AcrocephaluS Y75Y letnik 17 števuka 75-76 1996 *> ACROCEPHALUS glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Ljubljana ISSN 0351-2851 naslov uredništva address of the editorial office glavni urednik managing editor uredniški odbor editorial board uredniški svet editorial council 1000 Ljubljana, Langusova 10 Iztok Geister, 6276 fobegi, Kbcjančiči 11 Iztok Geister (oblikovanje in tehnično urejanie. layout & technical editing). Igor Pustovrh (za fotografijo, photography). Slavko Polak (za ilustracije, drawings), Andrej Sovine (pomočnik glavnega urednika, assistant editor) dr. Boštjan Anko, Jan^ Gregon, Andrej Hudoklin, dr. Boris Krystufek, Andrej Sovine. Dare Sere.dr. Davorin 'Ibme lektor in prevajalec revised and translated by stavek typesetting fotoliti photoliths tisk print cena / pnee naklada / circulation Henrik Ciglič HARDING d.o.o. Ljubljana, Cesta v Gorice 37 ATELJE T Škofja Loka, Stara Loka 68 TISKARNA TONE TOMŠIČ Ljubljana, Gregorčičeva 26 10 DEM za številko, letna naročnina 30 DEM 800 izvodov DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA naslov/address društveni prostori uradne ure in srečanja predsednik president podpredsednik vicepresident tajnik secretary žiro račun izvršilni odbor / executive board letna člananna annual membersip subscription International Girobank 1001 Ljubljana, p.p. 2395 Ljubljana, Žibertova 1, tel 061/133 95 16 četrtek med 18. in 20. uro Andrej Bibič 2000 Maribor, Osojnikova 7 tel. 061/263 340,061/123 33 88 FVanc Bračko 2000 Maribor, Gregorčičeva 27 tel. 062/29 086 Borut Mozetič 1000 Ljubljana, Rožna 7 tel. 0609 625 210 50100-620-133-05-1018116-2385287 A.Bibič, L.Božič, D. Denac, TJančar, PKmecl^B.Marqeta, T.Mihelič, B.Mozetič, S.Ftolak, ARamšak, B.Rubinič, D.Sere, ASorgo, B.Stumberger, T.Thlar. M.Vognn in častna člana dr. S.D.Matvejevin dr. A. O.Zupančič 30 DEM za posameznike (10 DEM za učence in študente, 5 DEM za podmladek) in 200 DEM za ustanove Nova Ljubljanska Banka No. 50100-620-133 27620-99885/0 Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva. Revijo sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Sponzor revije je podjetje Mobitel. Ljubljana Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-226/92 z dne 4 3.1992 sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. XVIII-75-76- 1996 ACROCEPHALUS Kirka mi je povedala Circe Ibid Me Urednik skrbi za sestavo revije kot celote in notranjo skladnost njenih delov, posameznih prispevkov, lektor neguje jezik, ohranjajoč pri tem avtorjev slog pisanja, medtem ko recenzent preverja predvsem strokovno neoporečnost napisanega, A kljub . temu se zgodi, da je kakovost objavljenega članka vprašljiva. Kot merilo za objavo prevlada informativnost, nad kakovostjo pa ožji uredniški team nekako obupa. Značilnost poljudnih člankov je vsekakor osebni poudarek, v nasprotju z znanstvenimi članki, kjer takšnega osebnega poudarka ni. Zato je po dolgoletnem objavljanju mogoče prepoznati avtorje poljudnih prispevkov, tudi če se pozabijo podpisati. Pri znanstvenih prispevkih kaj takega ni mogoče, saj so tako rekoč brezosebni. Obličnost ima pri poljudnih člankih prosto pot, pri znanstvenih pa je strogo predpisana, Celo v najbolj osebnem poglavju znanstvenega članka, v razpravi, je dovoljeno uporabljati le racionalne: dokaze. Kvaliteta poljudnega članka je tako odvisna predvsem od avtorjeve izpovedne moči, kvaliteta znanstvenega članka pa od avtorjeve spoznavne moči. | Čepravpri poljubnem članku obličnost ni predpisana, pa tudi zanj, če naj bo kakovosten, velja nekakšen skrit red. lb je dramaturška zgradba, ki se kot rdeča nit vleče skozi prispevek od zasnove do zapleta in vrha, da se kot nekakšen vozel zatem tako ali drugače razplete, Zgodba je zgrajena na čustvenih motivih, kot so presenečenje, čudenje, občudovanje ali razočaranje. Skupni imenovalec vseh teh psihičnih sestavin je doživetje, Dober poljuden članek lahko nastane le na podlagi dovolj močnega doživetja, Pri znanstvenih člankih je obličnost predpisana: v uvodu je pojasnjen namen raziskave, v poglavju o metodologiji načina dela, po predstavitvi rezultatov raziskave, pa je na vrsti bistveni del članka, razprava, v kateri se namen raziskave primerja z ugotovljenimi rezultati, Rezultati lahko zamisel potrdijo ali jo ovržejo, govorimo o pozitivnih ali negativnih rezultatih raziskave, S tem se velika večina raziskovalnih nalog konča. So pa tudi raziskovalne naloge, ki se z rezultati kot objektivno informacijo ne zadovoljijo. Vsaka informacija še ni resnica, zakaj tudi rezultati lahko zavajajo. Šele naslednje preverjanje rezultatov, poglobljeno primerjanje zamisli s stvarnostjo, odkrije resnico, ki je seveda nekaj drugega kot resmčA zastavljenih v uvodu, v razpravi ni pričakovati temeljitih odgovorov, Še več, če takšna vprašanja niso postavljena že na samem začetku raziskave, jih tudi v članku ni mogoče razrešiti, saj to preprečuje pomanjkljiva ali napačno uporabljena metoda. Iz slabo zastavljene naloge: ni pričakovati kvalitetnega znanstvenega ičlanka« Objava spiska ptic nekega območja seveda ni znanstven, ampak informativen;; prispevek. Komentar takšnega spisa še ni #zpram, .vljcateäM^ zastavljena: vprašalija, ki pomagao odkrivati: resnico. Na vprašanje, katere vrste ptic gnezdijo v nekem območju, odgovarja stvarnost sama, posebno kadar jo ogovorimo s primernim znanjem, v našem primeru solidnim poznavanjem ptic, Če pa aktualni spisek primerjamo z nekim preteklim stanjem, ki ga seveda ni več, dobijo sedanji rezultati povsem drugačen pomen, Govorijo nam o nečem, kar ne izhaja iz rezultatov samih, temveč iz primerjave zamisli s stvarnostjo. Na dan prihaja resnica o sedanjem stanju : šele zdaj vidimo, da se je vrstna sestava spremenila, da je ene vrste zdaj več kot poprej in druge vrste manj, da je število tretjih ostalo nespremenjeno, Fa še zdaj se resnica lahko izmakne, če v obeh raziskavah ni bila uporabljena enaka metoda» Sele interpretacija rezultatov je znanstvena resnica, Objavljanje informativnih člankov je 41 ACROCEPHALUS zato smiselno, in prav nič se jim ni treba kititi z znanstveno obličnostjo. Vendar nesposobnost izzvati resnico ni edina hiba znanstvenih člankov, Cilj raziskave je lahko odlično definiran, toda čeprav ga rezultati ne potrjujejo in ne zanikujejo, avtor tendenciozno dokazuje istovetnost ideje s stvarnostjo. Tako napihnjena resnica se seveda sčasoma razblini, na kopito ideje navlečena stvarnost razpoka in kliče po konsistentnejši obravnavi. Tendencioznih člankov ne smemo enačiti s članki, katerih resnico je povozil čas. Vsak čas ima namreč svojo resnico. Če Še tretjič popišemo ptice nekega območja, se bo morda pokazalo, da so se stvari med tem zasukale drugače, kot je kazala primerjava prvih dveh popisov Zaključki prve primerjave so bili resnica tistega časa. Zaželeni so vsi trije tipi člankov: znanstveni, poljudni in informativni. Tb je potrdila tudi anketa med naročniki Acrocephalusa. Približno polovico vprašanih si želi več znanstvenih, druga polovica pa več poljudnih prispevkov, ob tem si kar ena tretjina želi več tako enih kot drugih člankov. Acrocephalus kot matična revija za ornitologijo pokriva celotno ozemlje Slovenije. V zadnjih letih je zelo upadlo število prispevkov, ki obravnavajo ornitofavno Primorske. Prispevke s tega območja objavljata regionalni reviji Falco in Annales. Pri tem ne gre obžalovati, da neprimorski avtorji objavljajo v teh dveh vsekakor konkurenčnih revijah, temveč da primorski avtorji raziskujejo in opazujejo ptice le na Primorskem in tako zelo malo objavljajo v Acrocephalusu. Če bodo jutri na Štajerskem ustanovili regionalno XVIII 75-76- 1ÖÖG ornitološko revijo, se je bati, da bo matična revija ostala brez sodelavcev, saj tako kot primorski tudi štajerski ornitologi delujejo povsem regionalno. ZaMena bi bila večja, predvsem večstranska izmenjava ornitoloških informacij med posameznimi regijami. Nacionalna atlaška projekta sta takšno izmenjavo informacij izpeljala v popolnosti, zdaj pa se univerzalni ornitološki prostor oži in zapira v regionalne okvire, kar je predvsem posledica pričakovanja regionalnih atlasov. Dokler ne bodo takšni projekti uresničeni, verjetno večje odprtosti tudi ni pričakovati. Medtem pa je morda najboljši trenutek, da se slovenski ornitologi podrobneje posvetimo t.im. belim lisam na omit ološkem zemljevidu Slovenije, teh pa ni malo. Prekmurje, Bela krajina in Kras so zagotovo najbolj obetavna raziskovalna območja prihodnosti, vendar ne edina. V prepričanju, da navdušenje za ornitologijo ne pozna meja, vabim vse slovenske ornitologe k sodelovanju.: Popišite svoja doživetja, preverjajte z raziskavami najbolj smele ideje in objavljajte svoja na videz še tako nepomembne zapiske! Naj nikogar pri tem ne ovira to, kar je že bilo v minulih dveh desetletjih narejeno. Vse to, tudi atlasa, je le merilo naprestanih sprememb. Brez teh sprememb, od ekoloških do populacijskih, bi tudi ptice že zdavnaj izumrle. Le pretkan z najbolj drznimi spoznanji in opogumljen z najbolj neverjetnimi doživetji bo Acrocephalus kos morskim pošastim, tudi Skili in Karibdi. Ado rodne Itake je še daleč, je dodala Kirka. Iztok Geister 42 XVIII - 75-76 1996 ACROCEPHALUS Potrjeno gnezdenje črnogrlega ponirka Podiceps nigricollis v Sloveniji Confirmed breeding by the Black-necked Grebe Podiceps nigricollis in Slovenia Henrik CIGLIČ, Andrej SOVINC Črnogrli ponirek je ptica zahodne Pale-arktike, Daljnega vzhoda, vzhodnega dela Severne Amerike ter vzhodne in južne Afrike. V zahodnem delu Evrope je znanih nekaj raztresenih gnezdišč, in sicer v Španiji, Franciji, Beneluksu in Veliki Britaniji. Prek Danske prehajajo v osrednjo in vzhodno Evropo, kjer so npr. na Poljskem, Češkem, Hrvaškem in v Jugoslaviji najbolj strnjena gnezditvena območja, ki se nadaljujejo proti vzhodu v Azijo (Cramp, Simmons, 1977, EOAC, 1992). Njegova gnezdišča so manjše, plitve, močno zaraščene in evtrofne vode s sezonskimi nihanji gladine vode ob vlažnih obdobjih, v sušnem času pa se skoraj presušijo (Cramp, Simmons, 1977). STATUS IN POJAVLJANJE V SLOVENIJI Sovinc (1994) označuje črnogrlega ponirka v Sloveniji kot izjemno redkega gnezdilca oziroma vrsto, katere gnezdenje pri nas še ni bilo potrjeno (GO), selivca (vnegnezditvenem obdobju se pojavljajo prišleki od drugod v večjem številu (S) in zimskega gosta (Z), ki redno prezimuje predvsem na obalnem morju in večjih stoječih vodah v notranjosti. Velikost prezimujoče populacije je ocenjena med 50 in 180 osebki. V Ornitološkem atlasu Slovenije (Geister, 1995) je črnogrli ponirek uvrščen v kategorijo vprašljivih vgnezdilk in skupino dvomljivih gnezdilk: "Črnogrli ponirek spada v skupino tistih trajno sumljivih vrst, katerih gnezditev ni bila na ozemlju Slovenije nikoli ugotovljena. Ta vzhodnoevropska vrsta namreč raztreseno gnezdi tudi v srednji, zahodni in južni Evropi, tako da leži ozemlje Slovenije pravzaprav znotraj njenega prevotljenega areala in jo smemo šteti k tako imenovanim pričakovanim gnezdilkam." Gnezditveno najbolj sumljivi podatki iz Atlasa so iz ormoških lagun (20. -26.6.1986, par; opazoval B. Stumberger), s Cerkniškega jezera (8.6.1991, 1 osebek; opazoval P Trontelj) in iz Rač (22.6. - 30.6.1990, 1 osebek; opazoval M. Vogrin). V času spomladanskega preleta se pogosto srečujemo ne le s posameznimi osebki ali pari, temveč tudi npr. s tremi ali več pticami. Za črnogrlega ponirka je značilen tudi razmeroma zgoden jesenski prihod prvih pre-letnikov. Prvi se pri nas pojavijo že konec avgusta, posebej pa v septembru in oktobru. Seveda ne moremo govoriti o zelo številčni populaciji teh ptic, zanimivo pa je, da se lahko nepričakovano pojavijo na različnih stoječih vodah po vsej Sloveniji. MLAKIVHRAŠAH Tik pod vasjo Hraše pri Smledniku ležita dve (zahodna in vzhodna) s cestnim nasipom predeljeni mlaki, v kateri se med drugim izceja tudi del odpadnih voda z bližnje farme. Mlaki sta nastali z izkopom jame, v kateri naj bi se odtekala gnojnica s farme (gnojnična jama); voda je močno evtrofirana (rastlinska znamenja: rogoz in vodna leča) in je bogat vir prehrane vodnih ptic (Geister, pisno). Gladina vode v mlakah nekoliko niha, obseg vodne površine pa je okoli dveh hektarjev. Zaradi svoje površine, rastlinstva in predvsem plitve vode sta hraški mlaki posebnost med vodnimi objekti v slovenskem merilu. Globina vode tudi v najglobljem sredinskem delu verjetno ne presega globine poldrugega metra. Pred leti je bila zahodna mlaka skoraj v celoti zarasla, v letošnjem letu pa je bil zaradi dviga gladine (kot posledice zamašitve odtoka vode) delež odprte vodne površine večji. Zaradi povišane gladine v letošnjem letu je bila poplavljena kolovozna pot, ki deli obe mlaki, tako da se je obseg sklenjene vodne površine povečal (obe mlaki sta bili povezani). Na vzhodnem delu območja je bilo že v prejšnjih letih več odprte vode, manj rastlinstva in tudi manj plavajoče vodne leče, ki je v letu 1996 popolnoma prekrila zahodni 43 ACROCEPHALUS XVIII - 75-7(5 - 1996 Slika 1: Gnojnična jama v Hrašah pri Smledniku spomladi 1996 (A Sovine) Fig. 1: Hraše cesspool near Smlednik in spring 1996 (/L Sow/JC) 7 - ¦* ¦M:/^X^-:^i !• ''! «/.......' '. 8. :----- --------L_^_j-----u------------•—i-------------------------_-------- ' ¦ ¦:¦¦«& .•: , del. Mlaki obkrožajo travniško-njivske površine, mešani gozd in naselje. Bibič (1992) je na mlakah v Hrašah odkril gnezdišče čopastih črnic, Trontelj (ustno) pa domneva, da sta tu tedaj gnezdili celo raci regija in kreheljc. Zaradi spremenjenih vodnih razmer v letošnjem letu za omenjeni domnevni gnezdilki iz reda rac ni bilo pravih gnezditvenih možnosti (čopasta črnica je verjetno gnezdila), so pa nastale razmere, ki so privabile črno-grlega ponirka in številne zanimive in redke preletne goste. Mlaki v Hrašah imata v nacionalnem pogledu izjemno naravovarstveno vrednost tudi kot gnezdišče male bobnarice (vsaj trije pari), mokoža in velike gnezditvene gostote malih ponirkov, zeleno-nogih tukalic in lisk. GNEZDITEV ČRNOGRLEGA PONIRKA V LETU 1996 Črnogrli ponirek se je v Hrašah v letu 1996 pojavil 27. 5.(svatovsko obarvan osebek). Naslednji dan, 28.5., je bil prvič opažen par teh plic, 29. 5. trije osebki, 30. 5. pa sta bila poleg omenjenega para opazovana še dva osebka. Ptici, ki sta v Hrašah gnezdili, sta bili v teh dneh vedno opazovani tesno druga ob drugi. Tudi v negnezditvenem času je za črnogrle ponirke značilno skupinsko potapljanje (ko se potopi ena ptica, takoj za njo pod površje izgine tudi druga in tako naprej). Znano je, da se par ponavadi oblikuje že med selitvijo in da je takšno skupinsko potapljanje, kot ga opazujemo pri svatovsko obarvanih prelet- nikih, že del svatovskega obreda, ki pri tej vrsti ponirka, v primerjavi z nekaterimi sorodniki, ni tako izrazit (Cramp, Simmons, 1977). Pri paru iz Hraš pa je bila - poleg kasnega datuma za preletne ptice - zaznana še majhna razlika v načinu potapljanja in plavanja, ki je pri preletnih pticah ponavadi ne opazimo (ali vsaj ni tako izrazita): iz vode sta se dvignila istočasno in na istem mestu, pri plavanju na površini pa sta plavala drug proti drugemu skoraj "do trka" in se nato "zasledovala". Najbolj značilna, t.i. "pingvinska poza" dvorjenja, ko ptici z dvignjenima vratovoma tečeta po vodi, sicer ni bila opažena, da sta ptici gnezditveno več kot samo sumljivi, pa so - poleg že omenjenih posebnosti - potrdili glasni klici obeh in posamezne slike svatovskega plesa, kot so narisane v literaturi (Cramp, Simmons, 1977; npr. narejanje perja, dvigovanje iz vode in stresanje z glavo). Slednje je bilo precej manj izrazito kot npr. pri čopastem ponirku. V naslednjih dneh sta bili obe ptici opazovani pri zbiranju gnezditvenega gradiva; nabirali sta ga ločeno. Gnezdo je bilo odkrito 3. 6. (vsega teden dni po prihodu!) na zahodni mlaki, ko je en osebek že sedel na njem. Ne preveč veliko plavajoče gnezdo je bilo spleteno iz vodnega rastlinja, zasidrano je bilo na manjši plitvi odprti površini med rogozovimi sestoji, kupi šašja in posameznimi vrbami v širši okolici. V bližini gnezda so rade počivale mlakarice, saj je bila vodna čistina v varnem zavetju okoliškega rogoza. Gnezdo je ptica oblikovala z vrtenjem telesa, druga pa ji je 44 XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS prinašala gnezditveno gradivo. Črnogrli ponirek znese 3 do 4 jajca (število jajc lahko niha med 1 in 6), oba partnerja pričneta valiti že s prvim izvaljenim jajcem; valjenje traja 20 do 22 dni (Cramp, Simmons, 1977). V Hrašah je inkubacijsko obdobje minilo dokaj mirno: medtem ko je eden od partnerjev stalno sedel na gnezdu, se je drugi potapljal kje v bližini ali počival na vodi. Zanimivo je, da se je v času valjenja partner valeče ptice pogosto zadrževal (tudi potapljal) blizu tretjega izmed črnogrlih ponirkov. Četrtega osebka v dneh po 30. 5. nismo več opazili; tedaj smo domnevali, da morda vali, kar pa se je kasneje izkazalo za napačno. Četrta ptica je očitno v Hrašah ostala le krajši čas. Tretji osebek je tedaj dobil vzdevek "teta". Ker literatura omenja, da velja črnogrli ponirek za kolonijsko gnezdečo vrsto, je bilo naše pričakovanje, da bi v Hrašah lahko gnezdila dva para, povsem upravičeno. "Teta" je v Hrašah ostala še tudi po izvalitvi mladičev gnezdečega para, s tem da se je njeno vedenje sčasoma nekoliko spremenilo. Zadrževala se je na vzhodni mlaki (gnezdeči par z mladiči pa na zahodni), če se ni hranila, je ure in ure počivala na odprti vodni površini, včasih tudi nedaleč od obale. Gnezdeči par je bil zelo previden. Ptici sta ob prihodu naključnih opazovalcev odplavali do meje med sestojem rogoza in odprto vodo. Večina vodnih ptic v Hrašah, tudi oba gnezdeča črnogrla ponirka, pa je bila bolj navajena vrtičkarjev, ki so cele popoldneve obdelovali zemljo na robu mlake. V teh dneh se je nad mlakami v Hrašah redno spreletaval škrjančar in lovil kačje pastirje, vendar vodnih ptic to ni vznemirjalo. 21. 6. je bil prvič opažen nemir na gnezdu, ko se je valeča ptica pričela obračati na gnezdu in pogledovati podse. Druga ptica se je zadrževala v neposredni bližini in "obiskovala" valečega partnerja. 23. 6. sta bila v gnezdu opažena dva mladiča: ena ptica je sedela na njih in jih grela, dvignila pa se je, ko je partner mladičema vsakih nekaj minut prinesel hrano. V naslednjih dneh sta odrasla z mladičema na hrbtu plavala v bližini gnezda. Mladiča sta se vozila enkrat oba na hrbtu enega starša, drugič ločeno in do 1.7. sta že tudi plavala tik za njim. Se vedno so se vračali na gnezdo, kar ni minilo brez komičnih situacij ob plezanju nanj: mladičema se je namreč le redko posrečilo zadržati na hrbtu tistega starša, ki je bil namenjen k počitku na gnezdu. Pogosto je namreč mladič zdrsnil v vodo in nato "z vsemi Slika 2: Črnogrli ponirek Podiceps nighcollis z mladičem v Hrašah poleti 1996 (A. Sovine) Fig. 2: Black-necked Grebe Podiceps nigricollis with its offspring at Hraše in summer 1996 {A. Sovine) štirimi" kot žaba nerodno lezel čez zanj visok rob gnezda pod toplo zavetje starša. V teh sušnih dneh je pričela upadati tudi gladina vode (poleg suše je bila gladina znižana tudi zaradi domačinov, ki so vodo črpali v cisterne za zalivanje vrtov ali dvorišč). Bala sva se, da bo gladina upadla za toliko, da bodo resno ogrožene tamkajšnje vodne ptice. Uprava za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor je zagotovila, da bi poravnala račun za porabljeno vodovodno vodo, ki bi jo ob nadaljnji suši pričeli dovajati z bližnje farme. Na srečo je nekaj obilnih padavin ponovno dvignilo gladino in predlagani ukrep ni bil potreben. Vodna gladina je postajala vedno bolj prekrita s plavajočo vodno lečo. Mladiča črnogrlih ponirkov sta se že potapljala in postajala podobna pomanjšanim odraslim pticam v zimskem perju. Ponavadi je vsak od staršev vodil in tudi še prinašal hrano enemu mladiču. Zaradi goste preproge vodne leče, ki ni več dopuščala nobenih čistin, pa je očitno postajalo nabiranje hrane za mladiče vse težje. Tedaj smo opazovali izredno zanimivo vedenje odraslih ptic: na hitro sta v cikcaku plavala po površini približno enega kvadratnega metra in pri tem "vrtela" z nogo po vodni površini. S tem sta za nekaj trenutkov razmaknila plast vodne leče, presvetlila vodno površino in omogočila mladičema, da sta se potopila za hrano. Seveda se je zelena preproga razgrnila le za kratek čas 45 ACROCEPHALUS in ponavadi je mladič pogledal ven iz vode že skozi spet sklenjeno plast vodne leče. Vsi, odrasli ptici in mladiča, so bili pogosto posuti z drobnimi zelenimi pikicami te vodne rastline. 3. 7. je bil eden od mladičev zadnjič opazovan na hrbtu staršev. 12. in 17. 7. so bili narejeni fotografski posnetki odrasle ptice z mladičem. Zaradi odsotnosti v naslednjih dneh nisva več mogla obiskovati ponirkove družine. 27. in 29. 7. je bil zadnjič opažen eden od mladičev, drugega mladiča in odraslih ptic pa ni bilo videti. "Teta" je zanesljivo izginila že 25. 6., kot zadnji pa je mladiča (brez spremstva odraslih) 19.8. opazoval Iztok Geister. Po velikosti se mladič tedaj ni več razlikoval od odraslih ptic. Verjetno je bil že sposoben leteti, zato lahko zapišemo, da je črnogrli ponirek leta 1996 uspešno gnezdil v Hrašah. PRIHODNOST (NAMESTO SKLEPA) Glede na uspešno gnezditev črnogrlega ponirka in njegovo navado kolonijskega gnezdenja lahko upamo, da bo v prihodnjih letih v Hrašah gnezdil vsaj še kakšen par teh čudovitih ptic z zlatimi čopki (pravzaprav so še bolj očarljive njegove rdeče oči!). Po drugi strani pa je znano, da te ptice lahko že v naslednjem letu zapustijo lanskoletna gnezdišča (Cramp, Simmons, 1977), tako da ne smemo pričakovati preveč. Žal pa to ni odvisno le od ptic, temveč tudi od ljudi. Mlake v Hrašah so antropogenega nastanka, hidrološke razmere in s tem povezane ekološke razmere se namreč zelo hitro lahko spremenijo. Zato je bil na strokovno naravovarstveno službo že poslan predlog za takojšnje zavarovanje tega območja (Sovine, pisno), ki vključuje tudi zahtevo po pripravi upravljalskega načrta. V takšnem načrtu je poleg vzdrževanja in ohranjanja obstoječega stanja in ekološkega značaja treba definirati tudi poseganje v vodni režim, na način, ki bo koristen za tukajšni živi svet. Obenem je bila naravovarstvena služba opozorjena tudi na motnje, ki ogrožajo mlaki in njun živi svet. Med motečimi dejavnosti, ki bi jih bilo treba omejiti ali prepovedati, so: gojenje in streljanje mlakaric, zadrževanje in rekreacijske aktivnosti ljudi tik ob in v vodi, nenadzorovan in nedovoljen odvzem vode iz mlake za škropljenje, nevarnost izsušitve oz. zasipanja območja s smetmi in nenadzorovan izpust z bližnje farme. Razmišljati bo treba tudi o prekopu oz. XVIII - 75-76- 1996 ukinitvi kolovozne poti, ki predeljuje obe mlaki, in o možnostih odkupa celotnega območja mlak. LITERATURA Bibič, A. (1992): Čopasta cmicaÄythya fuligula. Iz ornitološke beležnice: Acrocephalus 13 (50): 21. Cramp, S. Simmons, K.E.L.(eds.) (1977): The Birds of western F&learctic. Vol. I: Ostrich to Ducks. Oxford University Press. Oxford, London, New York. EOAC (1992): Breeding Bird Atlas of Europe. Working Report. Beek-Ubbergen Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. Državna založba Slovenije. Ljubljana. SoviNC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. POVZETEK Na mlakah v Hrašah pri Smledniku je v letu 1996 uspešno gnezdil par črnogrlih ponirkov, kar je prvi dokazani primer gnezditve te ptice pri nas. Izlegla sta se dva mladiča, od katerih je vsaj eden ostal na mlakah, dokler ni bil sposoben poleteti. Na plitvih mlakah v Hrašah, kjer je vodna površina gosto prekrita z vodno lečo in ju obrašča predvsem rogoz, sta starša s plavanjem in "vrtenjem" z nogo razmikala preprogo iz vodne leče, da sta se mladiča lahko potapljala za hrano. Poleg gnezdečega para sta bila pred začetkom gnezdenja opazovana še dva osebka, vendar je eden od preostalih dveh ponirkov kmalu izginil, tretja ptica pa na mlakah ni gnezdila, kljub temu da se je tu zadrževala daljši čas. Napisan je bil tudi predlog za zavarovanje in pnpravo upravljalskega načrta za območje mlak v Hrašah. SUMMARY In 1996, a pair of Black-necked Grebes bred successfully at Hraše pools near Smlednik, which is the first confirmed breeding by this bird in Slovenia. On the two shallow pools at Hraše, with their water surfaces thickly covered with duckweed and surrounded mainly by great reedmace, the parents were seen shoving aside, by swimming and rotating their legs, the duckweed "carpet" from the surface and thus enabling the two chicks to dive for food. Apart from this breeding pair, another two individuals were observed prior to nesting, but one of these soon disappeared, while the other one did not breed there, although it stayed at Hraše for quite a while. A proposal how to protect the Hraše pools area as well as a suitable management-plan have been already written and sent to the national nature conservation authorities. Henrik Ciglič, Likozarjeva 7, 4000 Kranj; Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 1000 Ljubljana 46 XVIII - 75-76 - 1996______________________________________________________________ACROCEPHALUS Kritičen pogled na novejše kvantitativne raziskave v slovenski ornitologiji A critical review of recent bird census work in Slovenia Peter TRONTELJ SPREMNA BESEDA Razvoj metod preštevanja (cenzusa) ptičjih populacij je tesno povezan z rastočim spoznanjem o njihovem upadanju. Za potrebe kvantitativne sinekologije, ki proučuje sestave in razmerja v avicenozah v odvisnosti od okolja ter sprememb v okolju, je treba predmet proučevanja kvantificirati, se pravi, ptice prešteti. To preprosto dejstvo je osnova primerjalnim študijam habitatov, njihovemu vrednotenju, proučevanju človekovega vpliva na ekosisteme in iskanju možnosti ohranitve naravnih oz. sonaravnih stanj. Prav za potrebe varstva narave sta aplikativna ekologija in ornitologija izdelali mnoge nove modele in koncepte, ki temeljijo na natančnem poznavanju številčnosti populacij, ki jih želimo ohraniti. Varstvo narave potrebuje za svojo učinkovitost informacije o kvalitetah okolja. Dostikrat jih ni mogoče neposredno dognati z opazovanji in meritvami. Takrat lahko potrebne informacije dajejo v naravi živeči organizmi in njihove združbe. Spreminjanje velikosti njihovih populacij opozarja na različna dogajanja v okolju. Upadanje številčnosti bo pokazalo na možne negativne vplive posegov, naraščanje bo potrdilo pravilnost naravovarstvenih ukrepov. Za dvema temeljnima kamnoma varstva narave -primerjalnim vrednotenjem in monitoringom -torej stoji preštevanje. V našem primeru preštevanje ptic. S tem preduvodnim razmišljanjem sem se želel izogniti močno razpravo izzivajočemu in obširnemu naštevanju razlogov in potreb za kvantitativno delo v ornitologiji. UVOD Pregledi metod, njihovih za in proti ter njihove uporabnosti so bili tema neštetih objav. Pomembnejša temeljna ali za naše razmere zanimiva dela so objavili npr. Berthold (1976), Oelke (1980), Ralph in Scott (1981), Verner (1985), Berthold et all. (1986), Baillie (1990), KosKiMiEs in Väisänln (1991) ter Bibby et al. (1992). Geister (1980a) zgoščeno predstavlja večino metod, nekatere ob primerih domačih raziskav Kako točno, s kakšno natančnostjo, na kakšni površini in v kolikem času bomoßteli ptice, je odvisno od zastavljenih nalog. Želje po vključitvi v evropske ornitološke tokove ter dejanske potrebe naravovarstvenih služb postavljajo nova merila. Mednarodni cenzusi populacij ogroženih vrst (bela štorklja, kosec), identifikacija mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA), ocene populacij ogroženih "razpršenih" vrst ipd. zahtevajo različne metode in pristope, ki smo jim v Sloveniji le deloma kos. Še donedavnega je večina argumentacije za zavarovanje območij slonela zgolj na seznamih opaženih vrst. Posledice take ekološke uravnilovke se med drugim kažejo v zaščiti kopice manj pomembnih območij ob nezavarovanih ključnih habitatih ter v prevladujočem in popolnoma neustreznem upravljanju in gospodarjenju. Osnovne orise dobre in uporabne kvantitativne ornitološke raziskave določajo splošno veljavne smernice v znanosti. Vprašanje oz. hipoteza morata biti jasno zastavljena že na samem začetku, pred izbiro metode; metoda izbrana tako, da bo kar najbolj ustrezala raziskovani problematiki. Tudi metoda mora biti že pred raziskavo jasno definirana v čim več podrobnostih. Standardizirano naj bo vse, kar se le da standardizirati (Berthold 1976). Po možnosti naj vključuje oceno velikosti in smeri napake (ta je neizogibna). Že med pripravami je treba misliti na primerljivost rezultatov in ponovljivost raziskave. Zaradi nesistematičnega dela na tem področju, ki večinoma še ni prešlo okvirov eksperimentiranja, v Sloveniji še nimamo vzpostavljenih podlag za monitoring. Izjema so 47 ACROCEPHALUS nekatere vrste z belo štorkljo na čelu. Izdelava nacionalnega programa za monitoring po modelu integriranega populacijskega in ekološkega monitoringa (Baillie 1990, Greenwood et al. 1995) mora postati prednostna naloga. Kot takšno jo mora spoznati tudi uradna naravovarstvena služba in zagotoviti potrebno materialno podporo. V nadaljevanju nameravam pregledati nekatere pogosteje uporabljene metode štetja ptic in podati kratke analize posameznih raziskav. Poudarek dajem preštevanju gnez-dečih ptic za naravovarstveno ovrednotenje in določitev režimov v nekaterih ogroženih območjih. Pregledane raziskave sem razdelil na štiri metodološke sklope: 1. Štetje populacij izbranih vrst 2. Štetje na transektih (transektna metoda) 3. Štetje v točkah (točkovna metoda) 4. Štetje na površinah (kartirna metoda, preštevanje brez kartiranja). Četrtemu sklopu dodajam še analizo možnih napak pri štetju brez kartiranja ter razmišljanje o uporabnosti in interpretaciji s to metodo dobljenih rezultatov. 1 ŠTETJE POPULACIJ IZBRANIH VRST Osredotočenje na eno samo ali nekaj vrst je edina možnost za posameznega ornitologa ali manjšo skupino, da popolnoma obdela večjo površino (Lübcke 1990). "Večjo" pomeni ozemlje od nekaj km2 do celotne države, odvisno od vrste in terena. Kot modelne lahko označimo cenzuse bele štorklje (Jež 1987) ter svilnice in brškinke (Bertok 1977, Geister 1980b in 1981), ki so zajeli vso slovensko populacijo. Primerjavi dveh štetij svilnice in brškinke v obdobju 1976 dol 979 sta pokazali takratna kratkoročna populacijska gibanja obeh vrst. Pri beli štorklji gre za vzorčen primer populacijskega monitoringa. Jasno izdelana metodologija, mednarodna primerljivost rezultatov, zbiranje več parametrov (namestitev gnezda, mladiči, uspešnost gnezdenja...) odlikujejo to dolgoročno raziskavo, katere pomanjkljivost je le premajhna pogostost cenzusov. Ta je deloma odpravljena z rednim spremljanjem v centrih razširjenosti (Štumberger 1990, Geister 1995a). V letih, ko je bilo gnezdenje čopastega ponirka v Sloveniji še vprašljivo, je Štumberger XVIII - 75-76 - 1996 (1981) raziskal gnezditveno številčnost v Slovenskih goricah in na Ptujskem polju in s tem med prvimi opozoril na pomen sekundarnih vodnih biotopov v Sloveniji. Širši monitoring bi verjetno potrdil domnevo, da je populacijskemu višku sledil močan upad , ki so ga zakrivili v prvi vrsti ribiči in ribogojci z neprimernim načinom upravljanja z vodami, na katerih čopasti ponirek gnezdi. Nekatere kolonijske gnezdilke z manjšim številom gnezdišč so razmeroma redno kontrolirane, npr. siva čaplja, navadna čigra, čebelar in med pevci breguljka. Prednost takega rednega spremljanja populacij se je pokazala npr. pri vključitvi Slovenije v mednarodni projekt Drava-Mura (Schneider- Jacoby 1995). Spremljanje številčnosti v kolonijah sive čaplje je pokazalo, da se je naraščanje v zadnjih letih ustaviio. Argumenti ribičev in ribogojcev, ki govorijo o vse večjem številu čapelj in zahtevajo odstrel, torej niso utemeljeni. Za nekatere ptice vemo, da naseljujejo geografsko zelo omejen prostor na eni ali nekaj lokalitetah. Te vsekakor laže preštejemo kakor tiste, pri katerih je treba sproti še ugotavljati njihovo razširjenost. Tak primer je beločeli deževnik, gnezdilec obale na le treh lokalitetah (Makovec 1994). Dobro poznavanje šte-vilčnostnih razmer pri ogroženih vrstah je lahko ključnega pomena pri argumentiranju v prid varstvu habitatov in vzpostavljanju ustreznejših varstvenih režimov Beločeli deževnik igra tako vlogo v prizadevanjih za ohranitev Škocjanskega zatoka (Mozetič, v pripravi). Z metodološkega stališča so naštete raziskave večinoma na evropski ravni natančnosti in zanesljivosti. To omogoča ekološke in biogeografske primerjave gostot naseljenosti. Velika raziskana površina in zanesljivost podatkov sta prednosti, ki jih prinaša osredotočenje na posamezno vrsto. Tako so npr. ugotovljene gostote pojočih koscev na Cerkniškem jezeru (25 km2) in Ljubljanskem barju (150 kur') po mednarodno uveljavljeni metodologiji (Polak 1993, Trontelj 1994). Najvišjo možno točnost ocene trenutne gnezditvene gostote dobimo z iskanjem gnezd. To je opisal Geister (1980a) za močvirsko trstnico nav4 ha veliki popisni površini pri Stožicah. Štumberger in Denac (1994) sta isti pristop uporabila za ugotavljanje gnezditvene gostote vodne ptice, malega ponirka, v ormoških lagunah. Poleg kartiranja 48 XVIII - 75-76- 1996 zasedenih gnezd sta hkrati opravila tudi štetje družin ter parov, ki so se pripravljali na gnezditev S tako točnimi rezultati se lahko pohvalijo le redke podobne študije. Navadno je cenzus gnezdečih vodnih ptic omejen na preštevanje družin ali pa gnezd. Glavna pomanjkljivost večine, če ne vseh takšnih in podobnih projektov pri nas je njihova omejenost na največkrat enkratno študijo. Možnost ponovitve in s tem primerjave sicer vedno obstaja, a je brez rednega spremljanja izgubljen marsikateri dragocen podatek. 2 ŠTETJE NA TRANSEKTIH Te metode temeljijo na štetju ptic vzdolž določene poti - transekta (morebiti bi ustrezala slovenska oznaka odsek). Metoda je v številnih različicah že desetletja v uporabi. Na Finskem z njo od leta 1956 spremljajo zimske in gnezdeče populacije (Hilden 1986). Teoretične osnove, ki omogočajo izračun gostot, so dobro razdelane (npr Järvinen in Väisänen 1975 in 1983, Emlen 1977). Vse slonijo na predpostavki, da odkrivnost pada z bočno oddaljenostjo od opazovalca. To je bistveni del vseh kvantitativnih izpeljav. Možnosti so različne, od beleženja bočne oddaljenosti za vsako registracijo posebej, prek štetja v dveh ali več pasovih, do uporabe vrstno specifičnih korekcijskih faktorjev (podrobnosti v Bibby et al. 1992). Vedno je rezultat le odsev trenutnega stanja na območju transekta, podvržen prav vsem možnim objektivnim in subjektivnim vplivom. Za verodostojen prikaz razmer v ekosistemu potrebujemo večje število tran-sektov. Metoda je zelo uporabna za primerjalne raziskave, npr. istočasno med različnimi habitati ali pa za spremljanje številčnosti s časom. V Sloveniji sta transektne metode za raziskave avicenoz raznih območij in ekoloških enot uporabljala Matvejev (1983) v Triglavskem narodnem parku in Gregori (1992) v Krakovskem gozdu. Iz podatkov sta računala dominantno sestavo združb in relativne pogostosti ptic. Matvejev (1988) je svojo različico metode poimenoval "metoda omejenega transekta". Po njej na poljubno izbrani poti po določenem biotopu ugotavlja pojavljajoče se vrste, vendar večinoma ne šteje posameznih osebkov. Transekt je omejen na dolžino, ki omogoča zajetje reprezentativnega vzorca združbe v tisti ACROCEPHALUS naravni enoti. To je takrat, ko število registriranih vrst preneha naraščati kljub podaljševanju transekta. V večini biotopov je potrebna dolžina transekta 2-3 km oz. 60 min počasne hoje. Pot (transekt) je ponavadi izbrana po obstoječih pešpoteh. Zato je reprezentativnost vzorca vprašljiva. Redke in težko odkrivne vrste bodo preslabo zastopane, če število omejenih transektov ne bo zelo veliko. Rezultati več omejenih transektov v nekem biotopu so frekvence vrst, izražene v številu transektov z registracijo določene vrste na 100 opravljenih transektov. Metoda je bolj namenjena ugotavljanju števila in pojavljanja vrst v določenih biotopih kot pa ugotavljanju kvantitativnih razmerij in gostot. Gregori (1992) v svoji raziskavi hrastovega pragozda v Krakovskem gozdu podaja dominantne stopnje vrst za posamezen dvokilometrski transekt. Kako zavajajoč je lahko tak prikaz, kaže transekt, ki je potekal mimo gnezdišča črne štorklje. Njena dominantnost (0,6%) je enaka tisti velikega detla, večja od dolgorepkine in sojine (0,3%) in le malo manjša od kosove (0,9%). Primer poudarja nujnost večjega števila popisov, po možnosti na naključno in neodvisno izbranih transektih. Avtor sam poudarja možnost napak zaradi neupoštevanja različnega upadanja odkrivnosti z oddaljenostjo od opazovalca. Nevarnost napačne ocene bočne oddaljenosti (širine pasu) prikazuje primer transektnega štetja ob potoku Čnec pri Mali Polani (Bračko 1994). Širina snemalnega pasu je bila (napačno) ocenjena na 100m (50m levo in desno od opazovalca). "Tako dobljene gostote (brez korekcijskih izračunov) so npr. 40 kobiličarjev in 50 rečnih cvrčalcev na 10 ha, kar je daleč od srednjeevropske realnosti. Možno uporabnost v primerjalnih ekoloških raziskavah prikazujeta transektna popisa v dveh različnih sukcesijskih stopnjah primorskega krasa (tab. 1). Prvi je bil opravljen v zelo odprti, deloma še kamniti kraški pokrajini z redkimi črnimi bori in brmovimi grmi; drugi v intenzivno zaraščajoči se gmajni s prevladujočim deležem visokega grmovja, z nekaj gozda in zelo malo odprtimi površinami (Polak in Trontelj , neobj.). Popisa ne odsevata točnih kvantitativnih razmerij v ptičjih združbah, primerna sta le za primerjavo dveh trenutno ugotovljenih stanj v izbranih habitatih. Tudi če npr. drugi transekt res vodi prek teritorijev dveh parov kanj, nikakor ne moremo trditi, da sta gostoti kanje 49 ACROCEPHALUS XVIII -75-76- 1996 vrsta/species transekt A transektB :....................................................;.......; notr.pas1/ zun.pas/ gostota2/ Inner belt1 Outer belt Density2 nottpas / zun. pas/ gostota Inner belt Outer belt Density Coturnix coturnbc Buteo buteo Streptopeiia decaocto 0 Streptopelia turtur 1 Cuculus canorus 0 Caprimulgus europ. 0 Upupa epops 1 Dendracopus major 2 Lullula arborea 0 Alauda arvepsis 0 Anthus campestris 0 Anthus trivialis 0 Ehihacus rubecula 3 Luscinia megarhynchos 0 Turdus menila 4 Turdus philomelos 0 Hippolais polyglotta 0 Sylvia nisoria 0 Sylvia atricapilla 6 Phylloscopus coUybita 4 Parus major 2 Oriolus oriolus 1 Lamus collurio 0 Fringilla coelebs 10 Acanthis cannabina 0 Emberiza cirlus 4 Emberiza cia 3 Emberiza hortulana 0 Miliaria calandra 0 1 1 1 2 1 0 0 2 0 2,1 0 1.5 0,8 0,8 1,5 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 17 0 0 1 0 2,3 0 2 - 0 10 3,6 0 2 ¦:¦•.'¦¦' 0 1 . , 0 0 0 1 3 6,3 0 5 3,8 0 1 1 ,0 0 0 1,0 0 0 o 3 3 11,3 0 0 0 3 0 3,1 0 0 2,3 0 2 . 1 1 - 6 1 1,7 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2,0 0 0 0 0 2 - 12 17,2 0 0,8 0 0,8 0 0 0 0 1 - 0 0 0 0 0 0,8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 0 0 2,5 0 0 0 0 2 0,9 4 6,1 Tabela 1: Transektna popisa v odprti kraški pokrajini (B) in pozni sukcesijski stopnji krasa(A). Table 1: Transect counts in open Karst landscape (B) and in late succession phase of the Karst (A). Legenda/Key: 1 Širina notranjega pasu (d) je 100m. / The width of the inner belt (d) is 100 m. 2 Gostota/density = 10Nk/l;k= (1-(1 -p)l/2)/d;N = skupno število ptic /total no. of birds, p - delež ptic v notranjem pasu / proportion of birds within inner belt, 1 = dolžina transekta / transect length. in velike sinice v zarasli kraški gmajni enaki, gostota preprosto število odkritih ptic (parov, Slednje spet kaže potrebo po večjem številu teritorijev) na enoto kontrolirane površine. Ta transektnih popisov, kadar delamo splošne je produkt dolžine transekta in širine notranjega primerjave in iščemo zakonitosti. Matematičen transekta in širine notranjega pasu (100m). izračun gostote je mogoč le pri vrstah, ki so dovolj pogoste, da lahko govorimo o njihovi razširjenosti vzdolž transekta. Drugod je 50 XVIII - 75-76 - 1996 3 ŠTETJE V TOČKAH Točkovna metoda sodi med manj uporabljane metode štetja ptic v Sloveniji. Izpeljava, po kateri izračunamo gostoto iz števila ptic, preštetih na določeni oddaljenosti od opazovalne točke, je podobna tisti pri transektih. Vendar pri točkovni metodi raziskana površina narašča s kvadratom odaljenosti od opazovalne točke in ne linearno kot pri transektnem štetju. Zato je večja njena občutljivost za napake štetja. Njena velika prednost je najugodnejše razmerje med vloženim časom in številom dobljenih podatkov. Nadalje omogoča razmeroma preprosto analizo ekoloških parametrov v okolici točke. V Sloveniji sta mi znani le dve objavljeni raziskavi, opravljeni s točkovno metodo, a v nobeni niso bile podane absolutne vrednosti gostot. Gregom (1987) je s točkovno metodo opravil presojo naravovarstvenega pomena doline Dragonje. Ptice so bile preštete na 41 točkah (števnih mestih) znotraj določenega radija. V okolici vsake točke je bila ocenjena struktura habitatov (deleži urbanega, zaraščenega, vinogradov in odprtega). Znižanje odkrivnosti zaradi oddaljenosti od točke ni bilo upoštevano. S tem morda lahko pojasnimo nepričakovana razmerja v stopnjah dominantnosti nekaterih vrst, ki se močno razlikujejo po svoji odkrivnosti. Tak primer sta kobilar (D = 6,l%) in plotni strnad (D=2,7%). Rezultati pravijo, da je v dolini Dragonje med vasema Dragonja in Abrami dva- do trikrat toliko kobilarjev kot npr. liščkov, ščinkavcev, plavčkov, rjavih srakoperjev ali dolgorepk. Ugotovljena razmerja nekoliko odstopajo od razmerij v kulturni krajini drugod po Sloveniji. Bralec je v dilemi, ali so odstopanja ekološko oz. biogeografsko temelječa ali pa gre za posledico razlik v odkrivnosti in bi z upoštevanjem popravkov rezultati bili drugačni. Do izraza pride tudi občutljivost metode zaradi kvadratno sorazmernega naraščanja popisne površine z oddaljenosti od točke. Perušek (1989) je opravil celoleten popis v gozdovih ribniške Velike in Male gore. Zaradi nezanesljivega cenzusa nekaterih drevesnih vrst zunaj gnezditvenega obdobja je upošteval le ptičje vrste, pojavljajoče se na posameznih točkah. Stopnjo dominantnosti je izračunal kot delež zastopanosti vrste na vseh popisnih točkah. Tudi ta raziskava je vključevala ACROCEPHALUS ekološko analizo okolice točke (tip vegetacje, nadmorska višina, ekspozicija). 4 ŠTETJE NA POVRŠINAH Gnielka (1992) je zapisal, da je v 60. letih "metoda kartiranja teritorijev vpeljala revolucijo v avifavnistiki". Razmeroma pozno, kakšnih 20 - 30 let pozneje, so se v slovenski strokovni literaturi pojavile prve izčrpnejše študije ptičjih združb določenih predelov in prve navedbe gnezditvenih gostot. Naj ne zamerijo avtorji nekaterih svetlih izjem, npr. kartirnega popisa ptic Kranja (Geister 1980a). Preštevanje pojočih samcev, gnezdečih parov, teritorijev ali gnezd na omejeni površini je najbolj neposredna pot do absolutnih vrednosti številčnosti oz. gostot. Kaj je absolutna vrednost številčnosti gnezdečih ptic? Je to število sočasno zasedenih gnezd, št. uspešno izpeljanih prvih oz. nadomestnih legel, število zasedenih teritorijev ali kaj tretjega? To vprašanje je zaznamovalo mnoge ornitološke razprave šestdesetih in sedemdesetih let. Enotnega odgovora ni, zato vzemimo eno izmed možnih interpretacij: gnezditvena gostota je število v gnezditvenem obdobju zasedenih teritorijev (pri teritorialnih vrstah) oz. št. gnezdečih samic (pri neteritorialnih vrstah) na določeni površini. Definicija je ohlapna, saj ne upošteva spreminjanja števila teritorijev prek sezone, kakor tudi ne možnosti več sočasno ali zaporedoma zasedenih teritorijev istega samca oz. para. Pri izrazitih kolonijskih gnezdilkah, kot sta siva čaplja ali breguljka, je taka opredelitev odveč. 4.1 Kartirna metoda Kljub mnogim upravičenim kritikam in nespornim pomanjkljivostim (Berthold 1976, Gnielka 1992) je metoda kartiranja teritorijev ali kartirna metoda najbolj uveljavljena, mednarodno priznana in v tisočerih primerih preizkušena. Njeno bistvo je v večkratnem obisku popisne površine, pri čemer vsakič vnesemo položaje opaženih ptic na zemljevid s pripisom vedenjskih posebnosti (petje, teritorialni spopad, hlinjenje, hranjenje mladičev ...). S primerjavo ob posasmeznih obiskih opravljenih vnosov določimo namišljene teritorije, zanašajoč se na predpostavko, da bomo teritorialno ptico vsaj nekajkrat opazili v njenem teritoriju. 51 ACROCEPHALUS Učinkovitost metode je moč povečati z iskanjem gnezd, individualnim barvnim označevanjem ptic in drugimi kombinacijami, ki pa so praviloma zelo zamudne (npr Tomiaojć 1980, Oelke 1977). Več dolgoletnih nacionalnih raziskav uporablja kar tirno metodo kot osnovo. Znana sta angleški cenzus pogostejših ptic "Common Bird Census" (Marchant 1983) in nizozemski monitoring gnezdilk "Broedvogel-Monitoringftoject" (van Dijk 1985). Največja omejitev v uporabnosti je njena zamudnost in omejenost na majhne površine, največ okrog 100ha. Kot največja tovrstna raziskava pri nas velja popis ptic kočevskih pragozdnih ostankov (Perušek 1991), z za zdaj verjetno edinimi objavljenimi natančnimi podatki o gostotah ptic v slovenskih gozdovih. Žal avtor ne omenja kriterijev, po katerih je teritorij pripisal gnezdečemu paru, t.j. potrebno število registracij. Navadno sta to dve registraciji na osem popisov ali manj ter najmanj tri registracije pri več kot osmih popisih (Bibby et al. 1992, Erz et all. 1968). Način določanja števila parov ni opisan in je nekoliko dvomljiv. Kako je moč na 20 ha veliki popisni površini dobiti npr. 16,6 para stržka (navedena gostota na 10 ha v Rajhenavskem pragozdu je 8,3 para)? Necela števila dobimo pri mnogih vrstah. 4.2 Štetje na površini brez kartiranja Največji potekajoči projekt kvantitativnega popisovanja v Sloveniji je Ornitološki atlas Ljubljanskega barja (Sovinc et al. 1993). Temu in drugim preštevanjem na večjih površinah, kot so Cerkniško jezero (Polak 1993), Jovsi (Trontelj in Vogrin 1993), Volčeški travniki (Štumberger 1994), je skupno v ospredje postavljeno naravovarstveno vprašanje. Inventarizacija, ovrednotenje, določitev režimov in čimbolj sprejemljivega načina upravljanja so nekateri izmed rezultatov, ki si jih obetamo od teh raziskav. Takoj na začetku naj bo povedano, da je za potrditev naravovarstvenega pomena in utemeljitev zahtev po zaščiti (kar sta verjetno osnovna cilja) prav vseeno, ali bomo prešteli vseh 100 koscev in deset rdečenogih martincev ali pa morda le polovico. V obeh primerih bo zadeva jasna. Vprašanje številčnosti postane bolj delikatno, ko gre za primerjavo dveh območij med sabo ali ko je treba na podlagi spreminjanja številčnosti ugotoviti vpliv določenih posegov. XVIII 75 76 1996 Metode cenzusa so bile pri vseh naštetih raziskavah na začetku komajda definirane. Določene so bile bolj ali manj arbitrarno šele med samim popisovanjem. Pri vseh so bile opažene ptice le preštete, ne kartirane. Kriteriji za gnezdeč par so bili podobni tistim iz ornitološkega atlasa Slovenije (Geister 1980a), od opaženega para in pojočega samca naprej. V najboljšem primeru je bila popisna površina obiskana 13-krat (Volčeški travniki, Štumberger 1994), na Cerkniškem jezeru (Polak 1993) pa podatki o gostotah temeljijo na enkratnem popisu. Brez vnašanja registracij na zemljevid še toliko popisov ne more dati popolnejše slike, saj lahko vedno vzamemo le najvišje število ob enem obisku registriranih "parov". Izjema so morda Volčeški travniki, kjer je zaradi majhnosti terena in nizkega števila parov možno teritorije določiti na pamet. Glavna prednost več obiskov je zajetje bolj zgodnjih in bolj poznih gnezdilk ter nočno aktivnih vrst, kakor tudi izključitev možne napake zaradi slučajne nižje odkrivnosti ali pojavljajočih se preletnikov. Ta metoda je mednarodno komajda uveljavljena. Primerljiva je z metodo štetja na površini (area count), ki jo van Dijk (1992) omenja kot eno izmed predlaganih, a ne sprejetih alternativ za monitoring gnezdilk na Nizozemskem. Podobno, z enkratnim popisom, sta Boström in Nilsson (1983) opravila primerjave barij na Švedskem, a sta opažene ptice kar tirala. Primerljivo metodo sta Kouki in Järvinen (1980) poimenovala "enkratni popis" (single-visit census), podobno (Einmalkontrolle) Puchstein (1991). Bibby et al. (1992) je v svojem vseobsegajočem delu sploh ne omenjajo. Če je bila kartirna metoda v času burnih razprav o cenzusnih tehnikah kritizirana kot netočna in nezanesljiva, si naša sploh ni zaslužila naziva metoda. Puchstein (1975) jo opisuje kot "nekakšen transekt, s katerim naj bi po možnosti le z enim obhodom in brez kartiranja ugotovili številčnost ptic nekega območja ali vsaj dobili vpogled vanj". Da bi lahko ocenili, koliko so izjave na podlagi s to metodo dobljenih rezultatov sploh sprejemljive, je treba poznati velikost in smer možnih napak. 4.2.1 Možne napake pri štetju na površini brez kartiranja Najprej naj se ustavim pri pogosto izraženi bojazni, da je bilo število gnezdečih parov ali 52 XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS teritorijev precenjeno. To se lahko zgodi zaradi in do absolutnega iskanja gnezd, so pokazale podvajanja registracij, kar bi bilo verjetno ob odstopanja v negativni smeri, Kouki in Järvinen predolgem zadrževanju ali premajhni (1980) na splošno ocenjujeta, da enkraten medsebojni oddaljenosti popisnih poti. popis v barjanskih habitatih razkrije okrog 60% Vzemimo za primer štetje v rastrskih kvadratih vseh gnezdecih parov. Boström in Nilsson 1 x 1 km na Ljubljanskem barju (Trontelj 1994). (1983) omenjata le 36-odstotno učinkovitost za Maksimalen čas za popis enega kvadrata (100 repaljščico in 42-odstotno za malo cipo. V ha) je bil 3,5 h, večina jih je trajala okrog dveh splošnem ocenjujeta, da sta odkrila prib. 50% ur. Cas za obdelavo 10 ha se je gibal med 9 in parov pevcev. Haukioja (1968) je pri ponovnih 21 min, medtem ko je pri kartirnem popisu 30 štetjih individualno barvno označenih bičjih min-120 min (Bibby et al. 1992). Največja še trstnic in trstnih strnadov lahko odkril največ sprejemljva oddaljenost dveh popisnih poti je tretjino prvih in 40% drugih. Zaradi občutljivosti na preglednem terenu 200 m, tako da enkratnih popisov na druge dejavnike popisujemo ptice v 200 m širokem pasu (pri učinkovitost močno niha in tako onemogoča tem lahko mnoge ptice že spregledamo). V tem postavitev zanesljivega korekcijskega faktorja. primeru bi morali opraviti 5 km dolgo pot v Puchstein( 1975) je pri kovačku ugotovil nihanja enem kvadratu, ki jo zmoremo v 2,5 h, če med 58 in 95% glede na rezultate kartirne hodimo s hitrostjo 2 km/h. Slacsvold (1969) metode. Za repaljščico in poljskega škrjanca navaja upad verjetnosti registracije za 30%, če navaja povprečno 75 oz. 71% ob enkratnih popisovalec poveča hitrost hoje z 1 na 2 km/h. popisih odkritih teritorijev (Puchstein 1991). Isti Hitrost popisov bi ob kančku samokontrole avtor piše, da je "zaradi nepopolnega popisa torej morala zadostovati za izključitev dobljena številčnost podcenjena in je o njej večkratnih registracij iste ptice. Problem moč diskutirati le, če opravimo ustrezne sočasnega pojavljanja gnezdilcev in korekture." Boström in Nilsson (1983) zaradi preletnikov iste vrste je za večino vrst dokaj tega govorita o "minimalnih gostotah" m jih lahko rešljiv s pravilno izbiro datuma popisa, pred uporabo v absolutnem merilu korigirata z Previdnost pri interpretaciji podatkov je ustreznimi faktorji. potrebna pri vrstah, kjer je možno prekrivanje Da bi preizkusil učinkovitost metode, spomladanskega in jesenskega preleta, npr. pri uporabljene na Ljubljanskem barju, sem s grmovščici (Gnielka 1992). Vendar taki primeri kartirno metodo obdelal 25 ha veliko, večji del nastopajo posamič in jih je navadno lahko odprto, mešano njivsko-travniško površino izluščiti iz drugih podatkov. Precenitev severno od Matene. Opravil sem štiri kartirne številčnosti je torej silno malo verjetna. popise med 26. majem in 12. junijem. Zaseden Vse raziskave, ki so proučevale učinkovitost teritorij sem potrdil z najmanj dvema enkratnih popisov v odnosu do kartirne metode registracijama (majhno število popisov v ozkem vrsta/species St teritonjev: (kartiranje) : ••; St "parov* (enkratno-Štetje) %: ¦:•:":•. ¦ • . ' • '¦'¦'.": \- ': "" \:' V:".':'-' \j >. No; territories (mapping) No., of- "pairs" (single count) Acroceph alus palustris ¦ 14 •::•.— '10 71 Saxicola rubetra : 14 10 I : m-im Alauda arvensis 11 ¦ 8 73 Anti) us tnvialis ¦=¦ ,8: 2 25 Sylvia communis x-::^:--::;>>:>; - 4 1 25 Cotürnix coturnix :¦ •. • -3 0 25 i? Mötätilla flava :¦¦:: Z 0 0 Passer montanus ¦ 2 hü im 0 :.V Callinula chloropus 1 1 L ^äS;;^; mirni Saxicola torquata wmmm: ¦ i ' \wmwwmm ym^^mmmsmm 100 :t; Motacilla alba mm.,,:, i. . :: q: 0 Acrocephalus schoenobaen us i : 0 ib. 0 •;:: ßmberiza citrinella i 0 0 Tabela 2: Učinkovitost enkratnega štetja v primerjavi s kartirno metodo na isti površini (25 ha) na Ljubljanskem barju. Table 2: Efficiency of a single count compared with territory mapping on a plot (25 ha) at Ljubljansko barje. b'3 ACROCEPHALUS XVIII - 75-76- 1996 Tabela 3:Rezultati sočasnega štetja Popisovalci popisovalcev v rastrskem kvadratu 9/ A B C D 45-H7 (1x1 km) na Ljubljanskem barju. ¦ ; - Vrednosti se manjšajo na "gnezdeče Coturnix coturnix 10 8 4 14 pare". Phasianus colchicus + 3 0 4 l&nellus vanellus 5 4 2 2 Table 3: Results of a simultaneous Columba paJurnbus - 1 0 - count in grid square 9/45-H7 at Lju- Streptopelia turtur 2 2 2 2 bljansko barje. Numbers represent Alauda arvensis + 13 12 12 "breeding pairs". Anthus triviaiis 6 22 6 20 Motacilla alba -f 2 2 . Enthacus rubecula 0 1 0 0 Saxicola rubetra 4- 37 22 23 Saxicola torquata t -r 4 2 2 Tardus in eru la + 7 2 5 Tbrdus philomelos 0 1 0 1 Acrocephalus palustris 8 23 6 7 Sylvia communis Sylvia atricapilla Parus caeruleus * 9 4 10 0 3 1 0 0 1 0 0 Paws major lt 2 i 1 Oriolus oriolus _L. i 0 o Lamus collurio -f 4 2 4 Pica pica .i. 1 i 2 Corvus c. comix ^ 1 0 . Sturnus vulgaris ¦ 3 BPll * Passer montanus -f 1 0 0 Fringilla coelebs 0 2 2 0 Carduelis chloris + 4 2 2 Carduelis carduelis + 3 2 0 Acanthis cannabina 0 0 1 1 Emberiza citrinella + 12 9 11 Miliaria calandra -f 8 4 11 Skupaj gnezdečih vrst 22 29 21 19 Legenda / Key: + vrsta prešteta, a se številčni podatki ne nanašajo na pare / species counted, but numbers do not refer to breeding pairs • vrsta registrirana, a ji ni pripisan status gnezdilca / species recorded as non-breeding časovnem obdobju tukaj zadostuje, saj gre zgolj za primerjavo metod, ne za absoluten popis). Za primerjavo sem vzel 40 min (16 min/ 10 ha) trajajoče štetje po ustaljeni metodi Ornitološkega atlasa Ljubljanskega barja (Sovinc, Tome, Trontelj 1993). Rezultati so prikazani v tabeli 2. Poleg pričakovanega nižjega števila z enkratnim štetjem odkritih teritorijev nekoliko preseneča dejstvo, da ni bilo opaženih oz. da je bilo spregledanih kar sedem (50%) vrst. Metoda enkratnega štetja na površini je zelo občutljiva za individualne razlike med popisovalci. Enemar (1962) je pri sočasnem poskusu s petimi izkušenimi ornitologi ("skill- ful field ornithologists") ugotovil naslednje: od 21 vrst je bila pri 17 vrstah maksimalna razlika med dvema popisovalcema 50% ali več, v sedmih primerih posamezne vrste sploh niso bile odkrite. Povprečna razlika med popisovalcema je bila 25%, ali drugače, "vsako četrto ptico, ki jo en opazovalec odkrije, drugi opazovalec spregleda." Več drugih raziskav kaže na podobna odstopanja med opazovalci (glej Berthold 1976). Poskus s štirimi popisovalci, sodelavci OA Ljubljanskega barja, v dveh kvadratih (po 1 km2) je pokazal deloma še večja razhajanja. Štirje opazovalci so po metodi OA Ljubljanskega barja v istem jutru z enako 54 XVIII - 75-76- 1996 ACROCEPHALUS 05 1 w a «•a o ¦»$ 7S ÖH7 8 C opazovale / obrnem O Slika 1: Deleži sočasno odkritih vrst posamezniii opazovalcev pri skupnem številu vrst v kvadratih 9/45-H6 in H7 na Ljubljanskem barju. Figure 1: Percentages of the total number of species simultaneously recorded by different observers in grid squares 9/45-H6 and H7 at Ljubljansko barje. porabo časa prešteli ptice v dveh sosednjih kvadratih. Primer rezultatov je prikazan v tabeli 3. Opazne so velike razlike tako v odkritih vrstah kakor v številu preštetih "parov". Nadalje povzroča neskladja različno tolmačenje opažanj. Povprečna razlika v številu registriranih vrst med dvema opazovalcema je Ö. Ali lahko govorimo o bolj učinkovitih in manj učinkovitih opazovalcih ali pa so razlike med njimi zgolj naključne? Na sliki 1 je podana primerjava deležev registriranih gnezdečih vrst med opazovalci. Opazovalec, ki je v enem kvadratu registriral visok odstotek vrst, jih bo z veliko verjetnostjo tudi v drugem (korelacija, r = 0,89, p < 0,01). Podobno velja za učinkovitosti v številu registriranih gnezdečih "parov" posamezne vrste (si. 2). Opazovalec B je v povprečju registriral 84% maksimalnega števila ugotovljenih parov ±_ 26%, opazovalec D 74% ± 29% m opazovalec C 49% ± 24%. Medtem ko razlike med opazovalcema B in D ne moremo statistično podpreti, je učinkovitost opazovalca C značilno nižja (p < 0,01). Primerjane so le vrste, ki so jih vsi opazovalci registrirali kot gnezdilke. Kot vidimo, se metodološko neizogibni nizki odkrivnosti enkratnega preštevanja pridružuje subjektivni faktor, ki je v določenih mejah napovedljiv. Zaradi manjkajoče možnosti izravnave napak, ki je dana pri kar tirni metodi, je enkratno štetje na površini posebej občutljivo za Slika 2: Število preštetih parov v odvisnosti od maksimalnega števila ugotovljenih parov posamezne vrste pri treh opazovalcih. Štetje je potekalo sočasno in na isti površini. Figure 2: Number of birds counted by three observers in relation to the maximum number of counted pairs. The counts were carried out simultaneously on the same plot. Q. 6 E > 2 & 20 « * 10 * cpszmaäm D»" ebsasw D a +- .* . r ai D »st; '.•.¦.•.•.•.•.¦.-.•.¦.-.•>.y.-.'.-.-;'>.'*^—.•» 0 10 20 30 št. preštetih parov / no. ol pairs counted 40 55 ACROCEPHALUS neugodne razmere. Nižja odkrivnost zaradi slabega vremena, pojavne nenavadnosti, slab popisovalcev dan ipd. se bodo odsevali v rezultatih brez možnosti za popravek. Ob določeni pazljivosti gledo preletnikov lahko torej predpostavimo precejšnjo podcenitev populacij. Velikost podcenitve je odvisna od mnogih dejavnikov in navadno ni preprosto določljiva. Možnost uporabe korekcijskih faktorjev je zaradi tega dana le pogojno, ob natančni predhodni proučitvi napak. 4.2.2 Uporabnost in interpretacija rezultatov Pri štetju na površini brez kartiranja je zanesljivost in s tem uporabnost rezultatov iz razumljivih razlogov močno omejena. Dokler nimamo boljših, si moramo pomagati z njimi, a ob kritični in pazljivi interpretaciji. Npr.: Gostote petih najpogostejšjih vrst na Cerkniškem jezeru (Polak 1993) bi bile pomembne mdr. iz naravovarstvenega stališča pri mednarodnih primerjavah, saj gre tudi za ogrožene vrste. Izračunane so bile na podlagi enkratnih popisov različnih opazovalcev. Površina, na kateri so bili opravljeni popisi, je bila določena naknadno po pripovedovanju opazovalcev. Takim podatkom lahko odpišemo absolutne vrednosti, vprašljiva pa je tudi njihova uporabnost za primerjave med posameznimi predeli Cerkniškega jezera. Rečemo lahko le, da je npr. ob Strženu največ bičjih trstnic in bolj malo repaljščic ter da na požganih Trščenkah ptic skorajda ni bilo. Boljše rezultate ob približno enaki porabi časa bi dalo štetje na transektih. Potreba po hitrih odločitvah in argumentih za varstvo včasih zahteva dovolj natančne popise območij v eni sezoni. Po moji oceni je v takem primeru navadno bolje opraviti dobro načrtovan popis celotnega območja kot natančno kartiranje manjših površin znotraj. Pomembno je, da se ob tolmačenju rezultatov zavedamo možnih in verjetnih napak. Tak primer so Jovsi (Trontelj in Vogrin 1993). Vprašljivo nepojavljanje repaljščice v eni sezoni bi tako lahko vodilo do napačnih sklepov o kvaliteti travnikov. Leto kasneje je bila vrsta potrjena. Prav lahko, da smo jo sprva spregledali zaradi pomanjkljive metode. Ugotovljene gnezditvene gostote so morda pri nekaterih vrstah dovolj blizu dejanskim, pri drugih močno podcenjene. Zato je boljše, da XVIII - 75-7G- 1996 argumentiramo z višjimi, čeprav je to nekoliko neznanstveno. Npr.: Kot dokaz ekoloških odlik Ljubljanskega barja je bila opravljena primerjava gostot izbranih vrst z nekaterimi podatki iz literature (Trontelj 1994). Za Ljubljansko barje so bile izbrane vrste z izrazito visokimi gostotami. Tako se lahko zavarujemo pred napačnimi sklepi zaradi morebitne podcenitve pri cenzusu. Kritični moramo biti tudi do navedb drugih avtorjev, saj lahko o njihovi točnosti dostikrat le sklepamo. Ugledni priročniki (npr. Glutz von Blotzheim - Handbuch der Vögel Mitteleuropas ali Bezzel 1993) praviloma objavljajo zanesljive in preverjene vrednosti. V splošnem metoda enkratnega štetja na površini dopušča le uvrstitev gostot ali številčnosti v določen velikostni razred, upoštevajoč vse možne napake. Primerjave so možne v omejenem obsegu. Glede na velike razlike med popisovalci bi bil pogoj zanje, da jih opravlja isti popisovalec. Tb pa zelo zmanjša vrednost metode za širše zastavljen monitoring. Medtem ko je "trg" v velikem delu srednje in zahodne Evrope zasičen s podatki o gnezditvenih gostotah, v Sloveniji občutno primanjkuje zlasti kakovostnih podatkov. Medtem ko lahko izmed prvih izberemo najboljše in najprimernejše, smo v Sloveniji praktično prisiljeni k nekritični in neselektivni izbiri. Pojasnila in zadržki pri interpretaciji so zato toliko bolj potrebni. Nesmiselno in zavajajoče je slepo navajanje vrednosti zunaj konteksta raziskave. Tak primer je v Ornitološkem atlasu Slovenije navajanje gostote domačih vrabcev (Geister 1995b) za vzhodni del Ljubljanskega barja brez navedbe površine in števila raziskanih naselij, Dejansko k omenjeni vrednosti gostote prispeva le nekaj naselij s površino, ki je zanemarljiva v primerjavi s celotno površino vzhodnega dela Ljubljanskega barja. Taka navedba ima zelo nizko izpovedno in nikakršno primerjalno vrednost. Previdnost je potrebna tudi pri površini, na katero se nanašajo gostote. Gnezditvena gostota je namreč odvisna od površine in je podvržena drugačnim zakonitostim na velikih (nad 1 km*) kot na majhnih (okrog 10 ha) površinah (podrobnosti v Bezzel 1982, Scherner 1981, Trontelj 1994), Primerjave med njimi praviloma niso mogoče. Popačenje nastane, če gostoto na 10 ha veliki površini enostavno preračunamo na 1 km*, tako 56 XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS da jo pomnožimo z 10. Obratno preračunavanje na manjše površine je v osnovi sicer mogoče, a največkrat vodi do podcenitev Poenotenje vseh vrednosti na 10 ha brez navedbe izhodiščne površine daje lažno sliko stanja v naravi. Taka nepojasnjena poenotenja se pojavljajo v Ornitološkem atlasu Slovenije (Geister 1995b). ZAHVALA Zahvaljujem se S. Polaku, B. Rubiniču, D. Tometu in A. Vrezcu, ki so sodelovali pri terenskih raziskavah in prispevali podatke, uporabljene v članku. LITERATURA Baillie, S.R. (1990): Integrated population moni-tonng of breeding birds in Britain and Ireland. Ibis 132: 151-166. Berthold, R (1976): Methoden der Bestandserfassung in der Ornithologie: Übersicht und kritische Betrachtung. Journal für Ornithologie 117: 1-69. Berthold, P, Fliege, G., Querner, U. in Winkler, H. (1986): Die Bestandsentwicklung von Kleinvögeln in Mitteleuropa: Analyse von Fangzahlen. Jornal für Ornithologie 127: 377-439. Bertok, M. (1977): Razširjenost svilnice (Cettia cetti) m brškinke (Cisticola juncidis) na slovenski obali. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. Bezzel, E. (1993): Kompendium der Vögel Mitteleuropas, F&sseres. Aula-Verlag, Wiesbaden. Bibby, C.J., Burges, N.D. in Hill, DA. (1992): Bird census techniques. Academic Press, London. Boström, U., NiLssoN, S.G. (1983): Latitudinal gradients and local variations in species richness and structure of bird communities on raised peat.bogs in Sweden. Ornis Scandinavica 14: 213-226. Bračko, E (1995): Poročila od koderkoli: Mala Polana. Acrocephalus 15: 158-159. Di]K, A.J. van (1992): The Breeding bird monitoring programme of SOVON in the Netherlands. Die Vogelwelt 113: 197-209. Emlen, J.T (1977): Estimating breeding season bird densities from transect counts. The Auk 94:455-468. Erz, W et al. (1968): Empfehlungen für Untersuchungen der Siedlungsdichte von Sommervogelbeständen. Die Vogelwelt 89: 69-78. Geister, I. (1980 a): Slovenske ptice. Mladinske knjga, Ljubljana. Geister, I. (1980 b): Razširjenost brškinke (Cisticola juncidis) na slovenski obali in vprašanje naraščanja in upadanja njene populacije. Biološki vestnik 28: 25-44. Geister, I. (1981): Razširjenost svilnice (Cettia cetti) v Sloveniji. Acrocephalus 2: 1-6. Geister, I. (1995 a): Verbreitung und Bestand des Weißstorches in Slowenien. BidLife Österreich -Studienbericht 1:22-24. Geister, I. (1995 b): Ornitološki atlas Slovenije. DZS; Ljubljana. Gnielka, R. (1992): Möglichkeiten und Grenzen der Revierkartierungsmethode. Die Vogelwelt 113: 231-240. Greenwood, J.D., Baillie, S.R., Gregory, R.D., Peach, WJ. in Fuller, R.J. (1995): Some new approaches to conservation monitoring 224-226. Gregori, J. (1992): Ptiči hrastovega pragozda in bližnje okolice v Krakovskem gozdu. Acrocephalus 13: 66-75. Haukioja, E. (1968): Reliability of the line survey method in bird census, with reference to reed bunting and sedge warbler. Ornis Fennica 45: 105-113. Hilden, O. (1986): Long-term trends in the Finnish bird fauna: methods of study and some results. Var Faglvärd Supplement 11:61-69. Jarvinen, O. in Väisänen, RA. (1983): Confidence limits for estimates of population densities in line transects. Ornis Scandinavica 14: 129-134. Jarvinen, O., Väisänen, R.A. (1975): Estimating relative densities of breeding birds by the line transect method. Oikos 26: 316-322. Jež, M. (1987): Bela štorklja (Ciconia ciconia) v Sloveniji v letu 1979. Varstvo narave 13: 79-92. Koskimies, P, Väisänen, R.A. (1991): Monitoring bird populations: A manual of methods applied in Finland. Finnish Museum of Natural History, Helsinki. Kouki, J., Jarvinen, O. (1980): Single-visit censuses of peatland birds. Ornis Fennica 57: 134-136. Makovec, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na slovenski obali. Annales 4: 63-70. Marchant, J.H. (1983): BTO Common Bird Census instructions. BTO, Tring, Herts. Matvejev, S.D. (1983): Ptice Iriglavskog nacionalnog parka i susednih predela. Larus 33/35: 69-96. Matvejev, S.D. (1986): "Ograničeni transekt" -metoda određivanja frekvencije nalaženja vrsta u biotopu (Aves, Orthoptera). Larus 38/39: 147-164. Oelke, H. (1977): Methoden der Bestandserfassung von Vögeln: Nestersuche-Revierkartierung. Ormthologische Mitteilungen 29: 151-166. Oelke, H., ed. (1980): Bird census work and nature conservation. Proceedings VI. int. con. bird census work and IV meeting EOÄC. Göttingen. Perušek, M. (1989): Vpliv nekaterih ekoloških dejavnikov na razporeditev in gostoto ptic v gozdu. Gozdarski vestnik 7-8: 289-230. Perušek, M. (1991): Ptice pragozdnih ostankov Rajhenavski Rog in Fečka. Acrocephalus 12:124-136. Polak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in bližnje okolice, Acrocephalus 14: 32-62. Puchstein, K. (1991): Zur Vogelbesiedlung entwässerter Moorwiesen in Ostholstein mit einer kritischen Bewertung von Einmalkontrollen. Corax 14: 239-248. 57 ACROCEPHALUS PucHSTEiN, K.(1975): Wie zuverlässig sind Bestandserhebungen mittels Einmal-Kontrollen? Hamburger avifaunistische Beiträge 13: 81-87. Ralph, C.J., Scott, J.M., eds. (1981): Estimating the number of terrestrial birds: Studies in avian biology no. 6. Cooper Ornithological Society, Lawrence, Kansas. Schneider-Jacoby, M. (1995): Drau und Mur. Naturerbe Verlag, Radolfzell. Slagsvoi.d, T. (1969): Litt om taksering-shastighetens innvirking pa oppdagel-sessjansen ved fugletaksering. Fauna 22: 195-200. Sovinc, A., Tome, D. in Trontelj, P (1993): Ornitološki atlas Ljubijanskega barja - poročilo o poteku popisovanja. Acrocephalus 14:145-151. Štumberger, B. (1981): Razširjenost in pojavljanje čopastega ponirka Podiceps cnstatus v Slovenskih goncah in na Ptujskem polju. Acrocephalus 2: 29-35. Štumberger, B. (1990): Popis gnezdišč bele štorklje Ciconia ciconia v občini Ptuj. Acrocephalus 11: U-18. Štumberger, B. (1995): Popis ptic volčeških travnikov (Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje. Acrocephalus 15: 123-134. Štumberger, B., Denac, D. (1994): Pojavljanje in gnezditvena gostota malega ponirka Tachybaptus ruficollis v ormoških bazenih. Acrocephalus 15:8-16. Tomiaojč, L. (1980): The combined version of the mapping methods. V: Oelke (1980): 92-106. Trontelj, P (1994): Ptice kot indikator ekološkega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). Scopolia 32: 1-61. Trontelj, P, Vogrin, M. (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus 14:200-209. Verner, J. (1985): Assessment of counting techniques, 247-301. V: Johnston, R.E, ed.: Current ornithology vol. 2. Plenum press, New York. POVZETEK Uporaba števnih (kvantitativnih) metod v avifavnistiki je bila v Sloveniji desetletja zapostavljena in ni sledila mednarodnemu razvoju. Za potrebe varstva narave pa tudi za bazične favnistične in ekološke raziskave je ptičje populacije treba prešteti oz. ugotoviti številčna razmerja v združbah. Razmeroma celovita in metodološko izdelana so bila štetja gnezdečih populacij posameznih, navadno redkejših vrst. Te raziskave so edine, ki postavljajo ugodna izhodišča za širši regionalni ali nacionalni monitoring. Izmed metod, ki zajemajo celotni vrstni spekter, so bile uporabljene predvsem različne transektne metode, točkovna metoda, preštevanja na površinah ter kartirna metoda.Transektna metoda ob upoštevanju upadanja odkrivnosti z rastočo bočno oddaljenostjo od opazovalca je možna alternativa za primerjalne študije. Zaradi svoje preprostosti je primerna tudi za preverjanja (monitoring) v večjem obsegu, kakršna se desetletja izvajajo v nekaterih državah. Tbčkovna metoda omogoča največje število 58 XVIII - 75-76 - 1996 posameznih popisov na časovno enoto in zelo natančen opis habitata v okolici popisne točke. Metoda kartiranja teritorijev slej ko prej ostaja najbolj točna metoda (izvzemši izredno zamudno in na VGČjih površinah komajda izvedljivo iskanje gnezd) in je zato njena nepriljubljenost v Sloveniji neupravičena. Pristojne komisije in odbori bi morali izdelati poenotena priporočila za njeno uporabo, kakršna v mnogih evropskih državah obstajajo že desetletja. Metoda preštevanja na površini, bodisi enkratnega bodisi nekajkratnega, brez kartiranja teritorijev je izredno netočna in nezanesljiva. Dopušča kvečjemu določitev velikostnih razredov za posamezne vrste. Uporabna je kot izhod v sili za popise večjih površin v eni sezoni. Zaradi neprimerljivosti rezultatov in velike občutljivosti za subjektivne dejavnike ni pnporočljiva. Kakršnakoli štetja bodo v prihodnje opravljena, naj bodo vsa že načrtovana z največjo možno mero standardiziranosti. Večji projekti, npr regionalni atlasi, naj bi uporabljali le priznane in preizkušene metode z možnostjo preverjanja napak. V določenih primerih velja preizkusiti kombinacijo več metod, ki jo priporočajo mnogi avtorji (Berthold 1976). Kdor opravlja in objavlja raziskave, povezane s štetjem ptic, naj bi vedno vključil podroben opis metode. Po možnosti naj bi vključil tudi preizkus oz. izračun, ki podaja velikost in smer napake. Če to ni mogoče, naj napako vsaj oceni. Vse izjave in primerjave, ki temeljijo na nezanesljivih rezultatih, morajo biti interpretirane previdno in zadržano, upoštevajoč površino, na katero se vrednosti nanašajo. Natančnost izjav ne more biti večja, kot je natančnost metode. SUMMARY Count (quantitative) methods in avifaunistics have been neglected in Slovenia for decades and have certainly not followed the development elsewhere. Fbr the needs of nature conservation and of basic as well as ecological research, the bird populations should be counted and relations as to their numbers within communities established. The counting of breeding populations of separate, usually somewhat rare species has been relatively comprehensive and methodologically well worked out. These surveys are the only ones by which some favourable inceptions for more extensive regional or national monitoring have been set up. Among the methods involving the entire species spectrum, various transect methods, point counts, area counts and mapping have been mainly applied. The transect method during which the detectability decrease with the increasing side distance from the observer is taken into consideration is a possible alternative for the comparative studies. Due to its simpleness it is also suitable for more extensive monitoring and has been implemented in a number of countries. Point counts enable the greatest number of mappings per time XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS unit and a very accurate description of the habitat around the mapping point. The territory mapping certainly remains the most accurate method (to the exclusion of the extremely time-consuming and in larger areas hardly feasible search for nests), and for this reason its unpopularity in Slovenia is unfounded. Competent commissions and boards should prepare some uniform recommendations for its use, such as have existed in many European countries for decades. The area count method with single or multiple counting and without territory mapping is extremely inaccurate and unreliable. It allows us to determine size classes for separate species at the most and is applicable only as a provisional measure for mapping of large areas in a single season. Due to the incomparability of results and its great sensitivity to subjective factors, the method is not rec-ommendable. Any counts carried out m future should be well planned and made as standard as possible. R>r greater projects, e.g. regional atlases, only al- Damijan DENAC V petek 23. aprila sem hitro končal šolo in ker je bil dan tudi zelo lep, sem se odpravil na teren v Rače. V Racah sem bil ob pol treh in jasno, toplo vreme je kar vabilo. Najprej sem pregledal veliki ribnik, kjer sem nekaj časa posvetil svatujočim čopastim ponirkom Podiceps cristatus terjati čopastih črnicAythya fuligula. Pri manjšem ribniku , Gajiču, pa me je čakalo presenečenje. Ribnik je bil namreč izpraznjen, le da je na sredini ostala velika luža. Ob njej je bila zbrana velika jata ptičev. Prva mi je padla v oči črna štorklja Ciconia nigra, ki je brezskrbno hodila ob robu luže. V sami luži so plavale tri (3) navadne žvižgavke Anas penelope, dve (2) regiji Anas querquedula in dve (2) ž\ičaiiciAnas clypeata. Cela leva stran ribnika je bila velika plitvina, ready recognized and tested methods with a possibility to check the errors should be applied. In certain cases a combination of several methods as recommended by many authors (Berthold 1976) could be put to the test. Those who carry out and publish the investigations dealing with bird census should always include a detailed description of the method applied. If possible, the test or assessment giving the extent and direction of the error should be included. If this is not possible, the error should be estimated at the very least. Any statements and comparisons based on unreliable results should be interpreted carefully and reservedly, by paying regard to the area to which the values refer. The accuracy of the statements cannot be greater than the accuracy of the method applied. Peter Trontelj, Cesta na Laze 27,1000 Ljubljana na kateri so se družno v jati prehranjevali pobrežniki. Med pozornim pregledovanjem jate s teleskopom (18-60 x 60) sem naštel naslednje vrste: petindvajset prib (25) Vanellus vanellus, devet (9) malih deževnikov Charadrius dubius, štiri (4) male martince Tringa hypoleucos, tri (3) pikaste martince Tringa ochropus, enaindvajset (21) močvirskih martincev7fr77gag/areo/a, šest (6) zelenonogih martincev Actitis nebularia, enega (1) rdečenogega martinca Tringa totanus, enega (1) črnega martinca Tringa erythropus in devet (9) togotnikov Philomachus pugnax, med katerimi je imel en osebek zlomljeno nogo. Med pregledovanjem je mojo posebno pozornost vzbudil pobrežnik z dolgimi rumenimi nogami, in nadaljnjo uro sem posvetil prav njemu. Prvo opazovanje malega rumenonogega martinca Tringa flavipes v Sloveniji First observation of the Lesser Yellowlegs Tringa flavipes in Slovenia 59 ACROCEPHALUS Kar nisem mogel verjeti svojim očem, a postajal sem vedno bolj prepričan, da opazujem malega rumenonogega martinca Tringa flavipes. Določitev vrste sploh ni problematična, če seveda poznamo evropske pobrežnike. Po velikosti je večji od močvirskega martinca in ima tudi daljše živo rumene noge. Na prvi pogled je podoben rdečenogemu martincu. Opazovani osebek je bil po zgornji strani enotno siv, po trebuhu zelo svetel, glavo in prsi je imel bledo sive. Kljun je bil v celoti temen, vidni so bili tudi temnejši konci peruti (primarna peresa). Po teh znakih sem tudi ugotovil, da gre za odrasel osebek rumenonogega martinca Tringa flavipes v zimskem perju. Kot še redkejšo selivko bi bilo možno videti tudi drugo, podobno vrsto: velikega rumenonogega martinca Tringa melanoleuca, Ta je večji, vendar je najboljši znak pri določevanju teh dveh martincev njun kljun. Pri malem rumenonogem martincu je enotno črn in za malenkost daljši od glave, medtem ko je pri velikem rumenonogem martincu daljši, ob korenu svetlejši in rahlo ukrivljen navzgor. Po temeljitem ogledu sem se odločil, da martinca fotografiram. Jata je bila kar plašna, tako da mi je uspelo narediti le en posnetek, na katerem pa zaradi majhnosti niso vidne značilnosti. Pri približevanju sem jato tudi splašil in tako videl malega rumenonogega martinca še v letu. Spodnjo stran peruti je imel precej svetlo, pokazala se je tudi bela trtica. Sam rep je imel progast in temen, tako kot je značilno za močvirskega matinca. V letu se je martinec ločil od jate in izginil daleč nad gozdom. V mislih sem mu želel srečno pot in skoraj pozabil, da stojim do kolen v blatu sredi praznega ribnika. Pripis Komisije za redkosti: Poročilo o opazovanju severno-ame-riškega pobrežnika malega rumeno-nogega martinca Tringa flavipesye Komisija izjemoma potrdila, kljub le pisnemu opisu. K naši odločitvi je polega znanih izkušenj opazovalca z določevanjem pobrežnikov pripomoglo tudi dejstvo, da je bila opazovana ptica v družbi večine pri nas pojavljajočih se martincev (npr. zelenonogih, pomembnih zaradi določitve obarvanosti, predvsem nog, močvirskih martincev, pomembnih zaradi velikosti, in XV11I -75-76 1996 rdečenogega martinca, pomembnega ne le zaradi primerjave velikosti, marveč tudi vitkosti in "elegance"). Po drugi strani opozarjamo, daje treba ob takšnih poročilih, če ni fotografija na voljo, priložiti vsaj osnovno [erensko skico iz beležnice, opis vedenja ptice (npr. ali se prehranjuje hitro, ali pri tem trza z glavo) in podrobnejši opis (npr. ne le kakšne barve je bil kljun, temveč tudi, ali se zdi razmeroma kratek, ali se zdi glava velika ali majhna, ali v letu noge segajo daleč od repa itd.). Po podatkih iz knjige A Field Guide to the Rare Birds of Britain and Europe (Livingston, Ai.STROM, Colston, 1991) je razen 203 poročil z Britanskega otočja v Evropi znano le malo zapisov o tej vrsti: Islandija (8), Francija (19), Belgija (2), Njzozemska (1), Danska (3), Norveška (S), Švedska (3), Finska (1), Avstrija (2; avgust 1975 m oktober 1978), Madžarska (1; september 1959), Italija (1; oktober 1978), Grčija (1), Španija (9) in Azorski otoki (16). Večina evropskih podatkov je jesenskih, zato je spomladansko opazovanje odrasle ptice v zimskem perju še toliko bolj zanimivo. POVZETEK Dne 23. aprila 1993 je bil v izpraznjenem ribniku v Racah opazovan odrasel osebek malega rumenonogega martinca Tringa flavipes v zimskem perju. Določitev vrste je olajševala možnost primerjave s skupino evropskih martincev (malim, pikastim, močvirskim, zelenonogim, rdečenogim in črnim), ki se je takrat zadrževala na blatnem dnu ribnika. Ptica je bila opazovana tudi pri vzletu. Komisija za redkosti je prvo opazovanje tega severnoameriškega pobrežnika priznala, kljub temu da ni bila predložena dokazna fotografija. SUMMARY On April 23r,i 1993, an adult Lesser Yellowlegs TYinga flavipes in winter plumage was observed in one of the drained Rače ponds. The determination of the species was made easier due to a group of Shanks and Sandpipers (Common, Green and Wood Sandpipers, and Common Green-, Common Red-and Spotted Redshanks), which were at that time feeding on the muddy bottom of the pond. The Yellowlegs was also watched while taking off. The very first observation of this North American wader in Slovenia was confirmed by the national Rarities Committee, even though no photograph serving as a piece of evidence was produced. Damijan Denac, Pintarjeva 14, 2000 Maribor 60 XVIII - 75-76- 1996 ACROCEPHALUS Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju Breeders of wet meadows at Medvedce impounding reservoir on Dravsko polje Milan VOGRIN UVOD Mokrišča spadajo med najbolj ogrožene ekosisteme v Evropi (Braakhekkc, Marchand 1987). So zelo specifični življenjski prostori, ki dajejo prebivališče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Zaradi človekovih dejavnosti v naravi so mokrišča vseh vrst pričela drastično izginjati. Z razvojem intenzivnega kmetijstva se je pričela spreminjati kulturna krajina, s tem pa tudi nekatera mokrišča - močvirni in vlažni travniki (paša na poplavnih predelih, pridobivanje lesa iz poplavnih logov, ribolov...). Posebej so ogroženi močvirni travniki, ki so v Sloveniji trenutno med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori (Trontelj, Vogrin 1993). Ohranili so se le redki predeli, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov ušli "napredku", predvsem v kmetijstvu. Takšen primer so tudi vlažni in močvirni travniki v zadrževalniku Medvedce, ki je bil zgrajen za zbiranje visokih voda s Pohorja. Zaradi številnih izsuševalnih del na Dravskem polju pa še ni služil svojemu namenu. Zadnji čas se govori tudi o možnosti za namakanje. Akumulacija Medvedce bi naj rabila za namakanje 200 ha velikega kompleksa polj v okolici Sestrž (Juvan, Edelbaher 1994). S poplavljenjem bi bili izgubljeni vsi močvirni travniki. Zadrževalnik je, kljub številnim protestom, danes že pod vodo, vendar ne služi za namakanje, pač pa kot ribogojnica za toplovodne vrste rib. Zadrževalnik so preplavili jeseni leta 1993. V članku želim na osnovi vrstne in številčne zastopanosti gnezdilk prikazati pomen močvirnih travnikov za ptice, ki nimajo le lokalnega ali regionalnega pomena, temveč so kot izjemni habitati za ptice nacionalno pomembni. Prav tako želim predstaviti njihovo sedanjo stopnjo ogroženosti ter utemeljiti zahtevo po vzpo- stavitvi stanja v zadrževalniku, kakršno je bilo pred letom 1993. OPIS OBMOČJA Zadrževalnik Medvedce leži na južnem delu Dravskega polja, pod vasjo Sestrže vzhodno od Slovenske Bistrice in južno od Pragerskega, na nadmorski višini 242 m. Vodni zbiralnik je bil narejen za zadrževanje visokih voda potoka Polskave in Devine, ki sta poplavljala v nižini (Avšič 1994). Potoka pritečeta z jugovzhodnega dela Pohorja. Zadrževalnik meri 155 ha in je bil dokončan leta 1988. Nedokončana je ostala speljava potoka Devine in Polskave v zadrževalnik, leta je bila rešena v letu 1993. Zadrževalnik leži sredi intenzivno oskrbovanih polj, na ozemlju, ki je bilo v preteklosti izpostavljeno številnim agromelioracijam. Gre za območje nekdanjih čret - vlažnih in močvirnih travnikov ter jarkov in kanalov, ki so prepredeni s pasovi drevja in grmovja. Takšne Crete so se v preteklosti razprostrirale na večjem delu Dravskega polja (Melik 1957), do leta 1993 pa so bili v zadrževalniku Medvedce zadnji ostanki te enkratne kulturne krajine pri nas. Na severni strani, dobrih sto metrov od zadrževalnika, teče klasično reguliran potok Devina, nekoč stara struga potoka, danes pa zregulirani kanal, ki rabi le za odvod odvečne vode. Nekoliko vzhodneje, še vedno pa v bližini zadrževalnika, je sotočje Devine in prav tako zregulirane Polskave. Med potokom in zadrževalnikom je bolj ali manj ozek pas vlažnih travnikov, po vegetaciji podobnem tistim v zadrževalniku. Na preostalih straneh, tik ob zunanjem robu nasipa, okrog zadrževalnika, poteka kanal, ki pobira odcedne vode. Na južni strani se teren počasi dviguje, gre 61 ACROCEPHALUS XVIII 75-7G- 109C Slika 1: Zadrževalnik Medvedce je bil pred preplavljenjem znan po svojih resnično enkratnih habitatih. Posebej dragoceni so bili vlažni travniki z mejicami. (M. Vognn) Fig. 1: Prior to its flooding, the Medvedce impounding reservoir was known for its unique habitats, especially the wet meadows.(M. Vogrin) za obronke Savinskega, ki kasneje, že prek Dravinje, prerastejo v še bolj gričevnate Haloze. Predel je poraščen z mešanim gozdom. Zaradi številnih studencev je pobočje precej vlažno. Na vzhodni in zahodni strani se vse do zadrževalnika razprostirajo velika polja. Zadrževalnik od okolice loči visok nasip. V zadrževalniku najdemo številne habitate, ki so povsod po Evropi že prava redkost: vlažni in močvirni travniki, manjše mlake, plitki zaraščajoči se odvodni kanali z zastajajočo vodo, vse to pa prepreženo s pasovi drevja in grmovja. Tla v zadrževalniku so večji del leta vlažna, posebej še v vzhodnem in osrednem delu. Občasno je zgodaj spomladi in jeseni del zadrževalnika poplavljen. V zadnjih letih, posebej v poletnem obdobju, so se vlažni travniki delno ali povsem osušili. Vegetacija V drevesnem in grmovnem sloju prevladuje črna \e\saAlnus glutinosa, uspevajo pa še dob Quercus robur, čremsaPrunuspadus, krhlika Franguia alnus, črni trn Prunus spinosa, vrba Salix sp.... Slika 2: Osrednji del zadrževalnika, 1.7.1993. Tukaj so med drugimi pticami gnezdili tudi prosnikiSax?co/a torquata in kobiličarjiLocustei/a nevia.Številne suhe bilke so uporabljali za pevska mesta. (M. Vogrin) Hg. 2: Central part of the reservoir; July 1st, 1993. Among other birds, Stonechats Saxicola tortfuata and Grasshopper Warblers Locustella naevia bred there. The numerous dry blades were used as their singing perches.(M. Vogrin) 62 XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS Slika 3: V spomladanskem in jesenskem času so bile za zadrževalnik značilne občasne poplave. Takrat so se tukaj ustavljali tudi preletniki, predvsem iz skupine pobrežnikov. Na posnetku južni del zadrževalnika. (M. Vognn) Rg. 3: Most characteristic of the impounding reservoir in spring and autumn periods were periodical floods. At that time, many passage migrants, particularly waders, stopped there.(M. Vognn) V zeliščni plasti najdemo na vlažnih predelih pasjo šopuljo Agrostis canina, navadno ločje Juncus effusus, visoko Caricetum elatae in ostro šašje Caricetum gracilis (Seliškar 1986). Sredi nekaterih travnikov, predvsem v južnem in zahodnem delu zadrževalnika, naletimo tudi na pegasto kukavico Dactylorhiza maculata. Na bolj suhih tleh, posebej v bližini drevja in grmovja, najdemo tudi robido Robussp., sipek Rosa sp. in koprivo Urtica sp. Na dveh mestih najdemo v večjih sestojih tudi trst Phragmites austra-lis. V mahovni plasti najdemo šotni mah vrste Sphagnum subsecundum (Seliškar1986). Kanal, ki poteka na zunanji strani nasipa, se močno zarašča predvsem s širokolistnim rogozom Typha lati folia in ježkom Sparganium sp. Podnebje Območje ima zmerno toplo in modificirano kontinentalno klimo. Letno pade povprečno okoli 990 mm padavin. Največ padavin pade v avgustu in juliju, najmanj pa februarja. Povprečna letna temperatura je 9,3°C. Povprečna julijska temperatura je 19°C, januarska pa -1,7°C. Letna relativna vlaga je 82%(Furlan1990). Slika 4: V zahodnem delu zadrževalnika so se raztezali tudi edinstveni suhi negnojeni travniki. Poleg velike pestrosti rastlin in žuželk sta bili tukaj med gnezdila najpogostejši rjavi srakoper Lanius colluno in prosnik Saxicola torquata.{M. Vognn) Fig. 4: The western part of the reservoir used to be known for its unique dry and unfertilized meadows, with their rich flora | and fauna, especially insects and breeding birds, the most frequent among them being the Red-backed Shrike Lanius colluno and Slonechat Saxicola torquata. (M. Vognn) 63 ACROCEPHALUS XVIll-75-76- 1996 Slika 5: Zadrževalnik se je pričel polniti 12.10.1993. Tako so izginili svojevrstni življenjski prostori, ki niso bili pomembni le za ptice, temveč tudi za drugo favno in floro. (M. Vogrin) Fig. 5: The impounding reservoir sinking, October 12th 1993. Thus the unique natural surroundings disappeared, which were not extremely important only for the birds but other fauna and flora as well. (M. Vogrin) METODE DELA Tferenski popis Gnezdilce na močvirnih travnikih v zadrževalniku sem popisal v letu 1993, preden je bil zadrževalnik preplavljen, z metodo kartiranja (Bibby, Burgess, Hill 1992). Opravil sem jo v letu 1993, ko zadrževalnik še ni bil pod vodo. Na terenu sem popisoval 27.5., 28.5., 31.5., 1.6., 2.6. in 4.6.. Menim, da sem s takšnim delom, pri katerem sem si pojoče samce in najdena gnezda vrisoval na karto, popisal vse gnezdeče pare. Vrste, ki so aktivne ponoči, sem iskal v tem delu dneva (21.6.). Sicer pa sem popisoval v zgodnjih jutranjih urah. Dodatne popise sem opravljal tudi v marcu, aprilu, maju, juniju in juliju. Obdelava podatkov Združbo gnezdilcev v zadrževalniku Medvedce opisujem z indeksom dominance in z gostoto na 10 ha. Izračun dominance: D = n / N * 100 n = število osebkov določene vrste v popisu N = število vseh osebkov v popisu Pestrost (diverziteto) podajam s Shannon-Weaverjevim diverzitetnim indeksom. Izračun diverzitete: H = S-Pi x In Pi Pi = ni/N ni - število osebkov vrste i N - število osebkov vseh vrst v popisu Pi - delež i-te vrste Za vse gnezdeče vrste podajam tudi gostoto, in sicer kot število parov na 10 ha. REZULTATI IN RAZPRAVA V zadrževalniku Medvedce je leta 1993 gnezdilo 32 vrst ptic (tabela 1). V letu 1990 je gnezdila tudi kozicaGeüfinago gallinago, ki pri nas velja za zelo redko gnezdilko (Glister 1995). Kot najzanimivejšega gnezdilca štejem malo cvpoAnthus pratensis, kije pri nas izredno redka in samo občasna gnezdilka. Zadnja znana (domnevna) gnezditev te vrste pri nas sega v leto 1973, ko je bila ugotovljena pri Slovenski Bistrici in Racah (Gregori 1985). V zadrževalniku so bili štirje pojoči samci, kasneje pa sem tu opazoval tudi speljane mladiče (Vogrin 1995b). Zadrževale so se na vlažnih ali delno poplavljenih travnikih s šašjem in ločkom. Prosnik je v zadrževalniku gnezdil v dveh popolnoma različnih habitatih. Prvi življenjski prostor so mu bili vlažni travniki, drugi pa popolnoma suhi travniki, ki so se razprostirali v zahodnem delu zadrževalnika. Na podobnih mestih je gnezdil tudi kobiličar, ki pa je gnezdil tudi na povsem poplavljenih predelih. Öd ujed je v prejšnjih letih v zadrževalniku gnezdila tudi navadna postovka Faico tinnunculus, medtem ko je leta 1993 gnezdila le v neposredni okolici. V bližini je gnezdil tudi škrjančar Faico subbuteo, ki je vanj občasno prihajal na lov. V gnezditvenem obdobju je bil opazovan tudi rjavi lunj Circus aeruginosus. Videval sem samico, ko se je dvigovala iz zadrževalnika, enkrat je v krempljih držala suho 64 XVIII - 75-76- 1996 ACROCEPHALUS Vrsta :!¦..'¦;¦¦>! N G D Rdeči seznam SPEC kat. Phasiahuscöichicus 11 0,7 3,9 .¦" 'Vv Cotumixcoturnix 5 0,3 1,8 3.c ; Gallinago gallinago 3 0,2 2.a :;: Buteobutep i <0,1 0,4 ¦¦y¦;y,iv-., J-:g| . Columba palambus 2 0,1 0,7 ..... .. 4 -'; ::- Streptopelia turtur 6 0,4 2,1 3.c 3 Cuculus canorus 5 0,3 1,8 Upupaepops 1 <0,1 0,4 2.c ';...-. Dendrocopus major 2 0,1 0,7 Anthus trivialis 34 2,2 12,1 Änthus pratensis 4 0,3 1.4 l.l.b Motacilla flava 2 0,1 0,7 3.b Saxicolä iörquata 23 1,5 8,2 r-:;,::v:':-;irrl';:';<:'' :.'SW- 3 Turd us rnerula 7 0,5 2,5 '\'-:. ' Turdus philomelos 1 <0,1 0,4 Locustella naevia 20 1,3 7,1 3.b Locustella üuviatilis 3 0,2 1,1 3.b ,.."' Acrocephalus schoenobaenüs 36 2,3 12,8 3,a Acrocephalus palustris 24 1,5 8,5 Sylvia communis 17 1,1 6,0 3.c Phylloscopus collybita 3 0,2 1,1 ""',.". ' '¦::..',-¦ '.-': ¦ Aegitahalos caudatos 4 0,3 1,4 W?h& : LaniuscQÜurio 11 0,7 3,9 4.b 3 Onolus oriolus 2 ¦ 0.1 0,7 Garrulus glandarius 1 <0,1 0,4 % Gardueliscannabina 7 0,5 2,5 . Carduelis carduelis 2 0,1 0,7 rl'i&i, C. coccothraustes 1 <0,1 0,4 '''¦:¦'•;¦'¦• ¦,¦'¦':*-: ".¦¦ ¦ "'':".., ': ' Emberiza citrinella 17 1,1 6,0 . Emberiza ealandra 4 0,3 1,4 3.c Emberiza schoeniclus 5 0,3 1,8 3.a Skupoj 281 18,1 13 vrst 3 vrste Tabela 1: Število parov - N, stopnja dominantnosti -D (%) in gostota -G (št. parov/10 ha) gnezdilk v suhem zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju. Kombinacija številk in črk pri Rdečem seznamu je povzeta iz dela Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije (BRAČKO et al, 1994). Pri vrstah, ogroženih v evropskem merilu (TUCKER, HEATH 1994), so upoštevane le kategorije od 1 do 3. Table 1: No. pairs - N, degree of dominance - D (%) and density • G (No. pairs/10 ha) ofbreeders at Medvedce reservoir on Dravsko polje. The combination of numbers and letters in the Red List was taken from the Red List of Endangered Breeding Birds in Slovenia (BRAČKO et al., 1994). For the species threatened in Europe (TUCKER, HEATH 1994), only Categories 1 to 3 were taken into consideration. 65 ACROCEPHALUS XVIII -75-76- 1996 VRSTA GOSTOTA VIR ¦¦'¦—.¦ ¦ n......¦¦¦-i» Coturnix coturnix Medvedce (155 ha) 0,3 Cerkniško jezero (2500 ha) > 2 Ljubljansko barje (14 000 ha) 0,3 Ljubljansko barje (max. gostota-1 km2) 2.0 Jovsi (460 ha) 1.1 to delo POLAK1993 TRONTELJ1994 TRONTELJ 1994 TRONTELJ.VOGRJN 1993 ':>Q CaJlinago gaUinago Anthustriviahs Medvedce (155 ha) 0,2 travnik "Kbpanica" (20 ha) 0,5 Medvedce (155 ha) 2,2 Ljubljansko barje (14 000 ha) 1,3 Ljubljansko barje (max. gostota-1 km2) 4,5 Jovsi (460 ha) 2,6 to delo JERMACZEK, jERMACZEK 1937 to delo TRONTELJ 1994 TRONTELJ 1994 TRONTELJ.VOGRJN 1993 — Anthus pratensis ":¦:,,.¦ ,¦¦¦'¦'¦ .:.:'¦¦:¦¦¦¦¦. . '¦'•;¦ k'O'-'t ¦/•'¦ '¦¦-, .....................ilia Medvedce (155 ha) travniki "Strzyzewo" (20 ha) travniki" Kbpanica" (20 ha) travniki "'Siercz" (20 ha) 0,7 1,5 4,5 to delo JERMACZEK JERMACZEK 1987 JERMACZEK, JERMACZEK 1987 JERMACZEK, JERMACZEK 1987 Saxicola torquata Medvedce (155 ha) Jovsi (460 ha) Volčeški travniki (65 ha) 1.8 0,2 1.1 to delo TRONTELJ, VOGRIN 1993 ŠTUMBERGER 1994 Locusiellanaevia . Medvedce (155 ha) Ljubljansko barje (max. gostota-1 km2) ¦ Jovsi (460 ha) 1,3 0,8 1,2 to delo TRONTELJ 1994 TRONTELJ, VOGRIN 1993 Acrocephalus schoenobaenus Medvedce (155 ha) 2,3 Cerkniško jezero (2500 ha) 0,6 Jovsi (460 ha) 1,3 travniki "Strzyzewo" (20 ha) 2,0 travniki "Kopanica" (20 ha) i,5 travniki "Siercz" (20 ha) 1,0 jezero Swarzedzkiego (93,7 ha) 2,2-2,7 to delo POLAK1993 TRONTELJ, VOGRIN 1993 JERMACZEK, JERMACZEK 1987 JERMACZEK, JERMACZEK 1987 JERMACZEK, JERMACZEK 1987 KUPCZYK1987 Sylvia atricapilia i Medvedce (155 ha) Jovsi (460 ha) Volčeški travniki (65 ha) 1.2 1,0 1.1 to delo TRONTELJ, VOGRIN 1993 ŠTUMBERGER 1994 Sylvia communis : . ¦ ¦:->. ' ¦ Medvedce (155 ha) Ljubljansko barje (14 C00 ha) Ljubljansko barje (max. gostota-1 km2) 2,8 Jovsi (460 ha) Volčeški travniki (65 ha) 1,1 0,7 1,4 0,8 to delo TRONTELJ 1994 TRONTELJ 1994 TRONTELJ.VOGRJN 1993 ŠTUMBERGER 1994 Lanius coUurio Medvedce (155 ha) Ljubljansko barje (14 000 ha) October 1956 shot at Trebča vas near Žužemberk 10.9.1994 sem si ogledal razstavo Lovske družine Plešivica iz Žužemberka. V sobi s pticami je mojo pozornost pritegnil nagačen osebek plešca, uplenjenega 8.10.1956 v Trebči vasi pri Žužemberku. Na razstavi so bili še nekateri zanimivi preparati, uplenjeni v bližnji okolici brez natančnejših navedb lokacij in časa uplenitve. Ti so: ribji orel, kozača, velika uharica, zvonec, žličarka, regeljc, kreheljc, čopasti ponirek, 82 XVIII - 75-76 - 1996 mokož in kljunač. Andrej Hudoklin, Ob Sušici 15, Dolenjske Tbplice MALI OREL Hieraeetus pennatus BOOTED EAGLE - On 26lh April 1996,20" May 1990, 4h September 1991 and pair on 24lhJuly 1992 at Draga near Kočevsko Ujede, ki so po velikosti in silhueti podobne kanji, z njo pogosto zamenjujemo, zato si velja vsako "nenavadno kanjo" dobro ogledati. Tako se je zgodilo tudi 26.4.1990, ko sem zagledal iz avta pod cesto ujedo, podobno kanji, vendar svetlejšo. Z daljnogledom v roki sem jo spremljal med preletom na oddaljeno smreko. Približal sem si ji in si jo od zadaj natančno ogledal. Hrbtno stran je imela svetlo rjave barve, na sredini pa je v obliki črke V čez peruti do hrbta potekala neizrazita belina. Rep je bil ravno tako precej svetel in enakomerne barve, začel pa se je z belino na trtici. Moja navzočnost jo je zmotila in odletela je za bližnji hrib. Doma sem prelistal priročnike in zaman poskušal najti ustrezno sliko neznane ujede. Večkrat sem se še vrnil na kraj opazovanja, toda brez uspeha vse do 20.5.1990, ko sem neznano ujedo opazoval v prepiru s parom kanj. Zračni spopad je trajal kakšno minuto, potem pa so vsi trije pretepači odjadrali. Neznana ujeda se je ločila od kanj po: pravokotnejših perutih, daljšem svetlem enobarvnem repu, temnih letalnih peresih, svetli spodnji strani, rahli belini v trtici in popolnoma drugačnem hitrem letu s skrčenimi ("prelomljenimi") krili. Ponovno brskanje po priročnikih je pokazalo, da gre v obeh opazovanjih za malega orla Hieraeetus pennatus. Tisto leto ga nisem več videl, temveč šele naslednje leto, in sicer 4.9.1991, ko je jadral ob vznožju hriba. S pomočjo ugodne termike je prijadral v bližino kakih 20m. Sprva ga nisem prepoznal, šele kasneje sem se spomnil, da so vzdolžne proge po prsih in trebuhu značilne za prvoletnega malega orla. Druge značilnosti -temna letalna peresa, let s skrčenimi perutmi, orlovska glava - so bile kot pri odraslem. Naslednje leto sem ga videl 24.7.1992 ob 13. uri v lepem sončnem vremenu, in sicer par, ki se je bojeval za ozemeljske pravice s precej večjim planinskim orlom. Vsa opazovanja so bila v radiju kakih pet kilometrov blizu Drage na Kočevskem. Vsaki-krat sem opazoval malega orla svetle rase, temnejša je po literaturi precej redkejša. Ker ACROCEPHALUS severna meja njegovega areala sega prek naših krajev, opazovanja v gnezditvenem obdobju lahko pomenijo, da mali orel pri nas gnezdi. Nezaupljivost do človeka in skrajna previdnost so najbrž poglavitni vzroki, da ga je tako težko odkriti. Njegovo navzočnost največkrat izdajo druge ujede, ko ga izzovejo na obrambo teritorija. V prihodnje lahko upam, da bomo njegovo gnezditev tudi potrdili. Miro Perušek, Jurjevica 41, Ribnica MALI OREL Hieraeetus pennatus BOOTED EAGLE - On 20th May 1991 at Rače and on 30''April 1993at Podova on Dravsko polje Dne 30.8.1993 je bilo po nekaj deževnih in hladnejših dnevih spet jasno in toplo vreme. Okoli lO.ure sva s prijateljem prišla do jezu Ormoškega jezera. Ravno sva so po ozkem kolovozu spuščala z nasipa proti potoku, ko me je Jaka opozoril na svetlo ujedo, ki je visoko nad nama naglo drsela proti jezeru. Za trenutek sem jo sicer ujel v daljnogled, vendar mije takoj nato izginila z vidnega polja. Seveda sva nemudoma stekla na nasip in pričela opazovati ujedo, ki je sedaj kot nalašč mirno krožila nad jezerom. Delala je majhne, enakomerne kroge in se pri tem nekoliko dvigala. Opazila sva, da ima peruti nekoliko povešene navzdol, podobno kot sršenarPernis apivorus. Pri ugodni opazovalni svetlobi so se s spodnje strani lepo videla popolnoma črna letalna preresa, bela podperutna peresa, bel trebuh in nekoliko temnejši, vendar še vedno svetel rep. Glava je bila s spodnje strani precej temna, kar je drugače, kot je narisano v meni znanih priročnikih. Težje je bilo opazovati zgornjo stran ujede, vendar so se pri širokih zavojih lahko videli tudi značilni vzorci tega dela. V celoti je bila zgornja stran videti precej siva, čeprav ni bila enotno obarvana. Na ramenih sta zbujali pozornost dve podolgovati in nekoliko navzven nagnjeni svetli lisi. Trtica je bila izrazito svetla, rep pa malenkost temnejši kot peruti. Po teh značilnostih sva opazovano ujedo določila za malega orla, in sicer njegovo svetlo obliko. Mali orel se je med kroženjem počasi oddaljeval, nato pa odletel proti hrvaški strani. Midva sicer nisva odletela, sva pa vesela srečanja s tem redkim gostom nadaljevala svojo pot proti lagunam. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2000 Maribor 83 ACROCEPHÄLUS XVlll - 75-76- 1996 SOKDL PLENILEC Falco cherrug SAKER - On 20h May 1991 at Rače and on 30h April 1993 at Podova on Dravsko polje Dne 30.4.1993 sem se okrog devete ure dopoldne peljal s Pragerskega, kjer sem ugotavljal gnezditveno uspešnost čopastega ponirka Podiceps cristatus. Nekoliko pred naseljem Podova, na še vedno odprtem Dravskem polju, sem iz avtomobila zagledal ujevdo, ki je spominjala na sokola v velikosti lunja. Že v istem trenutku sem avtomobil nevarno naglo ustavil, pograbil daljnogled in v vidno polje že lovil domnevnega sokola. V hipu, ko sem ga dobil v daljnogled, letel je tako rekoč mimo mene, sem ugotovil, da opazujem sokola plenilca. Letel je s počasnimi, plitvimi zamahi in nato prešel v drsenje. Tako je letal ves čas mojega opazovanja. Na sokolu so bile opazne dolge peruti (ne preveč koničaste), spodnja stran svetle okraste barve s temnimi lisami, posebno na krovcih peruti. Po izraziti obarvanosti glave (kremasti), ki je bila dobro vidna, sem ugotovil, da gre za odrasel osebek. Posebej je treba poudariti, da se gnezdi-tvena sezona zanj prične že konec marca ali v začetku aprila! Sokola plenilca sem tokrat opazoval drugič, prvič sem ga videl 20.5.1991 v Racah, Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 2312 Orehova vas POLOJNIK Himantopus himantopus BLACK-WINGED STILT - On 24" June 1993 at Ljubljansko barje Polojnik je nedvomno posebnež našega ptičjega sveta, tako s svojimi izredno visokimi nogami kakor tudi dolgim kljunom in sploh z elegantnim videzom. Z njim se pri nas v Sloveniji na splošno redko srečamo, zato so takšna srečanja še toliko bolj zanimiva in nepozabna. 24.6.1993 je bilo vreme zelo nestanovitno -tudi dež se je silil in sem razmišljal, ali bi šel ali ne "malo pogledat" na Barje. Seveda sem se odločil in že sem bil na poti na Barje. Sprva nič posebnega, ko pa sem se vračal z relacije Ig-Lavrica in se z avtom približeval železnemu mostu, je od vode odletel ptič z dolgimi, nazaj iztegnjenimi nogami - da, pred mano je bil polojnik! Usedel se je na bližnji travnik in si začel iskati hrano, kot da me ni oziroma ga sploh ne zanimam. Glede na to, da v 25 letih opazovanj na Barju nisem nikoli zasledil polojnika, sem bil toliko bolj presenečen. Nazadnje sem se zbral, pripravil kamero in fotoaparat ter enostavno zapeljal proti njemu. Nepozabno, posrečilo se mi ga je fotografirati in posneti, pri čemer se niti ni veliko vznemirjal in se je pred avtom le spreletel le nekaj 10m naprej. Polojnik je elegantno hodil po travniku, si uspešno iskal hrano ter se komajda še zmenil zame, oziroma se je spreletel, ko sem se mu le preveč približal. Navdušen nad dogodkom sem se zadovoljen odpeljal naprej in pustil polojnika, da si je dobesedno sredi travnika iskal hrano, kot kokoš na dvorišču. Ivo A. Božič, Na jami 8, 1000 Ljubljana SPREMENLJIVI PRODNIK Calidris alpina DUNLIN- On KP August 1987 at Ljubljansko barje Spremenljivi prodnik, gnezdilec predvsem severnejših predelov Evrope, je pri nas le gost zunaj gnezdilnega obdobja. Tako sem imel priložnost 10.8.1987 opazovati en osebek, kako išče hrano v plitvih lužicah poplavljenega travnika desno od ceste Ig-Draga. Moja navzočnost ga niti ni preveč motila, tako da mi ga je uspelo tudi fotografirati z razdalje dobrih 1 Om. Nazadnje se me je naveličal in se spreletel malo stran. Spremenljivi prodnik je edini prodnik, ki ima temen oziroma črn trebuh in je pre- 84 XVIII - 75-76 - 1996 poznavanje vrste toliko lažje. To pa velja le za poletno obarvanost, saj je pozimi po trebuhu bel in je določevanje vrste seveda težje. To je eno redkih opazovanj prodnikov na Ljubljanskem barju. Ivo A. Božič, Na jami 8, 1000 Ljubljana KRIČAVA ČIGRA Sterna sandvicensis SANDWICH TERN - On 10h August 1987 at Ljubljansko barje Z brega Save blizu severne ljubljanske vpadnice sem popoldne 4. avgusta 1996 opazoval zanimivo družbo ptic. Te so bile povsod - v zraku, v vodi in na skalah v plitvi strugi. Slikoviti rečni pokrajini s pticami so dodali dramatično noto nizki nevihtini oblaki. Omenil bom le tiste vrste, ki so se, skupaj s protagonistom te zgodbe, morda umaknile slabemu vremenu, ki je tiste dni prihajalo s severa: črne čigreChlidoniasniger (mednjimi 1 v svatbenem perju, 1 po trebuhu sivo marmorirana), galebe Larus sp. (veliki kot srebrni galeb) in rečne galebe Larus ridibundus. Kričava čigra Sterna sandvicensis je ves čas opazovanja, to je trajalo 20 do 30 minut, mirovala na skali med galebi, tudi oglasila se ni, Črno naglavno perje je bilo na tilniku gladko prileglo (!?), nad kljunom je bila manjša bela lisa. Dolg črn kljun je imel svetlo konico, kar sem opazil zaradi stalnega menjavanja temine in svetlih odbleskov na valovih v ozadju. Martin Košir, Linhartova 68, 1000 Ljubljana ACROCEPHALUS DUPLAR Columba oenas STOCK DOVE - 2-15 in May and June 1996 in the vicinity of Ljubljana Z golobom duplarj em Columba oenas sem se prvič srečal 21. maja 1996 ob Želimeljščici blizu zaselka Kremenica. Takrat sem opazoval tri ptice, ki so nemirno letale zdaj v eno, zdaj v drugo smer nad tem delom Barja. 29., 30. in 31. maja sem videl po enega ali dva goloba duplarja na poljih med šmartinsko cesto in vojašnico Polje. Bili so zelo plašni in so vsakikrat odleteli, še preden sem se jim približal na 100 m. Najlepše opazovanje pa se mi je na istem kraju ponudilo 27. junija 1996. Jata kakih 15 divjih golobov, največ je grivarjev Columba palumbus, se spusti na polje. Opazujem skupino, ki se pomika po brazdah 50 m oddaljene njive, zrak je čist, svetloba je čudovita, za hrbtom imam popoldansko nizko sonce. Postopoma prepoznam 5 duplarj ev Columba oenas in dva mlada grivarja Columba palumbus, ki na vratu še nimata prog. Razlika v velikosti ni vpadljiva. Duplarji so v osnovi temnejši od the dveh grivarjev, svinčeno sivi, po glavi temno osenčeni, vrat se zadaj včasih zablešči zeleno, grlo in prsi so pastelno vinsko rdeči (ali vijoličasto rjavi, kot prekriti z belo mreno). Eden od duplarjev dvori. Malo dlje od golobov je pred nedavnim posajeno rdeče zelje, na listih so ponovljeni vsi barvni odtenki duplarjev! Najprej odletita dva duplarja, nato dva grivarja, še dva duplarja in čez čas zadnji duplar. Vse opazujem v zraku. Prejšnja določitev s tal se potrdi. Vsi duplarji imajo vse vrstne značilnosti, med temi seveda tudi sive trtice. Martin Košir, Linhartova 68, Ljubljana BELOHRBTI DETEL Dendrocopos leucotos WHITE-BACKED WOODPECKER - At Viltus, near Selnica on 26th August 1991 Slovenija je dežela, ki je tako rekoč posuta s pravljičnimi gradovi, ob katerih se raztezajo nekdaj negovani in vzdrževani, a danes žal večinoma zanemarjeni parki, priče različnih skrivnosti, ki naravnost vabijo, da jih raziščemo., Tako me je 26. avgusta 1991 z bršljanom poraslim parkom gradu Viltus pri Selnici pritegnilo zamolklo bobnanje, ki je prihajalo iznad višav stoletnega hrasta. Kmalu sem zagledal nevidnega ptiča-detla, v velikosti sorodnega velikega deÜaDendrocopos major, ki je bil na pogled nenavadno podoben 85 ACROCEPHALUS XVIII 75-7G- 1996 belohrbtemu detlu Dendrocopos leucotos, le da ni imel belega hrbta, te značilnosti pa nedvoumno kažejo, da sem imel opravka z balkanskim detlom. Dodal bi še to, da je ptič imel rdečo "kapo", kar kaže na to, da je bil opazovani osebek močnejšega spola. Gorazd Mlakar, Tbmšičeva 70, 2380 Slovenj Gradec. NAVADNI KUPČAR Oenanthe oenanthe NORTHERN WHEATEAR - On August IIth 1996 on Mt. Ratitovec 11. avgusta sem postavil teleskop pod planinskim domom na Ratitovcu in ga usmeril na jugozahod proti skalam sredi trate. Na istem koščku gorskega pašnika so se mi predstavili drug za drugim: šmarnica Phoenicurus ochruros, samica navadnega kupčarja Oenanthe oenanthe in - domnevam z nekaj sklepanja - vriskarica Anthus spinoletta. S prostim očesom sem opazil še dva navadna kupčarja v letu. Opazoval sem še samico komatarja Turdus torquatus. Najbližja prebivališča kupčarja po OAS so okoli 20 km zahodno in 20 km severno od Ratitovca. Martin Košir, Linhartova 68, Ljubljana RJAVOGLAVI SRAKDPER Lanius senator WOODCHAT SHRIKE - On May 20th 1996 in Ljubljana 20. maja 1996 sem spremenil vsakdanjo sprehajalno pot s psom in obkrožil ljubljanske Žale. Spomladi sem ob tej poti odkril sivo pevko Prunella modularis, tokrat pa sem upal, da bom zaslišal mlinarčkaSylvia curruca, ki sem ga na pokopališču slišal peti 5. maja. S strani prifrči belo pisan ptič in se usede na mrežasto ograjo ob garažah pri krematoriju. Ko segam z roko po daljnogledu,že premišljujem, kaj bi to utegnilo biti, nič podobnega ni na mojem spisku vodnih ptic. Zagledam črno krinko prek oči in pomislim "samo srakoper", nato me preseneti rdečerjava kapa, nato ptič odleti. Zdi se mi, da sem ga opazoval le delec sekunde. Rjavoglavi srakoper Lanius senator je bil gotovo le na poti, pokopališče z bližnjo okolico je sodeč po redkem pojavljanju rjavega srakoperja Lanius collurio, zanj namreč neprikladno okolje. Martin Košir, Linhartova 68, 1000 Ljubljana Ubežnice Escapees MUŠKATNI GKLJEBČEKLonchura punctulata SCALY - BREASTED MUNIA - On 26th-27th September 1996 at Cerkniško jezero Verjetno je odveč ponavljati , da je v tem času jezero suho kot poper. Vendar pa so se na požiralniku Vodonos in naprej proti Mar-tinjaku spreletavale velike jate vrabcev, škorcev in drugih pevk. S teleskopom na rami sem se odpravil na sprehod okoli požiralnika in tako mimogrede, z eno roko, rutinsko pregledoval jato vrabcev, bili so samo poljski. Nenadoma pa sem opazil precej nenavadnega ptiča z \ naslednjimi značilnostmi: - kljun kot pri ščinkavcu, sorazmerno močan glede na preostalo glavo in popolnoma črn, - lica, glava in del hrbta (kolikor sem lahko videl) enotno temno kostanjevo rjavi (kot plod domačega kostanja), - oko popolnoma črno, - sekundarna peresa znatno svetlejša, okraste barve, - boki in prsi kontrastno črno gosto prečno progasti na snežno beli podlagi (vzorec me je malo spominjal na skobca); na sredini je bila progavost prekinjena. Zal nisem videl spodnjega dela hrbta, trtice in vzorca na krilih. Ptiča sem opazoval kakšnih deset sekund, potem mi je izginil spred oči. Priznam, da sem sprva mislil, da opazujem dleska ali pa kakšnega strnada v perju, ki ga pač ne poznam. Zato sem determinacijo odložil na kasneje, pa še mudilo se mi je. Ko pa sem ptiča zvečer poskušal dokončno determinirati, se mi je popolnoma ustavilo. Na koncu mi je bilo jasno, da je ptič bolj eksotičen, kot sem si domišljal, in da bom potreboval še kaj več kot 86 XVIII - 75-76- 1996 ACROCEPHALUS samo priročnike o evropskih vrstah. Nekako sem se le dokopal do rodu Lonchura ali kakšnega drugega sorodnega rodu. Naslednji dan sem se vrnil na isti kraj in na moje presenečenje je predme na grm zletel spet isti ptiček iz prejšnjega dne. Vnovič sem ga opazoval kakih deset sekund, dovolj dolgo, da sem potrdil vse tisto, kar sem videl prejšnji dan, žal pa česa novega nisem imel dodati. O velikosti bi težko rekel kaj določenega, ko sem ga videl prvič, se mi je zdel malo večji od vrabca, drugič pa malo manjši. Po pomoč pri določevanju sem se obrnil na strokovnjaka za ščinkavce Petra Grošlja, ki je ptiča kmalu in brez večjih težav determiniral kot muškatnega galebčka Lonchura punctulata. Vse opazovane značilnosti ustrezajo opisu, le drobne črne proge na beli podlagi so v resnici drobni temnorjavi V-ji na motno rumeni podlagi, verjetno pa ima ta sprememba optične in ne dejanske osnove, enako velja za prekinjeno progavost. Muškatni galebček živi na indijskem podkontinentu, južnem Kitajskem, Malajskem polotoku, naseljen je tudi v Avstraliji. Kot eksotično ptico ga redno uvažajo v Evropo, kjer se v ujetništvu uspešno razmnožuje. Tako verjetno skoraj ni dvoma, kako je galebček zašel pod Javornike. Vsekakor pa ga je bilo lepo gledati, koje suvereno zobal skupaj z vrabci. Primož Kmecl, Karin Rižner, Riharjeva 28, 1111 Ljubljana ČIPKASTA RPCACallonettaleucophrys RINGED TEAL -From December 1994 to April 1995 at Lake Šobec Odkar smo decembra 1991 na Šobcu opazovali polarnega slapnika Gavia arctica (Kozinc 1992), pozimi večkrat obiščem to v več pogledih zanimivo lokalitete Voda s številnih zamokov leščanske dobrave se tu odceja v povirno močvirje in pravi čudež je, da se je ob robu turistične urbanizacije ohranilo kar obsežno trstišče. Žal je hortikulturna roka turističnih delavcev skazila dolenji konec najmočnejšega zamoka, čeprav leži zunaj kopališke ograje. Znotraj ograje pa se razteza ledvičasto v plavalni bazen spremenjeno pretočno jezerce, ki pozimi večkrat skoraj v celoti zamrzne. Okrognovega leta 1995 mi je prišlo na uho, da se na Sobcu zadržuje račka nevestica Aix sponsa. Toda račka, velikosti kreheljca, ki je plavala med mlakaricami, zagotovo ni pripadala rodu Aix, čeprav je na grobo spominjala na samico mandarinke Aix galericulata oziroma račke nevestice. Vzorcasta glava je bila vendarle povsem drugačna kot pri teh dveh racah, kljun pa je bil nesorazmerno velik in zadebeljen. Živahno, kakor kakšna igrača se je vrtela okrog svoje osi in pobirala hrano malo pod vodnim površjem. V jati je bila presenetljivo tudi samica čopaste črnice Aythya fuligula, ki pa se seveda skupaj z mlakaricami in neznano raco ni zaganjala za kosmiči kruha, ki so ga obiskovalci otrokom v veselje metali v vodo; držala se je bolj zase, kar je spričo njenega potapljaškega značaja tudi razumljivo. Neznano čofotajočo raco so mamice krstile za mlado račko. Raca je bila po hrbtu rdečkasto rjava, spredaj in spodaj pa bela s cimetasto rjavimi bledimi valovitimi sencami, potekajočimi po oprsju počez, po bokih pa navpik. Rep je bil temnorjav in pahljačast, prek bokov se je blizu zadka jasno zarisovala temna črta. Bela lisa v višini krovcev se je na zloženi peruti videla enkrat bolj, drugič manj. Včasih se je pokazalo tudi ogledalce, pobleskavajoče zdaj zeleno, hip zatem ažurno modro. Noge so bile v vodi videti oranžno rdeče, kljun pa je bil modrikasto rožnat, ploščat z debelim robom in z nekakšno bunkasto odebelino na konici. Posebno skrivnostno pa je bila poslikana glava. Bledor-javi obraz so krasile tri bele lise: poleg belih lic se je nad očmi vila dolga in široka maroga, podobna pa je pokonci, vendar malo postrani, 87 ACROCEPHALUS poslikavala zatilje. Nekolikanj temnejše teme je dajalo račji glavi videz pokrivala. Seveda se takšen opis ni ujemal z nobeno od samic iz rodu Aix, pa tudi po vseh splošno uporabljanih priročnikih takšne race ni bilo najti. Razmišljal sem že, za kakšno račjo križanko gre, ko sem v svetovnem priročniku o racah, goseh in labodih končno le zagledal tako težko pričakovano risbo (Madge & Burn, 1987). Callonetta leucophrys je južnoameriška raca iz skupine rac čofotavk. Živi po gozdnih mlakah in močvirjih Bolivije in Faragvaja, južne Brazilije, Urugvaja in severne Argentine. Gnezdi v drevesnih duplih in se spretno giblje po drevju. Samec je precej temnih barv z rdečerjavimi ramenskimi peresi, črno-belo lisast ob zadku in s črnimi pikami na rožnatem oprsju. Opazovana raca je bila torej samica. Glede na njeno južnoameriško poreklo je najverjetneje, da je ptica pobegnila iz kakšnega evropskega ujetništva. Presenetljivo uspešno je zimo prebila na prostosti. Na Šobcu se je zadrževala od 24. decembra 1994 do srede aprila 1995, ko so pričeli prazniti bazen. Kot je povedal Boris Kozinc, ki je raco ves čas opazoval, pa so jo stalni obiskovalci opazili že okrog desetega decembra. Eksotična raca, ki jo zaradi ljubkosti in krotkosti veliko goje po evropskih vrtovih (P Grošelj jih je videl veliko na perutninskem sejmu blizu Münchna), si je tako zagotovo pridobila v Sloveniji status zimskega gosta, četudi z etiketo "razseljena oseba". Komisija za redkost je determinacijo potrdila. Za konec še besedo al dve o imenu. Pri raci, ki izhaja iz nam povsem tujega okolja, je pri imenovanju najbolje najprej prevesti njeno znanstveno ime. Rodovno ime Callonetta je sestavljenka iz besed kallos, kar pomeni lepoto, in netta, kar pomeni raco. Vrstno ime leucophrys pa pomeni beloobrobljen, s čimer si v slovenščini ne moremo bogvekaj pomagati. Ali pa vendar. Lahko bi jo poimenovali čipkasta raca. Saj čipk nemara ne poznajo samo na Idrijskem, marveč tudi v Južni Ameriki. Poimenovanje se nanaša na belo obrobljene krovce letalnih peres. LITERATURA Jobi .ing A.James (1991): A Dictionary of Scientific Bird Names. Oxford University Press. Oxford. Kozinc B. (1992): Polarni slapnik Gavia arctica. Acrocephalus 54: 150. Madge.S.O, Burn, H. (1987): Wildfowl: AnIdentifica- XVIII 75-76- 199G tion Guide to Ducks, Geese and Swans of the World. Beckenham. Iztok Geister, Pokopališka pot 13, 4202 Naklo. Ornitološko zanimivi kraji Ornithologically interesting localities Mestni log pri Metliki Opis Mestni log pri Metliki je največja akumulacijska ravnica ob reki Kolpi v Beli krajini. Razteza se v okljuku reke Kolpe od Metlike do Rosalnic, kjer se pod vasjo v reko izliva potok Obrh. Meri približno 2 km. Na poplavni ravnici so obsežne travniške površine, na višjem delu pa njive. Na severnem obrobju je ohranjen manjši gozd. Ob njem so zamočvirjena travišča, ki se odmakajo v bližnji regulirani potok Obrh in posamezne melioracijske jarke. Brežine reke 88 XVIII - 75-76- 1996 Kolpe in Obrha so močno zarasle, posamična drevesa so redka, ob nekaterih kolovozih pa so ohranjene žive meje. Na desnem bregu reguliranega potoka Obrha je ostal vitalen večji meander. Kolpa ima na tem odseku značilnosti nižinske reke, strmec je minimalen in tok počasen. Obrežni del Mestnega loga je običajno poplavljen novembra in decembra. Sredji letni pretok reke na tem odseku je 75 m3/s. Dostop Po lokalni cesti iz Metlike do Rosalnic, kjer se za vasjo pred železniškim mostom prek Kolpe odcepi kolovoz, ki vodi v Mestni log. Aforstveni status in pomeri Predlagano je, da se reka Kolpa zavaruje kot naravni spomenik. Mestni log je ena redkih poplavljenih ravnic ob reki Kolpi. Zanj so značilne odprte travniške površine in močvirni travniki. Pestrost travniških habitatov dopolnjuje naravna ohranjenost reke Kolpe, ki zagotavlja življenjske možnosti pestri združbi rastlinskih in živalskih vrst. Naravno bogastvo Naravno bogastvo je slabo raziskano. Opravljeni so bili orientacijski vpogledi v favno kačjih pastirjev, dvoživk, v zimskem obdobju pa so bile opazovane ptice. Posebnosti Mestni log je ena pomembnejših lokalitet močvirske sklednice v Beli krajini, v zimskem obdobju pa je privlačno prezimovališče ptic. Ogroženost in perspektive Naravne razmere so delno degradirane zaradi uresničenih melioracij na obrobju Mestnega loga in regulacije potoka Obrha, s čimer se je zmanjšal delež vlažnih travišč. Posebej zaskrbljujoče je stanje potoka Obrh, kije močno onesnažen (IV razred) in tako rekoč brez življenja. Del meandra ob potoku je zasut z žagovino in drugimi odpadki. Prodišča in mir na tem odseku reke Kolpe ogroža nenadzorovano črpanje proda z dna reke. Z rečno ladjo ga odvaža neki obrtnik s hrvaške strani. Če obstoječe konfliktne razmere ne bodo ACROCEPHALUS primerno sanirane, se bo habitatska in z njo vrstna pestrost tako ptic kot tudi drugih vrst drastično zmanjšala. Ornitofavna Mestni log je ornitološko še razmeroma slabo raziskan, saj so bila opravljena le prva zimska opazovanja, ki kažejo, da je območje zanimivo prezimovališče. Glede na pestrost habitatov je Mestni log ornitološko nedvomno zanimiv tudi v času gnezdenja. Zaradi svoje odprtosti v subpanonski prostor oziroma prostrano Karlovško kotlino je treba pozorneje proučiti še ptice v času gnezdenja in v preletnem obdobju, saj se lahko nadejamo številnih ornitoloških novosti. Pozimi 1994/95 je bilo tu zabeleženih 51 vrst ptic. Presenetljiva so bila zlasti opažanja za Slovenijo redkih preletnih gostov, kot so velika bobnarica, priba, kozica, prosnik in veliki srakoper. Glede na rdeči seznam (Gregom, Matvejev 1992) je tu zanimivo pojavljanje male cipe Anthus pratensis, sive čaplje Ardea cinerea, kragu\)aAcipitergentilis, skobca/Ic-cipiter nisus, kanje Buteoo buteo, sive žolne Picus canus, poljskega škrjanca Alanda arvensis, brgleza Sitta europaea, trstnega strnada Emberiza schoeniclus. Številčno so prevladovali race mlakarice in körmorani (jate do 50 osebkov), sive čaplje (10 do 15) in srake (do 15), ki so se tam zadrževale čez vse leto. Občasno je bila zabeležena jata brinovk Turdus pillaris (vsaj 200 osebkov), posamič pa še pribe Vanellus vanellus in veliki srakoper Lanius excubitor. LITERATURA: Bednaršek, N., Hudoklin A., A. Sovinc. (1995) Zimsko opazovanje ptic v Mestnem logu. Raziskovalna naloga za gibanje znanosti mladini, Novo mesto. Andrej Hudoklin, Ob Sušici 15, Dolenjske Toplice 89 ACROCEPHALUS Zgornji tok Lahinje Opis Zgornji tok je reka Lahinja zarezala v osrednjem delu belokranjskega kraškega ravnika. Za kraškim izvirom pod Knežino se v Lahinjo izliva pritok Nerajčica, nekoliko niže na uravnanem polju pod Dragatušem pa še Podturnščica. Ob reki je vrsta manjših kraških izvirov. V zgornjem toku je struga reke plitva, strmec minimalen, zvijuganost pa izrazita. Razgibano dno z veliko gostoto vodnih rastlin ustvarja pestrost in raznovrstnost vodnih habitatov, ki jih bogati bujna obrežna vegetacija. Posebnost zgornjega toka so območja vlažnih travnikov ob Podtumščici ter močvirji Nerajske in Lahinjske luge, kjer se prepletajo združbe šašev, ločja in trstičja. Dostop Iz Črnomlja proti Vinici. Za ogled je priporočljivo območje pod Dragatušem, v povirju pa odsek med izvirom in Pustim gradcem, ki je za obiskovalce primerno označen z oznakami Krajinskega parka Lahinja. A&rstveni status in pomen Povirni del je zavarovan kot Krajinski park Lahinja pod Dragatušem in Podturnščica sta predvideni za zavarovanje. XVIII-75-76- 1996 Naravno bogastvo Izviri, vlažni travniki in močvirja so vdihnili enoličnemu kraškemu ravniku večji habitatski pomen. Rastlinski svet je izjemen predvsem v obeh močvirnih lugih in ob Podtumščici, kjer uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste. Med njimi so še posebno pomembne Dactvlorhiza maculata subs, transilvanica, Pedicularus palustris, Carex pulicaris in združba navadnega mariskovja Cladietum Marisci. Med živalskimi vrstami so pomembne endemične vrste podzemskih polžev in rakov, poročajo pa tudi o najdbi črnega močerila. Med ribjo populacijo prevladujejo vrste iz družine krapovcev, v Lahinjo redno zahaja vidra, vse več zanimivih podatkov pa je tudi o pticah. Ogroženost in perspektive Bitka za ohranitev zgornjega toka reke Lahinje je bila izbojevana pred leti, ko je bil leta 1988 sprejet odlok o Krajinskem parku Lahinja, s tem pa preprečene načrtovane melioracije močvirnih območij ter regulacija Lahinje in Nerajčice. Ornitofavna Omitofavna območja ni v celoti raziskana, saj so bila do sedaj opravljena le redka opazovanja. Zabeleženih je bilo prek 90 vrst ptic, od tega 60 gnezdilk. Glede na naravovarstveni pomen in razširjenost velja med gnezdilci omeniti belo štorkljo Ciconia ciconia, zelenonogo tukalico Gallinula chloropus, malega deževnika Charadrius dubius, kanjo Buteobuteo, kozačo Strixuralensis, prepelico Coturnix coturnix, vodomca Alcedo atthis, smrdokavro Upupa epops, malega detla Dendrocopos minor, poljskega škrjanca Alauda arvensis, močvirske trstnico Acrocephalus palustris in pisano penico Sylvia nisoria ter velikega strnada Miliaria calendra. Zimsko obdobje in čas preletov sta slabo poznana. Obisk pri tukajšnjem prepa-ratorju je pokazal, da so bile tu v zadnjih desetih letih večkrat uplenjene gosi (njivska Anser fabilis in kratkokljunaA brachyrhychos), med racami pa kreheljc Annas crecca, regeljc A. querquedula, žlicaricaA clypeata, dolgorepa raca A acuta in sivka Aythya ferina. Pozornost vzbuja tudi uplenitev kvakača Nycticorax nycticorax, rjave čaplje Ardea purpurea in malega klinkača Aquilla pomarina. Nekoliko 90 XVIII - 75-76- 1996 nižje ob Lahinji pri Črnomlju je bila v času gnezdenja leta 1990 najdena tudi zlatovranka Coracius garrulus, pozimi leta 1994 pa rdečegrli slapnik Gavia stellata. Zanimivi podatki slučajnih opazovalcev govorijo o ornitološkem pomenu območja, ki ga bo treba še temeljito raziskati tako v gnezditvenem, preletnem kot tudi zimskem obdobju. Neobjavljen vir: Grfgori, J., (1984): Ptiči ob Lahinji. Elaborat. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Andrej Hudoklin, Ob Sušici 15, Dolenjske Toplice Nove knjige New books Janez Gregori ZAVAROVANI RIBOJEDI PTIČI IN URAVNAVANJE NJIHOVEGA VPLIVA NA RIBIŠTVO V SLOVENIJI Narava in človek. Vestnik varstva narave 1. Ministrstvo za okolje in prostor. Uprava RS za varstvo narave. Ljubljana 1995 Spomladi leta 1996 je izšla 68 strani obsegajoča knjižica z naslovom Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji, avtorja Janeza Gregorija. Sodeč po 1. številki gre za novo zbirko monografij s področja varstva narave z na-slovorri Narava in človek, katere urednik žal ni znan. Že sam naslov knjižice je vreden premisleka. Ne gre za uravnavanje ribojedih ptičev, temveč uravnavanje njihovega vpliva, ne na ribe, temveč na ribištvo v Sloveniji. Takšen premislek odpira vrsto vprašanj, predvsem pa pomeni določen pogled na aktualno problematiko, ki jo trivialno imenujemo "čaplje in kormorani". V lični in inovativno oblikovani publikaciji (katere edina pomanjkljivost so v hrbtni zev pogreznjene pagine) je tematika razdeljena na ACROCEPHALUS sedem poglavij: Uvod, Vprašanja ribojedih ptičev v Sloveniji, Pregled ribojedih ptičev, Ogroženost in zakonsko varstvo, Odškodninski zahtevki in Povzetki in sklepi. Knjižica je popestrena z izposojenimi zemljevidi razširjenosti nekaterih vrst ptic in z originalnimi risbami varnostnih ukrepov. V uvodnem poglavju je navedena tuja strokovna literatura, ki se ukvarja s ptičjim plenjenjem gospodarsko pomembnih vrst trib. Skicirana sta pojma gospodarske in ekološke škode in navedeni razlogi, "ki govore proti ribojedim ptičem". Mišljeni so razlogi, ki jih navajajo ribiči in ribogojci, zadevajo pa 1) plenjenje velikih rib, 2) poškodbe rib, 3) plenjenje mladic, 4) stresno stanje, 5) motnje zimskega počitka in 6) priskledništvo neribo-jedih ptic. Začuda, poglavitni razlog, namreč ogromna gospodarska škoda (izražena v tonah ribje mase), ni navedena med razlogi. Fač pa avtor o tem spregovori v naslednjem za knjižico nemara bistvenem poglavju o vprašanjih, to je problematiki ribojedih ptičev v Sloveniji. Navaja vrsto ribiško ribogojnih pretiravanj na temo količine uplenjenih rib in opozori na nepopolne in napačne razlage zmanjšanja donosnosti. Posebej poudari, da se pri tem premalo ali sploh ne upoštevajo naslednji pomembni vidiki regulacije ribjih populacij: intra- in inter-kompeticija (celo kanibalizem), plenjenje sesalcev, bolezni, onesnaženost voda, sprememba habitata (uravnava), preseganje nosilne zmogljivosti habitata in človeški dejavnik (pretiravanje, malomarnost). Poglavje zaključi z mislijo, da v Sloveniji živi blizu sto vrst sladkovodnih rib in da je jedilnik ribojedih ptičev torej precej obsežnejši, kot navadno mislimo. V ornitološkem poglavju je navedena poglavitna prehrana štiridesetih vrst ptic, pri najpomembnejših ihtiofagih (velikem kormo-ranu, čopastem ponirku in sivi čaplji) pa je opisan tudi način lova (prehranjevanja), življenjski prostor in populacijsko dogajanje. Za ribiče vsekakor poučno poglavje! Poglavje o ukrepih za zmanjšanje vpliva ribojedih ptičev je namenjeno predvsem ribogojcem. Obravnava streljanje, odvračanje (plašenje), postavljanje ovir (zamreženje), graditev varnih ribogojnih obratov in alternativne metode. Kot glavni argument proti streljanju ptic avtor navaja neučinkovitost takšnega početja, medtem ko takšne metode moralno ne obsodi in ne pove, da je kratkomalo 91 ACROCEPHALUS preživela. Zelo pomembno pa je, da poudari pomen nadomestnih ribnikov kot alternativne metode, s katero pticam, ki se prehranjujejo z ribami, omogočimo preživetje. V poglavju o odškodninskih zahtevkih avtor predlaga nadvse skrbno oblikovan postopek za ugotavljanje škode, sestoječ se kar iz devetih točk. Za presojo upravičenosti zahtevka so pomembni zlasti podatki o optimalni kapaciteti obrata, o naravni smrtnosti, o zdravstvenem stanju gojenih rib in o varnostnih ukrepih. Pomembno pa je tudi ornitološko poročilo, ki vsebuje podatke o tem, koliko časa dnevno so se ptice zadrževale v ribogojnici, ker je le tako mogoče izračunati količino zaužitih rib. Tb pa je precej nestvarno, saj bi potemtakem vsaka ribogojnica morala zaposliti tudi ornitologa oziroma več ornitologov, ki bi dežurali 24 ur na dan. V poglavju o ogroženosti in zakonskem varstvu ptic, ki se prehranjuje z ribami, se avtor ozira po Rdečem seznamu iz leta 1992, po katerem sta dve vrsti (črna štorklja in vodomec) uvrščena med prizadete vrste, pet vrst (siva čaplja, mala bobnarica, bela štorklja, čopasta črnica in mokož) pa med ranljive. Po novem Rdečem seznamu iz leta 1995 sta siva čaplja in čopasti ponirek uvrščena med potencialno ogrožene gnezdilke, veliki kormoran pa (za zdaj) tako še ni naš gnezdilec, če se omejimo na najbolj obtoževane ihtiofage. Pametnih sklepov in vzpodbudnih misli v zaključnem poglavju ne manjka. Med sedemnajstimi sklepi je tudi odstavek, ki govori o naseljevanju (vlaganju rib) rek in jezer, to pa je tematika, ki jo v knjižici najbolj pogrešam. Problematika naseljevanja naravnih voda (neglede na to, v kakšni meri so spremenjene) je veliko težja, predvsem pa nevarnejša, kot problematika ribogojnic, kjer je levji delež problema mogoče rešiti z varnostnimi ukrepi. Avtorjev poziv ribičem, naj prisluhnejo pritisku ribojedih ptičev, izzveni romantično. V celoti gledano je knjižica vzor strpnega, na nekaterih mestih celo oportunističnega pisanja (ne zameriti se ribičem, pa tudi lovcem ne). Gregori ribičem in ribogojcem samo ugovarja, nikjer in nikdar pa jim ne očita poglavitne krivde za nastali položaj. Seveda bi bilo treba takšen očitek izreči le s poglobljeno analizo razmerja med naravo in človekom. Biologija ostaja v takih primerih na pol poti. S prispodobo bi dejal, da pobira hrano na površini, medtem ko mu kormorani lovijo ribe v globini. XVIII -75-76- 1996 Kot natančen bralec si na koncu dovoljujem kritično premisliti naslovno temo: Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji. Gregori ne govori o zmanjševanju, temveč uravnavanju vpliva ribojedih ptičev, torej dopušča tudi povečanje vpliva. Tb je več kot dobro. Čeprav v naslovu govori o vplivu na ribištvo, mu pri povzemanju zmanjka doslednosti, saj v sklepni misli govori o vplivu na ribe(!). Navaja tri vplive na ribe: 1) ekonomski, 2) ekološki in 3) vedenjski. Govoriti o ekonomskem vplivu na ribe je lapsus, saj ribe ne poznajo ekonomije. Ekološki vpliv je seveda obojestranski, zato je pristransko govoriti o vp>livu ptic na ribe. Z vedenjskim vplivom je mišljena nekakšna stresna situacija, ki pa je v boju za obstanek nekaj povsem samoumevnega, tako kot če se voziš z avtomobilom po zelo prometni cesti. Če pa govorimo o vplivu ptic, ki se hranijo z ribami, na ribištvo, drži Gregorijeva ugotovitev, da ihtiofagi vplivajo tudi na vedenje ribičev. Če kdo, potem je zagotovo ribištvo danes v stresni situaciji. Gregorijev priročnik ima zato proti pričakovanju tudi terapevtski pomen. Iztok Geister V Bejček, K Stastny, K. Hudec ATLAS ZIMNIHO ROZŠIRENI PTAKU V ČEŠKE REPUBLICE Praha 1995 Atlas zimske razširjenosti ptic v Češki republiki je izdalo češko Ministrstvo za okolje. Izšel je leta 1995, deset let po končanem terenskem kartiranju, v broširani izdaji manjšega formata na 270 straneh s kratkim angleškem povzetkom, iz katerega so razvidne glavne ugotovitve. Čehi so zimsko kartiranje ptic izvedli v treh sezonah, med letoma 1982 - 1985, v decembrskih, januarskih in februarskih mesecih. Projekt so koordinirali Akademija, Gozdarska fakulteta in Češko ornitološko društvo. Sodelovalo je prek 700 popisovalcev, ki so kartiranje izvedli po podobni shemi kot v drugih evropskih državah v mreži 611 kvadrantov nepravilne oblike in površine nekaj več kot 120 km2. Poleg ugotavljanja vrst so opazovalci opravili tudi pol kvantitativne raziskave po metodi, ki je v besedilu podrobno razložena in podkrepljena s primeri. Nekaj splošnih rezultatov: 92 XVIII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS - število raziskanih kvadrantov je doseglo 97,4% vseh kvadrantov, - skupno je bilo registriranih 182 vrst (od tega 11 ali 61 % nepevk), - najpogostejša vrsta je kos T. menila, registrirana v 93 % kvadrantov. V največjem deležu (39,1 %) kvadrantov je bilo ugotovljenih med 51 in 70 vrst, v 1,8 % kvadrantov pa je število vrst preseglo številko 91. Podrobnejši rezultati so navedeni v Fig. 2, ki pa v knjigi ni posebej označena in jo mora bralec najti sam. Pri čeških gnezdilkah je poleg karte zimske razširjenosti priložena tudi slika gnezditvene razširjenosti, v besedilu je poleg osnovnih značilnosti in pojavljanja vrste napisana tudi ocena velikosti zimske populacije, število kvadrantov, v katerih je bila ugotovljena, in delež kvadrantov z določeno oceno številčnosti. Pri posameznih vrstah je dodana tudi črno-bela vinjeta ptice. V češkem atlasu so vse vrste obravnavane v taksonomskem zaporedju, ne glede na to, ali so bile opažene samo enkrat. Oglejmo si na hitro, katere vrste ptic so bile pozimi registrirane na Češkem, naš zimski atlas pa jih ne omenja. Za ogromno večino takšnih vrst so tudi Čehi zbrali le posamezne podatke (npr. kanadska gos, severni repnik, močvirski lunj, mali labod, črni škarnik, snežna sova, togotnik, plevica, mlinarček itd.), med bolj rednimi prezimovalci pa je treba posebej poudariti močvirsko uharico, goloba duplarja, uhatega škrjanca, komatarja in sokola plenilca. Tem vrstam bi zaradi srednjeevropskega prostora, ki ga oblikujeta naši dve republiki, morali v prihodnjih zimah tudi pri nas nameniti posebno pozornost. Enako velja za posamezni opažanji smrdokavre in pogorelčka, ki jih mi v času naših popisovanj v Primorju nismo utegnili preveriti. Kljub skromni zunanjosti knjige je češki zimski atlas pomemben prispevek k poznavanju zimske razširjenosti ptic v Evropi in potrjuje potrebo ro pripravi takšnega evropskega projekta. Češkim kolegom čestitamo za opravljeno delo. Andrej Sovine Skrivnostna fotografija Mystery photograph Katera vrsta je to? Can you identify the species? Foto: A. Sovinc Ptica s skrivnostne fotografije v 74.številki Acrocephalusa je bila fotografirana v enem izmed bajerjev v Slimbridgeu v Veliki Britaniji. Na podlagi Freyerjevega zapisa iz leta 1842 je bila ta vrsta celo uvrščena med že ugotovljene vrste v Sloveniji v Katalogu ptic Jugoslavije (Matvejev, Vasic, 1973), vendar Komisija za redkosti pri DOPPS-u zaradi velike verjetnosti, da je prišlo do zamenjave s sinonimom za mnogo bolj pogosto vrsto, te vrste ni uvrstila na leta 1990 pripravljeni Seznam dosedaj ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst (Acrocephalus 41-42). Gre za zahodnopalearktično vrsto, ki živi tudi v Zahodni Aziji, evropski gnezditveni areal pa po drastičnem upadu populacije in izumrtju 93 ACROCEPHALUS XVIII - 75-76 - 1996 na Korziki, v Italiji, Jugoslaviji (Vojvodina), na Madžarskem in v Albaniji obsega le še manjša močvirja v Rusiji, Španiji, Turčiji in občasno v Romuniji. Vrsta sodi med globalno najbolj ogrožene, s populacijo z največ 380 pari. Vzpodbudno je, da so populacijski trendi v omenjenih državah stabilni ali celo v porastu (Tucker, Heath, 1994). Med razlogi za skorajšnje izumrtje vrste so predvsem izsuševanje in uničevanje močvirij, lov (verjetno odločilen dejavnik izumrtja v Italiji), v zadnjem času pa predvsem križanje in tekmovanje z umetno naseljeno sorodno vrsto iz severne Amerike. Današnja skrivnostna fotografija je torej za poznavalce sodobne ornitološke literature že končana: že iz gornjega opisa je namreč možno zaključiti, da govorimo o palčji raci, beloglavki ali evropski beloglavki Oxyura leucocephala. Razlog, da se je ta raca pojavila v rubriki Skrivnostna fotografija, pa ni le v zanimivi pozi ptice z dolgim repom, ki je morda koga zmedla, da jo je zamenjal za zimsko raco Clangula hyemalis ali celo za dolgorepo raco Anas acuta. Bistveno je, da se bi glede na njene selitvene navade in rahlo naraščajoči populacijski trend kot izjemni gost morda lahko pojavila tudi pri nas (v takšnem primeru takoj pokličite eno izmed nemudnih ornitoloških telefonskih linij iz Acrocephalusa in pripravite teleobjektive). Slika naj bo tudi kot opozorilo, da bi se še prej kot s palčjo raco lahko srečali z njeno sorodnico Oxyura jamaicensis, vrsto brez slovenskega imena, ki je bila v 50.1etih naseljena najprej v Veliki Britaniji in kmalu začela prosto gnezditi ter se bliskovito širiti po Evropi (doslej ugotovljena v vsaj 14 evropskih državah). Seveda je imel njen prihod v gnezditvena območja palčje race v Španiji katastrofalne posledice za avtohtono vrsto (križanje). Strokovnjaki se bojijo, da bo palčja raca izumrla že v začetku 21 .stoletja, če se ne bo ustavilo širjenje umetno prinesene vrste Oxyura jamaicensis. Razlikovanje med racama obeh vrst rodu Oxyura ni problematično pri samcih. Groteskno svetlo modro obarvan samčev kljun, pri obeh spolih tudi dvignjena repna peresa, so njihova značilnost. Ne preostane nam torej drugega, kot da takoj odpremo katerega izmed priročnikov za določanje ptic in se pripravimo na prihod "trdorepih" rac, kamor uvrščajo rod Oxyura. Druga naloga pa je določitev slovenskega imena za vrsto Oxyura jamaicensis. Prepričan sem, da ga bomo potrebovali že kmalu. Raco s fotografije, samca, sem fotografiral julija 1995. Andrej Sovine Pismo uredništvu Letter to the editorial board Odgovor na Uvodnik o Rdečem seznamu V uvodniku 71. številke Acrocephalusa razmišlja Janez Gregori o Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije, ki ga je pripravil Odbor za varstvo narave pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije inje bil objavljen v 67. številki Acrocephalusa. Avtorji Rdečega seznama ogroženih ptic gnezdilk Slovenije želimo z argumenti zavreči zavajajoče, netočne ali samo delno resnične trditve v omenjenem uvodniku. Gregori pravi, da celo nekaterim članom uredniškega odbora Acrocephalusa ni bilo mogoče zvedeti kaj več o novem rdečem seznamu vse do izida. Na to je odgovoril že soavtor prvega (uradnega, kot ga sam imenuje) rdečega seznama izleta 1992 dr. Sergej Matvejev v 73.številki Acrocephalusa na strani 203, kjer je zapisal: "Kritični prikaz soavtorja J. Gregorija dopolnjujem z naslednjim: oba sva člana Uredniškega sveta Acrocephalusa" in dobivava vabila za seje Uredniškega sveta. Iz tega materiala je razvidno, da je bil Seznam ogroženih ptic Slovenije, (ki je izšel ob redni letni skupščini DOPPS-a spomladi leta 1995, op.piscev) v programu Društva za leto 1995." Res je, da novi rdeči seznam ni nadaljevanje in dopolnjevanje prejšnjega, oziroma da ni bila narejena primerjava s predhodnim seznamom iz leta 1992. "Narejen je drugače kot vsi dosedaj pri nas objavljeni živalski in rastlinski seznami," pravi o njem Gregori in s tem se strinjamo. Primerjava s predhodnim rdečim seznamom ni bila narejena, ker je bil seznam iz leta 1992 že ob izidu zastarel in je vseboval toliko neustreznih podatkov, daje bilo lažje začeti pisati vse znova. Seznam iz leta 1992 je pravzaprav le nekoliko premetana iz z nekaj novo ugotovljenimi gnezdilkami dopolnjena verzija Predloga rdečega seznama iz leta 1987, ki sta ga napisala ista avtorja. Pri tem razlik v kategorizaciji vrst, ki so nastale med 94 XVIII - 75-76 - 1996 predlogom seznama (1987) in rdečim seznamom (1992), nista utemeljila niti z besedo. Ali sta torej pisca predloga rdečega seznama iz leta 1987 s seznamom iz leta 1992 opravila delo, ki je "logično nadaljevanje in dopolnjevanje prejšnjega", kar nam očita Gregori. Zakaj bi torej od drugih pričakovala "pospravljanje za nazaj"? Smo mar mi razmetali? Pri pripravi seznama iz leta 1992 niso bila upoštevana nova spoznanja v slovenski ornitologiji. Avtorjema rdečega seznama iz leta 1992 se je namreč kljub 14 letom terenskega dela okrog 80 članov DOPPS-a v okviru kartiranja ptic gnezdilk Slovenije zdelo nepomembno, da bi se pred objavo svojega rdečega seznama posvetovala s člani tedanje društvene Komisije za varstvo narave ali vsaj z nacionalnim koordinatorjem projekta Ornitološki atlas Slovenije. Če bi bili avtorjema poznani aktualni podatki gnezditvenega kartiranja ptic v Sloveniji, se jima v seznam zagotovo ne bi prikradle nekatere sporne razvrstitve ptic kot npr: kozica, ki gnezdi pri nas na par izjemno ogroženih vlažnih travnikih, je v isti kategoriji ogroženosti kot brglez, ki živi v nižinah in sega do drevesne meje; mala bobnarica in čuk sta postavljena ob bok kanji, divji grlici in rjavi penici in vse trije škrjanci v isti kategoriji ogroženosti. Črna štorklja, za katero so bila še pred nekaj leti poznana le posamezna gnezda, sedaj pa njena številčnost raste, je v isti kategoriji ogroženosti kot južna postovka. Uslužbenec Prirodoslovnega muzeja je že v začetku 90.1et opozarjal, da je južna postovka praktično izumrla v Sloveniji. Kako da na seznamu ni rjavovratega ponirka, ki ga je soavtor seznama (dr. Mat-vejev) že leta 1983 na Bohinjskem jezeru opazoval s petimi mladiči (Matvejev, v: Geister, 1995)? Zakaj ni na spisku izumrlih gnezdilk močvirske uharice, za katero Bačar (1939) navaja točne podatke o gnezdu z jajci? Zakaj avtorja rdečega seznama iz leta 1992 nista časovno opredelila obdobja, ki je zajeto v kategoriji Ex - izumrla vrsta? "Tb so pomankljivosti, ki so tuje resnemu strokovnemu delu", bi ob tem zapisal Gregori. Ob popolni ignoranci podatkov terenskega kartiranja ptic za ornitološki atlas pri pisanju rdečega seznama leta 1992 se zdi Gregorijevo vprašanje o tem, ali je bil namen pri pisanju seznama iz leta 1994 priti do boljšega seznama ali kdo bo podpisan pod ACROCEPHALUS njim, samo neokusna šala. Še toliko bolj, ker sedaj Gregori večino svojih trditev opira prav na ugotovitve, zapisane v knjigi Ornitološki atlas Slovenije! Knjiga Ornitološki atlas Slovenije je izšla po izidu našega rdečega seznama, zato bi bilo pravzaprav bolj smiselno govoriti o obratnem kot nam očita Gregori: trdi, da spoznanja Atlasa niso v celoti prodrla v rdeči seznam. Morda je sedaj primeren trenutek, da se poudari, da so vsi podatki, zbrani v Ornito-loškem atlasu Slovenije, društveni, njihovo tolmačenje, kot ga odseva besedilo v knjigi, pa je izključno plod razmišljanj in ugotovitev avtorja knjige Iztoka Geistra. Pisec Atlasa je tako v del knjige, ki obravnava gnezdilce Slovenije, uvrstil tudi nekatere vrste, za katere smo člani Odbora za varstvo narave menili, da dokazi o njihovem gnezdenju pri nas niso dovolj trdni, da bi jih lahko z gotovostjo uvrstili na seznam slov-enskih gnezdilk oziroma v rdeči seznam (npr čopasta čaplja, konopnica, bledi vrtnik). Pisec besedila Atlasa je pač presodil drugače in do tega ima seveda vso pravico. "Avtorji so se odločili za svoj korak: pri označevanju kategorij ne sledijo terminologiji po IUCN, ki je ustaljena pri nas v naravovarstveni stroki, ampak so prevedli imena z avstrijskega seznama. Zmeda bo gotovo večja od koristi, ki bi jo dalo rušenje naše obstoječe terminologije, uporabljene pri številnih objavljenih rdečih seznamih živalskih in rastlinskih skupin," trdi Gregori, ko razmišlja o označevanju kategorij pri Rdečem seznamu ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk v Sloveniji v osnovi povzema terminologijo IUCN, kategorije so le nadgrajene. Osnovne mednarodne oznake kategorij so ostale enake (Ex, Ex?, E, MR, K; glej shemo na str. 168 v 67.številki Acrocephalusa), dodane so le zaporedne številke, nekatere kategorije so združene (Ex in Ex?), druge pa razdeljene (npr. El - grozi izumrtje ter E2 - močno ogrožene), drznili pa smo si dodati spremenjene slovenske prevode posameznih kategorij. Medtem pa so celo pri IUCN objavili nove predloge kategorij, ki osrednji del rdečih seznamov delijo namesto na prejšnji ENdan-geredin vulnerable na CRitical, ENdangered in Vulnerable (podobno kot pri društvenem seznamu: "grozi izumrtje, močno ogrožena in ogrožena vrsta"). S tem bo korist dodatne 95 ACROCEPHALUS členitve zagotovo večja od zmede, saj smo Rdeči seznam že vnaprej prilagodili (podobno kot nemški in avstrijski model) novim mednarodnim standardom. Sedaj je na potezi naravovarstvena stroka, da posvoji in posloveni nove kategorije. Odbor za varstvo narave pri DOPPSji bo pri tem rade volje pomagal. Podatki za posamezne vrste so v našem seznamu obravnavani regijsko (podobno kot je v Rdečem seznamu ogroženih metuljev v Sloveniji na osnovi zadostnega števila podatkov že leta 1992 napravil Carneluti!), kar utemeljujemo z dejstvom, da so ptice zagotovo ena najbolj raziskanih živalskih skupin pri nas. Poleg 50.000podatkov terenskega kartiranja v okviru Ornitološkega atlasa Slovenije je bila opravljena cela vrsta večletnih popisov ptic in naravovarstvenih vrednotenj posameznih območij, ki ne temeljijo le na dveh ali treh terenskih dneh. Očitke, da v našem seznamu ni kategorije vrst, ki so zunaj nevarnosti, zavračamo s stališčem, da takšne ugotovitve zahtevajo in zaslužijo temeljito vnaprejšnjo razpravo v strokovnih ornitoloških ali naravovarstvenih člankih. Rdeči seznami tudi niso pravi medij za prikaz učinkovitosti varstvenih ukrepov. UvrsUtev vrst v kategorijo O - Out of Danger pa je ob tem tudi dobrodošel argument zagovornikom odstrela takšnih vrst, kot se to v zadnjih letih pri nas dogaja s krokarjem. Sedaj pa še h konkretnim Gregorijevim očitkom: 1. "Triprsti detel, kot glacialni relikt, ne sodi v podka tegorijo 3c" - Triprsti detelje bil registriran v kar petih od šestih slovenskih regij (z izjemo Prek-murja)! Borealni gozdovi so najbolj razširjen biom v Sloveniji, obenem pa so potencialni življenjski prostor triprstega detla. Pogozdovanje z iglavci pa pri tem še dodatno vpliva na potencialna nova prebivališča tega detla. 2. Poljska vrana je v Atlasu označena kot potrjena gnezdilka v 8 kvadratih, v rdečem seznamu pa je označena kot domnevno izumrla vrsta" - V času nastajanja rdečega seznama z letnico 1994 ni bila poznana niti ena gnez-ditvena kolonija teh ptic pri nas. Tudi Ornitološki atlas Slovenije omenja zanesljivo gnez-ditev te vrane le s treh lokalitet, in to z letnicami 1980 (Petišovci), 1982 (Virje pri Ormožu) in 1986 (Čatež)! Da bo ironija še večja, prav Gregori v Acrocephalusu št. 58-59 poroča o XVIII -75-76 1996 uničenju zadnje znane kolonije poljskih vran pri Petišovcih leta 1990. 3. "Uvrstitev žalobne sinice med premalo znane vrste je prezrla podatek iz Atlasa o dokazanem gnezdenju te vrste pri nas" - Žalobna sinica velja za pretežno stalno vrsto. Od leta 1980, ko sta bila na poti iz Rižane v Kubed opazovana dva para "gorskih sinic v velikosti velike sinice", od katerih je ena izmed njih imela hrano v kljunu (Geister, 1980), ni bil poznan do izida rdečega seznama z letnico 1994 noben nov gnezditveno relevanten podatek o tej vrsti iz Slovenije. Ker kljub številnim terenskim opazovanjem na območju Rižane in Kraškega roba žalobna sinica ni bila ugotovljena, smo se pri Odboru za varstvo narave odločili, da vrsto pri tej izdaji rdečega seznama uvrstimo med premalo znane vrste. Takojšnja terenska preverjanja Rubiničevega podatka o opazovanju para te ptice 5.6.1993 pri Divači v naslednjih dneh namreč niso bila uspešna, podatka Puričeve in Benussija o opaženi družini speljanih zalobnih sinic v netipičnem habitatu Trnovskega gozda (Geister, 1994) pa nam ni uspelo preveriti. 4. "modra taščica (ki jo tudi Atlas ne uvršča med gnezdilke) je uvrščena v kategorijo izumrlih vrst, kljub nespornim dokazom o gnezdenju pri nas (Acrocephalus 1994, številka 63, stran 58)" - V prispevku, ki ga Gregori omenja kot "nesporen dokaz gnezditve modre taščice pri nas", pisec notice iz 63.številke Acrocephalusa tega eksplicitno ne omenja. Pozno (5. in 9. avgusta) ujeti "grahasti" mladiči modre taščice nam - brez opazovanja ali ulova odraslih ptic, ki naj bi takšnim mladičem prinašale hrano -nesporno ne morejo potrditi gnezdenja. S stališča varstva modre taščice pri nas (temu pač služi rdeči seznam) pa je nepomembno, če je vrsta na osnovi razmeroma šibkih dokazov o gnezdenju (vsaj o lokaciji gnezdišča) zaenkrat še uvrščena na spisek izumrlih vrst ali pa v eno izmed kategorij ogroženih potrjenih gnezdilk Jasno je, da odkritje več desetletij pogrešane gnezdilke iz kategorije izumrlih vrst pomeni poseben ornitološki in naravovarstveni dogodek in da je treba vrsto in njeno novo odkrito gnezdišče posebej pazljivo varovati. 5. "Zakaj je s seznama izginil planinski hudournik?" - S seznama ni izginil, saj naš seznam ni nadaljevanje tistega iz leta 1992. Planinski 96 XVTII - 75-76 - 1996 ACROCEPHALUS hudournik manjka na seznamu iz leta 1994 po pomoti. 6. "Kanja je brez komentarja izginila s seznama ogroženih vrst, zelena žolna pa seje na novo pojavila (prav tako brez komentarja)" - Primerjava ogroženosti vrst z njihovo razširjenostjo je neumestna. Zelena žolna, kot spremljevalec kulturne krajine, živi predvsem v visokodebelnih sadovnjakih in tudi lokah, ki sodijo med najbolj ogrožene življenjske prostore ,^pri prehrani v veliki meri odvisna od mravelj. Življenjski prostor kanj je bistveno bolj pester, poleg tega pa jih zakonsko že več let ne ogroža odstrel. Zelena žolna je marsikje pri nas (in širše, kot to dokazujejo rdeči seznami sosednjih držav in seznam BirdLife International (Tucker, Heath, 1994)) močno upadla, medtem ko za kanjo to ne drži. Menimo, da bi bila negativna oznaka populacijskega trenda pri zeleni žolni v Ornitološkem atlasu Slovenije primernejša. 7. "...v podkategoriji 3.b ("regionalno razširjena, populacija nazaduje in lokalno že izginja") je kar pri 10 vrstah (ali 71 % vseh) navedeno, da v splošnih trendih velikosti populacij ni sprememb." - Naj razložimo - čeprav verjamemo, da večina bralcev pozna - razliko med regionalnim in lokalnim. Pojem "regionalno" označuje širšo razširjenost v eni ali več regijah, kjer živi mnogo lokalnih populacij. Te lahko nazadujejo in izginjajo, kot se to dogaja pri omenjenih 10 vrstah. Vendar predvidevamo, da imajo te vrste še dovolj močne osrednje populacije pri nas ali v drugih državah, ki lahko kompenzirajo lokalne izgube. Zato njihove številčnosti v splošnem ne kažejo večjega zmanjšanja. Kako naprej? Gregori pravi, da lahko uporabljamo vsak svoj seznam, in ugotavlja, da Slovenci še naprej čakamo na ustrezen rdeči seznam. V DOPPS-u pa pravimo, da imamo v okviru Odbora za varstvo narave ustanovljeno Komisijo za rdeči seznam, katere delo je javno in so k njenemu delu vabljeni vsi, ki jim ni vseeno, kakšen rdeči seznam imamo pri nas. Glede dilem, kateri rdeči seznam bomo uporabljali v Sloveniji, pa ponovno pozivamo Upravo za varstvo narave, da razloži merila za izdelavo in verifikacijo rdečih seznamov pri nas, F Bračko, A. Sovine, B. Štumberger, P Trontelj, M.Vogrin Ornitološka kronika za leto 1993 Ornithological chronicle 1993 Andrej SOV1NC, Dare SERE V četrti objavi letne ornitološke kronike (tokrat za leto 1993) so objavljeni prispevki, ki so jih napisali naslednji sodelavci: Ivo Božič (IB), Božidar Magajna (BM), Bogdan ViDic (BV), Jože Gračner (]G), Jože Dolinšek OD), Marjan Bogataj (MB), Jože Bricelj (IB), Peter Grušelj (PG), Marko Jankovič (MJ), Brane Lapania (BL), Simon Jurečič (SJ), Iztok Vreš (IV), Igor Brainik (BI), Janez Dovič (DJ), Stane Kos (SK), Andrej Bibič (AB), Miro Vambergar (Mva), Rajko Koražiia (RK), Marjan Debblič (MD), Rudi Tekavčič (RT), Tomi Trilar (TT), Rsler Černe (PČ), Janez Gregori (GJ), Darjo Bon (BD), Ludvik Jakopin (LJ), Vlado Štolfa (Vš), Prane Janžekovič (FJ), Denis Venoust (DV), Al Vrezec (AV), Marjan Gobec (MG), Milan Vogrin (MV), Eva Vukelič (EV), Nuša Kropivšek (NK), Iztok Geister (IG), Dare Sere (Dš), Franc Bračko (FB), Andrej Sovinc (AS), Boris Kozinc (BK) in Borut Rubinič (BR). Kljub obširnemu spisku sodelavcev (večina izmed njih so obročkovalci ptic), rubrika v Acrocephalusu ne more in ne more zaživeti; med vzroki je verjetno tudi neažurnost objavljanja kronike in neredenega oziroma poznega prihajanja poročil sodelavcev. Kljub pozivu, da je treba podatke za kroniko za leto 1994 oddati do 15.1.1995, je doslej prispelo le eno samo poročilo. Premisliti bo treba, ali bomo to rubriko v prihodnje še obdržali v naši reviji. Priprava podatkov za objavo terja ogromno časa in če pri tem ni izražena vsaj želja članov DOPPS-a do sodelovanja, je objava letne kronike vprašljiva. Poročila za leti 1994 in 1995 posilite na soodnii naslov do 30.10.1996. Vsem sodelavcem kronike se zahvaljujeva za sodelovanje. Razlaga okrajšav, uporabljenih pri pripravi kronike za leto 1993, je enaka kot pri predhodnjih kronikah (glej npr. Acrocephalus št. 64, stran 102). Gavia arcUca, C, 11.9.1993, Izola, 3 ad.-winter, BR; 24.10.- 7.11.1993, Šmartinsko jezero, 3 os., MG; 6.11.1993, HE Vinovo, 2 os., MG; Gavia stellata, 17.11.1993, Škalsko jezero, 1 os., DV; Tächybaptus ruficollis. 13.11.1993, HE Vrhovo, 5 os., MG; Podiceps eristalus, 13.6.1993, Žolnek, 1 os., MG; Podiceps grisegena, 3.5.1993, Hotinja vas, 1 ad. v letnem perju, 9.8.1993, Rače, 1 ad. goli, MV; 26.11. in 27.12.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; Podiceps auritus, C, 16.10.1993, Sečoveljske soline, 1 ad. vzim.perju, BR; 2.12.1993, Sečoveljske soline, 1 ad.v zim.perju, BR; 28.12.1993, Sečoveljske soline, 7 os., BR; Podiceps nigricollis. 6.6.1993, Ptujsko jezero, 2 os., TJ; 23.9.1993, Cerkniško jezero, 2 os., AS; 24.10.1993, Ljubljana-Ig, 2 os. na poplavljenem travniku, AS; Phalacrocorax carbo. 7.1.1993, Radeče, 4 os., MG; 19.2.1993, Mariborsko jezero, 80 os., FB; 26.2.1993, Duplek, 45 os., FB; 10.3.1993, Zrkovci. 50 os., FB; Botaurus stellaris. 25.10.1993, Škalsko jezero, 1 os., DV; Ardea purpurea. 17.9.1993, Vrhnika, 1 os., DŠ; Ardeola ralloides, 26.4.1993, Iščica, DŠ&BV; Nycticorax nycticorax. 28.7.1993, Ormoško jezero, 3 juv.os., FB; Egreäa alba, 23,2,1993, Ormoške lagune, 8 os„ FB; 26.7.1993, Žovnek, 1 os., MV; 27.7.1993, Rače, 1 os., 8.8. pa 5 os., MV; 31.10.1993, Ig, 5 os., BR; 26.11.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; 2.12.1993, Sečoveljske soline, 31 os., BR; Egretta garzetta, 28.5.1993, Rače, 1 os. v letnem perju, MV; 97 ACROCEPHALUS XVIII-75-76- 1996 Ixobrychusmmutus, 18.7.1993, Novo mesto, 1 os.. MV; 5.8.1993, Draga/ Ig, obroč. 2 ml., IB; Ciconia nigra, 27.1.1993, Doznava, 1 os., FJ; 14.8.1993, Ormoške lagune, 1 mlad.os.. FB; 25.6.1993, Horjul. 1 os., DŠ; 27.6.1993, Žice, 1 os., FJ; 6.7.1993, Šmartno na Pohorju, 1 os.. MV; 30.7.1993. Vransko, 2 os.. NK; 7.7.1993, Kresnice-Sava, 1 ad.+ 1 ml., AS; 8.10.1993, Robidnice/Bane, I os., DŠ; Ciconia ciconia. 14.2.1993. Sečoveljske soline, 1 os.. BR; 30.3.1993, Sp.Duplck, 1 os. na gnezdu. FJ; 31.3.1993. Race. par na gnezdu, MV; 15.5.1993, Robidnice/Barje, 11 ose., DŠ&BV; 15.6.1993. Hauplmance, II os.. DŠ&BV; 8.7.1993, Hoče. 22 os., FB; 8.10.1993,27.10.1993, Žalec, 1 os., AS; Platalea leucorodia, 6,3.1993, Pragersko. 2 ad. os.. FB; 22.6.1993. Sečoveljske soline. 2 os., BR; Cygnus olor. 6.1.1993 Maribor (Lent), 43 os. H.2. še 36 os.. 14.1.1993. Šiker, 8 os.. FB; 31.1.-14.2.1993. Sečoveliske soline, 8 os., EV + BR; 18.4.1993, Pernica in Komarnik. po eno gnezdo, FB; 1.11.1993, Zbiljsko jezero. 27 os., BR; Anscranser, 31.1.1993. Krim, 70 os.-prelet, DŠ; 23.2.1993, Ormoško jezero, 2 os.. FB; 6.3.1993. Pragersko 7 os. in 15.3.1993 8 os., FB; 12.3.1993, Ljubljana-Bežigrad, 1 os.-prelet, BR; 'lädoma tadorna, 2.11.1993, Sečoveljske soline, 1 os., BR; 2.12.1993, Sečoveljske soline, 3 os., BR; 19.12.-28.12.1993, Sečoveljske soline, 7 os., BR; 30.12.1993, Škocjanski zatok, 2 os., BR; Anas penelope, 27.3.1993, Rimske Toplice, 1 par, BR; 31.10.1993, Vbnarje, 1 os.. MG; 26.11.1993, Šoštanjsko jezero, 30 os., DV; Anasclypeata, 10.5.1993. Rače. 1 ad.samec, MV; 15.-17.5.1993, Rače, 2 ad.samca, MV; 24.10.1993, Iška Loka. 15 os.. BR; 9.11.1993, Ptujsko jezero, 44 samic, BR; Anasstrepera, 9.1.1993, Ptujsko jezero. 4 os.. FJ; 6.3.1993, Zbilje, 12 os.. BR; 15.3.1993, Ptujsko jezero. 24 os.. BR; 15.5.1993, Rače, 1 ad.samec, MV; 2.12.1993, Sečoveljske soline. 1 samica, BR; 25.12.1993, Plcvelno jezero. 8 os., DV; Anascrecca, 4.12.1993, HE Vrbovo. 1 samec. MG; Anas querquednla, A, 7.3.1993, Ormoške lagune, 5 os. in 7.5.1993 en pa? A, 12.3.1993, Pragersko, 5 os., MV; FB; 29.4.1993, Blagovna pri Šentjurju, 1 samec, MG; Nctta nifina, 21.2.1993, Ptujsko jezero. 16 os., FB; 11.3.1993, Pragersko, par. MV; 18.4.1993.Zg.Pemica, par, FJ; 15.5.1993,Rače, 1 ad.samec, MV; Aythya fuligula, 29.4.1993, Blagovna pri Šentjurju, par, MG; 27.11.193. HEVrhovo, 10 os., MG; Aythya nyroca, A. 7.2.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os, DV; A, 31.3.1993, Rače. 1 ad. samec, MV; 8.5.1993, Cerkniško jezero, 1 os., BR; 29.6.1993, Cerkniško jezero, 1 os., BR; Aythya marila, 28.2.1993, Ptujsko jezero, 3 os.. FJ; Cerkniško jezero, ad.samica, BR; 12.12. - 28.12.1993, Plevelno jezero, 1 os., DV; 19.- 28.12.1993, Sečoveljske soline. 1 samica, BR; Mcigus merganser, 24.1.1993, 1 samec, Bled, IG; 12.3.1993, Mavčiče, 4 pari, BR; 27.4.1993, Ptuj, okoli 15 os., AV; 27.11.1993, Cerkniško jezero, 2 para. BR; Bucephalaclangula, 28.12.1993, Plevelno jezero, 1 os.. DV; CIangula hyemalis, Zbiljsko jezero, 1 ad.samica, 29.11.-4.12.1993, Zbiljsko jezero, BR; 12.12.-25.12.1993. Plevelno jezero. I os., DV; Mclanitta fusca, Zbiljsko jezero. 1 samica, 29.11.-1.12.1993, BR; 2.12.- 19.12.1993, Sečoveljske soline, 4 samice, 28.12. kar 7 samic. BR; Ilaliaetusalbicilla, 7.4.1993. Rače. 1 imm.. MV; Aquüa chrysaetos, 29.4.1993. Divača, 1 os. v prvem poletnem perju, BR; Orcaetus gallicus, 1.6.1993. Cerkniško jezero, par, AS; landion haliaetus. 20.3.1993. A Žovnjek, 1 os., MV; 21.3.1993. Glažuta na Pohorju, 1 osebek preganja krokar, FB; 30.3.1993, Bukovci, 1 os., FJ; 18.4.1993, Pernica, 1 os„ FB; 18.9.1993, Ptujsko jezero, 1 os., BR; Circus cyaneus, 28.11.1993, Radeče-odpad, I samec, MG; 7.2.1993, Ig. 2 os., EV; 25.11.11127.12.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os.. DV; 2.12.1993. Sečoveljske soline. 1 samec, BR; Circus pygargus, A. 7.4.1993. Sestrže. 2y samica. MV; 27.4.1993, Šikole. 1 samica. FJ; 4.5.1993, Jakobski dol, 1 samica, FB; 11.9.1993, Modraže. I samec. AV; Circus aeruginosas. A. 3.3.1993, Hotinja vas. 1 ad. samec, MV; 30.3.1993. Bukovci, 1 samica, FJ; 3.4.1993. Robidnice/Barje, 1 samica. DŠ&BV; 14.5.1993 in 7.8.1993, Ormoške lagune, I ad. samica. FB; 28.5.1993, Ormož, ad.samica. MV; 12.9.1993, Modraže. 1 os., AV; D, 30.10.1993, Cerkniško jezero, 1 ad. samec. BR; Milvus migrans. A, 3.4.1993, Kranj, 2 os.. BK; 22.5.1993. I os.. Kobilja glava/Tolmin, DŠ; 1.6.1993, Podpeč, 1 imm., BR; Milvus milvus. 16,-17.4.1993, Šoštanjsko jezero. 1 os.. DV; Pernisapivorus. 14.5.1993, Trčova pri Mariboru. 1 os., FJ; 17.7.1993, Zalog ob Krki, 2 os.. MV; lalco peregrinus. 16.2.1993. Hotinja vas. 1 imm., MV; 28.2.1993. Ljubljana-center, 2os., BR; 28.10.1993. Iška Loka, 1 os„ BR; 30.10,1993, Cerkniško jezero, lad. os.. BR;31.10.1993. Ig, lad. os.. BR; 18.11.1993, Iška Loka. I ad: in 22.11.1993, I ad. os., Lj.-Šenrvid. BR; 27.12.1993, črna vas na Lj.barju. I ad.. BR; lalco columbarius, 3.1.1993. Ig, 1 samec. AS; 3.11993, Iška loka, I samica, DŠ; 14.2.1993, Sečoveljske soline, I samica, BR; 28.10.1993. Iška Loka, I samica, BR; 26.11.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; lalcochenug. 30.4.1993, Podova, 1 os., MV; lalco subbutco, 7.7.1993, Smrečno na Pohorju, 1 os., MV, lalco tinnunculus, 1.2.1993, Hoče, kopulacija, MV; 26.6.1993. Lipe/ Barje, 3 ml. v gnezdu, SJ; ralconaumanni. 29.3.1993. Horjul. 1 samec, DŠ; 16.6.1993, par/gnezdi, Žužemberk. BM&DŠ; halco vespertinus, 27.4.1993. Šikole, I samec. FJ; 1.5.1993. 3 os., Martinjak, JG; 7.5.1993, Ormoške lagune. I ad.samec, FB; 24.7.1993, Bolehnečici, 1 imm., FB; Perdixperdix. 9,5,1993, Savije, vsaj 4 pari, BR; Cotumixcoturnix.A, 29.4.1993, Požeg, I oglaša, MV; 4.6.1993. Žice, 2 os., AV; 8.7.1993. Šmartno na Pohorju, 2 osebka oglašata. MV; Givsgriis. 6.3.1995. 17 os., Šenčur. DŠ; 2 4 1993. Rače. 2 os -ad . MV; Grus givs. 6.3.1995, Šenčur Foto: D. Sere Rallus aquaticus, 8.1.1993. Vrhnika-Ljubljanica, I os., EV; Haematopus ostralegus. 1.5.1993, Sečoveljske soline, 1 os., BR; Philomachus pugnax, 13.3.1993. Nanoščica, 9 os., AS; 22.3.1993. Rače. 1 ad.samec v letnem perju, MV; D, 19.10.1993, Ptujsko jezero. 2 os., BR; Charadnus dubius. A, 20.3.1993, Rače. 3 os., MV; Charadrius hiaticula. 13.3.1993, Sečoveljske soline, 5 os. in 17.3. 10 os., BR; 16.5.1993, Šentjakob/Sava, 2 ml. obročkana, JG; Charadrius alexandrinus, 2.12.1993, Sečoveljske soline, 3 ad.v zimskem perju, BR; Pluvialis apricaria. 28.10.-3.10.1993, Iška Loka. 1 mlad ose.. BR; Pluvialis squatarola. 19.12.1993, Sečoveljske soline, 1 ad.os., BR; tänellus vanellus. A, 28.2.1993, Prošca/Barje, 2 os., BV; 26.3.1993, Ig, okoli 500 os.. BR; 17.7.1993, Zalog ob Krki. par z mladičem, MV; Calidris temmnickii. 27.4.1993. Ptuj. 1 os., AV; 1.5.1993, Sečoveljske soline, 10 os., BR; Calidrisalpina, 5.4.1993, Rače, 1 os. vzimskemperju, MV; 30.10.1993, Cerkniško jezero, I mlad os., BR; 19.12.1993, Sečoveljske soline, 225 os.. BR; Calidris alba. 4.9.1993, Sečoveljske soline, 5 juv. BR; Gallinagogallinago. 5.2.1993. Požeg, 1 os.. TB; 19.3.1993. Vrbje. 4 os.. MV; 4. in 6.12.1993, Šoštanjsko in Plevelno jezero, po I os., DV; 19.12.1993. Sečoveljske soline, 170 os., BR; 'Iringa oehropus. 9.1.1993, Ptujsko jezero. I os.. FJ; 15.1.1993. Rošnja I os., MV; 20.1.1993, Loka ob Dravi. 1 os., MV; 4.6.1993. Sestrže. 1 os.. MV; ¦mngaglareola. D, 31.10.1993. Parte/Barje. I os.. DŠ&BV; 98 49 XVIII - 75-76- 1996 ACROCEPHALUS Dinga erythropus. 13.4.1993, Pernica, 1 os.,FB; 18.4.1993. Sp.Pernica. 8os.,n. Tringa tolanus. 20.3.1993, Rače. 5 os.. MV; 28.6.1993. Vrbje, 1 os.. MV; Tringa nebulana. A. 5.4.1993, Rače, 1 os., MV; Arenaria mlerpres. 18.9.1993, Plujsko jezero, 2 juv., BR; Limosa Hmosa. 26.-28.3.1993, Ig, 1 os., BR; Numemus arquata, A, 28.2.1993, Ig, 3 os., AS in 1 poje, Parte/Barje, DŠ; 31.3.1993, 20 oseb., Iška Loka. DŠ&BM; 8.6.1993, Lj.barje (Ižanska), obročk. I mladič, IB; 8.8.1993, Hotinja vas, 1 os., MV; 25.8.1993,Cerknica-Dolenje jezero, 1 os.,BR; 18.9.1993, Ptujsko jezero, I os. m 19.10. celo 9 os., BR; Numemus phaeopus, 12.4.1993, Iška Loka, 113 os., BR; 31.7.1993, Hotinja vas, 3 os., MV; Scolopax rusücola, 30.3.1993, Bukovci, 3 os., FJ; Larusfuscus, 26.8.1993, Strunjan, 1 ad., BR; 18.9.1993, Ptujsko jezero, 1 ad.-winter, BR; l6.10.1993.Žustema. 1 ad. v zim. perju. BR; 19.10.1993, Ptujsko jezero, 9 os. (5 ad. v zim.perju, 1 ad. v letnem in 1 juv), BR; 24.10.1993, Iška Loka, 6 ad. v zimskem perju. 1 v prvem zimskem perju, BR; 5.11.1993, Ptujsko jezero, 2 os. v prvem zimskem perju, 9.11. še I os. v prvem zim.perju, BR; Larus aigentatus. 9.1.1993, Ptujsko jezero, 1 os., FJ; 10.1.1993, Blejsko jezero. 2 os. v prvem zimskem perju, BR; 24.1.1993, Iška Loka, 1 os. v prvem zimskem perju, BR; 8.2.1993, Ptuj, 1 os. v prvem zimskem perju. Ptuj. MV; 21.2.1993, Ptujsko jezero, 60s., FB; 2.10.1993, Ptujsko jezero, 3 os. (2 v prvem zimskem, 1 v ad.zimskem perju), BR; 19.10.1993, Ptujsko jezero, 5 ad. v zimskem perju. BR; 24.10.1993, Iška Loka, 1 ad. v zimskem perju, BR; 31.12.1993, Ptujsko jezero, 1 os. v drugem zimskem perju, BR, Larus cachinnans, 19.10.1993, Ptujsko jezero, okoli 150 os., BR; 24.10.1993, Iška Loka, okoli 35 os., BR; Larus ndibundus. 7.1.1993, HE Vrhovo, 1 os., MG; 7.3.1993, Ptujsko jezero, 1000 os. in Maribor, 500 os., FB; 29.6.1993, Cerkniško jezero. okoli 600 os.. BR; Larus canus, 10.1.1993, Bled, 9 os., BR; 7.3.1993, Ptujsko jezero, 100 os., FB; 19.3.1993, Slivniško jezero. 1 os., MV; 1.7.1993. Cerkniško jezero, I os. v prvem poletnem perju, BR; 30.7.1993, Strunjan, 1 os.- subadult, BR; 29.11.1993. Zbiljsko jezero, okoli 120 os., BR; Larus minutus. 7.5.1993. Ormoško jezero. 2 os. in 7.8.1993, 5 os., vse FB; 2.9.1993. Zbiljsko jezero, 3 os.. AS; 24.10.1993, Iška Loka, 3 os.. BR, D, 9.11.1993, Ptujsko jezero, 1 os. v prvem zimskem perju, BR; Sterna turunda A, 18.4.1993, Pernica, 6 os., FB; Sterna albiirons. 1.7.1993, Sečoveljske soline, 2 para, BR; Chlidonias leucoptera. 22.5.1993, Sečoveljske soline, 1 os., BR; 27.6.1993, Cerkniško jezero, par, MG; Chlidonias niger. 24.4.1994, Sečoveljske soline, 35 os.. BR; 7.5.1993, Ptujsko jezero, okoli 1500 os., 17.5. celo okoli 2000 os., MV; 8.5.1993, Cerkniško jezero, okoli 300 os., BR; B, 6.6.1993, Ptujsko jezero, 1 os., FJ in FB; 26.7.1993, Žovnek, 1 os., MV; Chlidonias hybnda. 25.6.1993, Vrbje, 1 os. v letnem perju, MV; Columba oenas. A, 28.2.1993, Ig, 3 os.. AS; 10.5.1993, Požeg, 1 os., MV; 8.7.1993, Osankarica. 1 os., MV; 2.10.1993, Ptujsko jezero, 3 os., BR; 16.10.1993. Sečoveljske soline, okoli 200 os., BR; Columba iivia, 7.3.1993, Radeče-odjMd, 3 os., MG; Columba palumbas, 23.2.1993, Ormoške lagune, 2 os., FB; Streptopeha lurtur, A. 20.4.1993, Cirkovce, 1 os., MV; A, 25.4.1993, Podgrad (Mura), poje, FB; 1.5.1993, Robidnice/Barje, 1 poje, DŠ&BV; Cuculuscanorus. A, 8.4.1993, Sarsko/Ig, 1 poje, DŠ; A, 15.4.1993, Žice, 1 os., FB; 21.4.1993. Turnišče, 1 os., FJ;26.4.1993, Modraže, 1 os., AV; Merops apiasler. 18.6.1993, Počenik, gnezdi en par, FJ; Corracias garrulus, A, 12.4.1993, Ljubečna, 1 os., 10.6.1993, 1 ad.samec, 20.6.1993, Križevec/Slov Konj ice, 1 os., MV; Otus scops, 1.8.1993, črna vas/Barje, 3 ml. v gnezdu, MJ; 10.10.1993, Breg. 1 os.. MG; Glaucidnim passerinum, 15.1.1993. Pokljuka, I os. poje, DŠ; Strix alüCO, 31.1.1993, Jurovski dol. 1 poje. FB; Asiootus, 19.12.1993, Spodnji Brnik, 1 os., FB; Apusapus. A, 27.4.1993, Maribor, 50 os„ FB; Upupa epops. A, 21.3.1993, Škofljica/Ig, 1 os., DŠ; A, 31.3.1993, Rače, 2 os., MV; 4.6.1993, Divača, 4 pari, BR; Dondrocopus major, 9.1.1993, ttekopa. svatovanie samec -t- samica, NK; Dendrocopus medius. 15.3.1993, Cigonca, 2 pojeta. FB; 8. in 11.4.1993. Žužemberk, I samec, BM&DŠ; 19.7.1993, Sp.Ščavnica, I os., FB; 4.7.1993, Modraže, 1 os., AV; 31.10.1993, Šoštanjsko jezero, 1 os., DV; Diyocopus maiiius. 1.1.1993, Kocjančiči, 1 os., IG; 12.7.1993, Stražun pri Mariboru, 1 os., FB; Jynxtorquilla. A, 3.4.1993, Godovič, 1 ujeta, PG; A, 4.4.1993, Bizovik, I ujeta, JB; D, 20.9.1993, Jarški prod, 1 ujeta, MB; Delichon urbica. A, 16.3.1993, Izola, 7 os., BR; A, 23.3.1993, PodgozcV Krka, 1 os. (• 3C), DŠ&BM; D, 24.10.1993, Bled. I os.. BK; Hirundo nishca. A, 22.3.1993, Race. 1 os., MV; A. 23.3.1993, Podgozd/ Krka(- 3C),60s., DŠ&BM;2.4.1993, Rače, 2os.-ad„ MV; A, 27.3.1993. Komarnik, okoli 10 os., FJ; D, 16.10.1993, Galjevica/Lj„ 1 os., DŠ; Hirundo daurica, 24.8.1993, 1 ujeta. Vrhnika, BL; Himndo daurica, 24.8.1993, Vrhnika Foto: D. Sere Riparia riparia. 27.6.1993, Duplek-gramoznica, gnezdijo 4 pori. FB; C, 31.7.1993, 1 ujeta, Draga/Ig. JD; Alaudaarvensis. A, 3.1.1993,5 os., Ižanska/Barje, DŠ; 26.2.1993, Hotinja vas, prvo petje, MV; Lullula arborea. 26.1.1993, Vogršček. 6 os.. IG; 28.12.1993, Pobegi, I obr., BI; Galerida eristata. 1.2.1993, Hoče, 30 os., MV; AnUws tiivialis. D, 10.10.1993, Iščica/Barje, 2 obr., DŠ&BV; Anthuspratensis. C. 23.9.1993, 1 obr.,Grgar, BD; 6.12.1993, Maribor, 1 os., FB; Motacilla alba. 8.1.1993, A, Dragomer, I os., EV; 6.2.1993, A. Brestermca, 1 os., MV; 10.2.1993, A, I>ragerski ribniki, FB; Motacilla flava. D, 19.10.1993, Robidnice/Barje, I os., DŠ; Motacilla cinerea. 21.1.1993, Gradaščica/Lj., 1 os., DŠ; Prunella collans. 12.12.1993, Kum, I os., DŠ; Prunella modularis. A, 13.4.1993, Zrkovci, 1 obr., RK; D, 25.12.1993, Ljubljana, 1 obr, JD; Phoenicurusphoenicums, A, 17.4.1993, Maribor, poje, FB; A 24.4.1993, Tratna, prvo petje, MV; 18.10.1993, Vrhnika, 1 samica, obr, IB; Phoenicians ochniros. A, 17.3.1993, Hotinja vas, I os., MV; A 21.3.1993, Itadljubelj (700 n/m). I os. poje, AS; Saxicola nibetra. A, 18.4.1993, Rute/Barje, 1 os., DŠ&BV; Bukovska dolina/TNP25.4.1993, 1 samec, MV; Saxicola toiyuata, 17.3.1993, Hotinja vas, prvo petje, MV; Oenanllie oenanüw, A 27.3.1993, Sestrže, 3 os, MV; Luscinia svecica, 22.8.1993, Mura/Petišovci, I obr, FB; 6. in 8.9.1993, Sečoveljske soline, obakrat ujet 1 os., IV; Luscinia megamynchos. 15.9.1993, Robidnice/Barje, 1 obr, FB&RK; ACROCEPHALUS XVIII - 75-76 - 1996 / V unclla vollai is. 12.12.1993. Kn m I bio D. Šei e I.uscinia luscinia. 5.9.1993, 2 obr., Zrkovci, MV; 10.9.1993, 1 obr., Robidnice/Barje, RK&FJ; IVrdus merula, 20.1.1993, Starše, prvo petje, MV; 'Dirdus viscivorus, 10.2.1993, Razvanje pri Mariboru, prvo petje, FB; Wrdus pilaris. 26.2.1993, Duplek, prenočuje 400 os., FB; Hitdus iliacus, 4.4.1993, Sp.Ščavnica, 12 os., FB; 31.10.1993, 1 obr, Pragersko, IV; 'llirdus philomelos. D, Ig, 31.10.1993, Ig, okoli 20 os., BR; /,ocus/e//a/)aera.A,24.4.1993,Vurberg, 1 poje,FB;A, 1.5.1993,1 poje, Robidnice/Barje, DŠ&BV; D, 17.10.1993, 1 obr., Vrhnika. PG; l.ocustella fluviatilis. A, 2.5.1993, Robidnice/Bane, 2 pojoča, DŠ&BV; D. 26.9.1993,1 obr., Robidnice, MV; 1 jocustella luscmoides. 17.7.1993, Cerkniško jezero, 1 obr., TT; Acrocephalus palushis, A, 29.4.1993, Jurovski dol, poje 1 os., FB; A, 30.4.1993. Pragersko, poje I os., MV; A, 3.5.1993, Vrhnika, 1 obr, AB; Acrocephalus scirpaceus. A, 24.4.1993, 1 obr., Robidnice/Barie, DŠ&BV; C, 6.6.1993, Zrkovci, 1 obr., RK; D, 20.10.1993, Robidnice, 1 obr, JG; Acrocephalus schoenobaenus, A, 18.4.1993, Patre/Barje, 1 obr., DŠ&BV; C, 21.7.1993, Vrhnika, 1 obr., RT; D, 19.10.1993, Robidnice/ Bane, 1 obr., JG; 29.4.1993, Požeg, prvo petje, MV; 9.5.1993, Makole, 1 os., AV; Acrocephalus melanopogon, 22.8.1993, 1 obr., Mura/Petišovci, FB; Acrocephalus arundinaceus, A, 30.4.1993, Pragersko, poje 1 os., MV; llippolais icterina, A, 8.5.1993, Robidnice/Barje, 1 obr, DŠ&BV; C, 22.7.1993, Vrhnika, 1 obr, RT, D, 25.9.1993, Robidnice, 1 obr, RT&MG; Sylvia msoria. 28.4.1993, Ormoške lagune, 2 os. pojeta, FB; 17.6.1993, Gorica-Cerkniško jezero, 3 pari, BR; Sylvia atricapilla, A 20.3.1993,1 samica, obr, Vrhnika. JG; A, 21.3.1993, Šlefanja gora (700 nm), 2 samca, MD; D, 28.10.1993, 1 samica obr, Vrhnika. JG; D, 7.11.1993, Ig, 1 os.. AS; D, 21.11.1993, Ljubljana, 1 samica, obr., Ljubljana. JD; 4.12.1993, 1 samec, Tomačevo, DJ; Sylvia melanocephala, 22.5.1993, Divača, 3 pojoči samci, BR; 28.12.1993, Seča, najden kadaver, BR; Sylvia curruca, A 17.4.1993, Žale/Ljubljana, 1 obr., SK; A, 18.4.1993, Martinjak, I obr, JG; C, 30.7.1993, Dravograd, 1 obr, FB;D, 19.10.1993, 1 obr. Vrhnika, BI; Sylvia communis, A, 24.4.1993, 3 obr, Robidnice/Barje, DŠ&BV; D, 27.9.1993, Robidnice. I obr. MV; Sylvia borin. A, 1.5.1993, Robidnice/Barje. 1 obr, DŠ&BV; D, 10.10.1993, Vrhnika, 1 obr.JD; D. 16.10.1993, Robidnice/Barje, 1 obr., JG; Sylvia msoria. A, 2.5.1993. 2 obr, Ormož, MV; D, 19.9.1993, 1 obr. Vrhnika. PG; Phylloscopus sibilatrix. A, 25.4.1993, Robidnice/Barje, 1 obr, DŠ&BV; 19.8.1993. Ormož-dravska loka. ujetih 50 os.. FB; D. 13.9.1993, Sečovlje, 1 obr.JD; Phylloscopus collybita. A 13.3.1993. Pa rte/Barje. 1 obr.. BV; D, 7.11.1993. Žale/Ljubljana, I obr, SK; Phylloscopus froclulus, A, 22.3.1993, Šentjakob/Lj., ?, obr, JG; B, 1.5.1993, Cerknica, I obr, Pč; C, 1.7.1993, 1 obr, Hajdoše, IV; D. 20.10.1993. I obr. Šempeter/Celje, IV; Phylloscopus bonelh. 9.6.1993. 1 poje, Lepena/TNI?DŠ&GJ; Regulus ignicapillus. 21.3.1993, Glažuta na Pohorju, pojejo, FB; ricedulahwoleuca. A, 16.4.1993, Ljubljana, 1 obr. DŠ; 18.4.1993. A, Šikole, 1 samec, MV; D, 9.10.1993, Ljubljana, 1 os., DŠ; Ficedulaalbicollis, 17.9.1993, 1 samica obr., Vrhnika. PG; laruscristatus, 15.3.1993, Cigonca, dolbe duplo, FB; larus montanus. 30.10.1993, obr. 2 os., Parte/Barje, BV; larusater, 30.8.1993. Maribor, močan prelet, FB; Remizpendulums. A, 21.3.1993,2 obr., Šentjakob/Sava, JG;. 28.3.1993. 2 samca, Robidnice/Barje, DŠ; Panurus biarmicus. 19.3.1993, Škocjanski zatok, 1 samica, BR; 28.3.1993, Medvedce. 2 os„ AS; Sitta europea. 18.1.1993, Prapreče. prvo petje, NK; Onolus oriolus. A, 27.4.1993, Biš, poje, FB; 11.9.1993, Ornit.postaja Barje. 4 os. (prelet), FB; D, 3.9.1993. Bizovik, I ujet. JB; Lanius senator. 16.3.1993, Šentjur pri Celju, I os., MG; Lanius excubiior, 14.1. Komarnik, 22.1. Brunšvik, 30.1. Bori, 5.2. Požeg, 21.2. Hajdoše, 23.2. Ormoške lagune, 6.3.1993 Kungota. vse pol os., FB; Lanius minor. 9.5.1993, 1 os.. Lj.barje, DŠ; 27.6.1993, Sred. Gasteraj v Sl.Goricah, 1 os., TJ; 17.7.1993, Podgozd/Žužemberk. 2 mladiča. DŠ; Corvus monedula. 23.1.1993. Pragersko, okoli 20 os.. 20.2. pa 60 os.. FB; Corvus c.cornix. 19.12.1993, Moste pri Kamniku, zvečer 300 os.. FB; C.coronexC.cornix. 31.10.1993. Kozlerjeva gošča-Lj.barje. 1 os.. BR; Corvus frugilegus, 24.1.1993, Ig, 500 os., BR; 13.2.1993, Pernica, okoli 400 os.. FB; B, 15.3.1993, Pragersko, 12 os., FB; Corvus corax. 2.1.1993, Pondor, 1 os.-svatovski let, NK; 18.4.1993, Pragersko, par, MV; Pica pica, 10.1.1993, Ljubljana-Savlje, prenočuje jata 200 os., BR; fasser domesucus italiae. 20.2.1993, Godovič. I obr, PG; 3.7.1993, Koper. 1 obr.. BI; 2.10.1993, Godovič. I obr, PG; Sturnus vulgaris. 2.1.1993. Radeče-odpad, I os., MG; 15.1.1993, Ig, 3 os., DŠ; 12.2.1993, A. Žice, 2 os., FB; A, 22.2.1993, Podova, 9 os., MV; 28.2.1993, Ljubljana, (- 6C), 6 os., DŠ; Irmgilla coelebs. 3.2.1993, Maribor, prvo pelje. FB; 6.2.1993, Bresternica, prvo pet|e, MV; Fringilla monlifringilla, C, 25.9.1993, Rilipovec/Trebnje, 1 os., DŠ; C. 26.9.1993, Bizeljsko, manjša jata, AS; Spinus spinus. 20.2.1993, čreta, prvo petje, MV; B, 25.4.1993. Vrhnika, 3 obr., JG; B, 1.5.1993, Godovič, 1 obr. PG: 30.5.1993. Kočevski Rog. 3 ad. + 2 ml., VŠ; C. 10.7.1993, LjubljanaVič, 1 os., AS; C, 11.9.1993, Bizovik, 1 obr, JB; AccanUiis flammea, 26.2.1993. Vršič. 2 os.. BR; 9.4.1993. Lj.-Ig, 1 os., AV;C, 15.10.1993, Vrhnika, 1 obr., BI; 31.10.1993, Žale, 1 obr, SK; Carduelis canabina. 22.1.1993, Brunšvik, okoli 200 os., FB; Caipodacus eiytlirinus, 1.6.1993, Cerkniško jezero, I (neobarvan)os. poje, AS; 17.6.1993. Zelenci. 1 poje. DŠ&GJ; 1.8.1993, 1 obr. Škofljica-Ig. DŠ; Loxia cuivirosü-a. 15.3.1993, Rogla, okoli 100 juv.os., FB; 27.3.1993, Požeg, poje, MV; 13.8.1993, Ormoške lagune, 14 os. (prelet). FB; fmberiza da, 13.3.1993. Petrovo Brdo. par, DŠ; 23.9.1993, Radeče-odpad, 1 os., MG; 30.12.1993, Bizovik, 2 obr, JB; llmberiza cirlus, 25.4.1993, 1 obr.. Godovič, PG; 8.8-1993, Kamnica, 1 juv.os.ujet, FB; 8.8.1993. 1 obr.. Vrhnika. RT; 11.8.1993, Semič, 1 obr. LJ; Miliaria calandra, 29.5.1993, Voličina, 3 pojoči samci, FB; 20.6.1993. Jarenina, I poje, FB; Andrej Sovine, Pod kostanji 44, 1000 Ljubljana Dare Sere, Langusova 10, 1000 Ljubljana 100 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT&GSM http://www.mobitel.si ptica '.delimo fffeßo ACROCEPHALUS LETNIK 17 VOLUME 17 LETO 1996 YEAR 1996 ŠTEVILKA 75-76 NUMBER 75-76 STRANI 41-K PAGES 41-K VSEBINA Kirka mi je povedala (I. Geister) Ftotrjeno gnezdenje črnogrlega ponirka Podiceps nigricolhs v Sloveniji (H.Ciglič.A.Sovinc) Kritičen pogled na novejše kvantitativne raziskave v slovenski ornitologiji (P TVontelj) Prvo opazovanje malega rumenonogega martinca Tringa flavipes v Sloveniji (D. Denac) Gnezdilke močvirnih travnikov v zadrževalniku Medvedce na Dravskem polju(M.Vogrin) Jesensko-zimska gnezditev krokarja Corvus corax v Mariboru (F Bračko, F Janžekovič) Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 1994 Fbročilo Komisije za redkosti (A. Sovine) Iz ornitološke beležnice CONTENTS 41 Circe Tbld Me (L Geister) 43 Confirmed breeding by the Black-necked Greb fodiceps nigricolhs in Slovenia (H. Ciglič, A. Sovine) 47 A critical review of recent bird census work in Slovenia (PTtontelj) 59 First observation of the Lesser Yellowlegs Tringa flavipes in Slovenia (D. Denac) 61 Breeders of wet meadows at Medvedce im pour ing reservoir on Dravsko polje (M. \fogrin) 72 Autumn-winter breeding by the Raven Corvus c< in Maribor (F Bračko, F Janžekovič) 76 Rare bird species in Slovenia in 1994 Rarities Committee Report (A Sovine) 80 from the ornithological notebook Gavia stellata, Ardeola ralloides, Ciconia ciconia, Cygnus olor, Branta canadensis. Tbdorna ferrugin Gypsfulvus, Hieraeetus pennatus, Fhlcocherrug, Himantopus himantopus, Cahdris alpina. Sterna sandvicensis, Columba oenas, Dendrocopos leucotos, Oenanthe oenanthe, Lanius senator Ubežnice 86 Lonchura punctulata, Cailonetta leucophrys Ornitološko zanimivi kraji 88 Mestni log pri Metliki, Zgornji tok Lahinje (A. Hudoklin) Nove knjige 91 Janez Gregori "Zavarovani ribojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Sloveniji" (I.Geister) V Bejček, K Stastny, K. Hudec "Atlas zimniho rozšireni ptaku v Češke republice" (A. Sovine) Skrivnostna fotografija 93 Pismo uredništvu 94 Ornitološka kronika za leto 1993 97 (A. Sovine, D. Sere) Escapees Lonchura punctulata, Cailonetta leucophrys Ornithologically interesting localities Mestni log pri Metliki, Zgornji tok Lahinje (A. Hudoklin) New books Janez Gregori "Zavarovani nbojedi ptiči in uravnavanje njihovega vpliva na ribištvo v Slover (I. Geister) V Bejček, K. Stastny, K. Hudec "Atlas zimniho rozšireni ptaku v Češke republice" (A. Sovine) Mystery photograph Letter to the editorial board Ornithological chronicle 1993 (A. Sovine, D. Sere Fotografija na naslovnici: Škorec Stumus vulgaris (D. Sere) FVont cover: Starling Sturnus vulgaris (D. Sere) Vinjeta: Rdečenoga postovkaft/co vespertinus (D. Powell) Drawing: Red-footed Falcon Fälco vespertinus (D. Ftowell)