SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 9 de marzo - 9. marca 2006
PRVIČ V DRŽAVNEM ZBORU
Več slovenskih medijev je v poročilih s seje Državnega zbora RS v četrtek, 2. marca 2006, poudarilo, da je bil na njej prvič prisoten in tudi povabljen k besedi predstavnik Slovencev v tujini v osebi dr. Bianka Zorna . Na seji se je obravnavala tematika zakona o Slovencih izven državne meje, ki je do sedaj potekala v raznih delovnih telesih parlamenta. Sicer pripravljanje tovrstnega zakona sega več let nazaj, a jih ne nekdanja poslanska večina ne takratna vlada nista imeli interesa izglasovati.
Dr. Zorn je med drugim dejal:
Posebna čast mi je danapnja seja, ko boste predstavniki slovenskih državljanov obr^cvnavc^i ^n sprejemali krvvn^i zakon^, ki bo odslej skrbel za Slovence po svetu..
Ncgovcrjcm v^ v ^menu ptir^h ^n^stitucij c^v^lne ^ru^^e, ki delujejo v S^oven^iji ^n skrbij^o za Slovence v z^ejstvu ^n po svetu.. Drutvo Slovenija v svetu., R^aJ^aie^ova c^ru^^a, Svetovn^i slovenski kongr^es in Slovenska i^zsseljenska mct^ca so me ^zbr^cdi izmed mn^ogih Sloven^cev, ki živijo po svetu oziroma smo se že vrnili domov. To me posebej vesela, ker je bila odločitev soglasna, istoč^no pa mi tako sprejeta odločitev nalaga pe dodatno odgovornost.
Sloven^ci v matični domovi^ni ste že ob osamosvojitvi, ko ste posadi slovensko ustavo, izkazali voljo i^n pr^^na^nje, da smo Slovenci^, ki živimo zunaj državnih meja^, tudi pripadniki istega naroda. To voljo ste tu^i vklj^uč^^i v r^azne z^on^e ^n v Resolucijo.
Vel^iko ste se trudili pri ncstaCcmju z^ona. Seda^nja vlada RS pa si ^e pe posebej pr^^deva^a z^ ^^^elavo dokončne verzije.
Po novem ^on^u bo vod^^na vloga pripadala Ur^adu v^ade ^S za
Tudi parlamentarci na obisku
Od ponedeljka 13. marca se bo nahajala v Južni Ameriki delegacija Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Delegacijo sestavljajo predsednik komisije mag. Janez Kramberger (SDS), člana Drago Koren (NSi) in BoPtjan Zagorac (SNS), sekretarka Breda Mulec, v zastopstvu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pa gospa Suzana Martinez.
Običajno je že, da delegacija komisije obipče posamezne slovenske skupnosti po svetu. Tudi v prejpnji zasedbi je komisija vedno obiskala tudi Slovence v Argentini. Sedanji obisk ima pe poseben pomen, saj spoupada z obravnavo v slovenskem parlamentu zakona o Slovencih po svetu.
Delegacija se bo v ponedeljek in torek (13. in 14. 3) mudila pri Slovencih v Braziliji, v sredo pa bo
Mag. Janez Kramberger
pripa v Argentino. Tukaj bo imela stike z slovenskimi skupnosti predvojnih in povojnih izseljencev. Srečala se bo tudi z raznimi komisijami argentinskega parlamenta. V petek 17. bo srečanje z razprjenim Medorganizacij-skim svetom. V soboto bodo obiskali polo Franceta Balantiča v Napem domu v San Justu, ter slovensko zavetipče Rožmanov dom. V nedeljo bodo v Slovenskem domu v San Martinu. V ponedeljek obipčejo Slovence v Urugvaju; v torek pohitijo v Bariloče; v sredo pa se že vrnejo v Slovenijo.
Gotovo se nahajamo v novem obdobju razmerja med državo Slovenijo in rojaki, ki živimo po svetu. Ob dobrodopici delegaciji izražamo željo, da bi se medsebojni stiki, sodelovanje in zlasti odkritosrčno razumevanje in medsebojno spontovanje pe ojačilo.
Na Koro pkem že polovico podpore
Za izvedbo referenduma o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koropkem so od potrebnih 15.000 podpisov podpore zbrali že več kot polovico, Slovence v zamejstvu in po svetu, katerega bi v bodoče vodil minister je dejal koropki deželni glavar Joerg Haider v pogovo-brez listnice, in Komisiji DZ RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in ru za avstrijski državni radio ORF. Za Haiderja je tudi
bosta Svet Slovence v j
po svetu.. Pomembn^i posvetovaln^i telesi zamejstvu in Svet za Slovence po svetu.
Ven^dar stvari niso bile popolnoma dorečene i^n letos, ko samostojna slovenska država praznuje svoj 15. rojstni dam,, je že čas, da sprejmemo krovni zakon in s tem tu^di Jormaln^o vključimo Sloven^ce po svetu kot pravni subjekt v slovensko ^^on^odajo, obenem pa javn^o
pr^z^naimo obstoj slovenski^h skupnosti po svetu kot ncro^nega telesa^^
Slovenci, ki živimo oziroma smo živeli v tujini, zavestno in s trudom ter z ve^^k^m ču^tom slovenske pripadnosti go;jimo s^oven^stvo, ga ohr^a^nj^a^^o ^n posredujemo naslednjem rodovom z močno ^ljo, da bi s^oven^ska beseda ^n slovensko ču^tenj^e v tuj^n^i ne ^^u^^r^^o. V ta namen sm^o ustvarili slovenske osn^ovne, srednje i^n vi^sokoolske tečaje, slovenske pevske zborepportne reprezentcm^ce, gledcd■pke skupi^ne, planin^ska in lovska druptva^, radijske i^n televizijske oddaje, izdajali sm^o knji^ge, časopise in revije, u^stvarjali sm^o gospodarske zbornice i^n podporne jedn^ote, gr^adili sm^o srediiča i^n pe in pe bi lahko ncptevcd. Vse to, seveda, z lastnimi sredstvi i^n s prostovoljnim delom - vedno v prvstem čcsu po napornem de^cvn^^ku ^n borbi z^ vsckdc^nji krv^h. To ^elo ^n slovensko ^est pa posredujejo prihajajočim rv^ovo^^
V čcsu od oscmosvojjitve smo pr^ča vr^cčc^nju S^oven^cev o^^toma pr^hajc^nju potomcev i^^seljjencev, ki so, čepr^cv rojen^i n^a tujcih tl^eh, ohr^c^n^ili slovensko zavest tcko moč^o, da so ču^t^^ipotrebo po ,,vrm^^tv^" na ^^ljo svojih predn^ikov. Zato po^dr^cvljamo v z^onu tu^^i poglavje, ki zajema repctriacijo. Repctriacija v smislu simbolnega povabila Republike Slovenije, da se Sloven^ci^, ki so nekoč od lchko tudi vrnejo domov.
Slovenija bi morala biti zcdnteresir^crnM, da se vrne čim več Sloven^cev, ki čutijo slovensko.
Zal, 72:. člen z^tkona namen^ca Ji^nančno podporno le Sloven^cem i^z (^ržav, z^a katere se ugotovi, da so v hu^^i gospodarski ciipo^^t^čn^i kr^^i in/cii Sloven^cem, ki lchko doprinesejo k r^a^voju ^n u^velj^cv^tvi Republ^ike Slovenije. Tako r^czl^kovcmje med Slovenci je te^ko r^czuu^m-ljivo in neumestno.
Z večjo naselitvijo Slovencev iz sveta bi prispevali k nevanju m^n^ogih z^dalpnjih te^: ^oln^^^i bi nekcter^a prnsta ^e^ovna mesta, ki ^h napi državljani nočejo zcsedcti^, s preselitvijo mladih druži^n z več otroki bi pomagali pri reevcnju stcra^nja populacije in nizke rodn^osti. Sloven^ci, ki so sepolcli v tu^ni, bi svoje znanje pri^nesli v Slovenijo.
Zakon, ki ga boste obravnavcdi^, sicer ne predstavlja novosti. V sosednih državah imcjo i^^eljenci urejen status že več desetletij. Izvolitev z^ona bo l^e por^avnava nekega ^olga, kar so dru^godpo Evropi že z^^cvnaj nare^il^. Opozoril bi pa na pobudo komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu ^n v svetu^, ^a se prou^či mož^nost u^red^tve stalnega pre^stcvn^^ka S^oven^cev v ^mej^stvu ^n po svetu.. Izvolitev stalnega posl^cn^ca, pre^stcvn^^ka i^zseljencev, predstavlja n^ov ^^^iv. To je edina zagotovitev, ^a se ^on sprem^eni,, ob upTStevanju resn^^čn^^h potreb izseljen^cev. Za njen^o uresničitev si bomo pe posebej pr^^^vcli^
jasno, ,,da ne bomo uvedli repitve pod 15 odstotki" manjpinskega prebivalstva za dvojezično topografijo. To naj bi bil tudi ,,vzgojni ukrep" za ustavno sodipče, je poudaril Haider.
Na referendumu naj bi se povprapalo, ali se dvojezične krajevne table postavijo v občinah s 15-^el sl^ovenskegaodstotnim manjpinskim deležem, in tam samo v krajih s 15 odstotki Slovenci, ali se postavijo v občinah z 20-odstotnim manjpinskim deležem, in tam samo v krajih z 20 odstotki slovenske manj-pine, ali pa se sploh ne postavijo in vprapanje dvo-jezičnih krajevnih napisov s tem ostane odprto.
Na vprapanje novinarke, kako naj se odločijo na referendumu tisti, ki so za izpolnitev določb avstrijskega ustavnega sodipča, da je dvojezične krajevne table potrebno postaviti že pri okoli deset odstotkih manjpinskega prebivalstva, je Haider menil, da ,,lahko na glasovnici pripipejo, da vidijo alternativo ali pa se referenduma sploh ne udeležijo".
Za Haiderja sicer repitev pod 15 odstotki ne pride v poptev. Ustavno sodipče namreč sploh nima za-
konodajnih pristojnosti, zato naj bi bil to tudi ,,vzgoj-ni ukrep" za ustavno sodipče. ,,V Avstriji vlada demokracija, zato ima ljudstvo zadnjo besedo," je zatrdil deželni glavar na avstrijskem Koropkem. Po njegovem lahko določijo potrebni delež manjpinskega prebivalstva za dvojezične krajevne table do 25 odstotkov.
Po ocenah pravnikov mora koropka deželna volilna oblast sicer pe preveriti, ali je povprapevanje sploh dopustno. Rezultat referenduma ni zavezujoč.
PRED DUNAJEM
Dvojezične table, ki so zanetile spor na avstrijskem Koropkem, so dosegle tudi Dunaj. Na avtocesti A2 na obrobju avstrijske prestolnice se je namreč ob tabli, na kateri je v nempčini označena smer ,,Nach Kaernten" pojavila pe tabla s slovenskim prevodom ,,Na Koropko", poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Na zahtevo ob-lasti avstrijske Koropke so nato odstranili slovensko dopolnilo, zgolj nempko tablo pa povipali, da ji nihče ne bi mogel pridati slovenskega napisa.
Zakon o Slovencih zunaj meja
Poslanca Nove Slovenije Drago Koren in Mojca Kucler Dolinar sta na novinarski konferenci v Ljubljani spregovorila o predlogu zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, v zvezi s katerim je državni zbor opravil drugo obravnavo. Strinjala sta se, da je zakon zelo pomemben, pri tem pa omenila, da med drugim uvaja položaj ministra brez listnice.
Ker je spomnil Koren, v 15 letih samostojnosti Slovenija pe ni uspela uresničiti dolžnosti do Slovencev v zamejstvu in tujini. Po mnenju Korena so ti Slovenci veliko prispevali v obdobju osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje slovenske samostojnosti. Odnose z njimi je potrebno urediti, saj navsezadnje rojaki že vrsto let ohranjajo slovenstvo, materin jezik, slovensko kulturo in narodno zavest, je dejal.
Po besedah Mojce Kucler Dolinar gre pri zakonu za prvi resnični pravni akt, ki predstavlja tudi določeno priznanje Slovencev v zamejstvu in po svetu ter spodbudo pri uresničevanju njihovih prihodnjih ciljev.
Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu mora voditi minister, ki tudi sodeluje na sejah vlade in tako sodeluje pri sprejemanju odločitev na vseh področjih, ki se nanapajo na Slovence v zamejstvu in po svetu.
Kot je pe dejala Dolinarjeva, v stranki repitve, ki jih prinapa zakon, ocenjujejo kot optimalne. Pozna pa se, da gre za kompromis in rezultat dolgoletnih prizadevanj, kar vedno ne prinapa ,,plusov". Po njenih ocenah se tudi pozna, da se je v zadnjih letih se je na čelu urada vlade za Slovence v zamejstvu in posvetu zamenjalo 12 državnih sekretarjev. Po mnenju stranke je nastopil čas, da se to vprapanje uredi, zato tudi podpirajo predlog o uvedbi ministra brez listnice.
Koren si nadalje pe želi, da bi se ptevilo poslancev v DZ zbor povečal za dva poslanca, z 90 na 92, torej s predstavnikoma zamejstva in izseljenstva. Na vprapanje, kdaj v skladu z napovedmi namerava vložiti predlog za spremembo ustave, je pojasnil, da tega v NSi pe niso storili, si pa bo sam prizadeval, da se bo to zgodilo.
BERI_
60 let primorskega tiska............................
2
razgovor z ministrom za šolstvo rs...............3
jesenice, mesto skozi čas........................4
kaj je pravzaprav bolezen norih krav... 4
Dvakrat pri Lepi Vidi
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
(Od napega dopisnika)
Devin je čudovit kotiček na severu Jadranskega morja. Je pa tudi pe mnogo več kot le biser Stvarnikovega dela. Je zgodovinski kraj, kulturna postojanka, je eden izmed (pe) vidnih krajev, kjer slovenska trdoživost priča o svojem narodnem ozemlju. Več stvariteljev slovenske besede je v ta del slovenskega Primorja postavilo literarni lik Lepe Vide.
Devinski grad sicer ni bil nikoli v lasti slovenskih plemičev, je pa vedno bil povezan s slovenskim okoljem (pa ne samo zaradi tlake ...). Tudi danes je PE tako, saj so 60. obletnico slovenskega demokratskega tiska zamejske Primorske, v katero je vključena tudi 10-letnica izhajanja tednika Novi glas, praznovali v konferenčni dvorani gradu, ki je včasih budno pazil na dogajanja v Tržapkem zalivu, danes pa je prostor, kjer lahko spoznavamo del zgodovine in poslupamo predavanja ali koncerte.
V četrtek, 26. januarja je goripka Mohorjeva pripravila proslavo, da obeleži prvih pestdeset let slovenskega povojnega demokratskega tiska. Kaj to pomeni in kaj vse zaobsega, je v svojem nagovoru povedal Marko Tavčar z natančnimi in izčrpnimi podatki. Od prvih poizkusov takoj po končani drugi svetovni vojni pa do Katolipkega glas in Novega lista, ki sta se leta 1995 združila v Novi glas. Proslave se je udeležilo veliko rojakov, ki se zavedajo važnosti slovenskega tiska za slovensko manjpno v Italiji. Prisotne so bile vidne osebnosti javnega življenja; pozdravili in čestitali so k obletnici: goripki nadpkof Dino de Antoni, generalni konzul RS v Trstu Jože Šupmelj, Rudi Merljak iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, senator v rimskem parlamentu MilopBudin, v imenu Zveze italijanskih katolipkih tednikov (FISC) Andrea Bellavite (najprej v slovenpčini, pele nato v italijanpčini!), devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret ter predstavnika krovnih organizacij dr. Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavpč (SKGZ). Simbolično priznanje za ves trud so dobili odgovorni uredniki nekdanjih tednikov Dupan Jako-min in Drago Legipa ter Novega glasa Andrej Bratuž. Slovesnost so poživeli
Dr. Legipa pri podpisovanju knjige.
Ob njem hčerka Alenka in nečak Martin Brecelj.
vložki pevskih skupin Musicus in Ano ur'co al' pej dvej.
Druga slovesnost je bila 19. februarja, ko je Mohorjeva - ne v grajskih dvorani, ampak v bivpem grajskem rastlinjaku, ki ga, prenovljenega, uporabljajo devinski pevski zbori — predstavila knjigo z izbranimi članki javnega delavca in politika, časnikarja dr. Draga Legipe Ne zapečkarji, ampak protagonisti ob njegovi 80-letnici. Prireditev je bila v sklopu slovenskega kulturnega praznika.
Za začetek sta mu zbora Ženski pevski zbor Devin in Fantje izpod Grmade pod vodstvom Iva Kralja zapela zdravico za visoko življenjsko obletnico.
Dr. Legipa je vse svoje življenje stal v prvi bojni vrsti za pravice slovenskega človeka na ozemlju, ki je za mejo ostal pod italijansko oblastjo. Bil je devinski občinski svetnik in kar dva mandata tamkajpnji župan, ves čas izhajanja tednika Novega lista njegov odgovorni urednik, časnikar na informativnem oddelku slovenskega radia Trst A in več let tudi odgovoren za informacijsko službo v slovenskem jeziku, večkratni predavatelj na Študijskih dnevih v Dragi. S svojo besedo je nekoč vplival pri izbiri novega pkofa, ki bi ne bil tako nasproten Slovencem, kot je bil predhodni. Njemu gre — med mnogimi drugimi
— zasluga, da smejo časnikarji slovenskih medijev v Italiji strokovni izpit polagati v slovenskem jeziku! On je tudi zaslužen za pobudo, da sta se pred desetimi leti spojila tradicionalna tednika in za nastanek Novega glasa.
Iz tega seznama že lahko razberemo, da je imel Jože Horvat (nekdanji časnikar Dela in Slovenca, danes podsekretar na ministrstvu za kulturo RS) precej dela, ko je iz plodovitega časnikarskega opusa izbiral prispevke. Tematika je tako manjpnska kot globalno slovenska, nanapa se tako na slovensko kot italijansko politiko, -skratka: na vse, kar vpliva na življenje posameznika in skupnosti. Uvodne besede je prispeval Jurij Paljk, nekdanji „učenec" dr. Legipe in sedanji glavni urednik Novega glasa.
Na predstavitvi je spregovoril tudi jubilant. Njegove besede so se nanapale na to, za kar se je vse življenje trudil: dati od sebe to, kar imamo najboljpega; brez tega ne bomo preživeli. Niso manjkale tudi besede o maternem jeziku, katerega sam z ljubeznijo goji. Tudi svojim sodelavcem je vcepljal „vztrajno, profesionalno brezhibno, vrednostno jasno pisavo — kakor tudi navdih in obvezo za zvesto, nikoli omahljivo ljubezen do jezika in slovenskih ljudi, izražajočo v budni skrbi za njun obstoj in razvoj".
Večer je vodil pesnik Aleks Pre-garc, ki je ob 100-letnici smrti Simona Gregorčiča recitiral nekatere njegove pesmi, pianistki Veronika in Petra Grassi pa sta ga popestrili z glasbenimi vložki.
Na sedežu devinskih zborov je ob tej priliki razstavljaj svoje stvaritve tržapki likovnik Edi Žerjal. Enajst marin je nosilo skupen naslov Dom Lepe Vide. Dela, kombinirana tehnika akvarel s svilenimi papirji, se nanapajo na obalo okoli Devina pa mimo Brega, Nabrežine proti Trstu. Kot je povedal predstavitelj Marko Tavčar, je v njih najti lepoto, kot jo je napa Lepa Vida, ko se iz tujine, v kateri ni napa sreče, vrne domov iz ljubezni do svojih krajev in ljudi.
Polna dvoranica je ob koncu zaživela v prijetnem domačem pogovoru ob krapkem prputu in zlatem pridelku vinorodnega okolipa.
GB
TONE MIZERIT
Finančni minister leta v Evropi
V Vili Podrožnik je potekala podelitev priznanja ,,fi-nančni minister leta v Evropi", ki ga je ministru za finance dr. Andreju Bajuku izročil Brian Caplen, urednik britanske revije The Banker, skupine Financial Times.
Urednik Brian Caplen je po predstavitvi revije The Banker, ki letos praznuje 80. letnico obstoja in se jo dobi v 140 državah in na vseh ključnih svetovnih gospodarskih dogodkih, kot npr. v Davosu, obrazložil podelitev priznanja.
Uvodoma je dejal, da je namen nagrade za finančnega ministra The Banker nagraditi finančne ministre, ki so gospodarstvo v svojih državah popeljali naprej v včasih težkih okolipčinah. G. Bajuk je prav gotovo zaslužen za napredek Slovenije. Dosegel je zmanjpanje proračunskega primanjkljaja na 1,7 BDP, kar je veliko manj od prvotno napovedanih 2,1 odstotka.
To je zahtevalo odločne korake, tudi kar se tiče zmanjpanja javne porabe. Prevzem evra, je leta 2005 pomenil pomemben cilj za Slovenijo in g. Bajuk je odigral drastično vlogo pri zagotavljanju maastrichih kriterijev. Politika je nadloga za ptevilne finančne ministre povsod po svetu. V Sloveniji imate koalicijo ptirih političnih strank, kar zahteva veliko pogajanj in kompromisa, da bi pripo do dogovora.
Mogoče je največji dosežek g. Bajuka ta, da je sledil svoji poti, navkljub politiki. Zaradi vseh navedenih razlogov mi je v veliko čast, da lahko g. Bajuku podelim nagrado revije The Banker za finančnega ministra leta v Evropi 2005.
Dr. Andrej Bajuk je po prejemu nagovoril zbrane. Zahvalil se je uredniptvu The Bankerja. ,,To priznanje razumem kot priznanje dosežkom Slovenije na področju javnih financ v letu 2005" je dejal. Opisal je delo vladne koalicije na ospodarskem, finančnem in tudi davčnem področju. „Zavedam se, da to ni delo enega človeka, vesel sem tega priznanja. Vem, da to ni priznanje samo eni osebi, marveč celotnemu ministrstvu za finance in mojim sodelavcem, katerim se ob tej priložnosti zahvaljujem. Predvsem pa je priznanje slovenski vladi, ki je znala te stvari uresničit in držati besedo za stvari, za katere smo se zavezali" je izjavil. Z besedami „ponosen sem na vse svoje sodelavce," je dr. Bajuk zaključil nagovor.
Podelitve so se udeležili predsednik Državnega zbora, ministri, državni sekretarji, poslanci Nove Slovenije in evropska poslanca, predstavniki domačih in tujih medijev.
So dogodki, ki na nek način predstavljajo prp pomen družbenega delovanja. So kot neke vrste simbol, ki nam pooseblja težnje in razvoj neke družbe. Tak je gotovo primer sodbe vodje vlade prestolnega mesta Buenos Aires, ki je te dni dosegla svoj razplet.
Kot že tolikokrat. Nap list ima kar nekaj prednosti, a eno vidno slabo stran. Zaključujemo ga v ponedeljek in tiskamo v torek, nekateri naročniki ga berejo že v sredo, mnogim pa pride v roke peIe naslednjo nedeljo. S tem so politične dnevne novice že zastarele in kar na naph straneh napovedujemo, se je medtem že zgodilo. Tak je tudi primer sodbe, katere predmet je Anibal Ibarra, vodja vlade avtonomnega prestolnega mesta. V trenutku, ko bo nap list tiskan in na poti razpečave, bo že znano, ali ga je posebna sodna komisija petnajstih članov obsodila ali ne. Potrebni sta dve tretjini, torej deset glasov, da ga odstavijo. Če opozicija tega ptevila ne doseže, bo ostal na svojem mestu do konca mandata.
Kaj je bistvo. Vse se je začelo tistega usodnega konca leta, ko je požar uničil koncertno dvorano in plesipče ,,Republica de Cromagnon". V požaru in na posledicah strupenih plinov je napo smrt 194 mladih, ki so se zbrali na koncert znane band ,,Callejer-os". Ko se je stvar začela raziskovati je pripa na dan veriga korupcij, sprenevedanja in podkupovanja, kjer so se znape mestne kontrolne oblasti, policija in gasilci. Nihče ne more reči, da ni vsaj delno so-kriv. Odstopil je mestni tajnik, ki bi moral skrbeti za ta resor, bili so prizadeti policijski in gasilski funkcionarji. Sprožil se je kazenski postopek, ki pe nekaj časa ne bo zaključen, a vzporedno se je začel politični postopek proti vodji mestne vlade kot najvipemu odgovornemu za red in normalno življenje mesta. Anibal Ibarra se je tako znapel sredi viharja, ki ga ni pričakoval.
Simbol. Primer nesrečnega požara in sledečega političnega postopka je tipičen za Argentino. Gotovo tudi pe kakpno drugo državo, saj podobnega primera ni manjkalo ob zadnjem božiču v Sloveniji. In z nekega vidika je bolje, da pisec teh vrstic pe ne pozna razsodbe, ker je pisanje tako lažje. Anibal Ibarra je postal neke vrste svetopisemski spravni kozel, ki mu je bilo treba naprtiti vse grehe družbe in ga spoditi v politično pupčavo. Na čelu tega gibanja je stala skupnost starpev umrlih, ki zahtevajo neke vrste zado-pčenje za toliko trpljenja in toliko uničenih m adih živ-
ljenj. Politična opozicija proti Ibarri, ki je danes večinska v mestnem svetu, pa je ta vihar izkoristila, ujela veter v svoja jadra in skupala „župana" odstaviti. V dogodku kjer so (smo) vsi krivi, so napi figuro, ki naj to krivdo prevzame in poosebi. Politična sodba, ki se prvič izvaja (celo pravilnik je bil nepopoln in ga je bilo treba sproti dopolnjevati), je bila precej skaljena in vemo, da se v kalnih vodah dobro ribari.
Sprenevedanje. Je Ibarra kriv in zasluži da ga odstavijo? Odgovor je težak in zahteva osebno presojo. Res je, da riba začne smrdeti pri glavi, a kolikpna je krivda glave za smrad, če je gnilo vse telo. Tak je primer te afere. Ko je vodja opozicije Mauricio Macri, ki je izgubil zadnje mestne volitve proti Ibarri dejal, da se njemu kaj takega ne bi zgodilo, smo videli mnogo nejevernih nasmehov. Krivda Ibarre pa ni toliko v požaru Cromagnona kot v tem, da je temeljil svoji dve kampanji na boju proti korupciji, pa na tem področju ni opravil skoraj ničesar. Še več, vsa poznejpa kampanja proti plesnim in koncertnim lokalom je bila le delno uspepna. Kdor vsaj malo pozna ,,buenosaire-pko noč" ve, da pe danes ogromno koncertnih lokalov ne izpolnjuje minimalnih predpisov, pa vseeno delujejo na podlagi korupcije in podkupovanja. Sprenevedajo pa se vsi, vključno starp, ki nikdar niso vprapali kam gredo njihovi otroci, in če so kraji in lokali v katere zahajajo varni ali ne, dostojni ali ne. Čeprav je res, da je danes taka kontrola nad mladimi vedno težja, ker vsa družba vleče v nasprotno smer. A to je tema druge, daljpe in globlje debate.
Grenak papir. V sporu z Urugvajem zaradi papirnic na mejni reki je tudi pripo do premikov. Potem, ko je predsednik Kirchner ob otvoritvi redne dobe parlamentarnega zasedanja javno zaprosil, naj za tri mesece ustavijo gradnjo, da odprejo pot dialogu, je nasprotna stran pokazala pripravljenost. A urugvajski predsednik zahteva, naj Ar-gentinci najprej končajo z blokado mostov med obema državama. Vendar am-bientalistične skupnosti v provinci Entre Rios niso pripravljene da bi popustile, dokler se gradnja ne ustavi. Pomagala ni niti propnja guvernerja Bustija. Zavedajo se, da če ne bi nastopila civilna družba, bi danes gradnja potekala nemoteno. Ne zaupajo ne provin-cijski ne državni vladi in se bojijo, da bi jih končno pustili na cedilu. Kot že tolikokrat, se tudi v tem kaže globoko nezaupanje civilne družbe do oblasti.
SLOVENCI V ARGENTINI
RAZGOVOR: MINISTER DR. MILAN ZVER
ff
Da bi se razdalje zmanjpale"
Ob priložnosti potovanja, ki ga minister za polstvo in pport RS, dr. Milan Zver opravlja v Argentini, smo mu pred odhodom in med obiskom stavili nekaj vprapanj. Tukaj njegovi odgovori:
Gospod Minister, kak pen je namen vapega obiska?
Osnovni namen je obisk naph izseljencev v Argentini, seveda pa imam dnevni red poln tudi z drugimi stiki, tudi z različnimi predstavniki republike Argentine. Predvideni so pogovori z ministrom za izobraževanje, znanost in tehnologijo g. Filmusom, z rektorjem univerze v Buenos Airesu dr. Jaim Etcheverryjem in pa pe z nekaterimi drugimi. Tako bo tudi dvostranski, meddržavni vidik dobro poudarjen. Vsekakor pa se najbolj veselim srečanja z napmi rojaki, ki sem ji obiskal že pred dvanajstimi leti, leta 1994.
Kaj menite o pomenu osnovnopolskih in srednjepolskega tečaja v Argentini in drugod po svetu?
Te Tiole so izrednega pomena. Slovenija podpira različne tipe pol, tudi po Evropi, pri narah zamejcih, v različnih državah: Švici, Nemčiji ... Argentina je nekaj posebnega. Tu so leta in desetletja Slovenci sami brez pomoči matične države vzdrževali odličen polski sistem. Bil sem presenečen leta 1994, ko sem na lastne oči in upesa videl in slipal, kako se najmlajpi pogovarjajo v izborni slovenpčini, kako zares lep jezik je ohranila napa skupnost v Argentini. Če bi primerjal njihov odnos do lastnega jezika in kulture s Slovenci drugod po svetu, bi res lahko rekel, da so nekaj posebnega, zlasti v primerjavi z ZDA, Kanado in Avstralijo. Ravno zato bom ob obisku podelil vrsto didaktičnih in učnih pripomočkov za slovenske učence in učitelje. Skratka, izjemen pomen imajo za ohranjanje slovenske kulture te pole po svetu.
Kakpno je zadržanje Slovenije do izseljenskih polskih sistemov, ki ne spadajo pod okrilje ministrstva, kot v Kanadi, Avstraliji in predvsem Argentini?
To so različni modeli za poučevanje materinpčine v tujih državah. Tu v Argentini ste oblikovali res svojsten model, ki je bil zelo dober. Danes mora država bolj pomagati, kot je nekoč. Prej je bila država neprijazna do skupnosti v Argentini. Danes lahko pomaga tudi na gmotni način, predvsem z učnim gradivom. Sam sem na tem potovanju prinesel večjo količino učbenikov za vape pole. Seveda to gotovo ni dovolj. Danes so potrebe večje. Matična država mora na vse načine podpirati ta prizadevanja in bo to tudi storila. Ob obisku želim ugotoviti tudi druge potrebe: ali so ti učbeniki za učenje slovenpčine kot drugega jezika ustrezni, ali potrebujejo tudi slovenske učbenike za druge predmete. Želimo vzpostaviti oz. poglobiti sodelovanje tudi na drugih področjih. Recimo s poletno polo slovenskega jezika. V prvi polovici avgusta bomo organizirali to polo za otroke od 7. do 17. leta. Želimo tudi spodbuditi učitelje, da se udeležijo seminarjev,
da se intenzivneje povezujejo z osnovnimi polami v Sloveniji in glede na to, da je sodobna komunikacijska tehnologija tako razvita, da se prek spletnih strani drugače povezujejo učenci med seboj in tudi z učitelji. Skratka želel bi, da so učenci v Argentini skupaj z učiteljskim zborom čimbolj integrirani z matično domovino.
Vedno bolj pereče je tudi vpra panje poučevanja slovenpčine za otroke, ki tega jezika ne prejemajo zadostno v družini. Pa vidimo, da v Sloveniji obstojajo učbeniki z izhodipčem anglepkega ali nempkega jezika, ne pa ppanskega, ki je za nas temeljni jezik.
Imate popolnoma prav. Mi moramo razviti v Sloveniji učbenik, ki naj služi za poučevanje Slovenpčine kot tujega jezika, ki pa upopteva kot izhodipče ppanpčino. Vemo, da je vedno več otrok, ki jezika ne obvlada. Zavod za polstvo Republike Slovenije že dela na tem in bomo to tudi izpeljali.
V stikih med matično domovino in na po skupnostjo je včasih opaziti, da se tudi v polskih zadevah funkcionarji iz Slovenije obračajo na posamezne osebe, ne pa na krovno organizacijo in polsko vodstvo. Ne bi bilo pozitivno, da bi obstojali neki stalni kanali dialoga na tem področju?
Gotovo je treba imeti vedno odprte neke kanale. Morda se je dogodilo, da je kdo krajpal pot na tak način, da se je obrnil na privatno osebo. A jaz sem za to, da se te uradne poti odprejo in da to normalno funkcionira.
Dr. Milan Zver, va p resor je tudi pportni. Doslej sta bili v okviru civilne družbe izvedeni dve „svetovni prvenstvi" izseljenskih ekip v nogometu. Nekajkrat se je s strani argentinskih Slovencev govorilo o „izseljenskih olimpiadah" v raznih pportih, kot imajo Izraelci svoje ,,Makabejske igre". Ima ministrstvo kakpne predlog, kakpno mnenje v tej smeri?
O tej ideji sem lani govoril tudi s častnim konzulom RS v Buenos Airesu, g. Hermanom Zupanom, ki je bil na obisku v Sloveniji. Dogovorila sva se, da bova poskupala tudi na področju pporta vzpostaviti tesnejpe odnose in upam, da bo moj obisk prispeval k temu. Ravno o tej ideji sva se pogovarjala, o tovrstni olimpiadi. Mislim, da bi lahko Slovenija bolj aktivno, tudi materialno, podprla ta srečanja. Meni se je zdela ideja, o kateri sem takrat prvič slipal, zelo privlačna. Ne vidim vzroka, da ne bi Slovenija, ki ima po svetu pol milijona ljudi, omogočila takpnega srečanja na pportni ravni. Šport je nek način integracije. Država sicer ne more vsega pokriti, je pa gotovo,, da lahko pri tem sodeluje, soorganizira in sofinancira. Če se dogovorimo z argentinskimi Slovenci in pe z ostalimi po svetu, da to naredimo, bo slovenska država to podprla. Tako bi lahko imeli neko olimpiado izseljencev.
Kaj pa neke vrste polske olimpiade, kjer bi imeli tekmovanje v znanju med izseljenskimi dijaki?
Jaz za taka tekmovanja v tem primeru nisem preveč navdupen. Veste, v različnih državah obstojajo različni učni sistemi in bi tako tekmovanje lahko vzbujalo kakpne neprijetne občutke. Bolj se navdupujem za pportna tekmovanja, ali pa za srečanja, kjer znanje ne bi bilo v ospredju.
Gospod minister, prosim pe za zaključno misel.
Jaz bi želel, da bi se te kulturne in človepke razdalje med Argentino in Slovenijo pe bolj zmanjpale. Sedaj imamo sodobno tehnologijo. Otroci lahko med seboj komunicirajo po elektronski popti, se pogovarjajo. To vezo
Srečanje z učitelji
V nedeljo, 5. marca je bilo prvo večje srečanje učiteljev in profesorjev slovenskih pol z ministrom dr. Zverom. Odvijalo se je v rezidenci slovenskega vele-poslaniptva v Argentini. Srečanje je vodila odpravnica poslov, ga. Jana Strgar. Poleg ministra sta bila prisot-
San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kas-telic.
Sledila je pogostitev vseh navzočih. Preden pa so se razpli, so prisotni navdupeno in ganjeno zapeli pe napo izseljensko himno "Slovenija v svetu".
Minister je prejpnji dan
na tudi vodja kabineta Peter Debeljak in poojblapčeni minister Vojislav Šuc, Direktor za Severno in Latinsko Ameriko in Caribe na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.
Minister dr. Zver je v prisrčnem nagovoru orisal pogled domovine na napo skupnost in nape polstvo, čestital učiteljstvu ob delu in žrtvi za slovenstvo in jih vzpodbujal naj v tem vztrajajo. Obljubil je pri tem vso podporo matične države.
Srečanje je z nekaj pesmi popestril pevski zbor iz
že obiskal Slovensko vas in tamkajpnjo Baragovo polo. Sedaj bo odpel pe v Rosario in Mendozo. Po povratku in uradnih srečanjih z argentinskimi oblastmi pa pe Slovensko Pristavo in Pre-pernovo polo. Prisoten pa bo tudi na otvoritvi srednjepolskega tečaja, po katerem bo imel srečanje s profesorji in v nedeljo 12. na začetni proslavi slovenskih osnovnih pol, kateri bo sledil nov sestanek z učitelji.
Minister se bo vrnil v Slovenijo v ponedeljek 13. marca.
bi morali poudariti veliko bolj, ker nam tehnologija vse to omogoča. Slovenijo lahko vi postavite za mizo. Te možnosti moramo izkoristiti. Vapa generacija in predvsem pe starejpa je živela s Slovenijo v srcu in v spominu. So jo imeli radi, ker so jo doživeli. Mlajpe generacije tega nimajo. Moramo ji poiskati nadomestek, da jo bodo imeli radi, da bodo radi prihajali v Slovenijo, čutili slovenske korenine. To pa danes ni lahko. Danes mladi oblikujejo identiteto na drugačne načine, ki so popolnoma neprimerljivi z napo generacijo ali pa s starejpo. Zato moramo poiskati načine, da bi jih integrirali v slovensko družbo. Moderna tehnologija in pa ta pportna in družabna srečanja, o katerih smo govorili, so najboljpi način, da mlade spravimo skupaj in jih povežemo med sabo in s Slovenijo.
Pogovarjala sta se: v Sloveniji Matjaž Merljak v Argentini Tone Mizerit
BRALI SMO
Razmipljanja o „Bajukiandu^
BOJAN GROBOVŠEK
Argentinska zgodovina je za kaj takega ustvarila ugodne razmere. Argentina, ki si pele v zadnjem obdobju dejansko zaveda, da je del Južne Amerike, je zelo dolgo sebe dojemala kot podaljpek Evrope. Spričo tega in spričo nenehnih kriz je nastala kolektivna zavest, da so Evropejci, ki jih ostali svet imenuje Argentince, v Argentini le začasno. Dolgo, pravzaprav zelo dolgo, Argentina ni bila nikjer. Bila je, in pe danes je precej tako, planet Argentina. Nizki stopnji patriotizma in sodobnega občutka državnosti, ki je v Argentini opazno nižja kot v njenih sosednjih državah, so po prepričanju nekaterih doprinesli svoje tudi italijanski emigranti. Z njimi naj bi v Argentino prihajala -tako nekateri- italijanska brezbrižnost do večje skupnosti, imenovane država. Argentini skratka ni uspelo, da bi postala talilni lonec evropskih emigran-
(3)
tov. Ostala je dežela Italijanov, Špancev, Ircev, Slovencev, Nemcev, Hrvatov, Liba-noncev, Sircev in drugih ter njihovih klubov in kulturnih ustanov.
Vse to več ali manj dejansko drži. Kot je verjetno tudi res, da je socialna in politična zaprtost slovenske skupnosti posledično in občasno precej časa oteževala skupinsko integracijo ali pač integracijo posameznikov v pirpo okolje. Istočasno pa so bile in pe vedno so slovenske ustanove, obdane z nestabilnim svetom hitro se spreminjajočih in propadajočih vrednot, lahko varen socialni pristan za posameznika in družine.
Podobno velja za vse skupnosti v Argentini kot tudi velja za del slovenske skupnosti, ki svoje poreklo vleče iz časa izpred druge svetovne vojne. Gotovo pa je in drži, da je tisti del slovenske skupnosti,
ki vleče svoje poreklo iz časa po drugi svetovni, pa naj bodo razlogi in motivi za to takpni ali drugačni, pokazala in dokazala enkratno trdoživost. Zaradi te trdoživosti, ki temelji predvsem na zvestobi slovenski kulturi in jeziku, so Slovenci in Slovenija v Argentini neredko bolj prepoznavni ter spoptovani kot marsikje v Evropi. Zaradi te trdoživosti, ki je dočakala predvsem samostojno Slovenijo pa pe njeno včlanitev v EU, je Slovenija v Argentini danes pe toliko bolj razpoznavna. Vse to pa je v danapnjem času, ko se posameznik v ozračju zglobalizirane vrednostne plehkosti in zmedenosti ozira za nečim trdnejpim in trajnejpim, povzročilo, da se v Argentini k slovenskim koreninam in ustanovam vračajo celo posamezniki, ki so pele pred kratkim odkrili, da so sploh slovenskega porekla.
Čeprav se v teh časih, ko naj bi bili vsi virtualni in ,,cool", morda mnogim slip patetično, bi bilo prav, da se Slovenija občasno ne le simbolično pokloni vsem tistim, ki so skozi desetletja in praviloma prostovoljno in brezplačno v Argentini vzdrževali in skrbeli za pouk slovenpčine,
za kulturna druptva in njihovo dejavnost, za publikacije v slovenpčini in nasploh za slovenske domove. Takih je bilo na stotine, in k takim vsekakor sodijo tudi slovenski duhovniki.
Občasna poročila in prikazi o ,,slovens-kem argentinskem čudežu" so v Sloveniji, kjer smo preokupirani predvsem s tem, da bi drugi Evropejci opazili slovenski čudež v Sloveniji, ki pa bo — oh, krivična Evropa -ostal zakrit vse dokler nas bosta razganjala neskromnost in lastna namipljena veličina, vendarle načela predstavo o tem, da so po drugi svetovni iz Slovenije v Argentino odpli izdajalci slovenskega naroda. To predstavo je seveda razpirjal nekdanji slovenski režim natanko vedoč, da je izdaja slovenstva, izdaja jezika in kulture blede in mučene matere Slovenije najhujpi greh na lestvici slovenskih grehov. Kdor izda svojo mater Slovenijo je pač izdajalec, renegat in izrodek. Tako se je stoletja dolgo glasilo izročilo slovenske politične kulture z edip-ovskim vložkom. Le kakpni izdajalci pa so takpni, ki pe po petdesetih letih tam daleč v pampi in pod Andi vztrajno učijo svoje
Nad. na 4. str.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Jesenice z okolico
FRANCI MARKEŽ _
Iz čistega lokalpatriotizma bom začel opis krajev z Jesenicami. Rojen sem bil sicer v Ljubljani, a tega so bili krivi mama, ki so se ravno takrat mudili v slovenski prestolnici, meni se pa ni zdelo lepo, da ne bi bil pri mami ob slovesnem trenutku mojega prihoda na svet. (Mimogrede bi omenil, da je ob istem času in v isti bolnici zagledala luč sveta teta Matjaža Čeča, ki bo vso to pisarijo tiskal). Živel in rasel sem pa na Jesenicah — do 8. leta — in zato sem se vedno imel za mepčana proletarskih Jesenic.
Mesto Jesenice leži v ozki dolini med strmo Mezaklo — z najvipim vrhom Jerebikovec, 1593m — in Karavankami. Dolina je ravno toliko proka, da lahko teče po njej Sava Dolinka in da je speljana železnica in pa cesta, sedaj avtocesta. Tok Save in rude v bližini so omogočili, da se je tu razvilo železarstvo, ki se je začelo že v rimski dobi in je dalo svoj pečat Jesenicam, Jeseničanom in okolici.
Železno rudo so kopali v pobočju Karavank in tam postavili tudi fužine — nekdaj topilnica železa. Pozneje so predelavo rude prestavili v dolino, prvi ohranjeni zapiski o taljenju železne rude so že iz 14. stoletja. Sčasoma se je na Jesenicah razvilo največje slovensko sredipče za predelavo železne rude, s plavži (altos hornos) in valjarno železa. Pred 2. svetovno vojno je v železarni Jesenice — last Kranjske Industrijske družbe, KID — delalo čez 10.000 ljudi, ki so se vozili tudi od 30 km daleč, kar za tiste čase ni bilo malo.
Sedaj ni več plavžev, železarna ne obratuje več in so glavni obrat prenesli v sosednji Javornik, kjer proizvajajo jeklo v elektropečeh.
Na Jesenicah je tudi važno železnipko križipče, ki je vhod v Slovenijo in na Balkan iz Zapadne Evrope, tu se pa potem proga odcepi ali proti jugu na Hrvapko in naprej do Carigrada (Istambul) v Turčiji (tu je vozil slavni Orient-Exprerss, iz Pariza v Carigrad), ali skozi bohinjski predor proti Italiji. Avtocesta je pa skozi 7 km dolg predor pri Hrupici povezana z Avstrijo in ostalo Evropo.
Čeprav Jesenice niso pomembna turistična točka, se peljejo skozi kolone turistov, iz juga proti Kranjski Gori in v območje Triglavskega Narodnega Parka, iz severa pa na jadransko obalo.
Prav iz Jesenic gre pa pot na Golico — 1835 m —, nižji vrh na Karavankah, katere pobočja so znana po belih narcisah — ključavnice jim pravimo domačini —, ki na pomlad pobelijo okolipke senožeti. Na poti na Golico znap PE srečati močerada — vrste salamandra — in imap krasen razgled na Julijske Alpe, s Triglavom na čelu. V Domu pod Golico se pa lahko odžejap in okrepčap to posebno pe, če naročip dobro zabeljene ajdove žgance s kislim zeljem. Imperdibles!
Glasbeno in literarno obarvana predstavitev Argentine
Iz naselja Planina pod Golico v Jesenipkih Rovtah je speljana sedežnica na Spanov vrh, kjer so urejene smučarske proge. V bližini je tudi Javornipki Rovt, s stavbo nekdanje Zoisove pristave, z vklesano letnico 1641. Zoisi so bili lastniki rudnikov v teh krajih.
Planina pod Golico se je pred vojno imenovala Sveti Križ, s cerkvijo istega imena, ki jo je leta 1683 zgradila rudarjem družina grofov Bucellenijev, takrat lastnica jesenipkih plavžev. Ta kraj je bil vedno priljubljena izletna točka Jeseničanov in cesta, ki pelje gor, je pozimi idealna za sankanje.
Na samih Jesenicah je par grapčin, ki so jih v različnih dobah postavili lastniki plavžev. V grapčini na Stari Savi je urejen muzej železarne, kamor spada tudi po vojni zaprta Savska fužinska cerkev in ,,kasarna" — stavba, v kateri so bila svoj čas delavska stanovanja. V tem muzeju so shranjeni predmeti in dokumenti, ki prikazujejo razvoj rudarstva in železarstva od začetkov pa do najnovejpe dobe. V Kosovi grapčini ima pa Muzej Jesenice zbirko o razvoju delavskega gibanja. Tam so tudi dokumenti o nempki zasedbi in terorju. Seveda ne manjka podatkov o tkz. ,,NOB", pozabili so pa na dokumentacijo, kako so v bivph nempkih zaporih po maju 45 partizani mučili in pobijali tiste, ki so odklanjali komunizem. Po ,,čudnem" naključju je izginil tudi seznam vpisanih v nempki Volksbund, — prostovoljni (?) vpis za nekako nempko državljanstvo — na katerem so manjkali nekateri vidni ,,narodni izdajalci", vpisani so pa bili seveda med prvimi, vsi vodilni gorenjski komunisti. Prav tako so bili njihovi otroci prvi pri Hitlerjugend.
Ne smemo pa končati tega opisa ne da bi omenili, da so bili Jeseničani dolga leta nesporni slovenski in jugoslovanski prvaki v hockeju na ledu — dokler ni ljubljanska Olimpija pokupila vseh igralcev.
In da je bil Jeseničan Dinko Bertoncelj, prvi slovenski Himalajec in Jeseničana tudi prva dva dokazana Slovenca, ki sta preživela in delala več kot leto dni na Antarktiki, Dinko in pa pisec teh vrstic.
Kaj je pravzaprav bolezen norih krav?
PROF. DR. KLAVDIJA V. BAVEC
Že davnega leta 1732 se je v Evropi pojavila bolezen ovc. Statistike tistih časov povedo, da se je samo v Veliki Britaniji okužilo 30% ovc. Bolezen se je razprila tudi po Aziji in Ameriki. Sirila se je po papnikih okuženih s placentami bolnih ovc. To bolezen so imenovali „scrapie" ali ,,koptrunov tek", njene karakteristike pa so nevrolopkega značaja: kar povzroča tresenje, izgubo koordinacij, živčnost in srbečico.
Sele leta 1936 sta dva francoska veterinarja odkrila partikulo, ki deluje na centralno živčevje in povzroča omenjene simptome.
Leta 1986 so se pa na manjp kmetiji v Surrey v Angliji, pojavile krave z nevrolopkimi simptomi: niso koordinirale svojih gibanj, niso imele moči v nogah in njihovo čudno obnapanje je bilo značilno v izbega-vanju. Epidemija se je kar hitro razprila. Kaj je bilo temu povod? Raziskave so pokazale, da se je bolezen pojavila po kostni in mesni moki iz okuženih ovc, s katero so krmili te krave.
Anglepka vlada je bila prisiljena leta 1988 prepovedati izvoz govejega mesa. V letu 1993 so v Angliji na teden prijavljali tudi do 1000 obolelih krav. V naslednjih letih so prijavljali
bolne krave tudi po drugih državah in se celo na Malvinskih otokih je bil en primer. Ta bolezen pa se ni omejila samo na krave in ovce. Sicer v redkih primerih je okužila celo bizona, jelena, mulo, kozo, pumo, mačka in tudi eksotične ptice v Anglepkih živalskih vrtovih.
OBSTOJAJO PODOBNE BOLEZNI PRI ČLOVEKU?
Da, obstojajo. V 50. letih prejpnjega stoletja sta doktorja Gajdupek in Zigas odkrila bolezen imenovano ,,Kuru" ali ,,vesela smrt", katere značilnost je paraliza in izguba gibljivosti, kateri sledi hitra smrt. To je primer med kanibali na Novi Gvineji. Primerjavali so človepke mikro-skoptične možganske motnje s Kuru in te z ovčjimi, s Scrapiem - rezultat je zelo podoben. Kuru, kakor tudi živalske bolezni, predstavlja vrsto bolezni, ki se imenujejo ,,prionicas". Te bolezni povzroča ena majhna par-tikula imenovana ,,prion" (to je protein, ki se nahaja v možganih in tudi v mipčevju), ki v določenih okolipčinah spremeni svoj ustroj in se namesti v velikih količinah, kar povzroči bolezen. Bolj pogosta bolezen ,,prionica" v človeku je Creutzfeldt Jacobova bolezen in sicer en primer na en milijon prebivalcev. Pojavi se z
nevrolopkimi motnjami, kot so motorne motnje, mipčna otrdelost, pomanjkanje koordinacije v gibanjih in pa norost, ki napreduje v manj kot dveh letih.
LAHKO BOLNA KRAVA POVZROČI BOLEZEN ČLOVEKU?
Lahko. 1996 (leto v katerem se je pojavila tudi ptičja gripa na Kitajskem, a v tem primeru bolezen povzroča z virusom), so v Edimburgu zabeležili deset primerov obolelih ljudi, ki so se po vsej verjetnosti okužili z mesom bolnih krav. Pojav je bil podoben, čeprav ne enak bolezni Creutzeldt Jacobu, so pa to poimenovali kot novo varianto Creutzfedt Jacob (nvCJ). To je tipična bolezen mladih, ki je do konca leta 2005 prizadela 158 oseb v Vel. Britaniji, 14 v Franciji, 4 na Irskem, 1 v Spaniji, 1 na Nizozemskem, 1 na Portugalskem, 1 v Združenih državah, 1 v Kanadi, 1 na Japonskem in 1 v Saudijevi Arabiji. Zaradi uspepne epidemijolopke kontrole, ptevilo bolnih z nvCJ upada (vrhunec je dosegla leta 2000) a kljub temu obstoja možnost, da je pe ptevilo posameznikov, ki so v dobi od okužbe do izbruha bolezni (inkubacije). V tem času se predpostavlja možnost prenosa od človeka na človeka potom krvi. Do sedaj se v Sloveniji kakor tudi v Argentini pe ni pojavil noben primer.
Če želite več informacij, lahko zaprosite na
e-mail: drabavec@intramed.net.ar
Festival argentinske kulture v Cankarjevem domu (CD) bo med 20. marcem in 21. majem ponudil nekaj prvovrstnih glasbenih dogodkov, ob tem pa pe okrogle mize, literarne delavnice in predavanja ter razstavo portretov pisateljev priznane argentinske fotografinje Sare Facio. Program festivala sta predstavila vodja programa jazza, etno in druge glasbe CD Bogdan Benigar ter vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa CD Barbara Rogelj.
V Glasbenem delu festivala želijo čim celoviteje predstaviti raznolikost argentinske glasbe ter obenem enakovredno predstaviti tako glasbenike, ki ustvarjajo v Argentini, kot tiste, ki ustvarjajo v argentinski diaspori. Festival bo v
Ljubljano privabil glasbenike, kot so harmonikap Chango Spasiuk, pevka Mariana Baraj, pevec Cristobal Repetto in zasedba Bajofondo Tangoclub.
Barbara Rogelj je na področju literature napovedala literarni večer s pisateljico Vlady Kociancich, večer z naslovom Sto let samote, posvečen ustvarjanju Gabriela Garcie Mar-queza, literarni večer z An-toniom Martinom Rodetom in večer, posvečen življenju in delu Jorgeja Luisa Borgesa. Okrogla miza, ki jo pripravljajo v sodelovanju z založbo Družina, bo posvečena življenju in literarnemu ustvarjanju slovenskih izseljencev v Argentini, Marko Jenpterle pa bo predaval o sodobni argentinski književnosti.
Umrl je dr. Emilijan Cevc
Na svojem domu v Ljubljani je po dolgotrajni bolezni umrl umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Leta 1920 v Kamniku rojeni akademik je poznan predvsem po proučevanju srednjevepke umetnosti na Slovenskem. Je avtor knjig Srednjevepka plastika na Slovenskem, Pozno-gotska plastika na Slovenskem in Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom ter knjige o gotskem slikarstvu v zbirki Ars Sloveniae, zgopčen pregled umetnostnega razvoja na Slovenskem od naselitve do impresionizma pa je podal v knjigi Slovenska umetnost.
Cevc je pri raziskovanju umetnostne preteklosti slovenskega ozemlja uporabljal poglobljeno umetnostno-geo-grafsko metodo, ki mu je narekovala predvsem ptudij spomenikov na terenu in primerjave z umetnostjo sosednjih dežel, zlasti Furlanije in Avstrije ter Bavarske, Čepke in Madžarske.
Poleg več specialnih ptudij o arhitekturi, slikarstvu in ikonografiji v obdobju srednjega veka je napisal vrsto del - člankov, katalogov in monografskih publikacij, v katerih je med drugim obravnaval romansko kapelo na Malem gradu v Kamniku, umetnost reformacije na Slovenskem in Valvasorjev umetnipki krog. Del raziskav je posvetil umetnostni situaciji Benepke Slovenije in zvezam s furlansko umetnostjo.
Moderno umetnost je spremljal z eseji in kritikami ter uvodi v razstavne kataloge. Sodeloval je na ptevilnih mednarodnih kongresih in strokovnih srečanjih v domovini in na tujem.
Za svoje delo je leta 1984 na Dunaju prejel mednarodno Herderjevo nagrado, leta 1997 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega druptva in leta 2001 nagrado Izidorja Cankarja, ki jo podeljuje Slovensko umetnostno-zgodovinsko druptvo. Med nami je predvsem poznan po svoji medvojni zbirki Preproste stvari.
Razmipljanja o ,,Bajuklandu"
Nad. s 3. str.
otroke, vnuke in neslovensko govoreče soproge slovenpčine in jim razlagajo, da je tam pod Triglavom njihov dom!? Le kakpni izdajalci slovenstva pa so takpni, ki tam daleč v pampi in pod Andi že več kot petdeset let reproducirajo in celo producirajo slovensko literaturo in poezijo!?
Čas in demokratizacija sta v Sloveniji precej načela nekoč povsem izključujoče odklonilne predstave o slovenski emigrantski skupnosti v Argentini. Čas in demokratizacija v Sloveniji pa sta na drugi strani vsaj pri nekaterih pripadnikih slovenske politične emigracije -pe precej bolj pa pri njihovih potomcih- načela nekdanje predstave, da so v Sloveniji ves povojni čas vladale sovjetskemu gulagu in za časa Stalina podobne politične in gospodarske razmere. Pod vprapaj so pripe nekdanje predstave o tem, da Slovenci v Sloveniji prav v nobenem povojnem obdobju niso bili zadovoljni s svojim življenjem. Precej so se razblinile nekdanje predstave o tem, da je vsakdo, ki prihaja iz Slovenije in ni uradno ,,njihov", del nekakpne vesojjne in večne udbovske zarote.
Čas in demokratizacija pa pe vedno nista povsem spremenila slovenske nravi in politične kulture, ki je obenem proizvod nape zgodovine, ta pa se ni začela v letu 1945.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NEKAJ ŠTEVILK
Po nizkih stopnjah rasti v preteklih ptirih mesecih je bila februarja rast cen nekoliko občutnejpa. Cene življenjskih potrebpčin so se po podatkih državnega statističnega urada na mesečni ravni zvipale za 0,4 odstotka. V primerjavi z lanskim februarjem so bile cene vipje za 2,2 odstotka.
Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah ILO in Eurostata, v lanskem zadnjem četrtletju znapala 7,2 odstotka. V zadnjem četrtletju lani je bilo v Sloveniji od skupaj nekaj več kot dveh milijonov prebivalcev aktivnih 1.028.000, od tega delovno aktivnih 953.000, brezposelnih pa 74.000.
V Sloveniji se je ptevilo obrtnih obratov v preteklem letu povečalo za 0,7 odstotka. Konec leta 2005 je bilo v obrtni register vpisanih 47.813 obratov, od tega 83,7 odstotka samostojnih podjetnikov in 16,3 odstotka gospodarskih družb.
JURČIČEVA NAGRAJENCA
Letopnja Jurčičeva nagrajenca sta publicistka in časni-karka Dela Ženja Leiler ter znanstvenik, sociolog in publicist Matej Makarovič.
Ženja Leiler je od svojega vstopa v medijski prostor pred poldrugim desetletjem do danes prehodila dosledno in prepoznavno pot, je zapisano v utemeljitvi. Je odlična poznavalka ptevilnih umetnipkih zvrsti od filma in gledalipča do sodobnega plesa in literature. Njena posebna odlika je, da v svojih besedilih dogajanja in premike osvetljuje v nirpem družbenem in hkrati globljem duhovnem kontekstu.
Matej Makarovič, znanstvenik, sociolog in predavatelj na Fakulteti za družbene vede, je v zadnjih letih s svojimi članki v Delu, reviji Ampak in Demokraciji izrazito posegel v družbeno življenje. Je eden redkih znanstvenikov, ki znajo svoja raziskovalna spoznanja preliti v razumljivo in privlačno publicistiko. Je svež, izstopajoč in pomemben publicističen glas sodobne Slovenije, pravi utemeljitev. Nagrado podeljuje istoimenski sklad za posebne dosežke časnikarjem, urednikom in publicistom.
PO SVETU
PALESTINSKI PARLAMENT
Palestinski parlament se je sestal na prvem zasedanju po zmagi skrajnega gibanja Hamas na januarskih parlamentarnih volitvah. Zasedanje je odprl novi predsednik parlamenta, sicer poslanec Hamasa Aziz Duvejk, ki so ga na položaj izbrali na ustanovnem zasedanju 18. februarja. Palestinski zakonodajni svet razpravlja o vrsti predsednipkih odlokov, ki jih je tik pred razpustitvijo sprejel prejpnji parlament. Med drugim gre imenovanje predstavnikov gibanja Fataha na glavne položaje v vladi, odhajajoči par ament pa je predsedniku Mahmudu Abasu tudi podeli pristojnosti za imenovanje devetih sodnikov ustavnega sodipča.
JEDRNI IRAN
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je ob začetku zasedanja Sveta guvernerjev te ustanove izrazil optimizem, da bi pe lahko pripo do napredka v sporu z Iranom glede njegovega jedrskega programa. Če bi se to zgodilo, Varnostnemu svetu Združenih narodov ne bi bilo treba ukrepati. Svet guvernerjev sicer skoraj zagotovo odločitve o Iranu pe ne bo sprejel. Zelo verjetno pa bo potrdil odločitev s 4. februarja, da se iransko vprapanje preda v obravnavo Varnostnemu svetu. Slednji bi lahko proti Iranu uvedel tudi ukrepe, vendar pa bo to zaradi neenotnosti glede tega vprapanja med stalnimi članicami za zdaj težko doseči.
NEMIRNA FRANCIJA
Zgornji dom francoskega parlamenta je odobril sporni predlog zakona o enakih možnostih, ki uvaja pogodbo o prvi zaposlitvi. Predlogu, ki bi podjetjem omogočil, da v prvih dveh letih zaposlitve brez razloga odpustijo prvič zaposlene delavce, mlajpe od 26 let, nasprotujejo sindikalne, ptudentske in gimnazijske organizacije, ki so zaradi tega v torek pozvale k množičnim protestom. Protesti bodo potekali v več kot 120 občinah, spremljale pa jih bodo stavke v javnem prevozu, zračnem prometu, polah, poptah in zavodih za zaposlovanje. Zaradi zakona pa že protestirajo ptudentje v 20 od 88 francoskih univerz.
V IRAKU GORI
Irapke politične stranke so vmesno obdobje izrabile za dogovarjanje glede nove vlade, a brez uspeha. Parjament je podobno kot ljudstvo razklan na pite in sunite. Šiiti, za novega premiera predlagajo sedanjega predsednika vlade al Džafarija, suniti skupaj s Kurdi in pe nekaterimi političnimi skupinami pa temu nasprotujejo. Razkol med stranema se zdaj odvija tudi na ulicah irapkih mest. Mednarodna skupnost se boji, da bo nasilje preraslo v državljansko vojno. V Bagdadu je v ponedeljek znova eksplodiral
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
V	nedeljo 11. marca bo 17. letnica kronanja sv. Očeta Pija XII za papeža. Tudi Slovenci na področju Vel. Bs. Airesa se bodo spominjali te obletnice, kakor tudi papeževe 80. letnice. Ob 10.15 uri dopoldne bo v kapeli sv. Frančipka Salepkega, ulica Belgrano 3883, v Bs. Airesu, slovesna zahvala služba božja. Po map bo slovesen ,,Te Deum" v zahvalo Bogu, da je dal Kat. Cerkvi tako velikega papeža in ga ohranil toliko let pri moči in zdravju.
Pri map se bodo slovenski rojaki spominjali v molitvi tudi ljub. pkofa dr. Gregorija Rožmana, ki bo jutri — petek 9. marca — dopolnil 73 let življenja, 12 marca bo pa praznoval god svojega sv. patrona. S svojo navzočnostjo pri zahvalni službi božji izpričaj-mo svojo zvestobo svetemu Očetu in svojo ljubezen ter hvaležnost svojemu pkofu!
NASTOPA DIRIGENTA MARIJANA ŠIJANCA
Buenosairepka mestna občina je počastila dvestoletnico Mozartovega rojstva z dvema simfoničnima koncertoma, ki ju je dirigiral nap rojak g. Marjan Drago Šijanec.
Prvi koncert je bil 27. januarja, t. l. prav na dan dvestoletnice Mozartovega rojstva. Bil je na prostem v mestnem anfiteatralnem gledalipču. Nastopili so solisti, zbor in orkester gledalipča Colon. Izvajali so Mozartovo simfonijo ptev. 39 (Labodji spev) in Mozartov Requiem.
V	istem gledalipču je bil 6. februarja zvečer Mozartov festival ob sodelovanju simfoničnega
orkestra mesta Buenos Aires. Izjavili so uverturo Don Juan, Serenado za 2 orkestra, Klavirski koncert v D molu za klavir in orkester ter Simfonijo pt. 40.
Številno občinstvo na obeh koncertnih prireditvah je dirigenta g. Marjana Draga Šijanca za uspela umetnipka večera nagradilo z odobravanjem. Tudi glasbeni kritiki v buenosairepkih listih so o njem prinesli ugodna poročila.
Pouk v slovenskih tečajih. Zaradi otropke paralize, ki se pri v nekaterih okoliph slovenskih tečajev, je do preklica prekinjen pouk v naslednjih polskih sredipčih: Buenos Aires, Moron, Ramos Mejia, San Justo in San Martin. Pričetek pouka bo javljen pravočasno, ko bodo to dopupčale razmere. Mladinski odsek Druptva Slovencev.
Svobodna Slovenija, 8. marca 1956 - pt. 10.
avtomobil bomba, pri čemer je bilo ubitih najmanj pest ljudi. V drugih napadih po državi je bilo ubitih pe sedem ljudi. Napadi so se pomnožili po napadu na eno najpomembnejph pitskih mopej v Samari pred dvema tednoma.
NAPREDOVANJE NA KITAJSKEM
Kitajski ljudski kongres je v Pekingu začel svoje letno zasedanje, ki naj bi se končalo 14. marca. Na njem sodeluje približno 3000 poslancev, uradno pa ga je odprl predsednik kitajskega parlamenta Wu Bangguo. Po otvoritvenem govoru je letno poročilo podal kitajski premier Wen Jiabao in v njem napovedal je gospodarsko rast v državi. Kitajska tako namerava letos zvipati vlaganja v podeželje, izboljpati socialni sistem, znižati porabo energije ter zmanjpati uničevanje okolja.
SVETA DEŽELA
Izraelski predsednik Mope Kacav je obsodil petkov napad na Baziliko oznanjenja v Nazaretu. Poudaril je, da bo Izrael pe naprej z vso močjo pčitil sveta mesta vseh veroizpovedi v državi. Predstavnike vseh veroizpovedi je tudi pozval, naj se zavzamejo za pomiritev strasti in dejal, da pretresljivi dogodek ne sme skaliti dobrih odnosov med judi in kristjani. Kot je znano, so v petek med mapo v baziliki izbruhnili nemiri, v katerih je bilo po navedbah izraelskih medijev lažje ranjenih več policistov in protest-nikov.
ZIMSKA OLIMPIJADA
Kdaj do kolajne?
Še pred holivudskim zaključkom letopnjih zimskih olimpijskih iger v Torinu so se v slovenski pportni areni začeli dvigati glasovi. Zakaj? Ker se niti enkrat ni dvignila slovenska zastava, kaj pele, da bi se slipala slovenska himna!
Če na hitro pregledamo najboljpe rezultate (na prvih desetih mestih), najdemo med posamezniki Petro Majdič z največ uvrstitvami: v pprintu 8., v teku na 10 km 6. in pe 11. mesto v zasledovanju.
V	ženskem veleslalomu se je Ana Drev povzpela na 9. mesto.
V	deskanju sta 6. in 7. mesto dosegla Dejan Kopr in Rok Flander. Če nista pripa do medalje (katerih je Kopr kar navajen), je to po zaslugi dveh bratov, ki sta ju v četrtfinalih izločila, sama pa dosegla prvi dve mesti.
Ekipno je bilo tudi nekaj dobrih uvrstitev. Biatlonke (Tadeja Brankovič, Teja Gregorin, Dijana Grudiček, Andreja Koblar) so pripe do 6. mesta; mopki (Klemen Bauer, Janez Marič, Janez Ožbolt, Matjaž Poklukar) pa do 10. Tudi na veliki skakalnici so ekipno Rok Benkovjč, Jernej Damjan, Robert Kranjec, Primož Peterka, Jure Šinkovec) dosegli boljpe položaje, kot posamezno: bili so 10.
In kje so bili izpadi? Vsi upi so bili položeni v izvajanje Tine Maze v alpskem smučanju, a je popolnoma odpovedala. Zanjo neprimeren sneg, pomanjkljiva oprema in mentalni pritisk so naredili svoje. - Tudi med skakalci so bila imena, ki so v sami konici: Benkovič, Kranjec, Damjan, Peterka ... — a nič!
Kar je bilo, je bilo; sicer pa bodo čez ptiri leta nove igre. Začeti bo treba že zdaj!
ZADNJI REZULTATI
24.	FEBRUAR:
Veleslalom (članice): V tekmi, od katere so mnogi pripisovali največ možnosti za slovensko medaljo, se v močnem sneženju in slabi vidljivosti Tina Maze tudi tu ni izkazala: prvi tek je končala na 10. mestu, v končni uvrstitvi pa dve mesti nižje in zaostala tudi za Ano Drev. Drevova je s četrtim časom druge vožnje s sedemnajstega napredovala na odlično deveto mesto, kar je njena najboljpa uvrstitev.
Teki, 30 km prosto (članice): Petra Majdič je imela smolo, da bi se na novo uvrstila med deseterico. Po dobri tretjini 30 km proge je bila pe vedno v vodilni skupini, nato pa jo je na mestu, kjer tekmovalcem nudijo napitke nespretno zrupl nempki trener in Petra je povsem izgubila stik z najboljpmi ter osvojila ptirinajsto mesto. Maja Bene-dičič najdaljpe preizkupnje v programu deklet ni končala.
25.	FEBRUAR:
Biatlon, skupinski ptart (članice): Teja Gregorin je dospela 19.
Slalom (člani): Oba slovenska tekmovalca sta po prvem teku izboljpala svoji poziciji. Drago Grubelnik je bil najprej 19., končno pa 13. Bernard Valič pa je z 22. napredoval na 19. mesto. Alep Gorza in Mitja Valenčič sta odstopila že med prvim tekom.
26.	FEBRUAR:
Teki, 50 km prosto: Nejc Brodar je bil 31., Jože Mehle pa 55.
OSEBNE NOVICE
Krst
V	soboto, 4. marca, je bila krpčena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Katja Zupanc, hčerka Danija in Nevenke roj. Godec. Botra sta bila Gabrijel Zupanc in Veronika Godec. Krstil je delegat dr. Jure Rode.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se v soboto 4. marca poročila lic. Silvia Bratuž in Miguel Angel
Munoz. Za priče so bili njuni starp. Poročil pa ju je g. Jože Bokalič CM.
Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Bojan Grobovpek, Matjaž Merljak, Marko Vombergar, Klavdija V. Bavec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Kardinal Rode v Sloveniji
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. YrigoyEn 2682 L. 5 - San Justo TEI. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. E-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7. marca 2006
EVRO US dolar
239,6 SIT 199,3 SIT
Novoimenovani kardinal Franc Rode je v pogovoru za najnovejpo pte-vilko Družine med drugim govoril o spremembah v njegovi službi po kardinals-kem imenovanju. Odzval pa se je tudi na povabilo ljubljanskega nadpkofa in metropolita Alojza Urana za obisk Slovenije; za datum tega obiska je bila določena binkoptna nedelja, 4. junija.
Na vprapanje, kaj kardi-nalsko imenovanje konkretno spreminja v njegovi službi prefekta kongregaci-je ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, je Rode odgovoril, da se spreminja njegova zunanjost -drugačen talar, drugačna, pkrlatna barva; zatem pa pe pri papeževih mapah, pri obredih v baziliki sv. Petra oziroma v Vatikanu bo imel drug status oz. položaj. ,,Zlasti pa, če papež umre in pe nisi star 80 let, si med volivci njegovega naslednika." Poleg tega imenovanje prinapa tudi več dela na različnih področjih.
Po podelitvi naslova, po konzistoriju, so namreč vsakemu kardinalu dodeljeni pe nekateri dikasteriji, nekatere kongregacije, katerih član postane. Rode je sedaj član kongregacij za bogoslužje in za pkofe ter
Kinta Sloga
sporoča, da bo zaključek poletne sezone v nedeljo, 12. marca.
Kinta bo odprta tudi med letom, od torka do nedelje. Od torka do petka za člane vstop prost, za nečlane $ 2.- Ob sobotah, nedeljah in praznikih vstop za člane $ 2.-; za nečlane $ 5.-
OBVESTILA
ČETRTEK, 9. marca:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 1 6. uri v Slovenski hip.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hip
PETEK, 10. marca:
Začetek vaj Mepanega pevskega zbora San Justo ob
20.30 uti v Napem domu. Vabljeni novi pevci. SOBOTA, 11. marca:
Popravni izpiti (ob 14.30), vpisovanje (ob 17.) in začetna sv. mapa (ob 18.) slovenskega srednjepolskega tečaja RMB v Slovenski hip.
Predavanje dr. Andreja Finka ,,Visokopolski ptudij in osebna formacija" za mladino, ki je že zaključila srednjepolski tečaj, ob 20. uri v Slovenski hip.
Razgovor z ministrom dr. Milanom Zverom pri Slovenski kulturni akciji, ob 20.30 v obednici Slovenske hipe. NEDELJA, 12. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih pol v Slovenski hip z začetkom ob 16. uri. PETEK, 17. marca:
Srečanje pirpega Medorganizacijskega sveta s parlamentarno komisijo RS; ob 20. uri v Slovenski hip. SOBOTA, 18. marca:
Začetek pouka v napih osnovnopolskih tečajih. NEDELJA, 19. marca:
V Slompkovem domu po mapi občni zbor. PETEK, 24. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slovenski hip.
SOBOTA, 25. marca:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hip.
NEDELJA, 26. marca:
Občni zbor dru ptva Slovenska vas ob 9.30 v Hladniko-vem domu. Nato ob 12.30 Malgapki asado.
Občni zbor v Napem domu v San Justo, po map. Opoldan kosilo krajevnega odseka Zveze slovenskih mater in žena.
član papepkega sveta za kulturo. Verjetno pa mu bo ,,padlo" pe kakpno imenovanje, tako da bo dela pe več, je pojasnil Rode. Po njegovih besedah je sicer največ dela na kongregaciji za pkofe, kjer so seje vsakih 14 dni, tudi vsak teden, in nanje se je treba dobro pripraviti.
Na vprapanje, kako to, da nekateri voditelji vatikanskih dikasterijev, za katere se je govorilo, da bodo postali kardinali, to niso postali, je Rode odgovoril, da gre tu za ugibanja. To pomeni najbrž, da papež ni hotel prekoračiti ptevila 120 kardinalov volivcev, druga razlaga za neimenovanja pa je to, da bo ptevilo papepkih svetov s sedanjih enajst zelo verjetno skrčeno na precej manj; da jih bo mogoče ostala polovica ali pa pe polovica ne. Že nekaj časa je, ker papež ne imenuje več nikogar na nekatera vodilna mesta v svete, morda je to znamenje, da ima papež, kot se govori, namen preurediti kurijo, je pe pojasnil Rode.
Na vprapanje, ali morda zdaj o sebi razmiplja kot o najvplivnejpem Slovencu v svetu, je Rode odgovoril, da si s takimi vprapanji ne beli glave, dejansko pa je to zelo vplivno mesto. ,,Že to, da je pod mojo pristojnostjo milijon redovnikov in redovnic po vsem svetu in da gre iz te pisarne vsak dan denimo 15 ali 20 pisem z mojim podpisom, nekaj pomeni tudi za Slovenijo. Za Slovenijo je to pomembno. Tu pa si tudi v stalnem stiku z mnogimi vplivnimi ljudmi po svetu, kot so predstojniki redovnih skupnosti, rektorji univerz,
Drobničevo ravnanje
Dejanje ministra za delo, družino in socialne zadeve Janeza Drobniča v državnem zboru je premier Janez Janpa ocenil kot neprimerno. Ob tem je premier tudi zanikal govorice, da bi se z Drobničem pogovarjala o njegovi zamenjavi.
Kot je znano, je Drob-nič v torek na vprapanje novinarke TV Slovenija, ali od Janpe pričakuje predlog za zamenjavo, precej grobo odrinil mikrofon. Čez nekaj trenutkov se je za dogodek opravičil in dejal, da so bila novinarkina vprapanja pod kritiko. V poslanski skupini SDS pa so obsodili ravnanje ministra Drobniča. Ob tem so izrazili pričakovanje, da se minister „najmanj brezpogojno javno opraviči", od predsednika vlade Janeza Janpe pa, da ga bo javno obsodil.
CLA'KOC.OC.I'^A -CLö^
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
semenipč,	direktorji
bolnipnic..." Glavni izzivi, ki jih vidi v tem trenutku na svojem področju Rode, pa je uvesti več reda v redovniptvu: dati nov impulz, novo vitalnost, nov dinamizem redovnikom in redovnicam v katolipki cerkvi. Kajti redovniptvo je vendarle udarna moč, prva linija Cerkve, ki oznanja, ki osvaja..., je v pogovoru za Družino pe pojasnil kardinal Rode.
Začetek pouka slovenskih osnovnopolskih tečajev
bo v soboto 18. marca 2006, in sicer:
ABC po slovensko......................................ob 9:30
Balantičeva pola.........................................ob 8:15
Baragova pola.............................................ob 8:00
Jurčičeva pola.............................................ob 8:15
Prepernova pola..........................................ob 8:30
Rožmanova pola.........................................ob 8:15
Slompkova pola...........................................ob 8:15
Aljaževa pola in ABC v Bariločah, ter Ciril-Metodova pola v Mendozi, po dogovoru.
Začetna prireditev slovenskih osnovnih pol
v nedeljo, 12. marca 2006, v Slovenski hip
ob 16,00: sv. mapa na čast sv. Duhu ob 17,30: skupni program v dvorani pkofa Gregorija Rožmana. Prisoten bo minister za polstvo in pport Republike Slovenije, dr. Milan Zver.
S PESMIJO DO SRCA
Nastopajo polski otroci Prostovoljni prispevki
Vsi lepo vabljeni!
Cooperativa de Consume y Vivienda "CASTELLI" LIMITADA
Matricula I.N.A.C.y M. N°6932 Castelli N°28 - 1704 Ramos Mejia Provincia de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De conformidad con lo dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta n° 445 el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria que se realizara el dia 19 de Marzo de 2006 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli N°28 Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente:
1)
2) 3)
4)
5)
ORDEN DEL DIA
Designacion de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Evolucion del Patrimonio Cooperativo Neto, Estado de Resultados, Anexos I y II e Informe del Sindico y el Auditor correspondientes al Ejercicio N° 35 iniciado el 1° de Enero de 2005 y finalizado el 31 de Diciembre de 2005.
Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion segun lo determinado por los arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por tres anos: 3 Vocales Titulares; por un ano: 5 Vocales suplentes.
Eleccion de Sindico Titular y Sindico Suplente por el termino de un ano.
Ramos Mej^a, 08 de febrero de 2006
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
CONVOCATORIA
SOCIEDAD COOPERATIVA NUESTRO HOGAR LTDA.
Matricula N° 3939 Domicilio Legal: J. B. Justo 2025, piso 2° Capital Federal
De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento lo normado por el art. 47 y ccdtes. de la ley N° 20.337, convocase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el dia 26 de Marzo de 2006, a las 10.00 hs. en su sede social de la calle Hipolito Irigoyen N° 2756 de San Justo, Pdo. La Matanza, Pcia. de Buenos Aires.
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de dos asociados para suscribir el Acta de la Asamblea, conforme al Estatuto Social.
2)	Eleccion de dos asociados para el escrutinio de votos.
3)	Consideracion de Memoria, Inventario, Balance Gernerai, Estado, Anexos e Informe del Sindico, correspondientes al 48° ejercicio economico, cerrado al 31 de diciembre de 2005.
4)	Eleccion de dos asociados para consejeros titulares por el termino de tres anos.
5)	Eleccion de cinco asociados para consejeros suplentes por el termino de un ano.
6)	Eleccion del Sindico titular y Sindico suplente por el termino de un ano.
Buenos Aires, 5 de Marzo de 2006
El Consejo de Administracion