Stev. 189
»SCO V EN SKI N A R O D«, dne 21. avgusta 1929.
Stran I
Dnevne vesti.
—	Zadružni razstava v Ljubljani. (Savni zadružni savez, ki je centrala zadružnih zvez v Jugoslaviji, praznuje letos desetletnico svojega obstoja Zato je sklenil njegov občni zbor, da se vrši v Ljubljani za-diužni kongres, na katerem nai se zbero vsi zadrugarji Jugoslavije v svrho pregleda doslei izvršenega zadružnega dela in v svrho začrtanja programa za prihodnje. Ljubljano so določili zato. ker ie zadružništvo v Sloveniji najstarejše in sorazmerno najbolj razvito. Prireditev se vrši v Času, ko bo na ljubljanskem veleseim« otvor-jena »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra. Slovenske zadružne zveze, ki so članice Glavnega zadružnega sa-veza. Zadružni zvezi v Ljubljani in Celju. Zveza slovenskih zadrug v Lrubljani ter Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani prirede sporazumno ob tej priliki na vele-seiiru »Zadružno razstavo«, ki naj tvori začetek zadružnia razstav. Zadružna razstava ima namen seznaniti zlasti udeležence zadružnega kongresa s slovenskim zadružništvom ter predočlti snloh važnost in pomen zadružništva na Slovenskem.
—	Za čebelarje. Ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra se bo priredila tudi lepa Čebelarska razstava. Na razpolago bo mnogo pristnega medu po zmerni ceni. Kupci naj prineso na razstavo seboj posodo, da jim ne bo treba plačevati kozarcev.
—	Domžale. Gasilska Župa Kamniška priredi v kraju svoje vstanovitve dne 25. avgusta t. L slavnost 10-Ietnice obstoja. Ob tej pomembni slavnosti priredi gasilno društvo Domžale veliko veselico z jako pestrim sporedom na vrtu g. A. Walk-a, posestnika in trgovca v Domžalah. V slučaju slabega vremena se vršita veselica in vsa slavnost v Godbenem domu. Uljud-no vabimo vse prijatelje iz Ljubljane in daljne okolice. Ugodne zveze z vlakom in avtobusi. — Odbor.	465-n
—	Nov ročni zemljevid naše države. V ziložbi »Učiteljskega doma« v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Avtorja sta mu profesor Baš in Slavoj Dimnik. 2e imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi so se upoštevali najnovejši po raznih strokovnjakih ugotovljeni podatki o naši državi. Zato je ta zemljevid absolutno točen, kar se ne more trditi o drugih izdajah, ker so večinoma prirejene Še po predvojni,i kartah o ozemlju naše države. Novi zemljevid ne bo samo dober pripomoček našim Šolam, ampak bo prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši drŽavi. In takih je vedno več tudi pri nas v vseh sranovih. Zemljevid je izdelala lito. grafita Mariborske tiskarne zelo pregledno in plastično. Za tako temeljito domače delo je cena Din 6 naravnost nizka. Zemljevid se dobi v vseh knjigarnah.
— Laško. V ponedeljek popoldne je v smeri iz Cftlja prišla huda nevihta. Iz Ogeč so sporočili, da gori, in ko so odšla gasilna društva na pomoč, se je izkazalo, da ie zgorel mal kozolec.
—	Rodbinska tragedija pri Sremskl Ml-trovici. V selu Bogatič pri Sremski Mitro-vici se je v noči od ponedeljka na torek odigrala grozna rodbinska tragedija. Ugledni vaški trgovec Zivorad TrifunoviČ je v prepiru ustrelil svojo ženo Zorkc in nato izvršil samomor. Vzrok strašnega dejanja so bile rodbinske razmere, veliki dolgovi in neozdravljiva bolezen, na kateri je TrifunoviČ Že dalje časa bolehal.
—	Morilci 80-letne starke izsledeni. Poročali smo nedavno, da ie bila 9. tm. v Cerni pri Vjnkovcih na Hrvatskem na zverinski način umorjena in oropana 801etna starka Branka Zabarevič, ko ie bila sama doma. Morilec je odnesel 20.000 Din in razne dragocenosti. Orožniki so te dni prijeli tri osebe, ki so zločina osumljene in jih fzročili sodišču
—	Strašna nesreča. Strašna nesreča se je pripetila te dni v malem slavonskem selu Cerić. lSletni hlapec Luka IliČ je stal na mlatilnici in metal snopje v stroj. Nesreča pa je hotela, da mu je nenadoma spodrsnilo, izgubil je ravnotežje in padel v stroj, ki ga je stranovito razmesaril. Nesrečneža so mrtvega potegnili tz mlatil-nice,
—	V Zagrebu Izginile štiri osebe. Včeraj je zagrebška policija prejela številne pruave o izginulih osebah. Tako je na Policiji prijavil sodarski pomočnik Josip Kneievič, da je njegova sestra Kata, lastnica braniariie. pustila v stanovanju li-stek^ z napisom, da je ni treba več iskati. — Slično je prijavil tudi železniški uslužbenec Milovan Paško, ki ga je pred 8 dnevi zapustila sestra Ruža. — Brez sledu je tudi izginila trgovčev sin Milan Pavlič, dijak III. razreda gimnazije. — Hišnica Manu TegI je prijavila, da je 13. t. m. odšel 7 doma njen priležnik Gustav Popovič in se ni več vrnil. Popovič je često govoril, «a si bo končal življenje in ni izključeno, da je res izvršil samomor.
—	Krvav pretep na Ozljii pri Kartovcu.
v nedeljo je bila cerkvena proslava na ozim pn Karlove«. Iz Karlovca in okolice Je pnšlo mnog« ljudi, ki so prisostvovali žegnan.u, po končani službi božji pa so odšl, v gostilne. V neki gostilni je kmalu nato med pijanimi fanti nastal krvav pretep. pri katerem so bili Antun Mihičinac iz KraŠiča, Josip Sašek iz Jaškova in Tomo Fanjak težko poškodovani in so morali vse tri prepeljati v bolnico v Kariovec. Vsi trije so dobili več sunkov z nožem in je njihovo stanje zelo kritično. Orožniki so aretirali glavne pretepače, ki so jih izročili sodišču. Govori se, da se je poboja udeležilo tudi več Slovencev.
— Za posestnike v letoviščih. Finančni direkcija v Ljubljani opozarja na razpis ministrstva financ z dne 30. julija 1929 št. 72,140 vse hišne posestnike v krajih, ki so proglašeni za letovišča (kopališča, zdravi. SčaJ in ki so: Bled, Bohinjsko jezero, Ca-
teške toplice. Dobrna, Kamnik. Kranj, Kranjska gora. Laike toplice. Lesce, Mojstrana, Polj če, Radovljica, Rimske toplice. Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolšica, kakor tudi vse posestnike v ostalih krajih, ki oddajajo svoje hiše v najem samo sezonsko ali iih uporabljajo samo sezonsko, naj vlože pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku od zgradb radi odmere zgradarine za 1. 1930 in sicer najkasneje do konca avgusta 1929, ker bi jin sicer zadele kazni po čl. 137 zakona o neposrednih davkih. Omenjeni razpis je bi! že objavljen po davčnih upravah na krajevno običajen način.
— Vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beograd«, povsod drugod pa ie bilo oblačno. V Ljubljani je tudi deževalo. Najvišja temperatura je bila včeraj v Skoplju, kjer so beležili 36. najnižja pa v Mariboru in Ljubljani, kjer je termometer kazal 20, odnosno 20.7 stopinj. Minimum v Mariboru jt celo znašal samo 10 stopinj. V Zagrebu je znašala temperatura 24. v Beogradu in Splitu 33 stopinj. Barometer se ie v Ljubljani nekoliko dvignil in je kazal 763.2 mm. Današnja vremenska napoved: Večinoma še oblačno in deževno, zboljšanje na vidiku.
Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik. Ljubljana, Stari trg 9.
Iz Liubliane
Iz Celja
—e Pot, potrebna poprave. Iz Celja petje pot, ki veže mesto s Smiklavskim hribom, Aninim sedlom in Lisco. To je ena najlepših sprehajalnüi poti, ki je tudi v gospodarskem oziru važna za vinogradnike In posestnike gozdov. Pot je pa v tako slabemu stanju, da človek niti peš ne more hoditi, ne da bi si polomil noge. Ker je dolga komaj okoli 3 km in jo mnogo uporabljajo. bi bilo pač želeti, da bi se popravila, kar bi se z domačo pomočjo in malimi stroški prav lahko uredilo.
—c Nenaden porod v avtomobilu. Pred dnevi je peljal neki posestnik s svojim avtomobilom neko žensko iz Savinjske doline, ki se je nahajala tik pred porodom, v celjsko bolnico. Porodnica pa }e Že sred: poti kar v avtomoilu porodila zdravo Živo dete. Otrok in mati sta bila oddana v oskrbo v celjsko Javno bolnico.
—e Dri deška metčaaska Jota r CsUa. Ponavljalnj izpiti se Prično 29. avgusta ob 8 uri Končni izpiti se vrle 30. avgusta od 8. ure dalje. Vpisovanje bo v soboto od 8. do 12. ure Sprejmejo se učenci, ki so uspešno dovrSili 4. Šolsko leto. S seboj naj prineso izkaz o Šolskem napredka ter krstni list
Kako so nekoč Iskali
neveste
Kako črtajo ljudje liste — Vsak od svoje strani — Ženitbeni in-serati iz starih dobrih časov — Danes so ljudje bol) izbirčni
—IJ Napis! na Gruberjevem spomeniku.
G. profesorju Srn-r rtu v blagovoljno pojasnilo: V članku »Stoletnica znamenitega ljubljanskega spomenika« (S. N. Št. 186) mrgoli tiskovnih hib (oživotarila — namesto oživotvorila; od ustroja Gr&daiČice do skalnate struge pod mostom — nam. od ustja... pod mestom; Ločnice — nam. Lo&ice; pri zidanem mostu — nam. pri Zi* danem mostu; v travo — nam. s travo; To* pogo — nam. Topogr.). Z napakami obilno opremljeni so zlasti napisi; zaman je bila prošnja g. korektorju, da bt pazil nanje. Evo jih: Ovos — nam. Qvoe; congressom nam. congressvm; svmtv — nam. svrntvs; beniguissimo — nam. benignLssimo; noto — nam. nvtv; palodis — nam. palvdis; im» pendare — nam. impend ere; aggares — nam. aggeres; a/psvm — nam. lapsvm. Napisi so dobesedno povzeti iz IB 1829. 138. Costa Reiseerinnerungen 12 ima še četrti napis na zadnji strani veleč, da sta si z vzvišenega kraja ogledala uspešno delo cesar Franc I. in cesarica Karolma 16. avg. 1825 (Qvo jam eminentkwi loco favstvm operis svccessvm luxtravere Franciscus A. L et Carolina Avg. XVI. Cal. Sept. MDCCCXXV.). Kakor se razvidi iz gorenjih poprav, ne gre tudi za vulgarno latinščino, ampak za ~rav trivialne tiskarske Škrate. Stsl. (Op. ur.: Crka »v« nadomešča v napisih črko »ц*. — To obliko je rabil n- pr. tudi stavbnik na Šentjakobski dekliški Soli.)
—Ij Mestni gradbeni urad ne uraduje 24. in 26. avgusta zaradi snaženia uradnih prostorov.
—IJ Uprava šentjakobskega gledališkega odra vabi vse inteligentne gospodične in gospode, ki imajo zmožnost in veselje do diamske umetnosti k sodelovanju. — Pismene piijave naslovite na Šentjakobski gledališki oder, Florjanska ul. 27.-I.
—lj Na drž, ženskem učiteljišču v Ljubljani bo za šolsko leto 1929-30 vpisovanje v 1. razred dekliške vadnice v otroški vrtec dne 31. (ne 26.) avgusta od 9.—11. dop. Prinesti je seboj krstni (rojstni) list in potrdilo o cepljenih kozah. Istočasno naj se javijo tudi dosedanje vadniške učenke s svojimi Šolskimi izkazi za vpis v 2.— razred. — Vpisovanje v 1. letnik učiteljišča Je v ponedeljek, dne 2. septembra od 9. do 12. Vpisati se morejo le učenke, ki so dovršile 4 razrede srednje šole z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom, in učenke meščanskih šol, ki so napravile završ-ni izpit z odličnim ali prav dobrim uspe-hcm. Prinesejo naj seboj tudi krstni list. Gojenke. ki imajo opraviti razredni ozir. ponavljalni izpit, naj pridejo v ponedeljek, dne 26. avgusta ob 8. v zavod. Dosedanje gojenke naj se prijavijo z letnimi spričevali za sprejem v 2.—4. letnik v četrtek, dne 5. septembra od 8.—10. Zrelostni izpiti v septembrovem terminu se prično 2. septembra ob 8. V petek, 6. septembra je slovesna služba božja in naslednji dan v soboto, 7. septembra se prične redni pouk. — Podrobnosti so razvidne iz oglasov v veži šolskega poslopja.
—(j Za ubogo rodbino v Vod mat a so darovali: S. K. LJubljana Din 30. Božiča, Lenčka, Marko 80 Din, Neimenovana 30 Din, Neimenovani 100 Din. Iskrena hvala!
Nekoč, pred 50 ali 60 leti, še ni bilo v navadi, kakor je danes, da bi si mož poiskal nevesto s časopisnim inseratom. 'Vsaj zelo redki so bili, ki so se zatekli v upravništvo kakega lista, da bi na ta način prišli do neveste ali žene. Razumljivo ie tudi, da si tedaj dekle, ki bi rado moža, niti v sanjah nt upala misliti, da bi si ga poiskala s pomočjo časopisnega inserata. Zato danes ni mogoče kaj napisati, kako so nekoč iskale ženine. Saj še za pripovedovanje o možeh in fantih, ki so nekoč iskali neveste, ni snovi, kajti pred 50 leti sta se ojunačila dva, ali kvečjemu trije na leto in razglasila v časopisu, da bi rada prišla v zakonski jarem.
Za nežni spol so inserati najzanimivejši
Ce opazujemo, kako ljudje čitajo časopise, marsikaj vidimo in spoznamo. Človek največkrat pokaže, kaj je, pri čitanju časopisov. So čitalci, ki prično pri prvi strani in med temi so zopet razlike. Nekateri prično z uvodnikom, drugi s prvim člankom v desnem kotu, tretji z drobnimi brzojavkami spodaj itd. Mnogo jih je, ki prve strani niti ne povohajo, temveč začno na drugi, ali na tretji strani, pri rubriki »Iz naših krajev« ali pri »Športu«, »Iz življenja in sveta«, itd.
Ce pa opazujemo ženske pri čitanju časopisa, vidimo, da prično skoro vedno na zadnjih straneh pri inseratih. Prva so seveda smrtna oznanila, kdo je umrl, kdaj bo pokopan, kateri so njegovi sorodniki, je najzanimivejše za veČino žensk. Morda zato, ker da to največ snovi za klepetanje, ki sledi. Zakaj je umrl, kako je živel, zakaj se ta ali oni sorodnik ni podpisal itd. Torej najhvaležnejša snov za ženske debate.
Od smrtnih oznanil Sine pogled čitalke navadno v rubriko »Dopisi« in »2enitve«. Kdo ve. zakaj! Nekak poseben užitek imajo ženske pri čitanju oglasov, v katerih moški iščejo neveste in žene. To je veliko poglavje v ženski psihologiji. Nekaj stičnega je radovednost nežnega spola pri porokah. Pri porokah se kar tare deklet in žen v cerkvi, pred fotografom, kjer stoji kočija in Čaka novoporočenca.
Ženitbeni inserati nekoč
Zanimiva je razlika med ženidbenimi inserati sedanjega časa in nekoč. Prav za prav bi človek na prvi pogled rekel, da ni bistvene razlike med inserati pred 50 leti in današnjimi. Pa vendar je velika razlika, kakor je tedanji način Življenja le malo sličen današnjemu. Lahko rečemo, da se je življenje temeljito spremenilo, da nas loči od prednikov iz L 1875 na primer velik prepad, ki ga vsi zato ne občutimo, ker pač živimo s časom in nimamo ne volje ne prilike pogledati nazaj, kako je bilo nekoč.
Predvsem je treba ugotoviti, da so bili nekoč ženidbeni inserati zelo, zelo redki In to je že bistvena razlika od današnjih, katerih kar mrgoli po Časopisu. In vendar ravno ta razlika najbolj začudi. Saj je danes družabno življenje mnogo večje, kakor je bilo nekoč. Nešteto prilik se nudi danes ženitve željnemu, da si poišče nevesto in to v kivainih, na plesih, raznih prireditvah, čajankah, weekendih in bog ve še kje. In vendar je iskanje ženinov in nevest z inseratom večje. Vzrok Je najbrž v svobodnem razpoloženju današnjega človeka. Današnji svet je zelo izbirčsn, ima velike zahteve in kar je temeljna razlika od sveta pred 50 leti, oproščen je milijonov in milijonov predsodkov, tradici-jonalnih vezi navad, običajev, obzirov. Avtonomen hoče biti in sam odločati o vsem. najbolj pa seveda v izbiri dekleta, neveste, soproge. Zato je danes v enem dnevu več ženidbenih inseratov v Časopisu, kakor jih je bilo nekoč v petih letih. Današnji svet išče in išče, izbira, če dobi končno izbirek, no, bog pomagaj.
ženitbeni
Najstarejši
inserat
Prelistaval sem najstarejše slovenske časopise, toda ženidbenih inseratov v njih nisem našel. V »Slovenskem Narodu« iz L 1868. ko je začel Izhajati v Mariboru, sploh inseratov ni dosti. Polagoma so ljudje spoznali pomen inserata. kot najboljšo reklamo. Se le L 1872 sem našel ženidbeni inserat, ki je menda najstarejši slovenski inserat te vrste. Ne dam si pa glave odrezati, da ni kje v kakem starejšem Časopisu natisnjen še starejši ženidbeni inserat Zato ga bom raJSi krstil za »najstarejši Narodov ženidbeni inserat«. Glasi se pa takole:
Oženiti se nils II
po tej poti privaten uradnik, 30 let star, z letno plačo gld. 550, in svojim imetkom gld. 2000. Zeli se deklica med 20. in 30. letom, ne stareja, dobro odgojena v domačih in ročnih delih, z neravno veliko, nego premoženju ponudnika primerno doto. Ponudbe, ako mogoče s fotografijo, upravni-štvu tega lista pod Jifro »Slavjanski«.
Najzanimivejše v tem inseratu je pač ponudnikova izrecna opomba, da ne mara neveste, ki bi imela večjo doto, kakor Je njegovemu premoženju primerna. Tako opombo v današnjih inseratih ne najdeš več» »Slavjanski« je pustil natisniti svoj inserat dvakrat To ie bil tudi edini ženidbeni inserat v letniku 1872:
V letniku 1873 »Slov. Naroda« sem našel tale ženidbeni Inserat:
Trgovec v moških letih, v
zavoljo pomanjkanja znanja, z deklico 18 do 25 let staro, katera je dobro po domače odgojena in omikana, in se s premoženjem kakih 3000 do 4000 gld. izpričati more, želi takoj oženiti.
Povoljne ponudbe s pridj^no sliko (fotografijo) naj se administraciji »Slov. Naroda« pod črkami F. F. »Srce in duh« najdalje do 10. februarja t L pošiljajo. Največja zamolčljivost se zagotavlja.
F. F. je torej iskal deklico med 18 in 25 letom, pri tem pa ni izrecno zahteval, da mora imeti neomadeževano preteklost, kajti tedaj je bilo najbrž samo obsebi razumljivo. da so deklice teh let bile ne-omadeževane.
V	letniku 1876 je bila tudi samo ena ženitna ponudba, neki 30-letni mladenič, »ki ima par tisoč forintov prihranjenih«, se je Želel oženiti » z dobro izurjenim dekletom, ki ima nekoliko premoženja; katera ima poslopje za štacuno, ima prednost.«
V	letniku 1877 sta že dva ženidbena inserata.
Prvi se glasi:
2enitna ponudba.
Premožen posestnik se žeii oženiti s pobožno Žensko srednje starosti, katera bi imela okoli 200 gld. premoženji
Drugi pa;
Zenitna ponudba.
Z žensko kakih 30—42 let staro, ki ima J2.000 do 16.000 gld. premoženja se želi oženiti nek premožen posestnik, ki ima lepo hišo z gruntom na vsakemu pod-vzetju pripravnem kraji. Pisma se prosijo pod naslov... Tajnost se oblubuje.
Dandanes bomo redko našli moškega, ki bo izrecno zahteval, da se želi oženiti »s pobožno žensko«.
Jhstitihtedmk
Da* cwrtfwift
va» ffcusen
sploh nič ne velja, ker ste priiteihlt nabavno ceno pri stroških za čiščenje..
0 0-0
V	letniku 1S79 sta dve ženiini ponudbi. Dne 10. sektembra je bita natisnjena tale:
Go«plca,
ali tudi mlada vdova do 30. teta, katera ima okolo 2000 gld. v gotovem, ima lepo priložnost seznaniti in omožiti sc po tem potu z 32-letnim vdovcem, lepega gladkega lica tn hvalevrednega značaja, velikim posestnikom v najkrasnejšem kraji Krasa. Molčanje se zagotovi. Ponudbe s pridelano fotografijo naj se pošlje vsaj do 20. septembra pod XY Nr. 7777 poste restante. Dutovlje, Sežana.
Ta Ženidbeni inserat je že bolj podoben današnjim. X. Y. že zapeljivo vabi dekleta in mlade vdove v zakonski jarem, popisujoč svojo lepo zunanjost in bogastvo.
V	drugem inseratu. ki ima napis »Ponudba v zakon«, želi neki mlad vdovec »v zakon stopiti z dobro a tudi premožno gospodinjo*. Ponudbam »s častjo garantira molčečnost«.
Taki so bili ženidbeni inserati nekoč. Kdor jih pazno preštudira, bo videl, da se razlikujejo zelo od današnjih, da so morda naivnejši ali pa resnejši ali oboje. O »Dopisih«, v katerih bi kakšna »Plavolaska« oznanjala, da je »živahni muciki« postalo dolgčas in da želi dopisovati z enakim muckom pa ni v časopisih pred 50 leti duha ne sluha.
—nek.
Senzaolfonalna avantura
kopača zlata
Bivši generalštabni oficir - Jug oslov en je odkril v bližini grško - jugoslovenske meje zlat rudnik, v katerem je za 2 milijardi Din zlata — Doslej so ga izkopali za 400 milijonov Din
Ljubljana, 21. avgusta.
Davi je dopotoval iz Grške potnik iz Ljubljane in nas je opozoril na senzacijonalne vesti grških listov, po katerih je izkopal Jugosloven Vladimir Katolinski ogromne količine zlata v bližini grško-jugosloven-ske meje. O Katolinskem in njegovem zlatem rudniku doznavamo: L. 1890. je poslala turška vlada mladega generalštabnega oficirja Vladislava Ka-tolinskega iz Starega Bečeja v Makedonijo, da izvrši tam neka kartografska dela. Ko je delal na terenu, je odkril Kato-linski v bližini sela Arret-Gissar precejšnje množine kovin. Posrečilo se mu je, da je dobil dovoljenje za raziskavanje kovinskih plasti. Zgradil si je v bližini kočo in si v njej uredil moderen laboratorij. O rezultatih svojih raziskovanj je čuval najstrožjo tajnost Od časa do Časa se je pojavil v Solunu, prinesel oblastem, ki so prihajale vpoStev. podkupnino in nato zopet izginil.
načrt Po dolgem iskanju je zainteresiral angleško narodno banko, ki je poslala na Grško dva geologa in investirala velik kapital v to delo. Po kratkem raziskavanju se je posrečilo Katolinskemu, da Je odkril zlato lilo v bližini erško-jugoslovenske meje. Koliko zlata so dosedaj izkopali, se ne ve natanko. Sodi se, da ga je Izkopanega za približno 400 milijonov dinarjev in pričakujejo, da ga bodo izkopali Še za dve milijardi! Končno po 39 letih se obeta Katolinskemu, da postane eden največjih bogatašev. Katolinski namerava pričeti te dn) z isknjem zlata v okolici Bitolja.
Grada zlata, težka 500 fantov
V Solunu so kmalu zvedeli za njegovo radodarnost ki je vzbudila tem večje začudenje. ker je bilo znano, da je prišel mladi oficir v Makedonijo reven ko cerkvena mil Govorili so, da je Katolinski odkril tajno zlato žilo. Po naredbi sultana Abdula Hamida so Katolmskega aretirali in njegovo kočo izravnali z zemljo. Pod ruševinami koče so našli grudo zlata, težko okoli 500 funtov. Abdul Hamid je pozval Katolinskega k sebi in ga vprašal, odkod ima zlato* Katolinski je tedaj priznal, da je v resnici naše! izdatno zlato Žilo.
Sritan Abdul Hamid koplje zlato
Obvezal se je, da označi kraj zlatega rudnika in ko je predložil sultanu načrt ga je pustil izgnati v Avstrijo. Sultan je dal nato kopati na kraju, kjer bi moralo biti zlato. Kmalu se je izkazalo, da je načrt goljufiv. Abdul Hamid se je obrnil na avstrijsko vlado in zahteval, naj prisili Katolinskega, da Izda pravi načrt K sreči je Katolinskega zaščitil sam cesar Franc Joief.
Pn ministrskem predsedniku
Po revoluciji v Turčiji se je Katolinski vrnil v Solun in odpotoval na kraj, kjer je nekoč stala njegova koča z laboratorijem. Ker je reka, ki je tekla mimo njegove koče, izpremenila svoj tok, je izgubil vsako orijentacijo. Toda Katolinski, energičen in kljubovalen, ni opustil svojega namena, da ponovno najde zlato žilo. Odpotoval je L 1919 v Atene in se obrnil na Venizelosa. Pogajanja z njim so uspela in po Venize-losovi naredbi je grški minister Spiridis L 1920 dovolil Katolinskemu, da nadaljuje z izkopavanjem. Ko je Venizelos padel in ie prišel na krmilo Gunaris, je proglasil Katolinskega za Šarlatana in mu ustavil državno pomoč.
V družbi z Angleži odkril zlato
Katolinski je zapustil Griko in odšel v inozemstvo, da poliče
Lov za lepo Poljakinjo
L. 1923 je mlada in lepa Poliakima Vladislava MikuÜska rz Lodza umorila svojega očeta jm oobegnila. Vzrok zkv čina je bila dotočka*edinost, kajti po njegovi smrti je dv gnila vse naložene prihranke.
Oblasti so izdale za morilko tirahoo in kmahi ugotovil«, da je lepa Vladislava pobegnila v Argertimijo. Lodxovska policija je za njo poslala enega svojh kriminalnih uradnikov. Mož je morflko v Arjtenfmiü res izsledil, toda lepa Vladislava mu je zmešala glavo. Namesto da hi io aretiral, se K smrtno zalmbil vanjo. Pozab i je na prisego, ki ca je vezala, pozabil na Poljsko, se nastanil s Poljakinjo v Buenos Airesu m Živel z njo v divjem zakonu.
No. poljske oblasti nanj in na Vladi-slavo mnn pohabile. Nekejra dne sta se pojavila v Buenos Airesu dva drug* poljska krimnalna uradnika, ki sta Vla-dislavo izsledila in pri argentinskih oblastih izposlovala dovoljenje za njeno aretacijo in prevoz na Poljsko. Lepa Poljakinja je tudi tema dvema skuiala zmešati glavo, pa se ji ni posrečilo. Te dni je oarnik z heirunko na krovu pristal v Lisaboni na Portugalskem, od tu pa nadaljuje pot na Poltfđto. Njen ljifbnnec je ostal v Argentiniji, ker ga ^ovratek v domovino prav nič ni mikal. Vladislava M;kulska je prav dobre volje in prepričana je, da se ji bo T*>sre<91o niti ve-Šakmi, ki so ij namenjena.
Največji safir na svetu
Na posestvu revnega bi rmansicega seliaka v Ramroonu je hil te dni najden safir. ki obsega 1000 karatov. Baje ere za natvečf safir. ki ie bil do danes najden. Srečni najditelj je postal т>геко no-čf miWonar.
V knjižmcj.
—	Tu vam prinašaтп knjego oazai, ker je mama rekla, da ni za mlada dekleta.
—	Bržkone se gospa mama moti.
—	Ne, hna ie prav. saj sem jo prebrala.
Kdo nosi «ste smice?
—	Ne
vem, poznam vas že prflAJ-no 12 lef, oa le vedno nisem reSH uganke. ki se vas tiče.
—	Knko? Kaj pn vam ni jaaoo?
—	Vedno se zaman vcmtfnjetn» kdo pravzaprav nosi vaše čiste s raj-