imeti le radost in krasen spomin za življenje. Človek se samo enkrat omoži ali oženi — ne bi si želela, da bi se Pepica dvakrat omožila — in zaroka je k temu vesel uvod. To naj si zapomni Pepica do smrti.« gospodje — in glejte, kako bodete pasivna svoja podjetja, svoj Waldhaus in svoje pasivne hiše spravili v red! Tukaj poglejte, okoliški občani, kako se ne sine gospodariti! — Glede ostalih »vahtaričnih« napadov in sumničenj pa se bodemo že še pomenili. Politična kronika. NOVICE IZ PARLAMENTA. Včerajšnja seja. Zbornica je včeraj nadaljevala prvo čitanje veteranskega zakona. Stvar je srečno dozorela tako daleč, da je bil izvoljen za generalnega govornika kontra posl. Nemec; — pro-govorniki so resigni-rali na besedo. Tekom kratke debate je došlo do hudega spopada med Stolzlom in socijalisti, kateri so se norčevali iz črno-rdeče-zlatih veteranov in konečno zapustili zbornico. — Potem se je končala razprava o stavbnih pomanjkljajih na praških in dunajskem vseučilišču; sprejeli so se tozadevni predlogi in se jim je priznala nujnost. Prihodnja seja se vrši zaradi razprav v proračunskem odseku še-le v petek dne 3. junija. Konferenca klubovih načelnikov. Včeraj se je vršila konferenca klubovih načelnikov. v kateri so se izrekle vse stranke za pravočasno rešitev proračuna. Soc. posl. Seitz je stavil predlog, naj bi se končalo proračunsko razpravo v 12 sejah po 12 ur do 25. junija; proračunski odsek bi pa moral biti gotov že do 7. junija. Posl. Sylvester in Pacak sta naročala predsedniku proračunskega odseka, naj bi se s posameznimi strankami glede točne rešitve drž. proračuna dogovoril. Slednjič je sklenila konferenca, da se da na dnevni red državne zbornice še poročilo odseka o tehničnem preizkuše-vanju in poročilo draginjskega odseka o skrbi za stanovanja in o oddaji javnih del. Proračunski odsek je odobril proračun železniškega ministerstva. Včeraj je govoril posl. Marckhl med drugim tudi o žalostnih razmerah na konjiški železnici in je zahteval remeduro. Konečno je priporočal pospeševanje nemško-nacijonalne železničarske zveze. — Obžalovati je, da se ni spustil v debato o zeležniškem proračunu noben slovenski poslanec. Sporazumne konference. , Posl. Udržal je naznanil oficijelno * mjnistersk. piedsedniku, da se bode še le v seji Češkega kluba {zveza vseh čeških državnozborskih poslancev) dne 2. junija odločilo, kedaj in kako bodo češki agrarci vložili svoj okvirni jezikovni zakon in ali se bodo "udeležili sporazumnih konferenc ali ne. Italjanska pravna fakulteta. »Neue Freie Presse« poroča, da se med Nemct vedno bolj utrjuje prepričanje, da se mora iz nujnih vzrokov priznati Trst za sedež italj. pravne fakultete. Le malo nemških poslancev še nasprotuje. Italjani se tudi trudijo, pridobiti za se Rusine. KRECANSKO VPRAŠANJE. , Tekom pogovora, katerega sta imbte francoski minister za zunanje zadeve Pichon in Anglež sir Ed. Grey, se je napravil sledeči načrt za rešitev krečan-skega vprašanja: Vse štiri obrambne velesile bi naj pozvale krečansko narodno skupščino, da sprejme mohamedanske poslance zopet v svojo sredo. Nadalje naj ostane status quo z 1. 1908. Kreta naj bi ostala še nadalje turška vazalna država s popolnoma lastno upravo. Za višjega komisarja bi naj bil zopet imenovan Zaimis — le ako bi on odklonil, bi se naj »Saj ona ne bo pozabila!« je menil mojster. »Saj bo imela vedno moža pred očmi!« »No, ne govori, stari, imej malo potrpljenja. Ko bodeva potem sama skupaj, popolnoma sama, veruj mi, da se ti bo tožilo po malem nemiru. Srce se mi stisne, kadar pomislim, da je ne bova več imela. Vendar je bolje, ako bova nekoč opuščena midva, kakor da bi ostala opuščena ona. ko naju ne bo veC tu. Ti ne misliš na to, stari, toda jaz — jaz sem o tem že mnogo premišljevala ...« Poleti so bili Kondeiikovi vsako sredo in soboto zvečer na vrtu Meščanske Bčsede, na koncertih, ako je bilo lepo vreme — od lani seveda z Vejvaro. Tudi v sredo pred ono željno pričakovano nedeljo so se tam sešli. In tu je povedal Vejvara, da ve, kam bi šil v soboto. 2e prejšnjo nedeljo je mislil na to. V soboto zvečer se priredi na Žofinu*) velika narodna slavnost v korist Osrednje Matice šolske — njen vrhunec pa bo beneška noč na otoku in na reki, z lampijoni, s čarobno razsvetljavo, z umetnim ognjem na velikem splavu sredi Vltave — no, skratka, nekaj česar se ne vidi vsak dan. V Besedi so ležala na vseh mizah poleg navadnega programa domačega koncerta tudi povabila k slavnosti s programom, tako da ni bilo Vejvari niti treba pokazati vabila, ki ga je imel v žepu. Pripovedoval je o pripravah, opisoval že naprej kar je slišal kje od znancev, in je pripomnil, da bi bilo vredno iti pogledat. Vstopnina je samo štirideset krajcarjev za osebo, rodbinski listki po goldinarju — in v tak pomemben namen! Gospa Kondelikova in Pepica sta poslušali z veliko pozornostjo. Razumeli sta, zakaj se Vejvara o tem meni, in natihoma sta soglašali z njim. Samo če bi oče ...! mislilo na katerega druzega, Italija in Rusija še niste odgovorili na ta predlog. POLJAKI IN RUSI. Petrograjska »Rječ« poroča iz Varšave, da se bode vršila v Sofiji specijalna konferenca za pogovor o poljsko-ruskem vprašanju. PRUSKA POSLANSKA ZBORNICA je včeraj odklonila vladno predlogo volilne reforme. Bethmann-Hollweg je na to predlogo umaknil. Mož ima trdo prusko bučo in ne bode odstopil; tudi zbornica iz umijivih razlogov ne bode razpuščena. Po poročilu »Voss. Zeit.« misli baje vlada v jeseni vložiti novo predlogo glede volilne reforme. RUSINSKO VSEUCILIŠKO VPRAŠANJE. Ultimatum Rusinov v pogajanjih glede razmer na lvovskem vseučilišču se glasi: Sedaj obstoječe rusinske učne stolice na lvovskem vseučilišču se naj pomnožijo in smatrajo za autonomne; rusinsko vseučilišče se naj takoj ustanovi kakor hitro bo dovolj teli učnih stolic za 3 fakultete. Dnevna kronika. Umetniški humoristični list bo začel izhajati v Belgradu pod imenom »Žiža«. To bo prvi umetniški list te vrste v Srbiji. Sodelovali bodo najodličnejši srbski in hrvatski pisatelji in umetniki. Književna senzacija na Ruskem. Moskovska cenzura je nedavno zaplenila knjigo »V konjskem svetu«, ki je izšla v Kalugi, češ, da vsebuje jako nemoralne opise iz višjih ruskih krogov. Ko se je prepoved razglasila,, se je dokazalo, da je knjigo napisala kneginja Gorčakov, žena gubernatorja v Kalugi. Koncentracija železnic na Angleškem. Angleška je ena izmed redkih držav, ki še vzdržujejo sistem privatnih železnic. Sedaj pa se uvideva vedno bolj, da so železnice po svoji naravi ustvarjene za monopol in da se ponesreči vsak poskus, ustvariti konkurenco. V novejšem času se skušajo ustvariti obratne enote iz posameznih podjetij. Parlament tozadevne pogodbe treh takih podjetij ni odobril, in zdaj premišljujejo te o novi primerni obliki koncentracije. V aferi Hofrichter se najbrž že danes izreče sodba. Srbske šole na Turškem. Turška vlada je dala zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli pokoriti predpisom novega šolskega zakona. Postonjsko jamo so si ogledali 24. t. m. udeleženci mednarodnega časnikarskega kongresa. Hrvatski ban dr. Tomašič je bil danes sprejet v avdijenco pri cesarju.' Domneva se, da bo dal cesar ob tej priliki sankcijo volilni reformi. Maeterlinck contra Abranyi. Budimpeštansko najvišje sodišče je dne 25. t. m. imelo soditi o tožbi pisatelja Maeterlincka proti Abranyiju, ker je ta brez dovoljenja prvega predelal njegovo »Monna Vanna« za operni libreto. Abranya ter ravnatelja opere Ma-der in Meszaros so bili obsojeni vsak na 100 K globe in na uničenje konfisciranega libreta. Zanimiv pojav pri volitvah v Bosni, Pri volitvi v II. kuriji v Mostaru je proti kandidatu nadškofa Štad-lerja škofu Šariču in proti kandidatu zajedničarjev dr. Mazziju nastopil kot izrazit naprednjak in proti-klerikalec Nikola Spuževič. Rezultat je bil: Šarič 45, Spuževič 105 in dr. Mazzi nad 200. Za protiklerikalno idejo v zapuščeni Hercegovini vsekakor lep uspeh! Mornariška razstava se otvori maja I. 1911 na Dunaju. Priredi jo avstrijsko brodarsko društvo. Namen razstavi bo prebivalstvo v notranjosti države zainteresirati za mornariška vprašanja. Dopisi. Iz učiteljskih krogov. Ves smrad so vže klerikalni listi vsled bližajoče se državnozborske volitve izlili na »liberalno« učiteljstvo. ki ni nikjer do sedaj poseglo v volilno borbo. Kakor vse kaže, bode zopet agitacijsko sredstvo klerikalcem šola in zopet šola — ter učiteljstvo. Ker je fraza — vera je v nevarnosti — vže tako obrabljena, da ne drži dovolj in je vže sleherni volilec, če je še tako »udarjen«, izpre-videl, da se niti ena laž, ki so jo klerikalni farizeji za Ježovnikove volitve ljudstvu z najsvitlejšim peklenskim ognjem grozeč — slikali — ni izvedla in izvršila, izbrati je bilo treba novo sredstvo in to naj bi bila šola in učiteljstvo. Pri tem pa, ko v eni sapi bruhajo najpodlejše izraze na ubogo učiteljstvo. izraze, katerih je le največja propalica zmožna — pri tem so pa čisto pozabili, da je njihov, po »milosti božji« izbrani in od »sv. Duha« potrjeni kandidat Verstovšek — tudi u-čitelj. Poučuje sicer v srednji šoli in ima naslov doktorja in profesorja — a učitelj je le. In ravno ta njihov izvoljenec je bil še pred nekaj leti prav zagrizen liberalec, ki sploh ni o »prečastitih« drugače govoril kakor — »ta far« — kar so itak vže listi mnogokrat poročali. Da pa ima tak značaj — učitelj tudi na Štajerskem svoje pristaše med ljudsko - šolskim učitelj-stvom, je samo ob sebi umevno. Kakor prof; Ver-stovšeku ni liberalna stranka pomagala do kakega mandata in je sluteč, da se to potom farovžev preje doseže — presedlal, tako se nahaja tudi med ljudsko-šolskimi učitelji takih revic, ki mislijo, da jim bode po kranjsko-slomškarski metodi podeljen kak boljši drobivec kruha. Takim ljudem tudi ni treba v šoli bogve kako delati in truditi se, vsaj jim je še vsaka, še tolika napaka in pregreha dovoljena. Naročeni morajo biti na »Slov. Gospodarja« ali »Stražo«, kimati morajo s klerikalci in svojce. Zaupati popolnoma farovžem — pa je dobro! Poznam učitelja, o katerem sem cul, da v šoli nazivlja učence s sledečimi izbranimi izrazi: »Prokleta duša sakramenska«! — ^Kaj ne, res lepi izrazi, katerih pa ni izgovoril kak liberalec (bil bi vže davno zadavljen) ampak pristni klerikalni podrepnik — slomškar prve vrste. Ljudstvo v onem kraju ve o tem. tudi »prečastiti« vedo -— a saj se lahko oči in ušesa zatisne, če je pa drugače ta človek tak čeden in popolnoma naš — in posebno —■ kar je tudi kaj vredno — njegova boljša polovica — tudi čisto »naša«! O šolskih uspehih in drugem pa ni da bi človek pri takih ljudeh govoril. Učiteljstvu, ki si je ohranilo še čut sramu in stanovsko samozavest, ne kaže sedaj drugega, kakor da take ljudi izbacne iz svoje srede. Tak tovariš m več naš tovariš — na kraj ž njim. kamor spada! Pa riti bo menda kdo ugovarjal, češ, potem bi se pa pri nas tudi »Slomškarija« pričela—kakor na Kranjskem. Gotovo — saj Je" vže tu, le s tem razločkom, da so bili na Kranjskem toliko »značajni« — oziroma korajžni oni podrepniki, da so pokazali v.javnosti svojo barvo; pri nas se pa skrivajo v plašču učiteljske organizacije, kakor ščurki — katerih po dnevu ne opaziš in ki le v temi neopaženi prihajajo na svoje delo. Nekateri naši tovariši so vsaj toliko »značajni«, da niso sploh iškarijotski člani naših društev. Ti nam niso tako nevarni — bolj pa oni, ki na društVenih zborovanjih hlinijo kolegijalnost in se delajo pristaše naprednih učiteljev, dokler so v njihovi družbi. Večina učiteljev, združenih v naši stanovski organizaciji, na katere izlivajo klerikalni listi sedaj svoj gnusni smrad, je še pri nas napredna. Onim podrepnikom, ki so pa na take liste naročeni in klečeplazijo za tistimi, ki jih tepo z bičem, spletenim z njihovo pripomočjo — ako sami tega ne vi- Toda mojster ni zinil besedice, hj Vejvara je tako želel, da bi imel njegov veliki dan kako slavno predigro! Gospa Kondelikova mu je brala to na o-čeh. Sklenila je torej sama, da poskusi. ! »No, kaj praviš, stari? Mi bi šli tudi lahko pogledati Besedo imamo vedno —<- beneška noč ne bo več tako hitro,- in kar sem živa, nisem videla kal takega.«1 »Da bo tam velika množica ljudi in ničesar za grlo in za pod zob — to pravim!« je odgovoril mojster in je mirno obiral dalje gosje stegno. Dalje sledi. t Božidar Dedič. Smrtna kosa je pobrala zopet moža, ki je mnogo mnogo storil za probujo našega ljudstva, zlasti prebivalstva v gornjegrajskem okraju. Pokojnik je 38 'et učiteljeval in kot tak ni samo poučeval mladino, temveč je tudi isto in ljudstvo vzgajal, napeljeval k umnemu gospodarstvu in k poštenosti. Zaplakala ni le vsa bočka fara, temveč prebivalstvo daleč na okoli se je razžalostilo, ko se je na binkoštno nedeljo zjutraj raznesla vest: »Nocoj ponoči je preminul g. Dedič.« Pa kako bi tudi ne napolnila žalost src prebivalstva? Saj so skoro vsi hodili k njemu v šolo. In vsem se je milo storilo, ko so zvedeli, da njih bivšega blagega učitelja ni več. Drugi pa so ga itak tudi poznali kot priljubljenega družabnika in dobrega prijatelja. To je pokazal tudi pogreb na binkoštni pondeljek popoludne. Takega pogreba še ni bilo v Bočni in ga tudi ne bo. Okoli 1500 ljudi iz domače fare, iz vse za-dreške doline, zlasti iz Gornjegagrada in Šmartnega — nadalje iz Ksaverija, Rečice itd. je spremilo nepozabnega g. Dediča na zadnji poti. Pred hišo žalosti — pokojnik je stanoval v prejšnjem šolskem poslopju, kjer je deloval nad 30 let, ki se mu je tako pri- ljubilo, da je hotel uživati svoj pokoj v njej — se je zbralo ob pol 4. uri nebroj občinstva. Prišle so razun domačega gasilnega društva — kateremu je bil ustanovnik, še požarne brambe iz Gornjegagrada, Ksaverija, Ljubnega in Rečice. Mem pogrebci je bilo skoraj polnoštevilno okrajno učiteljstvo, nadalje mnogo inteligence iz Gornjegagrada, Mozirja itd. Pogreb je vodil domači župnik v spremstvu šmar-tinskega župnika in enega frančiškana. Prvi so korakali otroci — deklice belo oblečene z žalnimi tra-ki opasane, nadalje zastopniki društev itd. Pred hiso žalosti je zapel domači pevski zbor pomnožen s pevci gornjegrajskega pevskega društva m pevcev iz Rečice in Mozirje pesem »Blagor mu!« Domači nadučitelj, naslednik Dedičev, g. Bizjak se je poslovil od pokojnika z besedami: Velecenjeni navzoči! Silno žalostna je vest, katera se je raznesla po domači Za-drečki in sosednji Savinjski dolini. Prišli ste oddaljeni in snidli smo se domači, da k zadnjemu počitku spremimo moža, kateri je neumorno deloval v soli in izven nje ter vzgojil dva rodova. In da znate, predragi občani, ceniti duševno delo vašega pokornega gospoda učitelja, ste to dejansko pokazali še v njegovem življenju in to dokazuje tudi globoka žalost, katera se vam danes čita raz vaše obraze. — Fre-blagi gospod nadučitelj! Zbrani smo pred hiso. v kateri si neutrudljivo poučeval nežno mladino nad 30 let Tu stojimo ob tvojem mrtvem truplu, katerega duh gotovo že vživa večno plačilo onkraj groba. So tukaj tvoji tovariši, prijatelji in znanci m nežna mladina, katero si očetovfko ljubil in jo tako lepo učil. Tužnim srcem se poslavljamo danes od tebe vsi, želeč tvojemu izmučenemu truplu sladkega pokoja, duši tvoji pa zasluženega večnega plačila! Na svidenje nad zvezdami! Po cerkvenem opravtlu vil seie pogreb iz grička v nižino na pokopališče. Ob grotra je govoril v imenu učiteljstva nagrobnico g. Ig. Si- dijo — pokažimo zavedni tovariši pri prvi priliki naših društvenih sestankov — vrata. To bodi naše prvo delo. da očistimo in potem nemoteni delujemo za blagor zaslepljenega in zapeljanega naroda, ki mora sčasoma uvideti, da mu hočemo le dobro. Štajerske novice. »Nemško gospodarstvo na Štajerskem«. Pod tem naslovom priobčujejo »Narodni listy« kratek izvleček našega članka o žalostnih razmerah v okrožju graškega finančnega ravnateljstva glede slovenskega uradništva. List dostavlja: Razmerje Slovencev do Nemcev na Štajerskem je podobno razmerju Nemcev do Cehov na Češkem. Med tem ko zahtevajo Nemci na Češkem za svojo tretjinsko manjšino ne le enakopravnost temveč celo nadvlado jiad Cehi, gospodarijo na Štajerskem mirno kakor bi Slovencev tam vobče ne bilo. Tako razumejo Nemci ravnopravnost tam, kjer so v večini. Klerikalna požrtvovalnost se bode, sodeč po „Stražinem" navdušenju, pokazala prav kmaln v najlepši luči. Ker ^liberalna" inteligenca baje v bodoče ne bode ničesar več darovala za Ciril-Metodovo družbo in pa obrambno delo sploh, se mislijo toliko bolj odlikovati klerikalci in dokazati, da niso sebični, temveč da vse žrtvujejo in darujejo za narod. Dokaz temu, da so cela tri leta nabrali za »obrambno" delo — 14 tisoč kron! Po tem začetku soditi, bode imela „Slov. Straža" letos najmanj sto tisoč kron dohodkov. Kako tndi ne! Saj jo podpira najmočnejša slov. stranka, v kateri so združeni sami najvzornejši in najbolj požrtvovalni rodoljubi. In — klerikalnemu časo-pisjn in volilnim fondom zasijajo zlati časi. »Vse kaže navdušenje za našo stranko« piše »SI. Gosp.« o volil, šancah klerikalcev v bivšem Ježov-nikovem volilnem okraju. — No, mogoče za stranko, ker kmetje na podlagi duhovniških farbarij mislijo, da je »kmečka zveza« res njihova stranka. Ali kako navdušenje vlada za — profesorja Verstovška, dokazuje izjava najuglednejšega »klerikalnega« kmeta v slovenjgr. okraju, ki je odkrito izjavil, da gre za dobrega kmečkega kandidata in domačega človeka z navdušenjem v boj proti mariborskemu profesorju, ki se je naveličal poučevanja in bi rad igral dobro plačanega — kmečkega zastopnika. Jezikovni konflikt pred graškim nadsodiščem. Sinočnji graški listi poročajo: »Danes dopoldne je došlo do malega konflikta med takozvanim slovenskim senatom graškega nadsodišča. Šlo je za priziv proti razsodbi deželnega sodišča v Ljubljani v ubož-nih zadevah. Štaj. odvetniška zbornica je poverila zastopstvo ubožca Antona Zakrajška dr. Ferdinandu Schreiberju; ker ta ni došel, ga je zastopal dr. Hans Mahler. Zakrajškov nasprotnik je bil dr. I. Oražen, katerega je zastopal dr. G. Vodušek. Ta je stavil sklepčni predlog slovenski. Proti temu je nastopil takoj dr. Mahler, češ, da slovenščine ni zmožen in se mora za to poklicati tolmač. Senat ni odobril njegove zahteve, ker ni navada klicati tolmača za slovenske zagovore in predsednik Tomšič je izjavil, da bode smisel slovenske izjave dr. Voduškove kratko podaval nemški. Dr. Mahler je dal svoj predlog pro-tokolirati in je na to zapustil dvorano, da bi ne poslušal slovenskega govorjenja. Prišel je še le k razsodbi.« Ljubljanski gledališki igralci v Celju. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v Narodnem domu prva predstava trodnevnega gostovanja, katerega prirede ljubljanski Pgledališki igralci v Celju. Predstavlja se »Sebastijan, veliki knez Georgijski«. — Jutri je na janec iz Gornjegagrada. Iz njegovega lepega nagovora posnemamo sledeče životopisne črtice g. Božidarja Dediča: Tam za goro Oljko v prijaznem Šent Andražu je tekla zibelka pokojnemu Dediču 1. 1847. Kot deček je bil bistre glave, zato je sklenil njegov oče, da bo dal sinčka v šolo. Ker pa v Št. Andražu in tudi v okolici takrat ni bilo nobene šole, peljal ga je oče v Celje. Učil se je pridno in je po dokončan® študijah nastopil svojo prvo službo kot učitelj. Učite-ljeval je od 1872—1874 na privatni šoli v Št. Andražu nad Polzelo, 1874—1875 v Sv. Ilju pod Turjakom, 1875—1879 v Gornjemgradu in od 1879—1910 v Bočni. Lansko leto smo slavili tridesetletnico njegovega službovanja v Bočni. Bolezen ga je prisilila, da je stopil v pokoj, ki ga je užival komaj pol leta. Kruta smrt je prehitro prestrigla nit njegovega življenja. Kot učitelj je bil na svojem mestu, to vemo vsi. To pričajo tudi mnoge pohvale od višjih šolskih obla-stij. Dedičeva šola je bila na najboljšem glasu. Ni pa samo poučeval kot učitelj mladine v raznih vednostih, ampak je bil vzgojitelj, kateri je otroke vedel uspešno in ljubeznjivo voditi k plemenitosti. Ali ni se omejeval le na šolsko sobo, on je stopil med narod, med ljudstvo in povsod je vedel prav svetovati, povsod je poučeval. Znano mu je bilo, da mora razumen mož, vedeželjen mladenič, vsaka žena in krepostna mladenka napredovati z duhom časa, da mora čitati knjige in časopise, zato je ustanovil v zvezi z drugimi vaščani »Kmetijsko bralno društvo«, katero se je pod njegovim duševnim vodstvom lepo razvilo. Vedoč, kolike važnosti so gasilna društva, je delal na ustanovitev Požarne brambe in jo tudi dosegel. Bočani so vedeli za njegovo delavnost, zato so ga izvolili v občinski odbor, kjer je bil dolgo dobo let eden najodličnejših in najvestnejših mož. Da so mu pokazali še za življenja svojo naklonjenost in pripo- vsporedu burka »Črni madež«. — Predstavi se pričneta ob 8, blagajna se odpre ob 7 uri. Cene sedežev in stojišč so običajne. Ponavljamo danes še enkrat svoj poziv na celjsko občinstvo, naj se udeleži v kolikor mogoče velikem številu predstave, da ne bodo naši ljubljanski gostje doživeli kakega razočaranja v Celju, kjer se veliko dela in žrtvuje za slovensko gledališče. Kakor so pokazale baš ocene in poročila v našem listu o predstavah v drugih krajih, so bile iste dobre in so zadovoljevale v vsakem oziru. Zato danes vse v gledališče! Celjska sokolska župa bo imela svojo župno tekmo dne 5. junija t. 1. v Sokolskem domu v Celju. Treba je, da se snidejo tekmovalci celjske sokolske župe pred našo veliko slavnostjo, da premerijo svoje moči, da sebi in župnemu vodstvu podado račun o svojem delu za priprave k »Celjskemu zletu«. Pridite vsa župna društva po svojih odposlancih, pridite bratje dovršeni po delu, da bo račun tem ugodnejši, slika domačega stanja celjske sokolske župe tem jasnejša. Res je, da so nekatera štajerska sokolska društva v silno slabih razmerah glede telovadnic in mnogo je mladih društev, ki še niso dovolj razvita, da bi se zamogla udeležiti težavne tekme, kljub temu pa upamo na časten uspeh. Zato bratje, krepko in vstrajno k zadnjim pripravam! Na zdar! Na svidenje! Odbor »Celjskega Sokola«. Tekma celjske sokolske župe se prične točno ob 2. uri pop. v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju. Tekmovalo se bode na drogu, bradlji, konju na šir, skok v višino in V prostih vajah. Po tekmi točno ob 5. uri pop. bo javna telovadba na vrtu Sokolskega doma, pri kateri bodo sodelovali vsi tekmovalci, pri prostih vajah pa bodo nastopila vsa v župi včlanjena društva. Nato bo ljudska veselica. — Vse prijatelje sokolstva opozarjamo na to prireditev, ter jih vabimo k obilni udeležbi. Dijaški kuhinji v Celju daruje g. Peter Majdič 15 kron namesto venca umrlemu gosp. Valentinu Južna v Svt Jurju ob Taboru. Halleyev komet se je- dal sinoči izvanredno dobro opaziti v Celju. Jedro se je videlo kot majhno zabrisana zvezda prvega reda, a tudi rep smo zasledovali precej jasno. Iz Petrovč. Dne 23. t. m. se je poročil v Petrovčah g. Vinko Kveder, trgovec v Žalcu, z gdč. Adelo Ziganovo. Čestitamo! Iz Petrovč. Petrovška podružnica priredi v proslavo 25 letnice Ciril-Metodove družbe veliko ljudsko veselico in sicer v nedeljo dne 12. junija v Šantl-novi gostilni v Petrovčah. Natančen vspored priobčimo prihodnjič. Sosedna društva se prosijo, da se pri svojih prireditvah blagovolijo ozirati na našo slavnost. Iz Zidanega mosta se pritožuje nekdo v »Straži«, da je v restavraciji polno nemškega časopisja in »Siidmarkinih« vžigalic in da mora restavrater v Nemčijo, ker izziva slovenske potnike. Cemu bi odšel in čemu bi stregel slov. gostom slovenski, ako celo drž. poslanec okraja, g. dr. Benkovič* govori in zahteva v restavraciji nemški. V Ptuju je bil povožen 41etni sinček grajskega vratarja in mizarja Nerata. Oče je v Gosposki ulici govoril z nekim prijateljem in ni pazil na fantka, kateri je ležal ravno pred kočijo g. Jenče čez cesto. Kočijaž je z vso silo zadržal konje, a je bilo že prepozno; voz je šel čez fantka, ki je na glavi in desni roki težko ranjen. Iz Ptuja poroča »Slovenec«, da je g. dr. Fr. Jur-tela nevarno zbolel vsled dolgotrajne srčne hibe. — Odličnemu možu najiskreneje želimo ozdravljenje! Iz Slovenskih goric. Dr. Baum, referent za nemški šulferein, piše, kako je šulferein priskočil na po- znanje velikih njegovih zaslug, so mu dali 1. 1904. največjo Čast, katero mora dati občina: častno ob-čanstvo. Pa tudi »Kmetijsko bralno društvo« ga je izvolilo svojim častnim članom. Dedič je z ljudmi oB-čeval z odkritosrčnostjo m ljubeznjivostjo; rad Je lajšal človeško trpljenje, kjer je le mogel z besedo, še rajši pa z dejanjem. Tolažil je žalostne, pomagal bolnikom — usmiljenost in dobrohotnost ste ga dl-čile. Geslo mu je bilo: »Odpri srce, odpri roke, Otiraj bratovsko solze, Sirotam olajšuj gorje.« .Toda pri vsem tem se je ravnal po reku: »Levica naj ne ve, kaj desnica da.« Posebno rad je podpiral uboge dijake, ter je z njimi često delil svoj skromen dohodek. Dedič pa je bil tudi skoz in skoz idealno stanovsko zaveden. Prispeval je rad k učiteljskim organizacijam, bil je zvest član istih. Ko se je ustanovilo pred dvaindvajsetimi leti tuokr. učiteljsko društvo, je bil Dedič med ustanovitelji in od istega časa do svoje prerane smrti ga je naše društvo prištevalo k najzvestejšim članom. Kakor sem omenil, vedel je ceniti stanovsko organizacijo in je z radostjo zasledoval lepo razvijajoče se delovanje Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskihdruštev iz »Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem.« Da kratko ponovim: Dedič je bil vzor moža, značajen, čist kot biser, trden kakor skala, plemenit kakor zlato, delaven kot čebela. On ni poznal hinavstva, še manj pa zlobe in podlosti — bil je odkrit značaj, kreposten mož. — Hvala Božidarju Dediču! Solze v očeh navzočnikov so dokazovale, kako iz srca vseh je g. Šijanec govoril. Otroci in ženske so glasno plakali. Nato je stopil k odprtemu grobu g. Peter Ručigaj, trgovec v Bočni, da se poslovi v moč za šentlenarčko šolo, da je dal 30.000 K. — Dr. Baum je pozabil povedati, da so Lenarčani še malo bolj Nemce napeli. Postavili so si še namreč tudi Vereinshaus, zdaj pa pobirajo po celem svetu za »šolo«, šola pa je že plačana, pač pa še Vereinshaus ne. Tako je prav. Naj le potegnejo Nemce, kateri imajo preveč denarja. Denar vendar končno pride v slovenske roke. Na vsak način je pa jako imenitna misel, da se pobira denar po vseh nemških krajih za ubogo nemško šolo, Vereinshaus bo se pa z nabranim denarjem plačal. Iz Gornjega grada je prestavljen kaplan Berk k Sv. Barbari v Halozah, kaplan Rabuza pa pride od Barbare v Gornji grad. Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Čebelarska podružnica za ormoški okraj je priredila v nedeljo dne 22. maja pri nas čebelarski shod. Vršil se je pri čebelnjaku g. Martina Zadravca v Slančivesi. Predaval je potovalni učitelj g. Jurančič. G. predavatelj je obširno in nazorno razpravljal o čebeloreji v panjih, o razširjanju prostora v istih, o rojenju itd. Pokazal nam je, kako je treba pripraviti panje za nove roje in delati na to, da bodo ljudstva v panjih močni ln prinašala dosti dobička. Za svoje predavanje bili so mu poslušalci prav hvaležni. Zahvalil se mu je predsednik podružnice g. učitelj Serajnik iz Ormoža. O-menil je, koliko zaslug si je g. Jurančič že pridobil za čebelarstvo na Spodnjem Štajerskem v obče, pa tudi v našem okraju. Dasi ima kot kmetovalec doma dosti dela, vendar ne mine nedelja, da ne bi predaval na kakem čebelarskem shodu v tem ali ali onem kraju. Te zasluge je znala ceniti tudi ormoška podružnica, ki ga je na svojem občnem zboru imenovala svojim častnim članom. V znak podelitve častnega članstva izročil je na to g. Serajnik gospodu Juran-čiču krasno izdelano diplomo. V lepih besedah se je g. Jurančič zahvalil za podeljeno mu čast ter nas navduševal za čebelorejo, ki se pri nas že lepo raz-cvita. Bil je res lep čebelarski dan! Le škoda, da Je slabo vreme zadržalo mnogo čebelarjev. G. Juran-čiču pa izrekamo tem potom še enkrat svojo srčno zahvalo! Od Sv. Bolfenka pri Središču. Na binkoštno nedeljo dne 15. t. m. so pri Sv. Bolfenku pri Središču položili k večnemu počitku blago, slovensko ženo Heleno Puklavec, posestnico na Vitanu. Pokojnica je bila mati velezaslužnega strokovnjaka v vinorej-stvu, deželnega vinorejskega pristava gosp. Antona Puklavca. Bila je vzor slovenske gospodinje, izvrstna odgojiteljica svojih otrok, ki je kljub temu, da je postala vdova v mladih letih, vodila svojo obširno kmetijo tako spretno in umno, da se ista prišteva med prve daleč na okrog. Puklavčeva hiša slovi že od starih časov zaradi svoje gostoljubnosti in da-režljivosti napram siromakom. — Sočutje vsled izgube, ki je zadela spoštovano rodbino, posebno še sina, katerega je vezala na drago mater ginljiva ljubezen, je splošno. Žalujočim ostalim naj bo to v tolažbo, da jo bomo vsi, ki smo poznali to izvanredno in požrtvovalno ženo, ohranili v blagem spominu. Domačini in tujci so ji skazali v največjem številu, bilo je nad 500 oseb, zadnjo čast in jo spremili na kraj večnega počitka. Bodi ji žemljica lahka! Iz Maribora. Pri Lircerjevi tovarni se je dogodila v ponedeljek dne 23. t. m. zvečer huda nesreča. Ob zidu tovarne je slonel zaboj za pesek. Zraven se je igral nek otrok. Nesrečen slučaj je hotel, da je zaboj padel na otroka in ga ubil. Stariši so praznovali godovanje in so pustili otroka samega. Umrla je v Razvanju pri Mariboru 25. t. m. gospa Terezija Onič, žena posestnika in lastnika vozarskega podjetja. Binkoštne slavnosti ob priliki Schnlvereinove 30 letnice v Gradcu so vrgle društvu 13 tisoč kron čistega dobička. imenu Bočanov od svojega umrlega soobčana. Govoril je sledeče: Cenjeni navzoči! Ko stojimo ob odprtem grobu moža, katerega smo ljubili, katerega smo spoštovali, nam trga žalost srce, ker nas je on ljubil; deloval je približno 30 let med nami z energijo svoje dobre duše za povzdigo šolstva, kmetijstva, sadjarstva in javnega napredka. Pot njegova je bila trdno začrtana, Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, in narodu, kar je narodovega. V hvaležnost so mu dali, kar občani dati morejo, izvolili smo ga za častnega občana in častnega člana Kmet. bral. društva. In danes, zdi se nam, da grobovi tulijo, da nam hočejo vzeti dobrega moža, katerega se bode cela bočka fara vedno s spoštovanjem spominjala. Torej dragi gospod Dedič, mirno počivajte poleg svojih sofaranov, rahla vam bodi zemlja bočka, katero ste tako ljubili, rahla vam zemlja slovenska, katera vas bode krila. Mir vaši dobri duši! Na svidenje nad zvezdami! Zapeli so pevci in sicer: »Nad zvezdami«. Besede govornikov in nagrobnih pesmij so globoko ganile vse pogrebce. Tiho so odhajali iz pokopališča. Omeniti je še, da je bilo ob krsti tudi več vencev in sicer z napisi: Zadnji pozdrav gornjegrajsko učit. društvo. Kmetijsko bralno društvo Bočna. Na svidenje nad zvezdami. (Od g. I. Purnata.) Svojemu učitelju — hvaležna dekleta. Zadnji pozdrav od bočkih fantov. Šolska mladina svojemu učitelju. Zadnji pozdrav od žalujočih učencev iz Otoka. Dragi pokojnik! Žalujemo za teboj, tvoja dela ostanejo. Vzgojil si narod, značajen in pošten! Deloval si mirno brez hrupa, a toliko bolj vestno in dosledno. — Bodi ti žemljica lahka! Druge slov. dežele. Dramatično društvo v Trstu. Tržaškega dramatičnega društva odbor, izvoljen na občnem zboru 19. t. m. se je v prvi svoji seji 22. t. m. konstituiral takoie: Ivan Zoreč, predsednik in inteudant, Fr. Ponikvar, podpredsednik. Jos. Do-linar, tajnik, Emil Adamič, blagajnik. Ant. Muha, upravitelj gledališke dvorane. 6000 litrov mleka v morje. V Roviuju v Istri je komisija za preiskovanje živil iz Gradca preiskovala te dni mleko. 6000 litrov se ga je konfi-iciralo iu zlilo v morje, ker je bilo pomešano z vudo in gnojnico. Kaj pa sodnija pravi? Strupene pilule ua Kranjskem. Zadeva se še vedno preiskuje. Te dni je priobčil tržaški dnevnik ,.11 Piccolo" pismo nekega neznanca, v katerem ta. pravi, da je Hladnik nedolžen in da je ou (pisec pisma) poslal pilule iz maščevanja. Pravi, da se sedaj še ne more izdati, ker ima kopo nepreskrbljenih otrok, da bo pa to storil ob primernem času. Prosi sodnike, naj ne obsodijo nedolžnega Hladnika. Vprašanje je, če ti to pismo — šala. Iz umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu je kupil deželni odbor kranjski 11 slik si k;srjev H. Šantela, S. Magoliča, P. Žmi'ka, Iv. Groharja, R. Jakopiča, M. Jama iu F. Klemenčiča. Privatniki so kupili 4 slike. Na goriškem Krasu se je polovilo in pokončalo lani 109 000 litrov kobilic (t. j. 11 vagonov ali krog 45 miljonov kobilic). Stroškov je bilo za to 28.000 K. Letos se s strani deželnega odbora ni uvedia nobeua akcija. Kranjski deželni šolski svet in slovenščina na srednjih šolah. Kranjski deželni šoiski svet se je izrekel za to, da se tudi matematika uči slovensko. Glede ureditve učneara. jezika na državni realki v Idriji je sklenil deželni šolski svet kot začasno določitev: ,.Na državni realki v Idriji naj se nči nemščina v vseh razredih, zgodovina in zemljepis na višji stopnji, oziroma v višjih razredih (V. do VII.) z nemškim učnim jezikom. Ta učni jezik veljaj tudi za vse druge predmete na stopnjah, oziroma v razredih toliko časa, dokler ni aprobiranih slovenskih učnih knjig za do-tične razrede ali stopnje na razpolago/ Pri ureditvi učnega jezika se je treba ozirati na to, da se dijaki v obeh jezikih zadostno izobrazijo. Zato se je ohranil za zgodovino nemški učni jezik, ker sicer ni za vajo v nemškem govoru preskrbljeno. Dveh jezikov pa mora biti vsak absolvent srednje šole zmožen, sicer je inferioren in so mu najboljše slnžbe zaprte. Tej praktični potrebi pa sedanja metoda pouka ne ustreza. Dijaki se uče marsikaj nepotrebnega, a potrebne jezikovne vednosti ne dosežejo, kar jim ie potem velika ovira celo življenje. Zato se je sklenilo: ..Deželnemu šolskemu nadzorništvu se naroča, da pripravi in predloži čimpreje deželnemu šolskemu svetu predloge o preosnovi pouka v nemškem jeziku na slovenskih srednjih šolah na Kranjskem." Poizkus z Wrightovim letalnim strojem bo jutri 29. t. m. v Celovcu. V Celovcu so te dni aretirali 4 vojake 7. pešpolka, Lahe, ker so po ulici prepevali veleiz-dajsko Garibaldijevo himno. — Od katoliške vere k protestantizmu odpadla sta istotam dva^deželna uradnika. Hud udarec je doletela g. Lahovnika v Prevaljah. V enem mescu mu je pograbila smrt kar štiri otročiče. Društvene vesti. ■i 'i' ml(T'-*Vr- TI rfT'>v*v3r»- ■> .-riu i.-tr* Gornjegrajsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 5. junija v Gornjemgradu ob 10. uri dop. Vspored: 1. Pozdrav. 2. Nalezljive otroške bolezni. Predava okrožni zdravnik g. dr. Maks Konečnik. 3. Društvene stvari, a) Zapisnik zadnjega zborovanja. b) Dopisi, c) Slučajnosti. 4. Poročilo delegatov o „Zvezinem" zborovanju v Celju. 5. Poročilo zastopnika učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. — Radi kosila se naj naznani pravočasno tajniku Jos. Korban-u. Šmarsko - rogaško učiteljsko društvo zboruje 9. junija t. 1. ob 11. uri predpoldne v Št. Vidu pri Grobelnem po sledečem vsporedu: 1. Dopisi. 2. Skioptične slike, podava tov. Černe. 3. Konferenčna vprašanja: a) revizija učnih načrtov, govori tov. Flere. b) telesna vzgoja šolske mladine z ozirom na telovadbo, mladinske igre, govori tov. Stritar. 4. Slučajnosti. Odbor. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. OBSTRUKCIJA V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Praga, 28. maja. Osrednja zveza češkega učiteljstva se je obrnila na osrednjo zvezo nemškega učiteljstva na Češkem s prošnjo, da bi ista vplivala na nemške deželnozborske poslance, naj odnehajo z obstrukcijo, ker sedanji sistem varčevanja ne škoduje samo šolstvu v strokovnem oziru temveč tudi gmotno škoduje učiteljstvu. Češko učiteljstvo je prepričano, da bodo Čehi radi izpolnili pravične želje Nemcev, ako ti ustavijo obstrukcijo. SMRTNA KOSA. Dunaj, 28. maja. Tukaj je umrl vseučiliščni profesor dvorni svetnik Zuckerkandl v 61. letu svoje starosti. Berlin, 28. maja. Slavni bakterijolog profesor Robert Koch je umrl v Baden-Badenu v 67. letu svoje starosti. KREČANSKO VPRAŠANJE. Carigrad, 28. maja. Več turških učenjakov in senatorjev je imelo včeraj posvetovanje o krečanskem vprašanju in je sklenilo izdati proglas na celi izobraženi svet, v katerem hočejo razložiti krečansko vprašanje v pravi luči in dokazati, da se godi le Turčiji krivica s kršenjem suverenitetnih pravic. Carigrad, 28. maja. List »Ikdam« odločno ugovarja, da bi bil Zaimis imenovan za višjega komisarja na Kreti. Ta mora biti le kak turški uradnik ali pa oseba iz jedne ali druge neutralne države. London, 28. maja. Reuterjev biro poroča, da je Italija sklenila pridružiti se nasvetom Greyevim in Pichonovitn glede krečanskega vprašanja. (Glej Politično kroniko.) ZALOGA RADIJA. Dunaj, 28. maja. Listi poročajo, da je odkril angleški inženir March velike zaloge urana, v katerih je najti radij, v Guardu na Portugalskem. NESREČA PODMORSKEGA ČOLNA »PLUVIOSE«. Pariz, 28. maja. Med sirotami in zapuščenimi po moštvu ponesrečenega podmorskega čolna »Pluvio-se« je 12 vdov in 9 sirot. Poveljnik čolna ni bil ože-njen, pač pa ima sivo, staro mater, kateri še doslej niso povedali o sinovi smrti. Vsi mornarji so bili mladi možje. ATENTAT NA RUDNIŠKEGA-INŽENIRJA. Moravska Ostrava, 28. maja. V tukajšnjem rudniškem revirju se množe slučaji napadov na rudniške inženirje. Sinoči je skušal nek rudar vlomiti v hišo inženirja Topferja. Ko se mu to ni posrečilo, je streljal na okna, ne da bi koga ranil. Zginil je v nočni temi, ne da bi se ga posrečilo ujeti. PROGRAM FRANCOSKE VLADE. Pariz, 28. maja. Ministerstvo se je popolnoma zjedinilo glede programa, katerega predloži novemu parlamentu. Vlada bode izjavila, da bode upeljala proporcijonalni volilni sistem in bode podaljšala dobo mandata na 6 let. Vsake dve leti se bode volila ena tretjina zastopnikov na novo. Vrhu tega bode vlada naznanila reformo deželne in sodnijske uprave, nov? program glede bojnih ladij in bo uredila vprašanje državnih financ. Po svetu. Tristo let vladajoča rodbina bo leta 1913. ruska vladarska rodbina Romanov. Ta jubilej se namerava proslaviti z velikimi slavnosti. Trije senzacijonalni samoumori v Rimu. Topni-čarski nadporočnik Burore je bil že dalje časa zaročen. Zdelo se je, da je prav srečen. Nekega dne pa ga najdejo mrtvega s prestreljenimi senci. Zapustil je svojemu 16 letnemu bratu pismo, na katerem je stalo, da ga sme ta odpreti še le, ko bo star 24 let. A brat ga'je odprl takoj in očividno ga je vsebina pisma silno razburila. Šel je k bratovi zaročenki in ji dal pismo čitati. Tudi na njo je moralo to silno vplivati, ker čez nekaj časa so našli njo in Burorejevega brata brata mrtva. Pisma se ni moglo najti. Tržne cene. Dunaj. 27. maja. Borza za kmetijske pridelke. Borza je bila danes skoro brez vsa-cega prometa. Pšenica je bila za 10—15 vin. cenejša, rž za 10. koruza za 5 vin. O stanju ovsa se ni nikdo pritoževal. Ječmen je bil zanemarjen. Budimpešta, 27. maja. Žitna borza. Sklepčne cene: Pšenica za maj K 10'85, za okt. K 9'63, rž za maj K ——, rž za oktober K 6'82, koruza za maj#K ——, koruza za julij K 5'48. Tendenca lena, promet neznaten, pšenica v efek-tivu za 10—20. rž za 4 vin. cenejša, oves trden, ostalo mirno. Termini s početka medli, pozneje trdnejši, konečno zopet medli. Vreme oblačno. T rst, 27. maja. Sladkor. Centrifuga! pilčs prompt K 40% — K 41'—, za dobavo K 401/2 — K 4l1/4- Tendenca lena. Praga, 27. maja. Sladkor. Surovi sladkor prompt K 3475, nova kampanja K 26 70. Tendenca mirna, vreme lepo. B u d i m p e š t a, 27. maja. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 150—154, mlade težke 162—164, mlade srednji "163—165, mlade lahke 169—172 v kg. Zaloga 35.368 komadov. Prignano 654, od-gnano 192 komadov, ostane 35.830 komadov. Budimpešt a, 27. maja. Mast. Svinjska mast 189'—, namizna slanina 170'—. Rojaki, spominjajte se prepotreb-nega Sokolskega doma v Brežicah. a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merknr" v Ljubljani. Sprejmejo se: knjigovodje 3, kontorista 2. korespondenti 3, poslovodja 1, potnika 2, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 6, pomočnika manufakturne stroke 2, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnik galanterijske stroke 1, blagajničarke 4, kontoristinja 1, prodajalka 1, učencev 7, učenka 1. Slnžbe iščejo: knjigovodja 1, kontoristi 4, korespondent 1, poslovodja 2, potnika 2, pomočnikov mešane stroke 20, pomočniki železninske stroke 4, pomočnikov manufakturne stroke 8, pomočnikov špecerijske stroke 10, pomočniki moti ne in galanterijske stroke 4, kontoristiuj 4, blaguj-ničark 5, prodajalk 7, učenci 4 učenki 2. Posredovalnica posluje za delodajalce in člaue društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Rastlinska odvajalna sredstva n. pr. ra-barbara, imajo med drugimi tudi lastnost, da izgube celo pri naraščajočih količinah na vplivu. Temu nasprotno se je vsled mnogoštevilnih poizkusov v največjih bolnicah v Evropi in Ameriki dognalo, da od mnogih zdravnikov hvaljeni razkrajajoči in odvajajoči vpliv ¥*ranC Jožef" ove grenčice radi njene redke naravne kakovosti celo pri daljšem uporabljanju vedno isti. — Franc Jožef-ova grenčiea se napolnjuje samo v popolnoma naravnem stanju brez v;ake primesi katerekoli vrste neposredno pri Franc Jožef-ovih vrelcih v Budi in se dobiva le v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 14 Slikar in pleskar j^prevza^^ stroko spada- j joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, \ črkoslikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Dikfor Beuc, Celje ■ > Proda se takoj vsled rodbinskih razmer po zelo nizki ceni dobro idoča tiskarna, knji* goveznica in trgovina papirja na Sp. Štajerskem. Ponudbe na upravništvo „Nar. Dnevnika". 341 2-1 ffarodtii sliHar in plcsHar V Celju. Usojam se navljadneje naznaniti, da sem priCel v Celju, Gosposka ulica Stev. 5 sliKarsKo in pIcsMo obrt. Izvršujem vsa v svojo stroko spadajoCa dela, kakor cerkvena, sobna in dekoracijska, slikarije, Črkoslikarstvo na steklo, les, itd. — Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela. katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. — Vedno toCno in najboljšo postrežbo zagotavljajoč, se priporoCam cenjenemu občinstvu in p. C. duhovščini ".a mnoga naroČila z velespoštovanjem 302 jffibael PobraVc. „«* ... -» Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FL0RIAN a'! Ctovek! Pomni treh besed: želodca red! Postavno varovano. 34 Krepak deček iz boljše rodovine, zmožen slovenščine in nem-^čirte, s primerno šolsko izobrazbo, želi vstopiti kot vajenec v kako trgovino z mešanim blagom. Blagohotne ponudbe i.a upravništvo tega lista do konca t. m. 334 2-2 InCAKJ^tl v f^arodnem Dnevniku' I Mod d LI imajo najboljši uspeh. na krasnem prostoru, z lepimi 4 stanovanji in vrtom v Rušah se odda. — Vpraša se pri Tiktor Grlaser, Ruše pri Mariboru. 337 3-3 £odctt odeje in koče za postelje in konje, pletilno volno itd. vse iz ovčje volne prodaja na debelo 318 in drobno 6_5 Mob Pogačnik tovarna Volnenega blaga V VeliHoVcu na KorošHctn. Ovčjo volno kupujem ali jo zamenjam za blago. Ivan Strelec sedlar in tapetar, Celje, Nova ulica št. 11 se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih oprav in vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila izvršuje točno in po ceni. tt Hercules €6 zavaruje osebe brez razlike vere. narodnosti in stanu, katere niso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vakega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge »Hercules" na Reki. 260 *—7 Mladenič star 21 let želi vstopiti v službo z lažjim delom. Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 329 4-4 Učenca ali vajenca iz poštene hiše. s primerno Kolsko izobrazbo, sprejme v svojo trgovino z različnim blagom n deželnimi pridelki Maks Robič v Središču. 160 1 Čebelarjem naznanjam, da sem vpeljal v svoji trgovini tudi vse za čebelarstvo potrebno orodje. Naročila izvršujem točno. Veletrgovina z železnino ,Merkur', P. Majdič, Celje. : JOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. »"•»Sjtri ■'ilm "i? m Izdelujem ilačrte, proračune in prošnje za stavbena dovoljenja brezplačno. 328 2-2 lo Izurjen išče stalne službe. Ponudbe na upravništvo „Narod. Dnevnika". Novosti i iaVV^V a s v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter veliko zalogo francoskih batistov za letne obleke de laine Libevty Levantin v najnovejših vzorčili ssr i r priporoča Karol Vanič, m 33 Narodni dom. 52 21 1 A 4 a> Majadravejša pijača so svetovnoznani alkohola prosti se IMaršnerjevi šumeči a is limonadni bonboni (z okusom po malinah, citronah, jagodah, frešnjah ali po dišeči perli) za napravo znamenite osvežujoče alkohola proste pijače. Dobe se povsod, kjer so lepaki navedeni s to znamko. Tudi vsak bonbon ima tako znamko. Letna nporaba nad 60 mil. komadov. Klairon, najboljša delikatesa sveta. Bouchees a la Reine, Peppermint-Lozeuges. — Vse vrste čokolade za mleko in za kuhanje izborne kakovosti priporoča: Prva češka akcijska družba tovaren za orient. cukrovine in čokolada na Kral. Vinogradih, prej A. Maršner. Zaloga: Ferdinandova tf. (Platyz). Vačlaskfi namžsti (proti Primasum), Dunaj VI., Theobaldgasse č. 4. sna i ^sssumbssssll Iv. Jax & Sin, Ljubljana Dunajska cesta Stev. 17 336 52-1 Priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji „Adler". Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. mssE^samsm * m t Darujte za „Nar. sklad"! 249 38—7 Edina štaj. narodna steklarska trgovina franc Strupi Celje, Graška cesta. <0 L. ea JC s to as co > > 1 & *3»' S. ® eo< so ex B 1» CD NK o-» J $ ' priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. Na debelo! šfe tffc Na drobno 836 3-1 Razpis službe. Razpisuje se pri banki „ Slavi ji" pod zelo ugodnimi pogoji služba potovalnega uradnika event. organizatorja v življenskem oddelku. Reflektuje se le na inteligentne in agilne osebe, katere naj pošljejo svoje ponudbe generalnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani. Veletrgovina z železnino .NIERKUR' PETER MAJDIC Celje. se priporoča za nabavo vsakovrstne železnine, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde itd. Postrežba točna. 259 14—14 Cene nizke. Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. '1 R. D1EHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. R Poštno-hran. rač. it. 848.428. —— 1128 zadružnikov. ——— Vplačani deleži K 21.024*-. mm Ustanovno leto 1881. H Telefon ftt. 2 Rez. zaklad nad K 100.000*—. Denarni promet v letu 1909 - K 4,020.030-96. - H ..SaOINSKil POSOMNICa V ZflLGU" REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Hranilne vloge obrestuje po41/20/o z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po dogovoru, od dne od dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek me cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 5 do 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic, menic in v tekočem računu poslovanje s čeki. — Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice in lastni čeki na razpolago. Posluje vsak dan; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek. Ravnateljstvo s Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Sirca, veleposestnik in župan. Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; iosip Zigan, veleposestnik. n ■ m ■ ■■■■■■■■ 293 26—3 Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. Širite „Nap. Dnevnik « f .. Thierryja balzam * (obl. varovano.) Edino pristen z nuno Kot varstveno znamko. Največjega nčinka proti želodčnemu krču, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučnim boleznim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-ljici K 360. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A, THierry v Pregradi pri 1 Zvezna trgovina v Celju w V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = 83 48-17 1 I ffi I Ghi Južnoštajerska hranilnica u Celju L u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 1 r Dosedaj 30.C je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se IttŽtlAŠtafafSkC hftl itilift pri nala9anju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, t«,«:! da se naloži denar za mladoletn ® oziroma za varovance izključno le v JUZHvSIflJuS^O nianURlCO. 43 52—20 SIISlIs 11551 Is POSOJILNICA V CELJO Telefon štev. 22. y lastni hiši »Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. Poštne hranilnice ček. št. 9579 |