Leto LDL Mo ZOO 0 Uobllaol, v soboto I. septembra 1928. Ceno Din 1*50 lihaia vsak dan popoldne, izvzemči nedelje in praznike. — inseraU: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, ieklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Cpraerüvo: Knailova ulica štev- 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: linallova ulica št. 5, I. nadstropje. ~ Telefon štev. 34. BS?* Poštnina ^Satana v gotovini. Ljubljanske občinske volitve Današnji listi poročajo, da se je ministrstvo notranjih zadev končno odločilo rajpisati v Ljubljani občinske volitve, ✓odil naj bi jih nevtralen državni uradnik, ki naj bi kot komisar zamenjal sedanji gerentski svet. Po informacijah, ki jih je danes dobil naš beograjski poročevalec na komptentnem mestu, so Testi o razpisu občinskih volitev v Ljubljani in o spremembah v vodstvu občine Se preuranjene in netočne; pač pa so se v notranjem ministrstvu v zadnjem času res bavili z vprašanjem občinskih volitev v Ljubljani, katere zahteva iz načelnih razlogov ogromna večina ljubljanskega prebivalstva, v prvi vrsti sama SDS, čeprav je danes poverjeno vodstvo občine njenim pristašem. Do kakih konkretnih sklepov pa ministrstvo še ni prišlo. Politični položaj je danes tak. da se nam zdi malo verjetno, da bi notranje ministrstvo namero o izvedbi občinskih volitev v Ljubljani v bližnji bodočnosti izvršilo. Zadovoljiti se bomo morali najbrž že s tem, da se začenja v vladi polagoma uveljavljati spoznanje o nemož-nosti nadaljnjega odlaganja ljubljanskih volitev. In to je važen korak naprej. Odkrito priznavamo, da ne razumemo razlogov, ki so v ministrstvu mero-dajni, da se volitve ne razpišejo. Sklicevanje na to, da se pripravlja novi splošni občinski zakon, za Ljubjjano ne velja, saj splošni zakon po vseli znakih ne bo obsegal velikih mestnih občin, za katere bodo tudi v bodoče veljali posebni predpisi. Resnici na ljubo moramo priznati, da se ta argument ne rabi v uradnih Krogih, temveč da ga iznašajo tiste Stranke, ki sicer vedno govorijo in pišejo o boju za avtonomijo Ljubljane, ki pa za kulisami napenjajo vse krip^je, da bi preprečili razpis občinskih volitev. Kaznim keterijam v Ljubljani sicer d.ši, da bi se polastile našega mesta potom partizanskih gerentov. volitev pa nočejo, ker vedo. da je ogromna večina Ljubljane v taboru onih, ki so dokazali svoje srce in fvojp defo za tiačo p^c?.td!co. In tako se je ustanovila nevidna avtono-mistična zveza» strank, ki sc že mesece in mesece — doseda. z uspehom — trudijo, da preprečijo vrnitev avtonomije Ljubljane. V prvi vrsti stoje tu pris:aši g. Puclja in SLS. Zlasti naši radičevci so mnogo truda že vložili v to akcijo, pri čemer včasih celo odkrito priznavajo, da so proti razpisu občinskih volitev v Ljubljani, ker vedo, da bi zmagala SDS. Politične prilike so take, da so te intrige dosedaj uspevale. Negativni uspeh pre-prečenja volitev so torej gospodje imeli, pozitivnega niso dosegli; vlada jim ui hotela nasesti, da bi Ljubljano izročila gerentom, ki bi bili zastopniki strank, katere v Ljubljani nič ne pomenijo in nimajo nikogar za seboj. Celokupno prebivalstvo našega mesta pa bi bilo zadovoljno, ako bi sedaj bil konec tudi negativni politiki in bi se vlada res odločila za razpis volitev. 1« Vlada je čez neo odpovedala dobavo premoga Danes opoldne so ustavili obra v Kočevju in Rajhenburgu. — Škandalozno postopanje v^ade. t v Hrastniku, julri ga ustavijo Tisoči delavcev hiez posla. — — Ogrožen železniški promet. {oriOG italijanskega parlamenta Rim, 1. septembra. V oktobru se sestane vrhovni fašistovski svet, da razpravlja o aktualnih političnih in -podarskin vprašanjih. Kakor ee zatrjuje v poučenih krogih, bo ob tej priliki rešeno tudi vprašanje italijanskega parlamenta. V fašistovskih krogih se je že cesto nagla|alo, da parlamentarna institucija danes ne odgovarja več razmeram in potrebam naroda la države. Fašisti so to tudi v praksi dokazovali, gazeč najprimitivnejsa prava parlamenta. Parlament jim je sedaj le še nekak glasovalni stroj, ki se mora pokoriti slehernemu migljaju fašistovskega prvaka. Fašistovski vrhovni svet namerava na svojem okto-berskem zasedanju to kantaturo evropskega parlamentarizma popolnoma ukiniti. Fašistovski režim se je že dolgo bavil s to nakano, \endar pa se je doslej še vedno sirašil sodbe, ki jo bo izzval ta korak v notranjosti in v inozemstvu. Poslednji razvoj dogodkov pa sili fašistovsko vlado, da to svojo namero čim prej izvrši in se na ta način izogne vsaki javni kritiki in kontroli svojega dela. V bojazni, da bi ukinitev parlamenta izzvala v notranjosti države nemire, je minister notranjih del že sedaj izdal vsem podrejennim oblastem stroga navodila, naj zabranijo vsako protestno akcijo. V gospodarskih krogih se naglasa, da bo ukinitev parlamentarizma usodepolna za italijansko valufc», ki je nujno potrebna radikalne zaščite, in sicer preti celokupnemu italijanskemu gospodarstvu polom. Zato bo fašistovski vrhovni svet ob enem razpravljal tudi o za ščiti italijanske valute v inozemstvu. Prič. Kuje se, da bo vlada podvzela tozadev stroge mere, o katerih pa se v gospoda*.-: krogih že sedaj izraža bojazen, da bodo it. lijanskem ugospodarstvu ved škodovale k a U> jem koristila. Beograd, 3. septembra. Prometno ministrstvo je danes brzojavno ustavilo vse dobave premoga za državne železnice iz privatnih rudnikov. Danes od 2. popoiane ne smejo železniške uprav2 od teh rudnikov sprejeti niti vagona premoga več. O predzgodovini te nenadne in usodne odredbe je izvedel naš poročevalec: Ministrstvo saobračaja je mnenja, da je premog, ki ga dobavljajo železnici privatni rudniki, v razmeri s produkcijskimi stroški rudnikov in z rezijskimi stroški železnice mnogo predrag. Obvesiiio je o tem premogoKope 111 jim sporowko, da bo izvedlo novo oierialno licitacijo. Zveza rudnikov je naio stopila v sinve z ministrstvom in se obvezala doseči pri ovu.:ü tia.nii, da /.nihajo do konca leta cene za žeiezmci dobavljeni premog za 30 %»V tem času naj bi se vršile Lcita-ciju oz :r. pusajanja o bodočih dobavah privatnega premoga železnicam. Ministrstvo je ta predlog oaje sprejelo. Kaj ga je do vedlo, da j^ sedaj svoj skiep spremenilo in kar preko no_i brez poprejšnjega obvestna odpoveda.o vse dobave, ni znano. Smatra set da hoče s tem izvršiti presijo na premogovnike, da bi biii pri bodočih pogajanjih bolj popustljivi. iJo odredbi ministrstva je najhujj prizadeta Trboveljska premj^oko^na. druž- ; ba, zelo pa tudi vsi drugi ve_ji premogovniki v državi. 1 it — Beograd, 3. septembra. Bočim so prejšnji teden politični krogi zlasti pa po-edine skupine radikalne stranke razpravljale o Vseh mogočih in nemogočih politič-nih konihinarijah, je poulično zanimanje v zadnjih dneh osredotočeno na radikalno Branko. Vprašanje enotnosti radikalne stranke postaja od dne do dne bolj pereče. V neradihalnih krogih je vplivalo poročilo o pogajanjih s Še nedavno najljutejšim odpadnikom radikalne stranke, bivšim notranjim ministrom v Davidovičcvcm kabinetu Nastasom Petrovičem, kot prava senzacija, bprva se je mislilo, da gre za navadne časo-piane kombinacije, danes že prinašajo lis+i izjavo Nastasa Petroviča, ki je te dni prihi-lei iz Jagodine v Beograd. V svoji izjavi potrjuje, da so mu radikalni prvaki predlagali, naj se vrne v radikalno strauko in zopet prevzame kako vodilno mesto. V izjavi nadaije ugotavlja, da 6e nahaja radikalna stranka kot najjacja politična organizacija v naši državi v zelo težkem stanju. Pojavljajo se zelo resni znaki popolnega razsula. ^ ed no bolj prevladuje uvidevanje, da drži to organizacijo samo še avtoriteta Nikole Pašiča, ki pa je že star in onemogel. V trenutku, ko bo odšel v politični pokoj, bo stranka brez glave in izročena na milost in nemilost mladih, neizkušenih novotarjev v stranki, ki jo bodo razbili in razpršili v vse mogoče drobne skupine. Raditega so začeli njemu (Petroviču) kot starem radikalu, ki je sodeloval v težki borbi proti tiraniji v predvojni Srbiji, prigovarjati, da je treba iti preko tega, kar je bilo in ustvariti v stranki taktično in idejno enakost za trenutek, ko ne bo več velike avtoritete Nikole Fr.šiča. >Pristal sem — pravi Nastas Petrovič — na predlog teh prijateljev, da na ta način združeni rešimo rcdikalno stranko. Radikalna stranka je bila velik borec za ideale, v zadnjem času pa se je nekoliok odstranila s te svoje zgodovinske poti. Naše politično življenje je zašlo na nesrečno in pogrešno pot. Zdi se mi, da se slabo postopa napram Radičevi stranki in zlasti napram Stepanu Radiču, kojega izjave glede državnega edinstva in oblike države bi se morale izrabiti v hrvatskem delu našega naroda. Največji bo tisti Človek v naši državi, ki bo združil vse nase politične si\e.< O vesteh o svojem pomirjen ju z Nikolo Fašičem je Nastas Petrovič izjavil, da dela vse iz prepričanja in da hoče s skupnimi močmi pomagati stranki v njenih najtežjih dneh. Doznava se, da deluje Pašičeva sku-pina, v kateri se nahaja do 60 poslancev, a to, da ustanovi že 8. septembra poseben išičev klub. Ta klub bi vzel vodstvo ranke v svoje roke in izglasoval nezaupnico Boži Maksimoviču. V tej misiji je odšel posl. Mihajlovič v Monte Carlo, da dobi iniormaolo in pristanek od Nikole Paši- —- Trbovlje, 3. septembra. Tukajšnje rudniško vodstvo je dobilo danes iz Beograda brzojavno obvestilo, da državna železnica danes od 14. naprej ne bo sprejemala več premoga od Trboveljske družbe. Ta nepričakovana in ne-umevna odredba prometnega ministrstva je povzročila silno razburjenje. Železnica je namreč odjemala dnevno 250 vagonov premoga, to je polovico celokupne produkcije TPD. Rudniško vodstvo je zato sklenilo, da danes ob 2. ustavi obratovanje v hrastniškem revirju, jutri pa v Kočevju in Rajhenbur-gu. Omejena bo tudi produkcija premoga v Zagorju in Trbovljah. Več tisoč rudarjev bo na ta način ob delo in zaslužek. Ako bo to stanje trajalo d^lj časa. je silna gospodarska In socialna katastrofa nerzogibna. — Zagreb, 3. septembra. Na tukajšnji železniški direkciji je povzročila odpoved dobave trboveljskega premoga veliko vznemirjenje. Direkcija je namreč s premogom založena komaj za štiri dni, ker nima dovoljnTi skladišč za večje ninoz'ne. Ljubljanska d-rekciJa je preskrbljena za lastno porabo s premogom približno za tri tedne, vse druge direkcije pa tudi le za kratek čas. Ako konflikt z rudnik! ne bo v najkrajšem časa poravnan, orc: resna nevarnost da bo treba železniški prom:: znatno omejiti. či. Nato bi se v jeseni formirala nova vlada, ki bi jo sestavi] Pašič z Radičem in Pribičevieem. Tudi skupina Jovanoviča je postala živahnejša. Ta skupina rad'kalne stranke se zu\ zema za to, da bi Pašič kot velika državna in strankarska osebnost stopila v zaslužen pokoj ter prepustila vodstvo stranke mlajšim, toda izkušenim ljudem. Značilno je, da je bil te dni prvak Jovanovičeve skupine bivši minister Velja Vukičevič na liledu ter ga je kralj povabil na večerjo. V radikalnih krogih je razširjena vest, da prevzame Nastas Petrovič v slučaju, da pride do ponovne združitve radikalne stranke, zelo odločen položaj v vodstvu med tem, ko bi Pašič ostal do smrti formalni šef stranke. Železnica Split-Beograd — Beograd, 3. septembra. Radi ponudbe južnoameriške finančne skupine, ki je pripravljena dograditi železniško zvezo Beograd, Sarajevo, Split, se je vnela huda borba. Na eni strani se nahajajo višji uradniki železniškega ministrstva in poslanci iz Črne gore in Boke Kotorske, ki bi hoteli to progo preprečiti in ki zahtevajo dograditev prvotne proge Beograd - Boka Kotor-ska. Na drugi strani so pa poslanci iz Bosne in Dalmacije ter vsi resnejši gospodarski krogi, tako iz Beograda, kakor iz ostalih prečanskih krajev. Bosanski poslanec Kujundžič je izjavil, da je kampanja proti železnici Boegrad - Sarajevo - Split neumestna. Ta proga je prvovrstna nacijonal-na in gospodarska potreba, ker gre po najplodnejših krajih Bosne. Kampanja je tudi neresna, ker ponuja konzorcij kapital samo za progo Beograd - Split, ne pa za progo Beograd - Kotor, ki ji poslanec Kujundžič priznava srrategiško in nacijonalno važnost, ne pa ekonomske. Na ta način obstoja nevarnost, da izgubimo ponujeni kapital, ne da bi zgradih eno ali drugo progo. Progo, za katero se nam nudi kapital, je trasirala že Avstro - Ogrska leta 1S93. Avstro-Ogr-ska je že začela izkopavati predor pri Koprivnici, vojna pa je peprečila nadaljevanje tega dela. Proga je posebno važna radi premogovnikov v Tušmi pri Ljevnu. Bosanski in dalmatinski poslanci bodo storili vse, da preprečijo atentat na naciionalne interese. ANGLEŠKA MORNARIŠKA MISIJA V GRČIJI — Atene, 2. septembra. Vlada je sklenila naprositi ang-cško vlado, naj zopet odpošlje v Grčijo p*.: oficirjev, ki bodo reorganizirali grško vojno mornarico. Gre za oficirje, ki so morali svojčas na intervencijo bivšeg diktatorja Pangalosa zapustiti Grčijo, v Beogradu Sestanek med Kumanudijem in Triikovičem. — Vedno večja : pašičevcev. — Neuspeh radičevske interpelacije proti agiinost p; dr. Nikieu, — Seja ko/upcijskega odbora. — BeogrLd, 3. septembra. Predse cinik i cegradske občine dr. Kumunudi je posetil t'anes dopoldne predsednika Narodne skupščine Marka Trif kovica. Na sestanku Rta razpravljala o sodelovanju in skupnem 1 .stopu beo£radske občine in Narodne skupščine pri slavnostih odkritja spomeni* I-a padlim dobrovoljcem v Dubrudži. Bco* pradska občina je žc odobrila tozadevne kredite in imenovala dva predstavnika, ki jo bosta zastopala v Dobrudži. Brez dvoma je, da se je dr. Kumanudi pri tej priliki razgovarjal z Markom Trifkovieem tudi o političnem položaju ter se informiral o na? menih radikalne stranke. Nato se je predsednik Trifkovie sestal / glavnim tajnikom narodno * radikalne stranke dr. Momeilo Ivankovičem radi seje cOjega glavnega odbora narodno-radikalne stranke, za katero je zavladalo veliko zani* manje. M. Trifkovie in glavni tajnik dr. Ivs kovic sta sestavljala dnevni red te seje ter doloeila dan njenega sklicanja. V vrstah Pašieevih pristašev je opaziti velik optimizem. Pašičevci izražajo željo, naj bi se Nikola Pašič čimprej vrnil v do= niovino ter prevzel ponovno vodstvo narodno-radikalne stranke. Pašičevci so tudi P'-pričani, da bo interpelacija proti mini* stru za šume in rudnike, kojega prompten odgovor je napravil na politične kroge ugo» den vtis, končana z neuspehom Radieevö stranke in da bo interpelacija sama povod za nadaQno cepljenje v Radičcvem poslan« skem klubu. Med poslanei, ki so podpisali interpelacijo, je ravladala velika nevolja, ker so bili baje primorani podpisati prazen papir, ne da bi vcdeii, kakšne obtožbe bo dvignilo Radieevo vodstvo proti dr. Nikieu. Zato računajo pašičevci, da se bodo prihodnje dni priključili dr. Nikieu novi poslanei USK. Danes dopoldne je anketni odbor za# slikal finančnega ministra dr. Perica v za* devi papirnice Vapa. Finančni minister dr. Terie je obrazložil stilišče, ki ga je zavzel napram ponudbi, da c.'-^upi država to papirnico. Svoj čas je dr. sva prevzela gotov delež na papirnici, misli č, da bo na ta na* čin dobavljala vse pisarniške in papirniške trebSčine za svoje urade i>° najpevoljnejših cenah. Pozneje je tovarna bankrotirala ter ustavila vsako delovanje. Nato je bil stav* Ijen državi predlog, naj država tvornieo po* polnoma kupi. Finančni minister se je uprl temu nakupu, ker bi bila v tem slučaju ško= da se mnogo večja. !::.kor je današnja ško* da, ki pa se nc da več popraviti. Pred zasedanjem društva Baroda? Dnevni red zasedanja« — Sestava nemške delegiere. — Posre-vanje Vatikana v Madridu. — Reorganizacija Društva np^odov — Španija vztraja pri svoji zahtevi po staliem sedežu« — Ženeva, 3. septembra. Včeraj dopoldne se je sestal Svet društva narodov pod predsedstvom češkoslovaškesa zunarpe^a ministra dr. Beneša k zaupni seji, na kateri se je določil dnevni red sedanjega zasedanja. Dnevni red obsega, v slavnem sledeče točke: 1. Ustanovitev stalnega sedeža v Svetu za Nemčijo. 2. Poročilo komisije ya reorganizacijo Sveta društva narodov. 3. Ustanovitev treh novih nestalnih sedežev v S\ itn društva narodov. 4. Predlog glede čl 16. pakta o društvu narodov (sankciie proii kršitvi miru). 5. Finančna sanacija .Vi^J^arske. 6. Finančna sanacija Avstrije. 7. Umik francoskih čet iz. saar^kega ozemlja. — Berlin, 3. septembra. Vlada je danes - oločila nemško delegacijo za zasedanje Društva narodov v Ženevi. Poleg ministra zunanjih zadev dr. Stresemanna so v delegaciji še državni podtajntk von Schubert, miaisterialni direktor Gaus ter poslanci dr. Breitscheit (socijalist), grof Bernsdort (demokrat), dr. Kaas (centrum) in von Rein-haben (ljudska stranka). Delegacija odpotuje danes popoldne v Ženevo. — Ženeva, 3. septembra. Včerajšnja seja komisije za reorganizacijo Društva narodov je bila odložena na danes dopoldne, ker ni prišlo do sporazuma glede sestave in stilizacije zapisnika, zlasti slede španskega vprašanja. Španija prej ko slej vztraja na svojem stališču. Na PODOl lanski se'< se je vr .la razprava o poNtalnih sedežih. Pri tel piiliki :c španski zastopnik ponovno ii^Ium! že'r» in zahtevo Španije po stalnem sedm v Svetu Društva narodov. Ostali eastopitiki v> poda!.1 po vrsti izjave, da so niih \ ! ide zahtevo Španije temeljito proučile in se ji nikakor nc protivijo, vendar pa trenutne razmere onemogočajo, da bi se tei zahi< ugodilo. Izrazili so željo, d«. Spani'u svojo zahtevo še enkrat prouči 1*1 obrani Društvu narodov svoje sodelovanje. Ako 12 želi, da se vprašanje nestalnih sedežev ponovno revidira, ji bo šlo Društvo narodov vedno rade volje na roko. — Pariz. 3. septembra. Sinoe^i razgovor] med Briandom in Cliamberlainom eo dovedli do nnpolrionra soglasja v naziranju obeh vlad glede sedežev v Svetu društva narodov in v tangerskeni vprašmiu. —Ženeva, 3. septembra. Danes sc je vr-^il daljSi sestanek med nemškim poslanikom v Parizu in francoskim zunanjim ministrom Briandom. Po sestanku je Briand Izjavil novinarjem, da se raduje zaključkov komisije za proueavanje reogranizacije Sve-ta D rušiva narodov in da je sedaj vsloj; Nemčije zagotovljen. Za predsednika finančne komisije je izvoljen cehoslovaški delegat dr. Pospisil. Finančna komisija bo razpravljala o naseljevanju grških, bolgarskih in rmunskih beguncev ter o finančni sanaciji Avstrije in Madžarske. Septembra slovesna otvoritev naše nove sezije ELITNI KINO MATICA J PROSLAVA PRESTOLO-NASLEDNIKOVEGA ROJSTNEGA DNE — Beograd, 2. septembra. Za rojstni dan prestolonaslednika Petra 6. t. m. je odrejeno, da se v vseh cerkvah vrše svečane službe božje. V županijskih središčih bodo po naredbi minitsra notranjih del prisostvovali službam božjim veliki župani. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. 21,2°/Merkur<, Ljubljana. Anton Adamič, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Kranj. Namestniki: Ivan Ravnikar, trgovec in podnačelnik gremija trgovcev, Celje. Janko Kostanj šek, trgovec, načelnik gremija trgovcev za srez Maribor, Sv. Martin pri Vurbergu. Fran Pogačnik, trgovec z moko in deželnimi pridelki, Ljubljana. Leopold Fiirsager, trgovec in načelnik gremija trgovcev, zbornični svetnik, Radovljica, III. KATEGORIJA: Kandidati: Ivan Gregore, trgovec, načelnik gremija trgovcev, Ljubljana. Ferdo Pintar, trgovec, član načelstva gremija trgovcev. Maribor. Fran Zebai. trgovec, načelnik grami ja trgovcev za ljubljansko okolico, prvi podnačelnik Zveze trgovskih gremijev, Rudnik. Janko K lun, trgovec, načelnik gremija trgovcev, Slovenjgradec. Namestniki: Jcsip Ivančič, trgovec, Ljubljana. Srečko Kranjc, trgovec, načelnik trgovske zadruge, Sv. Lenart v Slov. gor. Anton do Gleria, trgovec, podnačelnik gremija trgovcev, Dolenji Logatec. Peter Mravijak, trgovec, Vuhred. IV. KATEGORIJA: Kandidati: Alojzij Mohorie, trgovec, na m est ni član načelstva gremija trgovcev, predsednik Društva sejmarjev za Slovenijo, Ljubljana. Edmund Kastelle, trgovec, načelnik gremija trgovčev, Novo mesto-Kandija. Fran Korošec, trgovec, član načelstva gremija trgovcev, zbornični svetnik, Gcrnja Radgona. Ivan Snoj. trgovec, član načelstva gremija trgovcev, Ptuj. Namestniki: Anten Sila, trgovec s sadjem, Pogačarjev trg, Ljubljana, Fran Mikolič, trgovec, Sodražica. Franc Koienc, lesni trgovec, Juvanje pri Ivan Kos, trgovec, Član načelstva gremija trgovcev, slovenska Bistrica. Doeedisi križe; sumile Trgovska afera v Novem Sadu. — Tragična nesreča dveh otrok. Samomori. — Usoda! Rudolf Valentino, V Novem Sadu je zbudila veliko senzacijo vest, da je komisija ministrstva trgovine zapečatila lokale in pisarno tamošnje velefirme z žitom in deželnimi pridelki »Produktiva*. Delničarji te v Banatu splošno ugledne firme so razne odlične osebnosti iz Novega Sada in iz Beograda. O vzrokih ukrepa varujejo oblasti strogo tajnost, vendar pa se doznava toiiko, da gre v glavnem za prikrivanje davkov in za carinske manipulacije, pri čemur je bila država oškodovana za več milijonov dinarjev. Ministrstvo trgovine je sprejelo pred par dnevi anonimno, a s točnimi podatki podprto prijavo. Posebna komisija je odšla takoj v Novi Sad ter baje že pri površnem .pregledu knjig ugotovila, da odgovarjajo navedbe v ovadbi resnici. Zato je odredila, da se vsi prostori in lokali zapečatijo. Uradništvo se je temu ukrepu protivilo. tako da je bila komisija prisiljena pozvati na pomoč policijo, ki je prostore zastražila. Komisija pregleduje poslovne knjige za več let nazaj, tako da bo preiskava trajala dalje časa. Lastniki firme zatrjujejo, da jim niso znane nikake manipulacije in da so jih, če so se res izvršile, zakrivili uradniki na lastno pest.^ Pred dnevi smo poročali, da se je v Zagrebu z lizolom zastrupila neka Ce-ljanka, ki se v bolnici še vadno bori s smrtjo. Zagrebški listi poročajo, sedaj o drugem in sličnem tragičnem slučaju, katerega žrtev je istotako Celjan in sicer 25 letni Ivan Jakob, pisarniški po-| močnik pri tvrdki Merkur, stanujoč v Krajiški ulici v Zagrebu. Jakoba so našli v sredo popoldne mrtvega na železniški progi poleg Zaprešiča pri Zagrebu. Imel je prestreljeno lobanjo, poleg njega pa je ležal velik vojaški samokres. Pokojnik je bil zadnje Čase zelo potrt in zamišljen ter je večkrat izjavil, da bo radi rodbinskih neprilik izvršil samomor. V sredo se je odpeljal do Zaprešiča, kjer je skočil z drvečega vlaka v nadi, da se ubije. Ker mu to ni uspelo, se je ustrelil. Njegovo truplo so pokopali v Zaprešiču. * V Slovenjgradcu odnosno njega neposredni okolici sta se te dni primerili dve smrtni nesreči nedoletnih otrok. Pred dnevi je odšel posestnik Ivan j Grabnai iz Slovenjgradca s svojim 5 let-! nim sinčkom v mlin. Oče je nato za trenutek stopil iz mlina po opravkih, otrok pa se je še nadalje igral v mlinu. Nesreča je hotela, da se je dete preveč približalo trasmisijskemu jermenu. Jermen je zgrabil otroka za desno roko in mu zmečkal tri prste. Deček se je hotel bržčas osvoboditi, padel pa je pri tem z glavo tako nesrečno na oster rob, da se je ubil. Ko se je oče čez nekaj minut vrnil, je našel otroka že mrtvega. Še strašnejša smrt je doletela 2 in pol letnega sinčka kočarice Frančiške Veber iz Sela pri Slovenj grade u. Vebro-I va je doma napolnjevala vžigalnik z bencinom, nato pa se je odstranila iz sobe, pusteč steklenico z bencinom na mizi. Otrok je segel po steklenici ter pil iz nje. Pričel se je takoj zvijati in valjati v obupnih bolečinah. Njegova mati mu je prihitela na pomoč, vendar pa je bila pomoč prepozna, zakaj dete je napravilo prevelik požirek. Po 3 in pol urni muki je otrok v strahovitih bolečinah umrL Tudi dosli zdravnik ni mogel otroku pomagati. o Da je vžival Rudolio Valentino tudi med našim ženstvom številne simpatije, pričajo dogodki po njegovi smrti, ki so se primerih v naših krajih. Poročali smo že, da je v Beogradu hotela izvršiti samomor neka Jelena Kovačič. ki je popila večjo količino lizola. Motiv: Valentino.. Sličen slučaj se je primeril te dni tudi v Osijeku, kjer se je včeraj v svoji sobici zastrupila neka mladenka iz boljše hiše, vendar so jo v zadnjem hipu resni. Ime mladenke se sicer drži v tajnosti, kar je umljivo, vendar pa je ves dogodek, dasi v diskretni oblik, prodrl v javnost. • Tragičen dogodek se je primeril v sredo na beograjskem kolodvoru. Ko je privozil zagrebški brzovlak na postajo, je tekel postrešček Radislav Obradovič vlaku nasproti, da pomaga vstopajočim potnikom nositi prtljago. Iz dosedaj nepoznanega vzroka je nesrečnež zašel pod lokomotivo, ki mu je odrezala obe nogi ter eno roko. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnico, kjer je pa še isti dan podlegel poškodbam. » V Zagrebu je v četrtek ponoči okoli 23. skočil skozi okno L nadstropja na cesto dijak Stanko Kovačič. Kovačič je imel razburljive sanje, tekom katerih se je zbudil, odprl okno in skočil na cestni pločnik. Z zlomljeno nogo so ga prepeljali v bolnico. Radio na Pokrajinski razstavi Posebne važnosti za radio - amaterje je na letošnji pokrajinski razstavi razstava g. E. Jakopiča. Kot navdušen amater, ki je prepričan o kulturnem pomenu radia, se je potrudil, da potom razstavljenih predmetov vzbudi čim večje zanimanje in je obljubil, da bo za časa razstave vsak popoldan gospodom amaterjem na razpolago za eventualna pojasnila. Njegovo mnenje je, da pride radijo do prave veljave le, ako je dana možnost, da se bavi z njim čim več amaterjev in je zato opustil razstavo mnogocevnih aparatov, ker stanejo mnogo in zato za širše sloje ne pridejo v poštev. Potom dolgotrajnih praktičnih poizku-šenj je hotel ugotoviti, kateri od vseh, v različnih strokovnih časopisih objavljenih načinov spojitve bi bil najbolj prikladen za dosego povolmega uspeha s čim manjšimi stroški. Pri tem mu ni šlo za prav glasen sprejem, temveč za to, da bi bil sprejem Čist in selektiven in da so spojitve take, da jih napravi lahko tudi manj izurjen amater. Umevno je, da ne more razkazati vseh načinov dobrih spojitev, ker jih je premnogo. Da se olajša mladim amaterjem napravo sestavnih delov ter da dobe navodilo za izdelavo istih, so na razstavi razstavljena enostavna sredstva za izdelavo kot n. pr. naprave za navijanje tuljav in drugo, ter mnogo predmetov, katere je g. Jakopič sam izdelal. To so lepi aparati, pri katerih je kupljena samo žarnica m skala za kondenzator. Vsi niegovi aparati delujejo z malo sobno anteno, tako da se dobe močnejše evropske postaje tudi v sobnem zvočniku. Opisovati vse aparate, bi bilo preobširno, omeniti je le, da sta razstavljeni oddajna m sprejemna postaja za brzojav po činu prvih Marconijevih poizkusov. Radio - aparati se vrste od detektorja in dvocevnega aparata, ki je napravljen s preprostimi sredstvi, do Neutrodvne - aparata, ki je sestavljen po najnovejših principih. Omeniti bi bilo še enocevni aparat z okvirno anteno in samo s tremi žepnimi baterijami. Je to aparat, ki Je le bolj za šport in dobro deluje le v strokovnjakovih rokah, dočim bi laiiku le »žvižgal«. Nadalje je razstavljenih tudi nekaj merilnih instrumentov, ki so lastni izdelek gospoda Jakopiča. Jutri prične izhajati v ^Slovenskem Narodu* Skrivnost »Orne žene" senzacionalen roman francoskega pisatelja Maurisa B o u e a. — Roman je pravkar izšel v francoščini in izzval pravo senzacijo in splošno priznanje. Zato smo prepričani, da bo radi svoje napete vsebine in svojega elegantnega načina pripovedovanja ugajal tudi našim čitateljem in čitateljicam. Celjska porota 1 Uboj. V četrtek dopoldne se je obravnaval zai-nji slučaj v tem porotnem zasedanju. Pred porotniki se je zagovarjal 251etni Josip Muc radf hudodelstva uboja. V mesecu avgusiu t. 1. je v nekem prepiru v Dobrišivasi pri Žalcu zaklal svojega brata Antona Muca. Zagovarjal se je, da je svoje dejanje izvršil v 6ilobranu in v popolni vinjenosti. Sodni dvor je porotnikom stavil dvoje vprašanj, in sicer prvo giedo uboja, drugo glede prekoračenega silobrana in popolne vinjenosti. Porotniki so vprašanje uboja zanikali, potrdili pa drugo. Josip Muc je bil nato obsojen na 8 mesecev težke jece. — Jesensko zasedanje je bilo s tem slučajem končano. Sport i— Kraljev pokal se ne izroči Zagrebu. Na svoji zadnji seji je J. N. S. razpravljal o odloku Z. N. P., s katerim se kraljev pokal, ki si ga je reprezentanca Z. N. P. pri» borila v Ljubljani pokloni mestu Zagrebu, odnosno mestnemu muzeju. J. N. S. ni odo* bril tega zaključka, opirajoč se na § 2. toča ka 6 propozicij za odigranje prijateljskih nogometnih, tekem glede zlatega pokala Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Propozicije vse* bujejo med drugim sledeče: cdrodsavez, ki si je osvojil pokal v trajno posest, ga ne sme uporabiti v druge svrhe brez dovolje* nja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. kot das rovatelja in brez predhodnega dovoljenja JNS.» Dalje se opira JNS na dejstvo, da si pokala ni priborilo moštvo Zagreba, mar* več reprezentanca J. N. P. Zato je ukrep upravnega odbora ZNP savez razveljavil. — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Pokalno tekmo Ilirija : Slovan v nedeljo 5. t m. na igrišču Ilirije sodi g. Mužina. Stranska sodnika g-£. Hiti in Türk. Gg. sodniki, ki žele nabaviti svitre potom sekcije, se pozjvajo ponovno, da javijo to čimpreje. — Tajnik. — Žensko lahkoatletsko prvenstvo Zagreba, V Zagrebu so se te dni vršila ženska lahkoatletska tekmovanja za prvenstvo ZNP. Zmagal je ASK s 40 točkami, 2. Ccm-cordija 26; 3. Hašk 4 točke. Radi primerjave z rezultati naših dam prinašamo najboljše rezultate tekmovanja. Zmagale so v teku na 60 m Griltičeva v 8.6 sek., na 100 m ista v 14.4 sek., v skoku v daljavo Znidaršičeva s 422 cm, v skoku v višino Gršetičeva s 139 cm, v metu krogle Neferovičeva s 704 cm, v disku Tomljenovičeva z 2250 cm in v kopju ista z 1600 cm. — Haškova pot v Prago. Prvo moštvo zagrebškega Haška odpotuje v ponedeljek v Prago, kjer igra 8. t. m. proti Slavij i. 11. in 12. t. m. igra Hašk v Bratislavi. — Mornariške t ernste kme v Tivtu. Oficirji kraljevske mornarice v Boki Kotorskj prirejujejo pod pokroviteljstvom ge. Marije Koch, soproge kontreadmirala m komandanta 3. pomorske obalne komande tenistekme za prvenstvo Boke Kotorskj v vseh običajnih skupinah. Tekme se bodo vršile na mornariških tenisigrišuh v Tivtu od 6. do 11. septembra. — Barany vabljen v Amttriko. Madžarski prvak v plavanju Istvan Barany, ki je pretekli teden porazil na IDO metrov Arne Borga, je prejel brzojavno vabilo za start v Ameriki. Ali se bo vabilu odzval, še ni znano. šBeieznica KOLEDAR. Danes: 3 septembra 1926; katoličani: Se-ratina; pravoslavni: 21. avgusta, Tadej in Vasa, musliman: 2-5. raierja 1345; ii£:f 23, elula 56S6. Jutri: 4. septembra 192t>; katoličajii: Ida in Rozalija; pravoslavni: 22.avgusta, Aga-tovik: muslimani: 25. safer j a 1345: Žid je: 25. elula 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «On kot topničar«; Ljub* l janski dvor: «Umirajoci narod»; Kino Ideal: Pustolovščine Fjlipa Co!Una>. Umetniška razstava Magoličev v Jakoi pičevem paviljonu: Odprta od 9.—18. ure, DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec Jurčičev trg; Ustarj Sv. Petra c; Jošt, Celovška c. Jutri: Sušnik, Marijin trg; Ramor, Miklošičeva cesta. Solnce zaide danes ob 1S.35 in vzide jutri ob 5.24 ter zaide ob 18-33. Mesec zaide danes ob 16.59, vzide jutri ob 2.19 in zaide ob 17.36. OPERA. Sobota, 4.: *Figarova svatba«. D. Nedelja, 5.: ^Grofica Marica«. Ponedeljek, 6.: Zaprto. Torek, 7.: >Trubadurc. Gostuje baritonist g Pichler. E. Sreda, 8.: Zaprto. Četrtek, 9.: >Hoffmannove pripovedke«. Gostuje tenorist g. Rijavec. C. Petek, 10.: Večni mornar. B. Sobota, 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv. DRAMA. Sobota. 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv. (Ako ni drugače označeno, se začno predstave v operi ob 1930, v drami pa ob 20.) ES QQGGGGQQGGGGGQQnrTlGGGGGQGGGGGGGGGGGQGGOGGOGQGGGGOGaQQDDO QQGGGGGGGGGGGGGQOGGQGQGGGGGGGOGGGGGGOaGGCGQGQGGGGGQGQGnO sesalno i Senzacijonaino i Vesela! Zabavno» Duhovito! Veliko število vstopnic je prodano že včeraj za današnje predstave najboljše burke, kar j h je do sedaj prinesla filmska umetnost „ON" kot fopničar Navdušeno obc'nsUo je dalo s fremtčntm ploskan em na koncu predstave na boljše spričevalo nabolištmu komiku sveta za njegovo na boljšo burko ,»OII 1 kot top« ničar. Hitite, da ne zamudite 1 — Preskrbite si pravočasno vstopnice! — prid te vsi mladi in star, ker tako se niste še nikoli smejali kakor se boste danes „NJEMU" — princu smeha — HA - HA ap □t Pričakujemo Vas točno ob 4.. pol 6., pol 8 in 9. uri. izven programa „IHACAM MARKO * in piekrasna revi a medernib plesov, ra :ko nih namo eših toalet in idea no ler>ih nog. ELITKI ŠtfNO MATICA Najudobnejši kino v Ljubljani. Telefon 124. aj — □□DGODDDGGDGOIlGDnDGGGGGODgOGGGDGDGGGGOGDDDDGnDDGDGgODDC'- i^L fJDOGDnGQGCOnGDGGGGCGGaaCGGGGGGGGGGGGaGGGGGGGGGDDGGGGDGGC^C UL. L Kuprin: Granatna zapestnica Za hip je umolknil, potem pa naenkrat vprašal: — Povej mi, Verica, ako ti ni težko, kaj je z onim telegrafistom, o katerem je pravil danes knez Vasilij? Koliko je na tem resnice in koliko izmišljotine? — Kaj vas to res zanima, deduska? — Kakor hočeš, kakor hočeš, Vera. Ako ti je neprijetno — — Nikakor ne. Prav rada vam povem. In pripovedovala je generalu v vseh podrobnostih o nekem blazniku, ki jo je je začel zasledovati s svojo ljubeznijo že dve leti pred poroko. Nikoli ga ni videla in tudi njegovo ime ji ni bilo znano. Samo pisaj ji je in se podpisoval v pismih G. S. Ž. Nekoč se je zagovoril, da služi v nekem državnem uradu kot nižji uradnik — brzojava ni omenil niti z besedico. Očividno jo je neprestano zasledoval, ker je v pismih natančno navajal, kam zahaja kneginja, v kakšni družbi preživlja večere in kako je bila oblečena. Spočetka so bila njegova pisma vulgarna in polna mladeniškega zanosa, toda nekoč ga je pismeno prosila, naj je nikar več ne nadleguje s svojimi srčnimi izlivi. Od takrat je molčal o ljubezni in začel pisati bolj redko: o Veliki noči, ob novem letu in na njen god. Kne-ginia Vera ie Driaovedovala tudi o da- ! našnjem darilu in skoraj doslovno povedala vsebino pisma svojega tajinstve- nega oboževalca___ — Da-a-a. — je zategnil general konec. — Morda je fant malce prismojen, ; manjak, a kdo ve — morda je pa prese-j kalo tvojo življensko pot baš taka Iju-i bežen, o kateri sanjajo ženske in katere moški niso več zmožni. Čakaj no. Vidiš, tam spredaj se premikajo luči? Najbrže bo moja kočija. Poslovili so se. Friesse je pripeljal Vero Nikolajevnd z avtomobilom do vrat njene vile in o dr dr al v noč. Kneginja Vera je stopila z neprijetnim občutkom na teraso in odšla v vilo. Že od daleč je zaslišala glasno govorjenje brata Nikolaja in zagledala njegovo visoko, suho postavo, ki se je naglo premikala iz kota v kot. Vasilij Lvovič je sedel za biljard-no mizo, povešal glavo in risal nekaj po zelenem suknu. — 2e davno sem zahteval, — je godrnjal srdito in obračal desnico tako, kakor bi hotel vreči na tla neko nevidno težo. — Že davno sem vama svetoval, da je treba napraviti temu bedastemu pisaren;u konec. Z Vero še nista bila poročena, ko sem trdil, da se z Vero veselita teh pisem kakor deca, videč v njih samo smešno jadikovanje I zaljubljenega prismojenca ... Evo, tu je kot nalašč tudi Vera... Verica, z Va-l siiiiem Lvovičem sva govoriia a tvo- jem norcu, o tvojem Pe Pe Že. Meni se zdi to dopisovanje predrzno in podlo. — Saj ni bilo nobenega dopisovanja, — ga je prekinil Šein. — Pisal je samo on. Pri teh besedah je Vera zardela in sedla na divan v senco košate palme. — Oprosti mi, da sem se tako izrazil, — je dejal Nikolaj Nikolajevič in zamahnil srdito z roko, kakor da je odtrgal od prsi nevidno breme in ga treščil ob tla. — A jaz ne razumem, zakaj ga na-zivaš moj, — je prirxvmnila Vera, veseleč se moževega zavzemanja. — On je prav toliko moj, kolikor tvoj. — Dobro, pa naj bo J Ponovno se epravičujem. Skratka.reči hočem samo to, da je treba na-praviti njegovi nesramnosti konec. Po mojem mnenju je ta zadeva že prekoračila meje. do katerih sega šala in zabavne storije. Ver-jemita mi, da si prizadevam samo zato, da ohranim dobro ime tebi. Vera, in Vasiliju LvoviČu. — Nu, zdi se mi. dragi Kol ja, da^ nekoliko nrerravaš, — je ugovarjal Sein. — Morda, morda. Toda kdo vama jamči, da vaju ne spravi ta norec v smešen -položaj. — Kako neki. — je dejal knez. — Le pomisli, kaj se lahko zgodi, ako ostane ta idijotska zapestnica pri nas. Pe Pe. Že se bo bahal svojim znancem ali priiateljem, dr» sprejema kneginja Vera Nikolsievna Šeina njegova da- rila in porabil bo prvo priliko, da postane še predrznejši. Jutri pošlje prstan z briljanti. pojutrišnjem dragoceno ovratnico, potem Pa sede na obtožno klop radi poneverbe ali tatvine, a vidva bosta povabljena pred sodišče kot priči. — Ne, ve, zapestnico ie treba na vsak način poslati nazaj, — je vzkliknil knez Vasilij Lvovič. — Tudi jaz mislim tako. — je pritrdila Vei-a, — in čim prej. Toda kako naj jo pošljemo? Saj ne vemo niti imena, niti priimka, niti naslova. — O, to so malenkosti! — je ugovarjal Nikolaj Nikclaievič. — Saj so nam znane začetne črke tega Pe Pe Že. Kako se že podpisuje. Vera? — G. S. Ž. — Vidita, stvar je v redu. Poleg tega vemo, da nekje služi. To nam popolnoma zadostuje. Jutri vzamem seznam in poiščem uradnika ali uslužbenca s takimi začetnicami. Ako ga pa ne bi našel, pozovem detektiva in mu za-povem, naj ga poišče. Skratka: jutri popoldne bom točno vedel za naslov in ime tega tipa. — In kaj nameravaš storiti? — Kaj? Odpeljem se h guvernerju in prosil ga bom... — Ne, samo h guvernerju ne. Saj veš, da nisva posebno dobra prijatelja. S tem bi me res utegnil spraviti v smešen položaj. — Nič ne de, pa pustimo guverner- ja. Napotim se k orožniškemu poveljniku. Poznava se dobro iz kluba. Naj pokliče tega Romea k sebi in mu po-žuga s prstom pod nosom. Veš. kako to napravi? Pomoli človeku kazalec pod nos in drži roko mirno, samo s kazalcem miga in kriči: »Ei, čujte, tega pa ne trpi - i - im!« — Fei, z žandarji se hočeš ukvar-jati! — je dejala Vera in se pomilovalno nasmehnila. — Prav praviš. Vera, — ie pritrdi! knez. — Najbolje bo. ako omavimo sami. Ljudje bi no nepotrebnem brusili jezike. Saj vemo, kakšno ie našo mesto. Kar sam pojdem k temu... mladeniču a kdo ve — morda ie že star? Izročira mu zapestnico s primernim svarilom naj bo odslej pameten. — Tudi jaz pojdem s teboj, — ga je prekinil Nikolai Nikolajevič. — Ti si premehak. Prepusti meni. da se pomenim ž njim. Zdai pa — pogledal je na uro — mi oprostita, do se moram posloviti. Truden sera tako. da komaj sto-jim, vrhu tega me pa čaka še delo. Zapljuvane stopnice so smrdele rx miših, mačkah, petroleju in Deriiu. Prec šestim nadstropjem se je knez Vasilij Lvovič ustavil. — Počakaj malo, — je dejal svaku — Sapo mi zapira. Ah, Kolia, čemu sva se lotila tega posla? (Konec jutri) oiev. 200 »SLOVENSKI NAROD» dne 4. septembra 1926 dnevne vesti. i- Ljubit am, am 3 septembra 0. —•. Prosvetni svet se po daljšem odmora v prihodnjih dneh zopet sestane. Prihodnja seja se vrši v soboto, ko se bodo zlasti pregledale nove učne kniige, uostri-iicirale inozemske diplome itd. ter se bo razpravljalo o izenačenju pravopisa in na-učae terminologije. Prosvetni svet bo tekom letošnje jeseni obhajal interni jubilej svoje 1500. seje. Na tej jubilejni seji bo prečrtano obširnejše poročilo o dosedanjem delovanju in uspehu te institucije. — Proiesor Patersoa v Beogradu. Te dni je dospel v Beograd znani zgodovinar in ancrle?ki univezitemi profesor g. Pater-son. Pierson ostane v naši državi več me-irccv in bo zbiral podatke za svoje najnovejše delo. Posetil bo vse zgodovinsko važne kraje v državi. Iz Beograda odpotuje v Zagreb in pride pozneje tudi v Ljubljano. Povsod bo stopil v stik z našimi domačimi zgodovinarji in učenjaki. — Vlaganje prošeni na prosvetno ministrstvo. Prosvetno ministrstvo je izdalo odtok, s katerim se vsem profesorjem, učiteljem in učencem strogo zabranjuje vlagati svoje prošnje direktno na ministrstvo. Prošnje, ki ne bodo doposlane rednim potom, to je preko pristojne prosvetne oblasti, se sploh ne bodo reševale. — Angleški Konzul v Zagrebu. Angleža vlada je imenovala g. G. ti. Buloka sra angleškega konzula v Zagrebu. Naša vlada mu je že izdala eksekvatur. — Mesec kongresov. Tekom sptembra M vrie v raznih mestih naše države mnogoštevilni kongresi. V Ljubljani se vršita kongres pravnikov kraljevine SriS in kongres hišnih posestnikov. — V Splitu se vrši od 5. do S. septenmbra kongres Udruže-aja arhitektov. Pro mre tn o ministrstvo je dovolilo udeležencem kongresa polovično vožnjo. Vozni listki veljajo od 3. septembra do 13. septembra t. 1. — Odbor jugosloven-skega zdravniškega društva je odločil, da se 22. septembra vrši v Beogradu kongres zdravnikov iz cele države. Na kongres so povabljeni tudi čehoslovaški, bolgarski in poljski zdravniki. Zdravnikom, ki se udeleže kongresa, je odobrena od prometnega ministrstva polovična vožnja na vseh progah državnih železnic. Polovična vožnja velja od 17. do 26. septembra. Poiovično vožnjo lahko zdravniki vporabijo tudi za svoje rodbinske člane. — Društvo >Pri-\rednik« otvori 23. septembra v Beogradu svoj redni kongres. Udeležencem tega kon-sre^a je dovoljena polovična vožnja, veljavna od 20. do 25. septembra. — V Veliki Kiktadi se vrši kongres Glavnega Saveza srbskih zemljoradniških zadrug. — Koncem meseca se vrši v Dubrovniku in na Cerinju letošnj: kongres Jugoslovenskega novinarskega udruzenja. — Uredba o novinarjih. Malone poldrugo leto že obljubljajo razni ministri novinarsko uredbo koi dodatek k novem tiskovnemu zakonu. Toda doslej se je uredba odlagala, ministri so se menjali, vrstile so se politične krize in novinarji delimo usodo državnih upokojencev, k: žive tudi samo še od ministrskih obljub. Od časa do časa se pojavi kaka ministrska izjava, ki obljublja skorajšnjo ureditev tega vprašnja. Tudi sedanji minister za socijalno politiko in minister za izenačenje zakonov sta že neštetokrat obljubila, da bosta zadevo uredila. Označili so se že zaporedoma točni datumi, do katerih bo uredba izdana, toda doslej sc vsi ti roki že davno potekli, a uredbe še canes ni. Sedaj se je zopet oglasil minister za izenačenje zakonov dr. Srskič ter izjavil, da namerava do konca tega meseca likvidirati svoj resor, dotlej pa da bo še izdal uredbo o novinarjih. Po slabih Izkušnjah, ki so jih novinarji in drugi že doživeli, pa danes tudi ministrskim besedam ne mo-remo več verjeti. Mislimo pa, da bi bil res že skrajni čas, da bi g. minister ostal mož-beseda in po mnogih redakcijah in konferencah slednjič pred likvidacijo svojega ministrstva uredbo izdal ter se tako vsaj malo oddolžil novinarjem za težo odgovornosti, ki jo jim je naprtil z novim tiskovnim zakonom. — Adaptacija Tenničns fakultete v Ljubljani. V ministrstvu za javne zgradbe ie odobren kredit 517.000 dinariev za adap-tacljska dela na zgradbi Tehnične fakultete v Ljubljani. — Pravilnik o prevozu agrarnih nase-Üemkcv. Ministrstvo agrarne reforme je izdalo pravilnik o brezplačnem prevozu agrarnih naseljenikov in njih živega in mrtvega inventarja po državnih In privatnih železnicah ter brodovih. — Razpis učiteljskih mest Pomorska .etalska Šola v Djenoviču rabi dva učitelja, -nega za matematiko in prirodoslovne-predmete, drugega za zgodovino, geografijo, srbohrvatski jezik in telovadbo. Učitelji noraio imeti usposobljenostne izpite za meščanske šole. Rok natečaja je do 1. oktobra. Pojasnila dajejo pomorske komande ter centrala in vsi glavni odbori Jadranske Straže. — Krediti za poplavlience. Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila kredit v znesku 8 milijonov dinarjev za poplavljence. Vsota bo izplačana glavnemu odobru Rdečega križa, ki bo ta znesek porabil predvsem za zidavo novih hiš v najbolj prizadetih pokrajinah. — Železniški vpokojenci pri ministrskem predsedniku. V Četrtek je posetila ministrskega predsednika in prometnega ministra deputacija železniških vpokojencev ter intervenirala glede ureditve pokojninskih prejemkov železniških vpokojencev. Deputacija je Izročila obema faktorjema obsežno spomenico ter ju opozorila na skrajno bedo, v kateri se nahaja večina železniških sraroupokojencev, ki prejemajo le po 200 co 300 dinarjev mesečno. Tako ministrski predsednik kakor prometni minister sta obljubila, da bosta ukrenila vse potrebno, da se železniškim vpokojencem po možnosti izboljša materijalnf položaj. — Tujski promet v Splitu. V Splitu je, fcafcoc skoraj po vsej Dalmaciji, tujski pro- met letošnjo sezono, zelo narasel. Samo v mesecu avgustu je posetilo Split nad 3000 tujcev, ki so ostali v mestu več več kakor dva dni. Med njimi je bilo največ Avstrijcev in Nemcev. Zelo številno zastopam so tudi Čehi, najmanj pa je. bilo Slovencev, ker se takozvani boljši krogi še vedno ne morejo odločiti, da bi posečali našo dalmatinsko rivijcro, marveč jo raje opazujejo z — italijanske strani! —- Za rezervne* oficirje. Cl. 295 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice is leta 1923. se glasi: >Oiicirjern, podoficirjem in vojaškim uradnikom v vojski in mornarici, ki se zdravijo v domači oskrbi, pripada brezplačno zdravljenje; isto velja za njihove rodbinske člane; tudi imajo pravico do J brezplačnih zdravih V državnih bolnicah imajo oficirji, kapelniki in stalni vojaški duhovni, pod oficirji, kapiari ha redovi brezplačno zdrscvUsniQ. Raviiotako imajo vsi oni, našteti v prvem odstavke tega člena, kakor tudi njihovi rodbinski člani, zasigura-no oskrbo te zdravljenje v kopališčih, sana-terijih in drugih klimatskih krajih v tuzem-stvu pod pogoji, ki jih predpiše minister vojske in mornarice. To velja tudi za rezervne oficirje, ki so se udeleževali vojn.« Po prizadevanju Udruzenja je bil za izvršitev te zakonite odredbe v državni proračun za leta 1926/27 vnesen znesek 2,400.000 dinarjev in sicer v partijo 888, poz. 3. V ministrstvu vojske in mornarice se izdeluje sedaj pravilnik za uporabo tega kredita. Udruženje je podvzeio potrebne korake, da se te odredbe poenostavijo, da bi se lažje prišlo do pomoči, ki nam jih zakon nudi. Ko bo ta pravilnik izšel, bo Udruženje še posebej seznanilo člane z njegovo vsebino. — Iz Radovljice nam poročajo. Preteceno nedeljo je ieml nag Sokol svoj običajni poletni telovadni nastop izključno s svojim Cianstvom. Ta teden pa väe dela za čim večji uspeh tombole, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Prodajajo se srečke na vseh koncih in krajih in zbirajo dobitke, ki bodo zadovoljili gotovo vsakogar. Glavne dobitke tvorijo: konj, popolnoma nov voz-zapravljivček najmodernejšega cisterna, krava, šivalni stro^ moško kolo in garnitura zlatega damskega nakitja. l\led ostalimi dobitki jih je doka;, ki dosezajo vrednost po petsto dinarjev. Društvo hoče ohraniti tudi tu svoj dober ugled in nuditi udeiežnikom dostojne dobitke. Kdor se udeleži tombole, ima priliko, da za par dinarjev zadene dragocen predmet, ob enem pa gmotno podpre našega Sokola in mu pomaga. Društvo nam je vsem nudilo že dosti zabave in dalo pouka naši deci in soli odrasli mladini, zato pokažimo, da znamo to delo ceniti. Sicer pa nas čaka v nedeljo sreča v Sokolskem domu; podražimo se je! — Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminula v Ljubljani ga. Ana Triller, roj. K r e m ž a r. ^Rodbini Kette - Drovenik je zadela z njeno smrtjo težka izguba. Pokoj-nica je bila radi svojega mirnega in blagega značaja splošno priljubljena. Pogreb bo jutn ob 5. popoldne s Tabora št. 2. Bodi :i lahka domača zemlja! Žalujočim iskreno scžaije! — Čebelarska razstava v Dubrovniku je bila včeraj zaključena. Razstava, prva te vrste v naši državi, je vzbudila tudi v zunanjem svetu mnogo pozornosti ter je dosegla velik moralen, pa tudi zadovoljiv gmoten uspeh. Čebelarski Savez priredi prihodnje leto slično razstavo v Bosni, udeleži pa se tudi vseslovanskega čebelarskega kongresa, ki se bo vršil tekom prihodnje-njega leta v Pragi. — Šentjakobski sejem bo letos na praznik 8. septembra na sehčnatem vrtu gostilne pri Kavčiču na Prulah. Sodeluje godba Sokola i., srečolov, petje, ples. Keglanje na dobiLke ves dan. Več razvidno iz tiskanega vsporeda. Pridite, da se razvedrite par uric! Začetek prireditve ob 4. popoldne, 834 — Ciganska nadioga, Zadnji čas so se po nekaterih krajih Slovenije silno razširili cigani. Alnogo ciganov je osobito v črno-meljskem in novomeškem okraju, zato so tam tatvine na dnevnem redu. — Tatvina. Neznan tat je ukradel zdravniku dr. Kiasincu na Pragerskem puško - dvocevko ter ne*aj obleke in perila v skupni vrednosti 4C00 dinarjev. — Driavai uslužbenci, upokojenci itd. lahko dobijo svoje zaostanke že ta mesec izplačane, ako želijo. Vsak naj naroČi sreč-ke bogate loterije prostovoljnega gasilnega aruštva v Kozjem, in ako mu bo sreča mila, lahko dobi dre 26. septembra t. 1. krasen dom s posestvom, vinogradom itd. To bo najlepše izplačilo zaostanka. Krasna je tukaj ugodnost za upokojence. Dokaz, da je loterija gasilnega društva v Kozjem poštena in nedeljo je imel naš Sokol svoj običajni ponudnike samo za prvi glavni dobitek z večjo vsoto, kakor je v srečkah navedena. Srečke se. d o L i jo pri vseh gasilnih društvih. 333-n Iz Ljubljane Pokrajinska razstava »L jeseni«. V Ljubljano je prispel poljedelski minister g. Ivan Pucelj, ki jutri dopoldne otvori pokrajinsko razstavo »-Ljubljana v jesnifr Danes dopoldne je minister posetil velikega župana. —U Miklošičev spomenik. Včeraj popoldne so delavci kamnoseške tvrdke Vodnik postavili na podstavek, kjer je bil popre je kip bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, doprsni kip slavista Franca Miklošiča. KiP Je težak okoli 850 kg. Dalje sta postavljena dva podstavka z železno cevjo, v katero vtaknejo 16 metrov visoka dTOga za izobešanje zastav. Kdaj spomenik odkrijejo, še ni objavljeno. —lj Z Viča nam pišejo: Znano je, da je sredi meseca julija nenadoma odšel od nas g. katehet P. Eugo Klasinc, kateremu so nekatere osebe neprenehoma grenile življenje. Ožji krogi so že dobrega pol leta vedeli, da bo storil ta korak, ako se razmere ne spremene. To je edini vzrok njegovega odhoda, obleki rs bite č to obutev S Moški 99'- Ženski 55 * | Otročki 49'- gl it'a • Kb.n obleki | kupite bei© obutev Moški 99*~ Ženski 55*' Otroški 49 " ßat'a K platneni obleki I kupite platneno obutev 1 Moški 99 - Žensk. g5" Otrcški 49" vse druge govorice, ki jih hočejo sedaj razširiti po Viču in drugod njegovi nasprotniki, so zlobna laž m podlo obrekovanje. Gospod Eugo je odšel na počitnice in od tam javil na Vič svoj odhod in izstop iz reda. Poslovil se je na to v *Narodu< in »Slovencu« od Vičanov, saj je bil duhovnik in katehet za vse. Toda »Slovenec« ni hotel priobčiti poslovilnega pisma. Istotako, kakor smo zvedeli, noče »Slovenec« priobčiti zahvale P. Eugo tu, ki jo je pjslalo »K a-i oli š k o prosvetno društvo« uredništvu »Slovenca«. P. Eugo je vsa leta svojega bivanja na Viču požrtvovalno deloval v tem društvu. Res je, da se g. Eugo politično ni udejstvoval, delal pa je mnogo kulturno ter je bil neoporečen duhovnik, vzoren katehet, ki gotovo ni zaslužil tega nestrpnega sovraštva, da »Slovenec« noče niti besedice o njem poročati — na željo peščice njegovih nasprotnikov. Fa bodize prepričani, da s tem preganjanjem ne boste iztrgali iz src ogromne večine Vičanov zvesie ljubezni in spoštovanja do našega nepozabljenega gospoda Eugota! —lj Stanovanja za pravniški kongres. Kongresnih udeležencev je prijavljenih preko 1ARJ. Po hotelih je bilo mogoče osigurati stanovanje samo za okrog 80 oseb. Na" skupna prenočišča je doslej spravljenih okrog 45'J oseb. Odštevši domačine ostane še okroglo 600 oseb za nastanitev po sobah. Polovica teh bo nastanjena s pomočjo stanovanjskega odbora tukajšnjega velesejm-skega urada, za drugo polovico pa moramo apelirati na uvidevnost in požrtvovalnost ljubljanskega meščanstva, da jo sprejme pod streho. Ponovno torej naprošamo cenj. občinstvo zlasti pa pravniške kroge, da nam odstopi vsako razpoložljivo prenočišče tn da ne dopusti, da bi morali udeleženci kongresa nočiti s svojimi soprogami v vagonih na ljubljanskem kolodvoru. — Stalni odbor za kongres pravnikov. —lj Vreme. Dne 2. septembra je ob 21. kazal barometer 765.4. termometer 19.1« C, vlažnost 71%. Danes ob 7. zjutraj barometer 22° C, vlažnost 93%. Po tritedenskem Jasno. Opoldne barometer 764-5. termometer 22/ C, vlažnost 93%. Po tritedenskem lepem vremnu je danes opoldne pričelo lahno deževati. —lj Pevovodje in predsedniki vseh v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjenih dmsiev! Ne pozabite na važni sestanek, ki se vrši v nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne v pevski dvorani Glasbene Matice v Ljub-ljanL Pridite vsi m točno! — Tajništvo. —lj Tatvina sadja. Josipini Murnik na Dolenjski cesti so neki otroci pokradli z vrta za 600 dinarjev raznega sadja. —1} V policijskem zapora se je hotel obesiti. Neki, v ljubljanski okolici bivajoči delavec, Janez Homec po imenu, je zapustil delo, češ da noče več garati ter je odšel v gostilno, kjer je ves dan popival, končno Pa je začel divjati In razsajati. Stražnik ga je z največjim naporom odvedel v policijski zapor na Bleiweisovi cesti. V zaporu je Janez silno rjovel in divjal. Naenkrat pa je nenadoma utihnil. Službujočemu stražniku se je zdelo to čudno ter je skozi linico pogledal v celico, kaj Janez počne. Opazil je, da si pripravlja naramnico, da bi se obesil. Odprl je vTata in skočil k njemu ter preprečil, da se ni obesil. —lj Drobiž policijske kronike. Od četrtka na petek so bile aretirane tri osebe. Nekdo radi pijanosti is postopanja, neki delavec iz Italije radi prekoračenja meje ii neki Ernest radi suma tatvine. — Prijavljena sta dva slučaja male tatvine in slučaj vmešavanja v službeno poslovanje stražnika. — Neka gespa vodi neizprosen boj proti pasjemu kontumacu. Bila je že nad desetkrat prijavljena, da ne daje svojemu psičku nagobčnika, ko se sprehaja po parku in hodi po ulici. Naglasa, da je nagobčnik veliko tiranstvo proti živali. Obsojena jo vseiej na večji znesek. —lj českesiovenska obec. V sobot u 4. t. m. o 9. hod. večer ve Zvezde predpiši naš člen p. R. Ryška o Všesokclskčm sletu v Praze. Sučasnete se všiehni. Gostje dobrodošli. S35 —lj Otvoritveni koncert veliko poletne veselice uar. že k glasb, društva »Sloga« se vrši v nedeljo ob 4. popoldne v Narodnem domu pod taktirko kapelnika g. Bučarja. Spored: 1.) Muhvič; Slovenec, Srb in Hrvat Koračnica. 2.) Parma: Pozdrav s Gorenjske. Valček. 3.^ Zaje: Čarovnica bosi-ška. Uvertura. 4.) Jakel: Potovanje po kranjski deželi. Porpurl. 5.) Schubert: Na morju — pesem. 6.) Zaključna koračnica. — Pevski zbor, ki ga dirigira zborovodja g. dr. Svetel, zapoje: 1.) Dev: Treba ni. 2.) Dev: Vigred približa se. 3.) Adamič: Ožeail se bom. 4.) Dobronič: Kumovima ci* ganima. 5.) Adamič: Lucipeter - ban in še druge pesmi slovenskih skladateljev. Progi am stane 5 Din, vstopnine ni. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah ob vsakem vremenu. Čisti dobiček je namenjen vzdrže^ vanju naraščajske šole glasbenega društva -»Sloge*. Naj nihče ne zamudi te prireditve. Vsak bo preživel tu nekaj veselih uric, za katere mu gotovo ne bo žaj. SS2 —lj Vodstvo po umetnostni razstavi obeh Magoličev bo v nedeljo dne 5. septembra ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu Opozarjamo občinstvo na to izredno zanimivo razstavo dveh autodidaktov, ki dokan zujeta, da je resna volja vstrajnost in lju** teze-n do umetnosti dobra slikarska akade-i nija. riili razstavi Največja splošna revija naše upodabljajoče umetnosti. — 45 slovenskih umetnikov nastopi s kolektivno razstavo svojih del, ki bo obsegala nad 650 umetnin, 26 let razdobja! In kakor da jo gledam danes ono nepozabno prvo manifestacijo slovenskega tvornega duha, — prvo slovensko umetnosino razstavo v ljubljanskem domu! Pomemben mejnik v kulturni zgodovini Slovencev! Led je bil prebit in prvi so sledile razstava za razstavo, sprva v narodnem domu, v prestolicah takrat še le v srcih in dušah snujoče se Jugoslavije pozneje na Dunaju, kjer žanjejo naši Savani, — naši Barbizonci in Monimartois iz Ažbetove, monakov?ke šole in iz škofjeloških vedrin prve zaslužene iavorike, — Dunaju slede Monakovo, Berlin, Varšava, Rim, London, Grohar razstavlja v Curihu, Jaraa v Haagu. Prihajajo mlajši iz Prage. Tratnik že s silno formo in ek«presivnostjo. Pražani, močni risarji in modelirji forme se krešejo z mooakovskimi koloristi. V maju zimska slovenska nrav, 6lovensko občutje, zmag-v valci so vsi — in že prihajajo novi z bojnimi gesli novega, povojnega življenja, novimi metodami in svojo zmagonosno vero v člo-večanstvo. Brata Kralja potisneta trenotno v ozadje vse, njihove slike in kipi bude kot trombe angeljev na sodni dan. Mladost je geslo in simbol. Duhovitost idol. Bojni klic ^Smrt ma!erijalizmu< in oo-sledno >naturalizmu<, ki ga je baš v najp> slednejsi iazi lealizma predstavljal impresl-jonizem polpreteklih let. Mladina naprej! in zmagovala sta. Klubi Mladih, korajžne uporne revije, z^evclucijonirani odri, pesniki upornih ritmov s škorpijoni in nagaj-kami so rastli iz tal. Povojna leta. Težki sen izmučenih živcev. Ozdravljurno. Gmotni in psihično. Prihajajo leta konsolidacije, — ne le na gospodarskem polju. V duše prihaja mir, v stvarianje red in zavest. Za narkotično opa janje nismo - Slovenci — kmetje. Kontrola prihaja tudi od zunaj. Narodna galerija, umetnostno historijski seminar nase univerze umetnostno zgodovinski Zbornic, strokovno izobraženi kritiki, vzgojeni že v prilikah novega življenja usmerjajo komaj vidno, toda z dosledno žila vosi jo, naše. umetnostno življenje. Z bohemstva Groharjevih Časov prihajamo v sistem, ki naj pomaga priftiževati breztalnega umetnika meščanskim čednostim boljšega gospodarstva s talentom. Kontrola pa prihaja tudi od tujih gostov na naših razstavah. Jakopič jim je s svojim življenskim delom — svojim paviljonom odprl vrata v našo izolacijo. In prišli so radi, ne vselej najboljši. Kontrole pa nam je bilo treba kot vsakdanjega kruha. Ob primerjavi se kritične zahteve stopnjujejo, obzorja razširjajo in glej, ob rastoči kvaliteti, izpopolnjujoči se tehniki in poglabljajoči se vsebini raste ob vedno širšem in vedno iskienejšem zanimanju občinstva slovensko delo v višine, ki v ničemur ne zaostajajo za nivojem evropskega slikarstva in kiparstva, da omenjam le uspehe slovenske razstave na veliki mednarodni razstavi v Parizu leta 19. uspehe slovenskih umetnikov na nedavni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu, sodelovanje naših starejših umetnikov z obema Kralji v MeštroviČevi jugoslov. izložbi na sočasni svetovni razstavi v Fila-delfiji, o kteri piše znani publicist Marjano-vic, da je prva med ostalimi narodi in državami, uspeh baš zaključene jugoslov. grafične razstave v Pragi, kjer si je spletlo tudi par Slovencev nekaj lovorik, in kjer otvar-ja prihodnje dneve društvo naših Mladih svojo razstavo, ki postane tudi za razvajen© Prago gotovo senzacija. Iz abstraktnega simbolizma povojne miselnosti in baš pod vplivom kontrole, o kateri govorimo in ki je prišla ponajveč od zunaj in delovala paralelno s konsolidacijo naših življenskih razmer za naše ozdravljenje kreneta Kralja na novo pot spoznanja gotovo tudi pod močnim vtisom preokreta, ki je sledil v duhovnem življenju mladine in gegar prorvigator'^ sta postala pri nas po eni strani Veno Pilon in fanatik teorija Černigoj. Prvi statik, drugi dinamik. Stvarnost, prečiščen objektivizem, duh materije, logika in neizprosnost konstrukcije in plastične forme v prostoru, vse prepričanje, ki sledi intuitivnemu skoro okultnemu misticizmu, ki sta za v svojih večkrat bolestnih simbolih oznanjevala še do nedavna brata Kralja. Danes pa jih vidimo kako stopata s Pilonom v prvi vrsti za idejo nove stvarnosti, slede jim Vidmarja in Stiplovsek in Serajuik vsi drugi iz njegove družbe eni I večjim, drugi manjšim prepričanjem. Za Črnigojem in njegovo konstruktivistiÄ-no teorijo, ki pa je davno-prednjim že po-j stala vsesplošna last modernih velemestnih arhitektov za načeli nove dinamike v stavbarstvu in umetnosti sploh korakajo naši najmjajši arhitekti in že zmaguje dinamika nad statistiko Pilonovcev. Vse io v razdobju 26 let! Kako ogromen razmah, vsa evropska uemtnostna prizadevanja zadnjih desetletij — tudi pri nas v diskusiji in delu. Kolik porast že v Številu stvar ja jočih umetnikov od takrat! Umevno le če pomislimo, kako zUo se je razširil sprva ozki krog ljubiteljev iz par staropatrl-cijskih ljubljanskih rodbin — na objem skoroda vesoljnega naroda. Seveda zaostajamo še daleč za Zagrebom in njegovimi slavnimi zbirkami še slavnejših mecenov. Toda nekaj prav krasnih intimnih zbirk imamo tudi v Ljubljani, da jih popise po zaslugi enkrat v našem odličnem Zborniku, za umetnostno zgodovino, pritiöe pač pokli-canejšemu peresu. Da bi te zbirke le raetle v veselje zbirateljem samim, Še v večje veselje njih potomcev, kajti na splošno velja dobro kupljena istinita umetnina za izredno rentabilno vrednoto, ki raste v vrednosti progresivno, hitreje kot rastejo vrednote, investirane v draguljih, dragocenih perzjj« skih preprogah in industrijskih papirjih. V zgledu teh dalekovidnih zbirateljev pa naj slede ostali, ki še oklevajo, ki pa se vzprifco predstoječe slovenske raastave, ki jo pripravljajo mrzlično naši umetniki v K paviljonu na letošnji jesenski pokrajinski razstavi, — gotovo odločijo za prvo skromno investicijo v sliko ali soško slovenskega umetnika. Razstav, ki jo pripravlja velesejmski urad z našimi umetniki bo gotovo pripomogla, da se uvel ja vi jen je upodabljajoče umetnosti tudi v našem vsakdanjem življenju še bolj poglobi, zanimanje za umetnost razširi pa vse sloje in najširše kroge naroda. Ponavljam ponovno, da smatrajte istinito umetnino ne le zgolj za duhovno vrednoto marveč vrednoto v Čisto stvarnem pomenu to besede sploh. Cele države in narodi so »o nedavno še reševali iz najtežjih finančnih kriz s zastavo umetnin iz svojih zbirk io cele staroaristokratske rodbine poražene od novega Življenja zapisane sicer poginu, — žive in celo udobno in razkošno od dolarjev in zlata, iz prodaje in zastave umetnin iz zbirk svojih prednikov. Pričujoča razstava na gostoljubnih tleh našega Velesejma obeta postati po 26 letin zopet nekak mejnik v analih naše kulturno zgodovine, mejnik oznanjajoč novo zbližanje mod umetnikom in občinstvom, velik koraic naprej; v osiguranju umetnika in njegovega dela, za gospodarsko osamosvojitev onega dela naše inteligence, ki pomenja eden Vilkov narodove kulture. L. V. Iz Maribora —m Mariborsko gradbeno posojilo. Mariborska gradbena podjetnost najbolj hira ha pomanjkanju potrebnega kredita. Tudi občinska gradbena akcija, ki je bila prvotno zamišljena v večjem obsegu, se je morala omejiti na zgradbo jedva dveh stanovanjskih hiš s skupno 35 stanovanji, dočim je v Mariboru še vedno okrog 1000 prosilcev za stanovanja. Svojčas so se vršila pogajanja s Hipotekamo banko v Beogradu, ki pa niso dovedla do nikakega zaključka. Ker pa stanovanjska beda od dne do dne narašča, te je te dni mariborski veliki župan ponovno zavzel za to, da dobi občina primerno posojilo. Pred par dnevi je osebno posetil ravnatelja Hipoteka rne banke dr. Markovica tn interveniral pri njem v tej zadevL —m Volilni shod mariborskih trgovcev im obrtnikov. Vse stanovsko zavedne mariborske trgovce in obrtnike opozarjamo na volilni shod, ki ga sklicujemo za soboto dne 4. t. m. ob pol 9. uri zvečer v dvorano restavracije >Unionc v Calovi ulici mariborski trgovski grem i j in Zveča obrtnih zadrug v Mariboru. —m Mariborski vodovod slavi letos svojo 251etnico. Pred 25 leti je občina pod tedanjim županom dr. Nagyiem, ki si je stekel za mesto tudi mnogo drugih zaslug, zgradila vodovod. Stroje je dobavila dunajska tvrdka Fr. Komarek. Vodovod od svojega obstoja do danes brezhibno iiinkcijo- nira in je imelo mesto vedno dovolj dobre pitne vode. Z naraščanjem mesta pa so tu-i di potrebe vedno večje, tako da bo v slučaju inkorporacije okoliških občin treba misliti tudi na povečanje vodovodnih naprav. Iz Celja —c Državna dvorazredua trgovska šola r Celju. Naknadno vpisovanje gojencev in go-jenk za šolsko leto 1926 — 1927 bo v ponedeljek 13. septembra od 9. do 11. Razredni (ponavljalni) izpiti 6e vrše 9., 10. in 11. septembra. Njin spored je razviden iz zadevne objave na uradni deski. Prošnje za učne knjige iz podporne zaloge je oddati do ponedeljka 13. septembra do 12. ure. — V torek 14. septembra je ob pol 9. uri v Marijini cerkvi otvoritvena služba božja. Nato se zberejo gojenci in gojenke v svojih razredih, kjer se jim objavi in razloži šolski in disciplinarni red ter urnik. V sredo 15. septembra pa se prične reden pouk. —c Novo življenje je zaplalo zopet po naših ulicah. Šolska mladina se jo vrnila s počitnic v mesto okrepčana za novo truda-polno šolsko leto. V četrtek so se po mestnih cerkvah vršile običajne otvoritvene šolske maše, v petek pa se je na mestnih šolah pričelo s poukom. Samo na mestni osnovni šoli se prične pouk šele v ponedeljek 6. t, m., ker 6o se prebelili lokali ln hodniki v šolskem poslopju in bo snaženje Str stav iUu To in ono Samomorni poskus sultanove t vdove Izgnani in nedavno umrli zadn.i turški sultan Mohamed je živel zadnje mesece v svojem prognanstvu v Italiji v precej skromnih razmerah. Ni znal ali pa ni mogel pravočasno rešiti svojega premoženja in ga morda ojajiti še z državno podporo, kar bi mu gotovo ne .bilo pretežko, dokler je bil še na vladi. iKo je bil enkrat strmoglavljen, to seve-ida ni šlo več, Kemal paša pa je bil tudi tako brezobziren, da ga ni hotel zasipati z milijoni. In tako se je moral sultan, ki ni nikdar znal ceniti vrednosti denarja, na svoja stara leta spoznati 'tudi s finančnimi skrbmi. Po sultanovi smrti je angorska vlada svojo apanažo za sultanove žene in tjtroke še bolj restringirala. Še manj od sultana so znale gospodariti z denarjem ženske njegovega harema. Zato ni čudno, da so kmalu zašle v silne stiske in celo v bedo. Razkropile so se po vsem muslimanskem svetu in izginile z družabnega površja. Prva sultanova žena Valiida Eddin se je po soprogovi smrti zatekla v Kairo, kjer je živela v neki -mali vili. Letošnjo vladno apanažo je že davno porabila; delala je dolgove in sprejemala podpore bogatih muslimanov. A teh je bilo vedno manj; žena je prihajala v vedno večje stiske, iz katerih si ni znala pomagati. Skrbi so jo pognale v obup in v torek proti večeru je skočila v reko Nil, 0 milijonov mark, zato bi pa dobila Nemčija novo pokrajino, čije površina bi znašala 8 do 9000 kvadratnih km. Prvo leto hočejo na ta način izsušiti morje od Svl-fa do Husuma. S tem bi dobili 1800 kvadratnih kilometrov suhe zemlje. Drago leto bi prišlo na vrsto otočje Inist- Wan-geroog, zadnje leto pa zalivi ob reki Visli in Labi. Načrti za prvi dve leti so že izdelani. Vsi strokovnjaki, ki so si ogledali prve poizkuse, so prepričani, da, se bo načrt obnesel. Gospodarstvo Ljubljanski petkov trg Petkov ljubljanski trg je bil živahen. Velik dovoz češpelj iz Bosne, Slavonije, Štajerske in ljubljanske okolice. Cene stabilne. Jajc še vedno primanjkuje in imajo cene tendenco naraščanja. Tržne cene se splošno niso spremenile. Razne živilske potrebščine, beležijo: 3Ieso in mesni izdelki: govedina v mesnicah po mestu 16—19 Din, na trgu govejw meso 1. Din 18, II. 15, jjezik 18—19, vam/pi 9—10, pljuča C>—8, jetra 18—19, ledice lči_-19, možgani 18—19, loj 10—12.50. Teletom 1. 20, II. 17, prašičje mesa I- 25, II. 2f|>- -'22.50, svinjska glava 7.50, slanina 20-^22, mast 23, gnjat 35, prekajeno meso I. 32, li. 30, kostrun 13—14, jagnjetina 20, konjsko meso I. 8, II. 6. Klobase: hrenovke 85„ sa-faladi 35, suhe kranjske 67, prekajena slanina 30. Perutnina: majhen piščanec 12—15, večji 16—20, kokoši 30—40, petelini 25—35,, race 25, pitana gos 60, domači zajci 12—20^ -večji 25 - 35. Ribji trg danes ni bil baš dob .to zeložen. Cene: ščuke 35, postrvi 50 —60, klitoi 15—20, "karpi 25—30, mrene 28—30, lipaiii 45—50, pečenke 15. Rakov malo, komad 2—2.2^, žabe 1 Din komad. Mlečni Izdelki: mleko 2.50—3, surovo maslo 45—50, čajno maslo 60, maslo 45, sir-ček 9—10, Jajca 2.50—2.75. Sadje: jabolka I. 8, II. 6, III. 2—4, luksuzna 10. Hruške isto. Orehi 30—32 (lušče-ni), češplje 3—8, suhe 10, breskve 10—12, grozdje 8—14, brusnice 8—9. Bllevski izdelki: moka ?>0* 6—6.25, št. 1 5.50—5.75, št. 2 5.25—5.50, št. 3 4.75—5* št. 5 3.75—4, kaša 607. ješprenj 608, koruzna moka 350—4, pšenični zdrob 7, ajdova moka I. 9, II. 8, ržena moka 5. Kurjava: q premoga 43.50, meter trdih bukovih drv 150, mehkih 75. Zelenjava: glavnata salata 6—8- zgodnje zelje 1—2. rdeče zelje 4. kislo zelje 5, ohrovt 2, kolerabice 3, špinnca 6—7, paradižniki 5—6. komare 1.50—2, 100 komar za vklsa-nje 15—17.50, stročii prah 2—3, strožji fižol 2—3, luščen fižol 2.50—3, novi krompir 1.25—1.50, repa 1, ki=la repa 3, peteršilj 3, zelena paprika 20. vrt. —g Propadanje Trsta. Nekdanja svetovna luka, imš lepi Trst, je po italijanskem >osvobojenjTj« začel nazadovati in propadati. Četudi si fašisti še toliko prizadevajo, da zabrišejo to žalostno resnico in v svojih listih poročajo, da promet v tržaški luki zopet narašča, ne morejo prikriti dejstva propadanja. Te dni ie öbiavila tržaška trgovska zbornica podafke o prometu v tržaški luki meseca julija. Iz teh podatkov, ki so brez dvoma resnični, sledi, da je promet napram lanskemu letu v istem mesecu nazadoval za celih 894.919 q. Celokupni promet v prvih sedmih mesecih je nazadoval napram lanskemu letu za 1,779.228 q. To so številke, ki govore mnocjo! To nazadovanje prometa v tržaški luki v času, ko so se skoraj vse ostale luke že približale zopet predvojnemu prometu, je tem značilnejse. Trst je odredili od svojega naravnega zaledja in obsojen pod Italijo na smrt. Če bi naša država rodila smotrenejšo pomorsko politiko in z večjo odločnostjo zavračala razne nettunsKe konvencije, bi bile Številke o prometu v tržaški luki za Italijo še bolj porazne kakor so. —g Pred novim zakonom o prisilni poravnavi. Beogradska industrijska zbornica in Centrala industrijskih korporacij sta se cbrnv1* na trgovinskega ministra s prošnjo, naj bi vlada izdala nov zakon o prisilni poravnav*!- Trgovinski minister je izjavil o tem vprašavliu bledeče: >Pred meseci me je opozoril nek> zastopnik Kreditvereina z Dunaja, da bi M«!' naši gospodarski stiki in krediti v inozomvtvu mnogo boljši, ako bi imeli zakon o prisK™ poravnavi izven teča ===gT--------------V ja, seveda na solidni bazi. Naše l.onkurzno postopanje, je dejal, uničuje dolžnikovo imovino ter jo razpečka za razno stroške, docim upnik od ufe nima nobene koristi. Poleg tega sem prejel več spomenic raznih korporacij iz Hrvatske in Srbije, v katerih je izražena želja po novem zakonu o poravnavi. Zagrebška zbornica mi je poslala tuli osnutek tega zakona. Problem je zdaj na dnevnem redu in ko prouči mnačrt, pozovem zastopnike gospodarskih organizacij, da mi predlože svoje pripombe in pomisleke. Primer Primorske hranilnice na Sušaku in Srbske zemljoradniške banke v Beogradu zahteva, da se to vprašanje končno reši.c —g Anketa o krui v lesni industriji. Zagrebška delavska zbornica je sklicala minule