SLOVENSKI
Naročnina /a Avstroogrsko: Vi leta K 2-— Vi leta K 4-— celo leto K S — zr inozemstvo:	„	„ 2 50	„	„5—	„	„10 —		Urendištvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto 11.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 31.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.
Bivol nataknil slovečega zrakoplovca Mr. H. Lathama ob Kongu v Afriki.
DR. VELIMIR DEŽELIC:
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
Oblečen je bil v preprosto vojaško obleko, ki ni z nobenim znakom kazala njegove velike vojaške časti, katero je imel kot poveljnik in vodja močne in znamenite vojaške telesne straže kalifove.
Prisedši v dvorano je prekrižal roke in se globoko priklonil hadžibu.
— Da si zdrav, sin svetlobe in mogočni moj vladar ! Vadba el Ameri prihaja k tebi, pripravljen, da posluša vsak tvoj migljaj. Podnevi in ponoči je pripravljen, da ti služi. — Na te besede, katere je kot pozdrav izgovoril z nekako vzviženim glasom, pristavi nekoliko tišje : — Kaj želiš, moj gospodar?
V tem je že Muhamed vstal z divana in šel k Wadhi. Z milostljivim nasmeškom mu je dal roko.
— Uverjen sem, da si ti moj svetli kamen in da te mi je dal Alah, da mi s svojo svetlobo svetiš v temi, ko mi bo trebalo gledati. Ti imaš sokolove oči in bistro gledaš, v tebi je levovo srce in ne bojiš se nikogar! v tebi je moč slonova, ko stopa oprezno, noseč ogromno deblo.
Wadha je mirno poslušal te besede. Vedel je, da ga hadžib potrebuje za nekaj zelo važnega, ker ga tako hvali. Poznal je prav dobro latinski pregovor : Timeo Danaos et dona ferentes. Ni se posebno veselil te pohvale, ker ni veroval v njeno iskrenost. Prevelikokrat se je že uveril, da ne velja verovati višjim od sebe. Zato je vedel, da mu je treba biti opreznemu.
Vendar se odloči, da izrabi kotikor le mogoče to Muhamedovo naklonjenost. Zato se še enkrat prikloni in reče:
Mnogo pretiravaš, veliki naslednik svetega preroka ! V svoji ljubezni mi pripisuješ več, kakor mi ide. Vendar bodi uverjen, da bi bil srečen, če bi imel sokolov vid, levovo srce in moč slonovo, ker potem bi vse to položil pred vznožje tvojih nog in ti bi se lahko posluževal sedaj enega, sedaj drugega, kakor bi se ti zljubilo. A akoprav ni man vseh teh zmožnosti, o katerih govoriš, in akoprav sem samo neznaten človek proti tebi, veliki sin slavnega rodu, vendar sem pripravljen, da bi ti bil na uslugo z vsem srcem in z vsemi močmi.
Muhamed ga na te besede prime zopet za roko in potegne k sebi na divan, ki je stal v kotu.
— Tukaj naju nikdo ne sliši in lahko govoriva, kar je naju volja.
Wadha je sedel na ponujeno mesto.
— Gre za srečo mojo in tvojo — reče Muhamed — Ako me boš poslušal in mi pomagaš, se ne boš kesal.
- Govori, dobri moj gospodar.
— Ti veš, da je naš kalif Hešam nevarno zbolel in da se zdravniki boje za njegovo življenje.
Wadha je pokimal z glavo in čez lice mu je šinil ironičen nasmeh, ki se je komaj opazil.
— Vem.
— Kaj pravi narod ?
— Znano ti je. Narod moli za življenje svojega kalifa in mu želi dolgo življenje,
— Narod je bedast — reče prezirljivo Muhamed.
— Zakaj ?
— Ako bi bil pameten, bi želel temu slabotnežu smrt . . .
— Wadha je bil pripravljen, da hadžib izgovori te besede. Vedel je, da je He-šamova bolezen samo izmišljena komedija.
Vedel je tudi to, da je ta bolezen samo prvi korak k nadaljnim Muhamedovim korakom, vendar ga je ta nagla izjava iznenadila.
Razburjen ne odgovori ničesar, zato ga Muhamed ostro pogleda in reče:
— Ali nimam prav?
Wadha je bil v zadregi, kaj naj odgovori, ker se je bal, da se ne vjame v zanjko, vendar reče:
— Nisem nikdar mislil na to, a karkoli misliš, gotovo premisliš dobro, ker tebi kot potomcu slavnega proroka prihajajo misli iz neba.
Muhamedu zažare oči :
— Ali ni to prava sramota, da sedi na prestolu oni slabič, ki ne ve drugo, nego sedeti v haremu in se zabavati s svojimi odaliskami ? Ali ni smešen tak kalif, ki nima svoje volje, svojega razuma, svojega srca. Ali ni privel on s svojim vladanjem na rob naš rod, naš narod in
f Marija Pesek, mati urednika Sl. II. Tednika
____________________________ Ш
■min i m nifi —M^mwinTì m
vero prerokovo ? On nosi ime kalifa, toda je ničemernež, ki krade Alahu čas in državi denar. Hešam je kakor trot pri čebelah, še huje, zakaj troti rode z matico vsaj otroke, a on je brez zaroda. On je ničla, katero je treba izbrisati. Ali je on kalif, ali je vladar? ... To mi moraš priznati, da ni vreden piškavega oreha. Da, Abderaman ni imel napačnega načrta, da vrže Hešama s prestola. To ta slabič v resnici zasluži, zakaj pozabil je na tradicije našega naroda in hotel proglasiti za svojega naslednika človeka, ki ne izhaja iz Mohamedovega rodu. Če bi pa Abderaman izhajal iz našega rodu, bodi uverjen, da bi mu jaz prvi pomagal, da se čim preje dvigne do oblasti. Ali Usurpator j a sem moral pribiti na križ.
— Alah je pomagal in ti si zmagal. Sedaj si vladar, ker vladaš kot hadžib.
— Istina — vzklikne jezno Muhamed — v mojih rokah je oblast cele države, ali. . . — Hadžib je na ta pazno pogledal okrog in djal s tihim glasom : — ... ali to mi ni dovolj.
Wadha je znal, kam meri ta govor, vendar se je delal, kakor bi ne razumel prav:
— Kaj želiš tedaj ?
Muhamed mu odvrne s svečanim in nevoljnim glasom :
— Kaj želim? Nočem sijati kakor solnce, nego hočem biti solnce. Želim ne samo vladati kakor kalif, nego hočem biti kalif. In dokler ne dosežem tega, tako mi preroka Mohameda, nočem mirovati. Mis-
liš morebiti, da je to samo častihlepje. Dobro ! Naj bo častihlepje, ali to je tudi sveta stvar. Dolžnost moja je to, da preroku Mohamedu, začetniku našega rodu, zopet dvignem zastavo in vzamem žezlo v svoje roke, katero je določil svojim potomcem, žezlo, katero so razni uporniki vedeli izmakniti iz pravih rok. Slišiš torej, kalif hočem biti !
Wadha je poslušal mirno to izpoved in na njegovem obrazu se ni opažal niti najmanjši izraz presenečenja.
— Svetli gospodar, jabolko, katero želiš prejeti, ti bo samo padlo v naročje. Ves narod ve, da si ti edini, zakoniti naslednik kalifov.
— Da, prav imaš — odvrne s strogim glasom Muhamed — ali le tedaj, ako odide kalif Hešam k sencam svojih očetov. A Alah ve, kdaj bo to ! ,
— Saj si sam rekel — reče Wadha el Ameri — da je Hešam naglo zbolel in da zdravniki nimajo upanja na ozdravljenje.
— Eh kaj, zdravniki se lahko motijo. Hešam lahko ozdravi in kaj potem ?
— Na to sedaj ne moreni odgovoriti.
— Ali mar ničesar ne veš? — plane Muhamed z divana.
— Kako misliš to? — vpraša navidez začudeno Wadha el Ameri.
— Ali se moja skrivnost čuva tako dobro ? — vpraša hadžib.
— Kaka skrivnost ?
— Ali ti v resnici ni ničesar znano ?
— O kateri stvari ? — se je hlinil Wadha, kakor bi resnično ničesar ne vedel.
— Ali res ne veš, da so vesti neresnične?
— Katere vesti?
— Vesti, da je Hešam bolan.
Vadha el Ameri se je delal kakor da se silno čudi:
— Ali je to mogoče?
Muhamed ga pogleda nekako neverjetno, ali ko je videl začuden izraz njegovega obraza, se umiri in reče:
— Te vesti sem dal razglasiti po svetu, da bo pripravljen na dogodke, ki se dogodijo. Ali sedaj poslušaj moj sklep, zakaj tebe sem izbral, da ga izvršiš. Treba je, da me slepo poslušaš in se pokoriš mojim ukazom. Ako se boš ravnal, kakor hočem jaz, te čaka več, kakor si se sploh mogel nadejati v sanjah.
Wadha je stal kakor kamniti kip iz mramora. Nobena žilica se hi zganila na njegovem licu, vendar je čutil, da je prišel sedaj odločilni trenutek njegovega življenja.
Muhamed dvigne glavo k njegovi in zašepeta :
— On mora umreti ! Razumeš ? .
A Wadha odvrne nevoljno :
— Razumem.
Nekoliko trenutkov sta stala Muhamed in Wadha el Ameri molče, gledaje drug drugega. Strašne besede so bile izgovorjene. Nad posvečeno osebo kalifovo je bila izrečena smrtna obsodba. Izrekel jo je oni, ki je imel vso oblast v svojih rokah. Zoper ta odlok se ni moglo ničesar ukreniti, ker je bil sedaj hadžib edini vladar v Kordovi.
Wadha je to dobro vedel. Še prej, mnogo prej, nego mu je Muhamed izdal svojo skrivnost, je vedel to. Wadha je slutil, kaj se bo zgodilo. On je vedel prav dobro, da je dal Muhamed razglasiti lažnjive vesti o kalifovi bolezni. Vedel je tudi, zakaj je to storil. Ali da ravno njega doleti naloga, naj izvrši hadžibove osnove, tega se ni nadejal. Mislil je, da je novemu hadžibu znano, kako je kalif Hešam mnogo dobrega storil Wadhi el Amerju in njegovim ljudem.
(Dalje prih.'
Marija Pesek. V četrtek dne 25. julija t. 1. je umrla na Hajdini gospa Marija Pesek, mati izdajatelja in urednika „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“, g. Antona Peska. Rajnko je zadela kap. Kako zelo priljubljena je bila po celi domači župniji in tudi sosednjih, je pokazal pogreb, ki se je vršil v nedeljo 28. julija. K zadnjemu počitku jo je spremila ogromna množica ljudi, učiteljstvo z učenci in krajni
šolski svet. Pogreb je vodil c. g. župnik, kaplan in novomašnik. Krsto so nosile same žene-matere. Bil je to prvi slučaj, da so nosile krsto žene; navada na Hajdini je, da nosijo le umrlo dekle dekleta, vse druge mrliče pa možje. Ker pa je bila: Marija Pesek kot izkušena in spretna babica zelo priljubljena, so sklenile matere-žene, da hočejo iz hvaležnosti one nositi svojo ranjko dobrotnico k zadnjemu počitku. Krsto so nosile Roza Klep, Marija Gojkošek, Julija Drobnič, Marija Pesek iz Dražinc, iz Hajdine pa Kata Dokl, Neža Ogrinec, Marija Lešnik, Kata Lipovšek, Marija Kirbiš, Marija Veronek, Neža Onič in Marija Majhen. Pred hišo in na grobu so zapele samo matere - žene in je bil to žalobno-ginljiv prizor. Tudi vence in križ so nosile žene in celo v grob so spustile krsto žene ter niso pustile, da bi moški opravili to delo. Tako so matere žene-po-častile spomin svoje dobrotnice, kakor so jo same imenovale. Velečastiti gospod župnik je v svojem govoru naglašal vrline pokojnice, ki je zagledala luč sveta 18. avgusta 1844 v Cirkovcih. Kot hčer bogatih kmetov, ki so se pozneje preselili na Hajdino, se je omožila s 24 letom z Jakobom Peskom v Dražince. Leta 1888. je v Gradcu naredila z odliko izkušnjo za babice in postala župnijska babica na Hajdini ter je v 24 letih opravila čez 2500 porodov, zakaj klicali so jo tudi v sosednje kraje kot jako spretno in dobro babico. V rokah babice leži pogostokrat zdravje in življenje matere in je to lep in vzvišen poklic, je naglašal č. g. župnik in je izrekel nato zahvalo vsem, ki so se udeležili pogreba ter v tako ogromnem številu iskazali zadnjo čast rajnci. Pesebno pa je še izrazil zahvalo materam-ženam, ki so iz lastnega nagiba izkazale na tako lep način svojo hvaležnost in ljubezen do rajnce ter je priporočal, naj se je spominjajo tudi v molitvah. Venec, ki so ga položile na grob nosilke, je imel napis : Svoji dobrotnici v hvaležen spomin nosilke iz Hajdine in Dražinc.“ Tudi žene iz Gerečje vasi so darovale venec in drugi.
Tako je narod počastil zadnje ostanke preproste žene, ki je delovala tiho in
vztrajno za blagor mnogih. Naj v miru počiva! Blag ji bodi spomin!
Bivol nataknil slovečega avijatika. V francoski naselbini ob Kongu v Afriki je usmrtil bivol na lovu slovečega francoskega avijatika Huberta Lathama, katerega je prištevati med najslovitejše zrako-plovce v novejši dobi. Z velikim uspehom se je udeležil letalnih tekem v Rheimsu, Berlinu in Frankobrodu. Leta 1909 je on
napravil polet v višino 1050 metrov. Bil je do tedaj prvi zrakoplovec, ki je dosegel zračno višino čez 1000 metrov. V poslednjem času* se je bolj pečal s proučevanjem v letalni tehniki v francoski Afriki. Jako rad je^hodil na lov divjih zveri in tu ga je dohitela usoda. Bivol, katerega je zasledoval, ga je nenedoma napadel in ga razmesaril, j jjgfj Ш1
Vstaja Albancev. Turčija je posvečena propadu. Odkar se je pred štirimi leti izvršil državni prevrat, ki so ga povzročili Mladoturki, se je pričakovalo od njih pravičnosti za vse stanove in za vse narode. Ničesar niso izpolnili in tako je
bil ta štiri leta na Turškem punt za puntom. Največkrat so se uprli Albanci ali Arnavti, katerim Mladoturki tudi niso izpolnili danih obljub. Mladoturki so v štirih letih politično dogospodarili. Na pritisk Albancev je morala odstopiti mlado-turška vlada, in za velikega vezirja (ministrskega predsednika) je bil imenovan Ahmed Muktar paša, nasprotnik Mlado-turkov. Tudi drugi člani vlade niso več Mladoturki. Nova vlada baje namerava takoj razpustiti državni zbor, v katerem so skoro sami Mladoturki, in razpisati nove volitve.
Medtem pa se punta cela Albanija. Tudi armada je v teh pokrajinah skoro vsa prestopila k puntarjem. Glavni vodje vstaje so Isa beg Boljetinac, bolgarski če-taš Ivan Gjurava, Sefer beg in drugi. Turške čete so vstaši že v par bitkah potolkli. V Stari Srbiji se vrše taki boji neprestano. V Djakovu, Prizrenu, Prištini in Glinah so vstaši gospodarji. V ustaški tabor je prešlo tudi pleme Malisorov. Dne 22. junija se je poročalo iz Skoplja, da je Isa beg Boljetinac združil vse vstaške čete pri Mitroviči in da misli prodirati proti Skoplju. Pri Djakovu je bilo zbranih 12.000 dobro oboroženih vstašev. Albanska plemena so izdala oklic, ki izzveni v geslo! „Albanci, vsi proti Carigradu!“
V celem vstaškem ozemlju je glasom poročil z dne 22. junija nad 80.000 Alban-bancev pod orožjem. Vsa severna in srednja Albanija je v rokah upornikov. Turška vlada je brez moči. Državni uradi so zaprti. Sultan Muhmed V. se baje misli odpovedati prestolu na korist svojemu nečaku prestolonasledniku Jusufu Izzedinu.
Zadnja poročila pravijo, da je nova vlada sklenila: 1. takoj ustaviti vse vojne operacije v Albaniji, 2. poslati tja posebno spravno komisijo, 3. dovoliti splošno amnestijo (pomiloščenje) za albanske upor-
nike. To pomeni popolno kapitulacijo vlade pred vstaši.
Odkritje spominske plošče Simonu Gregorčiču. Dne 23. junija t. 1. se je odkrila spominska plošča Simonu Gregorčiču na župnišču v Gradišču, kjer je službova
Okrilje spominske plošče S. Gregorčiču : Slavnostni govornik dr. Fr. Ilešič.
Okrilje spominske plošče S. Gregorčiču: Odbori pevskega in bralnega društva na Gradišču'z-nekaterimi gosti: 1. Albert Saksida. 2. 1 Bele, nadučitelj v Oseku, soustanovitelj društva. ' 3. Jakob Rojic, učitelj, predsednik. 4 dr. Fr. Ilešič, predsednik „Slov. Matice“, slavnostni govornik. 5. Franc Saksida, podpredsednik 6. Štefan pl. Posarelli, domači vikar. 7. Ivan Kobal, blagajnik. 8. Alojzij Saksida, tajnik in pevovodja. 9. Jožef Kobal. 10. Andrej Perdec. 11. Avgust Keršovan. 12. Henrik Žorž. 13. Rudolf Žorž. 14 Franc Peric. 15. Ivan Keršovan. 16. Andrej Žnidarčič. 17. Albin Saksida, društveni zastavonoša. 18. Jožef Keršovan. 19.
Ciril Skomina.
nad 20 let. Plošča je iz belega kararmar-morja, delo kiparja Bitežnika iz Gorice. Slavnost je priredilo domače „Pevsko in bralno društvo“, čegar ustanovitelj je bil pokojni pesnik. Slavnostni govor je imel g. dr. Fran Ilešič, predsednik Slovenske Matice v Ljubljani, govorila sta tudi predsednik društva, g. Rojic in g. E. Klavžar iz Gorice. Pela so razna pevska društva. Nastopil je tudi polni zbor „Pevskega in glasbenega društva“ iz Gorice ter zapel divno vzneseno Nedvedovo: „Pod trto bivam zdaj“. Udeležba pri slavnosti je bila velika, zastopani so bili vsi stanovi. Vršilo se je vse lepo in slavnostno, zato obdrže vsi, ki so prihiteli v nedeljo na Gradišče, to slavje v najboljšem spominu. Prva slika nam predstavlja prizor v trenutku odkritja, ko govori dr. Ilešič. Za njim je zbor „Pevskega in glasbenega društva“ iz Gorice. Druga slika pa nam predstavlja sedanji odbor „Pevskega in bralnega društva“ na Gradišču z nekaterimi gosti, ki je postavilo spomenik svojemu ustanovitelju-pesniku.
Cesar Franc Jožef I. v Išlu. Naš cesar biva na počitnicah v Išlu na Gornjem Avstrijskem. 15. julija je obiskal ubožno hišo ter si natančno ogledal celo poslopje. Izrazil je svoje zadovoljstvo ter je v obed-nici zapisal svoje ime v spominsko knjigo, kateri prizor nam kaže naša današnja slika. Ko se je peljal nazaj v svojo cesarsko vilo, mu je ljudstvo prirejalo burne ovacije. 16. t. m. je sprejel ceser v avdi-jenci saškega princa Jurija, ki je prišel s svojim spremstvom v Gmunden. Isti dan je prišel v Išl tudi finančni minister Bi-linski in pariški poslanik grof Szechen, 17. julija pa minister notranjih zadev baron Heinold, 18. julija pa zunanji mini-
ster grof Berchtold, da poročajo cesarju o raznih zadevah.
Samson II. Najmočnejši mož na svetu je Peter Zabič, nazivan v Ameriki, kjer prebiva, „Samson II.“ Peter Zabič je Slovan in po rodu Hrvat. V Ameriki niso hoteli verjeti, da je tako silovito močan in so ga dali preiskati v Clevelandu. Preiskali so ga najimenitnejši zdravniki in ti so izjavili, da ima Zabič v resnici nenavadno moč. Pri tej priliki so našli, da ima dve srci. Peter Zabič je prišel v Ameriko pred dvema letoma.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Savo, Javornik in Koroško Belo. — Naj-delavnejša podružnica cele Gorenjske, kakor jo je imenoval družbi n potovalni učitelj gosp. Ante Beg, - je priredila tekom meseca junija dva izleta v bližnjo okolico in sicer dne 6. junija v Žirovnico k gosp. Kunaverju in dne 30. junija v Mojstrano k g. Rabiču.
Oba izleta sta izborno uspela, k čemur so mnogo pripomogli pevci delavskega pevskega društva „Sava“, vrli tamburaši jeseniškega „Sokola“ in ne v zadnji vrsti pridne prodajalke narodnega blaga ter zavedni rodoljubi, ki so v častnem številu posetili obe prireditvi.
Danes prinašamo sliko delavnega odbora Ciril-Metodove podružnice, s savskima vrtnaricama gospodičnama Staralovo in Rekarjevo, tamburaši (s fesi) in pevskim društvom „Sava“ (s čepicami).
..Padar- v Celovcu. V letošnji sezoni so Podljubeljslu igralci, tudi na celovškem odru priredili eno predstavo z jako velikim uspehom. Ker pa so prošnjo vložili v slovenskem jeziku, se je celovški župan tako razburil, da je igro prepovedal, in to šele na predvečer predstave. Igralci so pri de-
želni vladi vložili rekurs proti prepovedi, in bilo jim je dovoljeno igrati. Župan je sicer deželni vladi grozil, da pusti županski stolec, a ko mu je „Padar“ puščal vročo kri, se je sčasoma zopet pomiril.
Da se pa vbodoče zavarujejo celovški Nemci pred tako nadležnimi Slovenci, so sklenili v občinski seji v Celovcu čudne pogoje, tako da igralcem z dežele skoraj
Mož z dvema srcema: Peter Zabič, najmočnejši človek na svetu v Sev. Amerik.
ne bode več mogoče igrati. Nove igre vlada sicer cenzurira, a s pristavkom, da se ne sme pobirati vstopnina. Tako na najlepši način, se brez vsakega napora lahko zaduši vsako kulturno delo na Koroškem. Pa naj še kdo reče, da se Nemci Slovencev ne bojijo !
Narodna godba v Št. liju pri Turjaku blizu Slov. Gradea. Na glasbenem polju se Slovenci vedno bolj izobražujemo in gojimo glasbo. Poleg tamburaških društev, ki so nekak začetek glasbe, se ustanavljajo še tu in tam prave godbe. Tako prinašamo danes sliko narodne godbe iz Št. lija pri Turjaku na Štajerskem, ki je igrala pri procesiji na dan sv. Petra in Pavla v Vitanju. Godba razvedruje človeku srce in blaži dušo, zato: „Le sviraj godba, duše dvigaj — ljubezen bratsko v srca lij. — Z navdušenjem nam srca vžigaj — odganjaj mrak nam, noč skrbij“.
r:	'Ug,,
in modno blago za gospode in ПППТПП gospe priporoča izvozna hiša ‘j L’ L' | U L
Prokop Skorkovsky in sin /jJjllQJj
Vzorci na željo franko. Zelo ___________________
I zmerne cene. Na željo dam tu Г I izgotoviti gosposke obleke, t Л
NOVICE.
Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti: kupovati samo domače bla^
go! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Gospodarstvo. Nikdo ne more dovolj preceniti velikega pomena in neprecenljive koristi življenskega zavarovanja. Ker je življen-
sko zavarovanje tudi iz gospodarskega stališča jako važen faktor in je življenska polica dostikrat merodajna za obstoj nadaljnjega blagostanja v družini v slučaju prerane smrti gospodarja, ne bo noben previden gospodar odlašal, ampak se bo pravočasno zavaroval zalkapital, ki odgovarja njegovim razmeram. Na ta način zasigural si bo brezskrbno starost in svoji družini brezskrbno bodočnost. Ker ima ravno banka „Slavija“ najugodneje in najnižje cenike, naj se vsakdo obrne do generalnega zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani, kateri postreže radevolje z vsakršnimi pojasnili.
Razvitje sokolskega prapora v Trbovljah se1;vrši dne 4. avgusta 1912 ob priliki zleta celjske sokolske župe. Zavedni Slovenci, pohitite na ta dan v Trbovlje. Slike priobčimo prihodnjič.
Dom na Vršiču, otvori kranjskogorska podrž. S. P. D. v nedeljo' 4. vel. srpana t. 1. ob pol 12. dop.
Za pogasitev žeje v hudi vročini je izborna pijača iz naravnih sadnih zgoščav, kakor jagod, jabolk malin, oranž, citron itd, ki se dobe pri Srečko Potnik, Ljubljana. Slomškova ulica 27. Opozarjamo na inserat.
Zahvala. Državna učna delavnica za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah pri Ptuju nam je darovala 2 lepa koška za papir, za kar ji izrekamo najlepšo zahvalo. — Objednem pa priporočamo slav. občinstvu, da naj se v slučajih potrebe pletenih miz, stolov itd. obrača na ta slovenski zavod, ki izdeluje vse pletenine okusno in po ceni.
Uredništvo „Slov. Ilustr. Tednika“.
Si ke jugoslovanskem abiturijentskem sestanku učiteljiščnikov 1912 se dobe pri fotografu Rupniku v Ljubljani, Vrbovceva ul. štev. 1. Slike so velike in lepo izvršene ter stanejo s poštnino vred 2 K. — Tovariši abiturjenti, naročite si jih, da Vam bodo lep spomin na sestanek.
Apetit na vožnji po morju. Skoraj neverjetno je, koliko pojedo na leto potniki na morju. Največja nemška parobrodna družba Ham-burg-Amerika-Linie porabi na leto za svoje
potnike: 3,501.947 kilogramov svežega mesa, 308.000 kilogramov perutnine, 226.500 kilogramov prekajenega mesa, 127.799 kilogramov jajc, 221.500 kilogramov svežih rib, 440.000 kilogramov sladkorja, 3,258.506 kilogramov moke in kruha, 5,395.806 kilogramov krompirja, 422.500 kilogramov sirovega masla, 187.929 kilogramov kave, 802.000 kilogramov mleka, 914.000 kilogramov riža 1,088.042 litrov piva iz soda, 482.260 velikih steklenic
piva, 321.720 malih steklenic piva. 176.490 velikih steklenic vina, 85.691 malih steklenic vina in 598.500 litrov namiznega vina. Ako bi hoteli vse mleko naenkrat namlezti, bi morali imeti 200.000 krav.
Amerikansko državljanstvo bodo dobile odslej tudi žene in otroci vseh onih ki v Ameriki dobe amerikansko državljanstvo.
Izgube Japoncev v rusko-japonski vojni. Japonska vlada je izdala statistiko o izgubah Japoncev v rusko-japonski vojni. Število žrtev znaša 130.086 mož. Pri tem številu pa niso vštete izgube pri Port Arthurju. V bitki pri Mukdenu, ki je trajala 22 dni, je bilo 16.404 japonskih vojakov mrtvih, od teh je bilo 555 oficirjev, in 53.655 ranjenih, medtemi 1799 oficirjev. Grozna je bila tudi bitka pri Liao-jangu, v kateri so imeli Japonci 23.711 mrtvih in ranjenih. Pri obleganju Port Arthurja, od 26. julija do 26. decembra, so imeli Japonci
Abadie — kotiček.
42.085 mrtvih in ranjenih, medtemi 1628 oficirjev.
Letošnje velike vojaške vaje. Letošnje velike vojaške vaje bo vodil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Vršile se bodo v Južni Ogrski med Temešvarom in Szege-dinom. Udeležili se jih bodo tile kori : Poštanski, Košuški, Temešvarski, Hermannstadtski in del zagrebškega. Vaje bodo trajale 4 dni in sicer od 9. do 12. septembra. Manevrov se bo udeležilo 120 bataljonov pehote in 95 eskadronov konjenice, ki bodo razpolagali z 280 topovi in 160 strojnimi puškami Pri vojaških vajah bodo se vporabljali prvič sistematično vojni aeroplani in zrakoplovi. Ravnina, na kateri se bodo vršile vaje, je slična beneški ravnini.
Pametna sodba. Pred 10 leti je pobegnil blagajnik erlavskega trgovinskega in obrtnega zavoda s 700.000 K iz Ogrskega v Ameriko. Zavod je moral vsled tega poneverjenja napovedati krido. V ravnateljstvu je sedelo več mož, ki so bili po poklicu sodniki, vsled česar se je vršila obravnava pred budimpeštanskim trgovinskim sodiščem. To sodišče je zdaj izreklo obsodbo, vsled katere so udje ravnateljstva spoznani krivim konkurza vsled svoje brezbrižnosti pri nadzorovanju. Sodišče je obsodilo vse ude ravnateljstva na povrnitev zneska 700.000 K, s katerim je blagajnik pobegnil v Ameriko. Vlagatelji vsled te umestne razsodbe ne bodo trpeli nobene škode.
Policijski pes zasledil roparja. V Moravski Ostrovi je bil zavratno napaden stavbenik Cantor. Napadalec ga je pobil na tla, mu vzel žepno uro z verižico in denarnico s 700 K. Zločinca so zasledovali s policijskim psom. Pes je zasledoval sled morilca do neke gostilne, v kateri je zgrabil napadalca, nekega dninarja
Padar v Celovcu : Župnik-Arnuš z igralci in igralkami iz Borovlj na Koroškem.
Cesar v Išlu : Cesar Franc Jožef 1. vpiše v jedilnici ubožne hiše svoje ime v spominsko knjigo.
Podružnica sv. Cirila in Metada za Savo, Javornik in Koroško Belo : Odbor s savskima vrtnaricama gdč. Staralovo in Rekarjevo, tamburaši (s fesi) in pevskim društvom „Sava" (s čepicami). Fot. Paulin.
z imenom Brezino. Cantor, ki je med tem že zopet prišel do popolne zavesti, je takoj spoznal v Brezini svojega napadalca. Tudi so našli pri takojšnji preiskavi pri njem še ves roparski plen.
Domobranci v svojih črevljih. Ministrstvo za deželno hrambo razglaša, da naj se za-teva od domobrancev, ki pridejo letošnjo jesen na vaje, da prinesejo saboj črevlje, ki bodo dobri za vaje. Kdor bi rabil na vajah le svoje črevlje, dobi na dan odhoda 4 K odškodnine. To velja pa le za one, ki pridejo jeseni na vaje. Ali so črevlji dobri za vaje ali ne, odločijo poveljniki kompanij.
Izseljevanje preko Trsta v prvi polovici leta 1912 je iznašalo 14.000 oseb, od katerih je odpotovalo 7200 v Severno Ameriko in 6800 v Južno Ameriko. V istem času lanskega leta se je izselilo preko Trsta 7900 oseb, in sicer 3700 v Severno, 4200 v Južno Ameriko.
Lepota in pranje. Za ohranitev lepote je dal amerikanski zdravnik dr. David Paulson amerikanskim damam nenavaden recept. Pred nekaj dnevi je predaval v Winons Lake in ostro grajal vsa sredstva za lepotičenje. Dejal pa je: Kdor hoče ostati lep, naj pere sam svoje perilo. Pranje ima dr. Paulson za najboljšo telesno vajo, ker pospešuje kroženje krvi in jači mišice. Mnogo dam se ni vstra-šilo dolge poti iz Cikage v Winons Lake, samo da so lehko poslušale novi evangelij o ohranitvi lepote. Malo mesto je bilo kar poplavljeno z damami, ki nimajo druge skrbi na svetu kakor negovanje svojega telesa. V mestu se je pojavil naenkrat cel regiment peric in prebivalci mesteca so se jim grohotali. Kako dolgo bodo pač te dame zdržale pri nenavadnem delu, ako se ne bodo kmalu opazili uspehi? Prav koristno bi bilo za te dame, ako bi zamenjale vsaj za eno leto svoje „delo“ z garanjem proletarskih žen
Kdo hoče kavini mlinček zastonj ? -■
Prodam nekaj tisoč metrov jamčeno nepokvarjenih ostankov najboljše kakovosti, da se povsod seznanijo z mojim podjetjem. Kdor naroči za več nego 20 K ostankov, dobi pošiljatev poštnine prosto in povrhu čisto zastonj še kavini mlinček najboljše vrste. Pri naročilih zadošča, če se pove številka in znesek. Št. 12. Dobro, vsakdanje pralno blago, ostanki po 6 do
6V2 metra dolgi, samo................
„ 18. Krasni delen svetli ali temni ostanki, dolgi po 2V4 do 2,/2 metra, za bluze, cel ostanek samo „ 20. Isti ostanki 6V2 do У1/* mstra dolgi, za obleke „ 22. Jamčeno pravi pralni atlasov satin, ostanki najboljše kakovosti, 61/2 do 7 metrov dolgi, cel
v ostanek samo........................ • .
„ 30. Cisti volneni ostanki, s svilo pretkani, za bluze, vsak ostanek 2'/2 metra dolg samo ....
„ 40. 1 bala lepo sortiranih modnih barhentovih in flanelnih ostankov, obsegajoča 20 do 25 celih
balnih koncev........................
44. Dvojno široki kamgarnovl ostanki v barvah rujava, modra, siva, vsak ostanek 4 m, samo 48. Dvojno široki ostanki angleškega blaga za delovna krila, vsak ostanek 2V? metra dolg, samo 58. Gradi za hlače, ostanki 120 cm široki za 6 parov spodnjih hlač, vsak ostanek 7 m dolg, cei
ostanek samo............................
mehkega rumburškega platna,
7 metrov dolg za tri ženske
Ostanek trobil vsak ostanek srajce samo . 66 Ostanki črnega
K 3-76
1-79
4-95
6-73
4-40
, 13-75 , 9-35
6-85
6*60
glota s svilenim sijajem, vsak
ostanek 2 metra dolg, samo............
Inlet, ostanki trobél, izredno gost, samo dobro blago, vsak ostanek 7 metrov dolg, 120 cm širok, cel ostanek samo ...	....
Ostanki damastnega gradla, 120 cm široki, izvrstna kakovost za postelje, vsak ostanek 7i/4 do 8 metrov dolg, cel ostanek samo ....
Presenečen !
4-04
6-65
7-35
NESUÉJEVA
moka za otroke
Pepeli» tras» ■ d»Je»flke. otroke le bolnjke »e teledee.	'У
VesboJ« prawo planinsko mlako.
5к*1Це K L80 v vsaki lekarni Id drogeriji.
je vsak gospodski naroči pri meni ostanek za obleko:
St. 90. Ostanek angleškega blaga, 3 metre dolg, za eno
moško obleko, samo............................K 8 50
„ 92. Ostanek angleškega blaga, fino blago, 3 metre
vdolgo, za eno moško obleko, samo . . . .	„ 11"—
„ [94. Cisto volnena angleška moderna rjava obleka, ostanek 3 metre, neraztrgljiva, cela obleka samo.....................................................n 19 50
Razpošiljalno podjetje
RUDOLF [LICHTNER, Litomerice (Kralj. Češko).
Brez rizika, kar ne ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar.
V Ameriki sta se pričkala Anglež in Kranjec s tem, kako se pri suvanju laglej premaga nasprotnika. Anglež je trdil, če se ga sune v trebuh; Kranjec pa, če se mu da dobro pod nos. Poskusiva, pravi Anglež, in in sune Kranjca v trebuh, da se je zvrnil na tla in obležal. Med tem ko si Anglež prižiga smotko, se Kranjec zopet pobere ter z vso močjo dregne Angleža pod nos. Temu brizgne kri iz nosa, oči mu zatekó in odleti v steno rekoč : „Tudi ni slabo!“
Knjigoveznica fl. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
===== se toplo priporoča. ===
====== Lepa	■■ —
kmetija z gostilno
tri do štiri minute od železniške postaje Kotmaravas, pošta Ve-trinj pri Celovcu, poslopja in zemljišča ob glavni cesti, se proda pod ugodnimi pogoji Sveta je nad 40 oralov, lesa za pose-kanje za 8000 K. Poslopja vsa zidana in obokana. Gostilna novo-zidana 1905, hiša in hlevi 1867. Hlevi betonirani. Voda napeljana v kuhinjo in hleve. Mleko se prodaja v Celovcu po 26-30 v, na domu po 22 vin. Pri posestvu je veliko peska za cementno opeko in ribnik. Sadonosnik z veliko lepega sadja. Stroji na gepelj. Gostilna zelo dobro vpeljana radi bližine mesta. V Celovec je peš-hoda 1 uro, z železnico četrt ure. Proda se vse skupaj ali tudi posamič. Cene in vsi drugi pogoji se izvedo pri lastniku Jakobu Hafnerju p. d. Vrtnigu, vas Ilovje, pošta Vetrinj pri Celovcu.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesti št. 11 ter bom vodil naprej kot večletni poslovodja tvrdke Goreč
trgovino s kolesi in iz-:: posojevanje koles ::
obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev itd. Priporočam se slav. občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vsa v to stroko spadajoča dela.
Beležim z odličnim spoštovanjem
Peter Škafar,
strojni ključavničar in mehanik. Rimska cesta štev. 11 na dvorišču.
P. n. sodavičarjem
priporoča !	§||§
izborne naravne sadne zgo-ščave iz jagod, jabolk, malin, oranž, citron itd. za izdelavo prvovrstnih brezalkoholnih šu-mečih limonad.
Destilacija rastlinskih in sadnih arom iiiiiiiiiiiiiniii ter ekstraktov 11111:1111111:11:1
SREČKO POTNIK,
LJUBLJANA, Slomškova ul. 27.
___________________tei	^
Lepa prihodnjost.
Krasna, novo zidana hiša,
10 let prosta davka, zraven vrt in dvorišče, pripravna za hotel, penzionat ali trgovino, v Jepem kraju na Slovenskem ob Bohinjski železnici, kjer prihaja vsako leto mnogo tujcev na letovišče, se radi nezmožnosti samostalnega vodstva ceno
proda.
Potrebno je 10 do 15 tisoč kron kapitala, ostalo se počaka z vknjižbo. — Kje, pove upravništvo „Slov. llustr. Tednika“.
g
ES
= Obnovite naročnino! ----------
Narodna godba v Š'. liju pri Turjaku blizu Slov. Gradca.
Kdor želi kako službo, naj da oglas v „Slov. llustrovani Tednik“.
Učenca z vso oskrbo sprejme Ant. Soklič, slikar, pleskar in trgovec z barvami v Kranju. Priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih barv in lakov.
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
Prva in največja zaloga
gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Za veselice
in druge prireditve oddaja v komisijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. ::
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, šči palca, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Cen ki brezplačno
---Priporočam svojo bogato zalogo =
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. Is totani so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
FR. KUNO V AR, kamnosek
= [Ljubljana, novo pokopališče. =
,ф——— ^ n i Д ®
V Javorju nad Litijo
(''30 m) prijetnem poletnem bivališču in svežem gorskem zraku, je oddati letoviščarjem več stanovanj po zmernih cenah.
Pojasnila daje Rudolf Berčon, posestnik v Javorju nad Litijo.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
MORANA.
Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri
M. Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
Dve steklenici staneta K 3’20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Џ Iv. Ravnihar
Kjiž" Liljana, S?. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kup-	^ r/-<■
Ijeno kakor tudi poprav-
Ijeno uro jamčim eno n	V
: :	leto.	::	\.VJ \*J
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
IVAN JELER,
LJUBLJANA :::
Hilšerjeva ulica št. 5
kolarski mojster.	211
Izdelovatclj vsakovrstnih vozov in v to stroko spadajočih del. — Solidno — hitro — cene nizke.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
1. ZAMEJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevliev ter i -delovanje gorskih in lelov. čevljev.
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
HOTEL PETRAN
«a* BLED «se*
! HOTEL „JEKLER“ !
4- BLED -4=
j NAP „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“. I
7i 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n
HOTEL SEKOVANIČ
BLED
34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt.
Gostilna Štrekelj, Bled-Grad 5
se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča.
MARTIN TANCAR, Jesenice
(poleg kolodvora).
Sobe za tujce.	Gostilna.
Hrvtal Tmtnilr Zlata kaplja v Ljubljani 11 v/ LC1 J. I dlllilv Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
fj LA V fr/Tsi «1 m vt Ml li J MTt« £>т5Г«ГП' 11» »t Vi I » 1 tf Vf U 11» fcV/r »UrTf
- - -..... Vrhnika —
HOTEL „ČRNI OREL“.
Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene. П M K П	г	г 11 к itfTl
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku.
E5iiillliiiiiiiiiiiliiil!llliil!lllii!iiiiiiiiiiiiiiiim!iiiliiiili!iiiiill!!!lllll!!!l!!!!g Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto E: Ei	in fino kakor alabaster.	E:
I Pege, pike, izpuščaje |
E: rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise E: i;E in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- =E Er jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- iE Ei klenica K 2'50. Rationell bals. milo K P20. El rji Učinek je opaziti že po enkratni rabi. iE
;! = Neprijetne dlačice = Ш
iii z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- iS rji lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- iE rii	ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"50.	El
iii Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- iE iE stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna iE :Е za umivanje in česanje las, katera jih sama Ei ili skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. Ei §:}	Steklenica 2 K.	jjj
|j| = Bujna rast las in brk = |||
iE se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo Ei iE	(izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4—2.	Ei
Bujno polnost-krasno 1 — oprsje — J
EÉ doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. iE = Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- iii iE znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- ili Г polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino iii = krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- iE iE klenice univerzalnega sredstva Et - Admille iii :E z navodilom 5 K. K temu posebni kremni :E jE izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- iS 1E	šilja ediim ord	labnialnrij	; j
U vv, Нан-И.и, Pra^u-Vr U.IU Š! 7j- ®
trično gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v različnih barvah 8 K pri
BATJEL-U
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
e.	_	_	^
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Kom
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest, cementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cemenlno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanlerijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Pošljite za celo leto 31— krone na naslov :
VHEINSKX DOM
LTTJBLT
::	Neodvisni kmečki tednik.	::
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, trgovce itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir I. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena i K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Šiški pri Ljubljani.
V. Piachota
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
MazMase
napravi gospa Ana Križaj v Spod. Šiški 222 pri Ljubljani. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
Pijte
samo
Tolstovrško slatino
ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštajn (Koroško).
Ana Goreč
— Ljubljana —
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposojevapje koles.
Skrivalnica.
Kje je četrti gost?
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Špecialiteta: Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi prč. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor: obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
IVAN MOHORIČ, krojač
213 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča šl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov.
rhftV1	■—-4 O C O
_^p ' Olissero.
K LI SE] E
na cink. baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotoiitografijo; stance, risbe vsake vrste.
jOSIPSTRANYAK
forokemigrafičen umetniški zavod
DUNA] VI11/2,
Tigergasse štev. 13 Telephon 18.085
o oooooooooooooooooo c-


Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
„KOLEZIJA“
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena vostilna z vso točno postrežbo. : : :	Prostor'za balinc-nje
se priporočata Ivan in Lucija Gril.

Trgovina s steklom
M-Tešek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela
Najsolidnejša in točna postrežba.
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
Marije Terezije cesta štev. 11. .-. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
jjj m Sprejemajo se tudi ...	.
■ opreme hotelov. — !
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga