Leto IX. št. 283 Druga posebna izdaja Ljubljana, nedelja 2« decembra I92S Cena 1 Din Uredništvo i i4«Mtana, Knaiiova ulica »ter. 5/L T«Won ftt. S07S tn «804, ponoči todt t- •plsi •• m «ntei*. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ponovni krvavi i na zagrebških ulicah Na Jelačičevem trgu in na Prilazu je prišlo sinoči (io novega medsebojnega obstreljevanja - Policija in tudi civilne priče zatrjujejo, da so pogubni streli bili oddani od demonstrantov - Ustreljeni Petrlč je Ljubljančan - - Dosedanji rezultati preiskave - Noč poteka mirno Zagreb, 1. decembra, n Tekom popoldneva je prišlo v raznih delih mesta do manjših spopadov s policijskimi in orožniŠklmi patruljami, ki so hodile po ulicah ter po hišah zahtevale, da se odstranijo črne zastave. Proti večeru je situacija postajala zopet resnejša. Ob 6. zvečer je skupina demonstrantov šla po Ilici in preko Jelačičevega trga ter vzklikala: »Slava Stjepanu Ra-diču, doli srbska hegemonija!« Ko so demonstranti prišli na vogal Jurišičeve ulice, jim je prišla nasproti policijska straža, ki jih je pričela razganjati. Tu je iz vrst demonstrantov nastalo streljanje iz revolverjev, nakar je policija odgovorila s streli iz karabink. ob tej priliki je bil ranjen 51 let stari soboslikar Nikola Lončarič. ki je bil zadet v usta. Zgrudil se je takoj brez zavesti na tla ter so ga prepeljali v bolnico. Ob 8. zvečer je vojaštvo priredilo bakljado z godbo na čelu, ki je svirala patrijoticne pesmi po ulicah. Bakljado je spremljala policija. Na Jelačičevem trgu so demonstranti pričeli metati na vojaško godbo kamenje. Tamkaj postavljene policijske patrulje so pričele streljati nato s puškami v zrak ter so demonstrante razgnale. Ko se je vojaška godba vračala skozi Prilaz je nekdo ustrelil iz neke hiše. Ranjen ni bil pri tem nihče. Policija je takoj blokirala oni del ulice ter pričela preiskovati, iz katere hiše se je streljalo. Vlada hoče zatreti pojave z 1 VV,,» 1 v zakonom o zaščiti države Beograd, 1. decembra p. Že opoldne so se sestali ministri ter so razpravljali o zagrebških dogodkih. Prevladalo je mišljenje, da je treba kar najostreje postopati. Opoldne je bil ministrski predsednik Korošec v dolgi avdijenci pri kralju. Ministrstvo notranjih del je nocoj iz dalo obvestilo, da so državne oblasti v Zagrebu prejele nalog, naj se podvza-mejo kar najosrtejše mere proti po vzročiteljem današnjih demonstracij v Zagrebu kakor tudi proti onim, ki so demonstrirali proti državnemu prazniku in razobesili črne zastave na svojih hišah. Oblasti so prejele nadalje nalog, nai postopajo proti onim, ki so sodelovali nri tvornih napadih na policijo, po predpisih zakona o zaščiti države. Tu ie nocoj razširjena vest, da so pri današnjih demonstracijah v Zagrebu dozdevno sodelovali v glavnem fran-kovci in komunisti. Zaradi današnjih dogodkov v Zagrebu sta bila popoldne ponovno v dvoru predsednik vlade dr. Korošec m minister vojske in mornarice general Ha-dzič. zneje uradno pregledano ter je bilo | ugotovljeno, da nihče izmed policije ni streljal. Policija, ie ob 8. zvečer izdala tudi poseben razglas o tej stvari. V tem razglasu se pravi, da je zagrebški tisk objavil netočne opise dogodkov, kakor da so streljali policijski organi. Policija trdi v svojem razglasu, da ie ugotovljeno, da nihče izmed policijskih organov ni oddal strela in da je po izvidu kot sigurno konstatirano, da so streljali samo demonstranti. Končno ie bilo z zaslišanjem več prič ugotovljeno, da je bil Stanko Petrlč ubit od nekega mladega človeka, starega okoli 24 let, ki je bil oblečen v kratko zimsko suknjo s krznom na ovratniku ter je imel klobuk potisnjen na oči. Ta mlad] človek ie po izvršenem dejanju pobegnil po Jurišičevl uFci. Razglas policije se konča z naslednjimi besedami: To se sporoča v splošno vednost meščanstvu, ki se poziva, naj odstrani črne zastave, ker pomenijo demonstracijo proti državnemu prazniku in da naj se izogiba vsakemu kršenju lavnega miru in reda, ker bo vsakdo najstrožje kanzovan po zakonu. Izpovedi prič o ustrelitvi Stanka Petriča Zagreb. 1. decembra, p. Izmed mnogoštevilnih prič, ki dajejo razne kon-tradiktorne izjave o današnjih krvavih dogodkih, pripoveduje ga. Vimpolšek, žena odvetnika dr. Vimpolška iz Jurišičeve ulice, ki je stala v bližini, kjer se je pripetilo krvoprelitje. da je z Jelačičevega trga policija vodila tri omla« dince proti Petrinjski ulici. Za policijo je šla množica manifestantov, ki so vzklikali KDK, Stjepanu Radiču, dr. Mačku in Svetozarju Pribičeviču. No vogalu Jurišičeve ulice, kjer je stal neki avtotaksi, le neki civilni človek potegnil te žepa revolver ter pričel streljati na vse strani. Policijski stražniki so pričeli bežati in kmalu nato je začula hitro streljanje. Množica se je nato raz-bežala na vse strani. Tudi advokat Sin-, ger, ki stanuje na Jelačičevem trgu 24 izpoveduje, da je streljal neki civilni človek v kratki suknji z malim krznom na ovratniku in da je streljal v smeri, kjer je bil ubit Stanko Petrič. Zanimivo in ilustrativno poročilo avtentično informirane osebnosti našemu poročevalcu Dosedanje ugotovitve o postanku in poteku dopoldansk ib dogodkov Zagreto, 1. decembra n. O neposrednih vzrokih žalostne katastrofe se širijo vsakovrstne vesti. Doslej se je moglo v glavnem ugotoviti, da je do Pie-livanja krvi prisilo na naslednji način: Generali niso šli takoj v cerkev, temveč so čakali prihoda velikega župana dr. Trelca, ki se je za devet minut za kasnil. Ko je veliki župan dospel, so civilni predstavniki oblasti odšli za n$m v cerkev, dočim so generali in oficirji ostali zunaj, češ, da prej ne vstopijo, dokler ne bo odstranjena še tretja črna zastava, 'ki se je bila za taknila. Šef policije dr. Vragovič je sam šel v zvonik. Demonstracijo so pričeli omladinci, ki so prišli iz zvonika, ter so pričeli klicati ,ko so zagledali generale in vojaštvo: »Doli lažno ujedi-njenje! Živela svobodna Hrvatski! Doli Beograd!« itd. General Uzun-Mirko-vič, ki je videl, da so policijski stražniki razburjeni in da ne uradujeio, je šel nasproti omladincem, dvignil roko in zakiical »Stoj!« S tem je hotel preprečiti, da bi omladinci, ki so v zvoniku izobesili črne zastave, ne pobegnili. V tem trenutku se je pričela množica kakih 500 do 600 ljudi približevati omladincem, ki jih je general Uzun-Mirkovlč zaustavil. Ko so vojaki videli, da stoji general pred množico z dvignjeno roko, so mislili, da ga hoče množica napasti. Zato so brez povelja snel} z ramen puške, Jih pričeli polniti s patronami, natikati nanje bajonete ter se pripravljati na naskok. V tem trenutku je prihitela uniformirana policija, ki je pričela zaustavljati demonstrante. Komandant mesta general Radovanovič je obenem ustavil vojake in jim zapovedal, naj se vrnejo na svoje mesto. Ker še ni bila odstranjena tretja črna zastava, ki se je zapela na zvoniku, ie komandant armiie zapovedal, nai vojaštvo ne gre v katoliško cerkev, temveč nai tako! odide v pravoslavno cerkev. To se je tudi zgodilo. Na policiji pravijo, da je do intervencije vojaštva došlo le vsled nesporazuma. General Uzun-Mtrkovič je mislil, da ni nikogar, ki bi omladince aretiral, čeprav so bili že aretirani, ker so bili poleg njih detektivi v cvilu. Ostala publika, ki |e videla, da se vojaštvo pri- pravlja na naskok, se ie razbežala izpred cerkve. Črne zastave po Zagrebu Ob pol 9. dopoldne se je odslužila v pravoslavni cerkvi služba božja brez vsakega incidenta. V istem Času so se vršile službe božje tudi v starokatoli-ški cerkvi, evangeljski cerkvi in v židovskem hramu. Že dopoddne so nekateri meščani izobesili raz h.:§ črne zastave, popoldne pa so se pojavile črne zastave po vseh delih mesta. Medtem je policija pričela križariti po mestu ter odrejala, nai se odstranijo Srne zastave in zopet odpro gostilne in kavarne, ki so iih lastn?ki zatvorili v znak žalosti. Ob priliki tega posredovanja policije je prišlo do velikih in burn;h demonstracij po raznih delih mesta. Policija, ki je hodila od hiše do hiše, je bila ojačena z orožnistvom. Ustreljeni Stanko Petrič Ljubljančan Stanko Petrič, ki je bil ranjen v Petrinjski ulici, je brivski pomočnik, ter je umrl v bolnici dve uri kasneje, ko so ga prinesli tja. Stanko Petrič je rodom iz Ljubljane ter ie star 16 let. Krogla mu je prodrla skozi možgane ter so mu zdravniki mogli samo glavo zavezati.^ Drugi težki ranjenec je policijski stražnik Josip Korenič, ki ga je krogla zadela v ledja. Krogla mu je ranila leve ledice. Star je 28 let in je njegovo stanje zelo težko. Tretji ranjenec je Mirko Djurek, mizarski pomočnik, ki mu je krogla prebila pljuča. Njegovo stanje ni smrtno nevarno. Lahko ranjen je tudi policijski stražnik Zimšek, ki ga je krogla zadela v desno nogo. Ko je bil v bolnico, kamor so prepeljali ranjence, dovoljen vstop, je velika množica občinstva vdrla v prostore, v katerih se nahajajo ranjenci. Sprva uprava bolnice ni hotela dopustiti vstopa, ker pa je množica kategorično zahtevala, da hoče videti ranjence, je uprava morala popustiti in tako je bila bolnica takoj preplavljena od množice ljudi. Policija trdi, da so streljali samo demonstranti. Kljub temu, da večje število očividcev trdi, da je Petriča ustrelil detektiv Jurič in da so stražniki streljali, zatrjuje policija, da nihče izmed policije ni streljal. Orožje policistov je bilo po- Zagreb, 1. decembra v. Vaš poročevalec je imel nocoj priliko razgovarjati se z dobro poučeno osebnostjo, ki je podala o današnjih krvavih dogodkih naslednji nepristranski in politično objektivni komentar: Ker se že ni izpremenil režim in z ozrirom na razpoloženje v Zagrebu je bilo na mesta, da bi se bile oblasti zadovoljile s službo božjo v cerkvi. Oblast pa je nasprotno poskrbela, da so bile velikanske množice prebivalstva nagnane na ulico in da so radovedno pričakovale, kaj bo prišlo. Oblasti so namreč dale plakatirati pozive na proslavo in so tudi sicer z drugimi ukrepi ustvarile med meščanstvom in v omla dini vtis, kakor da hočejo za vsako ceno prirediti nekaj ostentativnega. Kljub temu pa bi ne bilo došlo do kr vavh incidentov, da so oblasti tekom današnjega dne postopale z večjim taktom in da niso predvsem izgubile srlave. Zlasti b« se bile demonstracije lahko končale brez najmanjšega prelivanja krvi. Za razumevanje neljubih dogodkov je važno upoštevati naslednji moment, ki igra v poslednjem času veliko vlogo v razmerju med civilno oblastjo in tukajšnjimi predstavniki vojske. V Zagrebu je znano, da obstoja spor med civilno oblastjo in vojaškimi krogi že precei dolgo in da je ta spor do današnjega dne latenten. Vojaške oblasti razpolagajo s svojo, vojaštvu podrejeno policijo, ki se pTedvs— opira na privatna sporočila prenagljenih in nervozno razstrojenih tukajšnjih Srbijan-cev. Te osebe ne poznajo tukajšnje miselnosti in se v tukajšnje razmere še danes niso znašle. Neprestano se zato ponavlja, da so te informacije napačne in brez podilage in da izhajajo od pre-napetežev. V zvezi s tem je tudi dejstvo, da razpolagajo vojaške oblasti z dobrimi telefonskimi spoji z Beogradom in da so vedno tudi najmanjše dogodke prikazovali beograjskim centralnim uradom mnogo prej in dostikrat v docela drugačni luči, kakor tukajšnje civilne oblasti. Na ta način je bil v Beogradu stvorjen vtis, kakor da so tu-jšnj.3 civilne oblasti nezanesljive in da sto.ie eventualno celo pod vplivom opozicije. Tako je bilo omajano medsebojno zaupanje, ki je potrebno med civilnimi obiastvi in vojaštvom. Šele, ako se to upošteva, je mogoče razumeti današnje zadržanje oficirjev pred stolno cerkvijo in spopad, ki so ga imeli s policijo in z velikim županom. Franikovski omladinci. ki so bili odšli s črnimi zastavami na stolp katedrale, so imeli, kakor so pozneje izpovedali, počakati gori dotlej, da prične služba božia. tako da bi mogli razobesiti zastave šele v trenutku, ko bi bili vsi dostojanstveniki pri službi božji. Že so stopili civilni državni uradniki v cerkev in bilo je nekako ob 9., oficirji pa so še vedno stali izven cer- < kve in dozdevno čakali na prihod velikega župana. Nenadoma pa so se začele viti raz stolpa stolnice navedene črne zastave. Ko so oficirji zagledali črne zastave, so se silno razburili in niso hoteli stopiti v cerkev. V tem trenutku je prispel veliki župan ter je pri tej priliki došlo do živahnega rankon-tra med velikim županom i Poročila zagrebških listov o dogodkih Zagreb, 1. decembra. Prve avtentične vesti o dopoldanskih incidentih je objavila »Riječ«, ki je izdala posebno izdajo. Kmalu nato so priredili tudi ostali zagrebSki listi posebne izdaje. Občinstvo je kar grabilo korporterje in raznašalcem liste iz rok in hlastno pre-biralo podrobna poročila. »Večer«, »Hrvat«, »Obzor« in Narodni val« objavljajo poročila, ki vale glavno krivdo za dopoldanske krvave dogodke na policijo in na oblasti. Po po-Točilu teh listov so se glavni krvavi dogodki odigrali pred gradbo Srbske banke. Detektivi, ki so aretirali omladince v stolpu katedrale, so pripeljali areti-r&oce na križišče Jelačičevega trga, JuriŠčeve in Petrinske ulice. Občinstva se je polastilo silno razburjenje in ogorčenje in je po zatrdilu policije na tem mestu hotelo oprostiti omladince in jih iztrgati iz rok policije. Detektivi pa so odgovorili s streli iz revolverjev. Občinstvo je nato v divji paniki planilo narazen in se razbežalo na vse strani. »Hrvat« objavlja svoja poročila s celostranskimi naslovi: »Zopet kri«, »Krvavi 1. december«, »Meščani izvesite črne zastave v znak žalosti«. List opisuje, da je do prvih burnih incidentov pred katedralo došlo na ta način, da je neki general v hipni razburjenosti pozval vojake naj vlože naboje v puške, nataknejo bajonete in jih tudi pozval na naskok na občinstvo. »Hrvat« pravi, da so se ču-la odločna povelja »Napred, vojnici«, a general sam, o katerem pravi »Hrvat«, da je bil general Vešovič, je potegnil sabljo in pričel mahati proti občinstvu, ki je demonstriralo proti Beogradu, proti vladi in tudi sicer izražalo svoje nezadovoljstvo nad aretacijo zagrebških omladince v z ostrimi vzkliki. Občinstvo je reagiralo z neprestanim vpitjem: »Doli velikosrbski centralizem«, »Živela svobodna Hrvatska.« Nato so se množice začele valiti proti križišču Jelačičevega trga, Jurišičeve in Petrinjske u-lice, kjer je došlo pred zgradbo Srbske banke do strahovitega prizora. Tu je hotelo občinstvo po zatrdilu policije osvoboditi aretirane omladince, čemur pa se je policija z vso sito uprla. Ko so demonstranti navalili je policija odgovorila z revolverskimi streli. En strel je pogodil komaj 181etnega Stanka Petriča v sence. Krogla je prodrla lobanjo in se zarila v rulo modne trgovine »Zagrebški ma-gazin«, ki se nahaja v poslopju Srbske banke. Druga dva strela sta ranila čevljarskega pomočnika Mirka Djuriča. Prvi strel ga je zadel v levo pljučno stran, drugi strel ga je ranil na desni roki. Pri tej priliki je bil ranjen tudi redar št. 401. po imenu Korenič. Krogla ga je zadela od zadaj v hrbtenico, šla nato skozi telo in trebuh. Govori se, da sta te strele oddala detektiv Račič in redar št. 151. Po drugi verziji je 5 strelov oddal detektiv Ju-ričič. Alarmantni dogodki pred katedralo in na Jelačičevem trgu so opozorili re-darstveno poveljstvo, ki se je nahajalo v katedrali, na izredno kočljivo situacijo, nakar so bile izdane obsežne varnostne mere proti demonstrantom. Zanimivo je, da se svečana služba božla v katedrali ni vršHa. Povelje za prekinitev iste je dal general Matic. Ko je komandant armije videl, da je poiložaj opasen, je odredil, naj se služba božja odpove fh naj vojska z oficirji vred odkoraka pred pravoslavno cerkev, da se temkaj udeleži za kasneje napovedane službe božje. Ko je bila v pravoslavni cerkvi služba božja končana, se je hotela vojska z nataknjenimi bajoneti vrniti v svoje vojašnice. Pri univerzi je došlo do ponovnih demonstracij proti vojski. Bilo je točno ob 10.15. Na univerzi se je nahajala ogromna množica omladmcev in akademikov, ki je pričela demonstrirati proti Beogradu in vzklikala svobodni Hrvatski. Komandant vojaških oddelkov je odredil, nai se vojska ustavi. Vojaki so se razporedili z nasajenimi bajoneti. Medtem je policija s silo raz-gnala omladince, nakar je vojska odkorakala v vojašnice. »Obzor« objavlja svoje poročilo pod debelimi naslovi »Proslava 1. decembra v znamenju 2 mrtvih ter večjega šte-vila ranjenih in premlatenih.« List poroča tudi že o poraznem vtisu, ki so ga dopoldanska dogodki v Zagrebu izzvali v Beogradu. Vsi listi so kmalu no dogodkih priredili posebne izdaje. Redakcije so na eksnoniranih mestih v središču in na periferiji Beograda takoj izobesile kratke informacijske letake. Občinstvo se je kar trgalo za posebne izdaje. Na Terazijah in po vseh glavnih ulicah so se zbirale velike gruče ljudi, ki so strastno komentirale dogodke v Zagrebu. »Obzor« zatrjuje, da je bila večina publike sovražno razpoloženje proti Zagrebu in Hrvatom in da je po ulicah vladalo Isto razpoloženje, kakor po krvavem dogodku v Narodni skupščini. Zaplemba zagrebških listov Po nalogu ministra Korošca. »Da ne bi se Zagreb še bolj razburil« Zagreb, 1. decembra r. Tekom popoldneva je policiija prejela iz Beograda nalog, da prepove posebne izdaje listov. Tako je bil najprvo zaplenjen »Večer«, medtem ko ie policija pripustila, da so kolporterji mimo razpeča-vali posebno izdajo »Riječi«. Kmalu nato pa je priišlo povelje iz Beograda, naj se krafckomalo zaplenijo vsi listi ne glede na to, ali je njihova pisava v na- vzkrižju z javnimi interesi, Češ, da se mo