TKE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATE8 OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERKL Geslo: Zm vtro in narod — s* pravico In romleo — od boja do imafol GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE S V. DRUŽINE V JOL1ETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organisation*.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH BRŽ A V AH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 141, CHICAGO, ILL., TOREK, 24. JULIJA — TUESDAY, JULY 24, 1928. LETNIK XXXVII. TRIJE PORTUGALSKI VSTASl UMORJENI, NAD ŠTIRI-DESET RANJENIH. — UPORNE VOJAKE SO PODPIRALI CIVILISTI. — VEČ KOLOVODIJ JE V ROKAH OBLASTEV. ! RAZMERE NA KITAJSKEM Lisbona, Portugalska. — Ue- volucijonarno gibanje med portugalskimi vojaki ni ostalo brez posledic. I/ San Jorpp V Santungu je bilo ubitih več trdnjave so v petok zagrmeli Japoncev in Kitajcev. — trije topovski streli, dogovor- Ostanki severnih čet se upi ji>no znamenje za upor, ki pn rajo. — Napete razmere v je trajal !e malo časa. Vladi Santungu. /veste čete so naskočile uporniško trdnjavo in po bitki, ki it- trajala vso noč se je podala. Vstaši so imeli tri mrtve in nad štirideset je bilo ranjenih. Trdnjava je padla v roke zvestim četam v soboto ob 8 zjutraj. Takoj po bitki je zavladal zopet mir, kot t>i se ne bilo ni-i « sar zgodilo. Več voditelje" vevolucijonarnopa gibanja so /a pri i in policija zasleduje se druge, ki so na sumu. da so v vezi z uporniki. Med aretiram'i je tudi kapitan Conclaves, poveljnik garnizije, ki se dvi šanghaj, Kitajsko. — V vzhodnem delu Santungske province se je bil boj med o-stanki vojakov severne armade in Japonci, ki stražijo šan-tungsko železniško progo za-padno do Tsintao. Na japonski kakor kitajski strani je bilo več mrtvih in veliko število ranjenih. Neko japonsko poročilo se glasi, da je prišlo do spopada radi tega. ker so je uprl oddelek ostankov severnih čet bro-ječ 1800 mož poveljniku, ker i iti je prisil v japonsko cono uprla in dva njegova po-|ob železniški progi. .Taponci so < nika. Precejšnje število ci- takoj nanje odprli ogenj. Po hudi bitki so bili Kitajci vrženi nazaj. V šantungski provinci so ^nzmere zelo rapete. Tam je se vedno 5000 japonskih vor jakov za barikadami, in sicer v trgovskem ozemlju Tsinana. Tamkajšnji hribi so vsi polni kitajskih banditov, ki napadajo mesta in vasi ter s plenom pobegnejo v gore. Bandi-ti so najbolj aktivni v onem delu ozemlja, ki je brez gospodarja — "No Man's land" in leži med japonskimi nosto-jankami in jerajem. ki je pod oblastjo nacionalistov. -o- 40-TONSKI TANKI V CAMP MEADE, MARYLAND. Na sliki vidimo 40-tonske tanke v Camp Meade, Maryland. Te dni so se vršile velike vaje s tanki, katerih so se udeležili tudi člani West Point Military akademije. Iz Jugoslavije« 1 STRAŠNA OSVETA POSESTNIKA JANEZA NAGLICA, KI JE V PREBACEVEM NAD KRANJEM USTRELIL TRI KMEČKE FANTE. — KO SE JE MORILEC ZAVEDEL, JE JOKAL KOT OTROK. PROTI TRIANONSKI REVIZIJI. ili.stov je bilo na strani upor- ikov. Tievolurijonarji so se vračunali, k ukor navadno pri takih prilikah. Bilo jih je premajhno 'tevilo, zato niso bili kos nalogi. Računali so na izdatnejšo Momoč izven trdnjave, katere m a ni bilo. Pač je bilo nekaj civilistov oboroženih z bombami in puškami, ki na se niso mofrli dolgo ustavljati izurjenim vojaškim četam. Civilisti zastražili ceste in metali liombe skozi okna v policijske barake. Ko so voditelji upornikov uvideli, da ne bodo kos nalopi, so poslali iz trdnjave močno četo, ki je napadla barake republikanske straže. Napadalci so bili vrženi nazaj in premagani, nakar se je trdnjava podala. DvfiuMOR. Cehoslovaška inozemska kam-panja je bila potreben predpogoj za osvoboditev..— Je proti vsaki kršitvi mej, določeni po pogodbi. Doktore« ustrelila svojeera soproga in neko žensko, kateri je bil naklonjen. — Morilka je samit sla na policijo in se podala. BOMBA V AVTOMOBILU. Rockford, 111. — Vernon W. Flager, star T>2 let, je sedel v avtomobil, da bi se odpeljal, v tistim trenutku pa eksplodira bomba, ki jo je nekdo položil na skrivnem v vozilo. Avtomobil je razneslo in Planer je za 'sedaj se mora Praga, Cehoslovaška. — Te dni se je v Pragi vršila manifestacija češkoslovaških legio-narjev. Bilo je vse polno inozemskih gostov, med njimi delegati iz Jugoslavije s slepim majorjem Lovričem, dalje delegacije iz Romunije, Amerike, Avstrije, itd Na staromestnem trgu je bila udanostna slavnost na čast predsedniku Masary-ku. Tam so imeli nagovore Ma-saryk, vojni minister UdrSal, in bivši ministr Markovič. Povdarjali so, da rešitev države temelji na mirovnem delu. Mir želimo ne iz slabosti, temveč iz prepričanja, da je ureditev povojne Evrope nnpre-dek napram predvojnemu stanju, ker je dana možnost, da se morebitni nesporazumi odstranijo z lojalnim sporazumevanjem od naroda do naroda in od države do države. To je tudi smisel zunanje politike, ki jo vodi dr. Beneš. Češkoslovaška inozemska kampanja je bila potreben predpogoj za osvoboditev. Z njo so se pridobile države antante. eškoslovaška poškodbami kmalu nato v bol- Republika konsolidirati v svo- KRIŽEM SVETA. —- Managua, Nicaragua. — Tekom enega meseca se je podalo vojaškim oblastim v Ni-karagui 547 Sandinovih upornikov. V petek je odložilo o-rožje 114 mož. — Chicago, 111. — Enajstletna Emily Manlove se je i-grala v bližini železniške proge na Kenilworth kolodvoru. Zagrabil jo je vlak in treščil pod kolesje, bila je na mestu mrtva. — St. Louis, Mo. — Leon Callanan, star 13 let. je rešil neko mater in štiri otroke, ki so se potapljali. Leon je dober plavač in je že lansko leto rešil nekega dečka gotove smrti v vodi. — Omaha, Neb. — Wabash tovorni vlak je skočil s tira v bližini Mineola, Iowa; štiri železniški uslužbenci so prišli ob življenje. — Chicago, 111. — Jackie Coogan, znameniti kino igralec, ki je zdaj star 13 in pol leta, se je te dni na potu v Detroit ustavil v Chicagu. Poročevalcem je njegov oče med drugim tudi rekel, da dobiva Jackie že zdaj ženitne ponudbe. "Please Mr. Coogan, may I marry Jackie", pisma take vsebine dobiva Jackijev oče. — Appleton, Wis. — Sodišče je oprostilo L. B. Under-wooda, starega 35 let, ki je ustrelil Raymonda Fransway, misleč da je bandit. — Cape May, N. J. — Par-nik Culberson je kolidiral s čolnom obrežne straže; dva pet se RIM IN NETTUNSKE KONVENCIJE. V Rimu so se sprijaznili z mislijo, da nettunske konvencije se ne bodo ratificirane. — Za podaljšanje prijateljskega pakta. nišnici umrl. Pred smrtjo je še jem posebnem geografskem rekel s slabim glasom: "Paul ;položaju. Cehoslovaki so sve-Reed je to naredil." Plagerja ;i)0dni, imajo pa dolžnost, žive- je vrglo 11 čevljev visoko v tj 7a svobodo. Popoldne je bilo stražnika sta utonila zrak in je le čuda, da bi ni bil posvetovanje češkoslovaških,' jih je rešilo. jugoslovanskih in romunskih j — New York, N. Y. — John legijonarjev, na katerem je F. McCabe, star 25 let, je ubil ger, staro 22 let, ki je ostala j bila sprejeta resolucija, ki iz- v Bronx okrajni jetnišnici dva izročila možem postave in iz-[ velova s petletno hčerko. Izpii- j javlja, da so se jugoslovanski, paznika, nakar je hotel pobeg-povedala, da je umorila svoje-j sti1i so 80 i° zaslisali. (češkoslovaški in romunski de- niti, ker mu ni uspelo, se je ra sonroga in neko drugo žen-, dansko leto sta Mrs. Plager in ]ep:ati sestali, da obnovijo in ustrelil. Norristown, Pa. — Dr. Vir-, yinia Alvarez Tlussey je prišla:113 mestu mrtev, na tukajšnjo policijsko posta-j Aretirali so tudi jo z revolverjem, katerega je' Beograd, Jugoslavija. — Glede na težko notranjepolitično situacijo v SHS razpravljajo merodajni krogi v palači Chiggi, tako piše beograjska politika, možnost odgoditve ratifikacije nettur.skih konvencij v Beogradu. Rim se je sprijaznil z mislijo, da bo treba na ratifikacijo nettunskih konvencij še nekoliko počakati, dokler se ne urede razmere v kraljevini SIIS, ker v Rimu nikakor ne žele ,da bi bile konvencije ratificirane brez sodelovanja Hrvatov odnosno pre-čanov. V slučaju, da pride v sporazumu z Italijo do odgoditve ratifikacije nettunskih konvencij, je zelo verjetno, da bodo v kratkem pričela službena pogajanja med Beogradom in Rimom za novo podaljšanje prijateljskega pakta. RAZSTRELMTTOVARNI; 12 MRTVIH. Maščevanje v hipni blaznosti. V nedeljo popoldan, 1. julija se je zbralo pri gostilničarju Jožefu Pravstu v Prebačevem 18 domačih fantov, med njimi tudi trije poročeni možje, od teh dva iz Šenčurja. Malo preje so "šrangali" na vasi ter dobili od ženina iz Visokega domače neveste Marije Štebil 400 Din odkupnine. Razvilo ,>se je v družbi veselo in razigrano razpoloženje, kakor je običaj, ako napravijo fantje dober posel z ženini iz tujih vasi. Okrog sedme ure zvečer se je fantom pridružil sosed Ign. Naglič, star 47 let, ki ima v Prebačevem lastno mizarsko podjetje. Liter za litrom se je vrstil na mizi, da si niti gostilničar sam ni zapomnil točnega števila litrov vina. Bilo je med fanti tako veselo in razposajeno, kakor more biti le med fanti na vasi, ki pijejo, pojo in valujejo . . . ško, — naj se ga varujejo! — Fantje pa so hoteli Naglica takoj razorožiti. Odšli so na široko cesto, katero je obsevala luna, da je bilo lahko opaziti človeške postave in prepoznati tudi osebe. Prvi med fanti je stopil Matevž Kladivc. Ko so napravili kakih 20 korakov proti Nagliču, je ta pomeril in trikrat zaporedoma ustrelil . . . Fantje so se hipoma ustrašili, vendar niso ničesar opazili ter skočili naprej. V tem trenutku niso niti videli, da so streli zadeli Kladivca, ki je mrtev omahnil na tla. Dobil je prvi strel v trebuh, drugega v desno ramo in tretjega skozi vrat v glavo, da mu je razbil lobanjo in so se razlili možgani po tleh. Po teh strelih se je tudi Naglič umaknil nekaj korakov nazaj, se obrnil in ustrelil na najbližjega Janeza Pipana v trebuh. Z globokim vzdihom se Še pred polnočjo je velel Na-I je Pipan opotekel in zgrudil na glič svojemu 171etnemu sinu in ,travo poleg ceste. Ostali fan- sko. Doktorca je stara 32 let. Pred d vem i tedni je bila še v West Philadelphia bolnišnici za ženske, kjer je delala in pomagala z denarjem svojemu soprogu, ki je pisal novele za ameriške magazine. Doktorco so takoj vtaknili v ječo, kjer jo je preiskal zdrav-j nik in ugotovil, da je zelo nervozna. Ker po njeni izpovedi niso našli trupel soproga in ženske, menijo, da je izvrSila umor le v svoji domišljiji. Izpovedala je sledeče: "Videla sem drugo žensko v avtomobilu z mojem možem. Kri mi j« zavrela, seboj sem imela revolver, katerega sem si izposodila pri moji prijateljici, črno je postalo pred mojimi očmi. Dva strela sem oddala na Reed, ki je zdai pod ključem, pobegnila, a so ju« prijeli in privedli nazaj v Chicago, nakar se je žena vrnila k možu. Reed je star 30 let. -o- ZRAČNA POSTA IZ NEW YORKA V PEKING. New York, N. Y. — Neko podjetje namerava vpeljati zračno poštno službo iz New-yorka v Peking na Kitajsko. Vilhjalmur Stefason pravi, da bi se s tem prikrajšala pot za 3500 milj, katero prevozi par-« nik. Iz Newyorka v Peking bi se prišlo z letalom v štirih dneh. plo moža je padlo iz avtomobila v grmovje pri reki. Nato sem šla na cestno železnico in se tnoia tri pa na žensko. Tru~ odpeljala v Norristown." okrepijo bratske vezi iz časov skupnega boja za osvoboditev in zedinjenje. Odločno se odklanja vsako stremljenje po reviziji trianonske mirovne pogodbe in kršitvi mej, določeni po tej pogodbi. Resolucija kategorično naglasa da hočejo braniti meje svojih držav in skupno prinašati žrtve za integriteto držav, kakor se je to zgodilo v svetovni vojni. STRELA UDARILA V ČOLN; DVA MRTVA. P$ru, 111. — Thomas Parker, star 23 let in Harold Kramer sta se s čolnom vozila po illinoiški reki, nastala je nevihta in strela je udarila v čoln, oba moža sta bila n* mestu ubit*. — Philadelphia, Pa. — Pro-hibicijski agentje so v Stanton hotelu zaplenili vina in žganja v vrednosti $100,000. — Riga, Latvija. — Pri vojaških vajah v bližini glavnega mesta Kovno na Litvinskem sta se smrtno ponesrečila dva vojaška letalca, dva sta pa za-dobila težke poškodbe. OKROG SVETA V 24 DNEM. New York, N. Y. — Capt. Charles B. D. Collyer, pilot in John Henry M ears, pisatelj, sta v nedeljo zvečer pristala v Newyorku na Battery in končala potovanje z letalom okrog sveta, za katero sta porabila 23 dni, 15 ur in. osem sekund ter s tem pobila um« dosedanje rekorde. ... Varšava, Poljska. — V pirotehnični tovarni v Varšavi je nastala eksplozija umetnega ognja; dvanajst oseb je prišlo ob življenje, večje število pa je ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko so delavci čakali na tedensko plačo. Raznesla se je vest, da je blagajničar povzročil eksplozijo, da bi mu ne bilo treba izplačati delavce, med katerimi je nastala panika. Policija je komaj zabranila, da niso delavci linčali blagajničarja. -o- FARMAR UBIL DVA SINA IN ŽENO. Monticello, Ky. — W. Ti. Wright, star 55 let, se je silno razburil, ko sta njegova dva sina in žena sekali drevje na farmi njegove 80 letne matere. Vzel je puško in ustrelil oba sina ter ženo. o nekemu svojemu vajencu, da naj gresta domov, češ da je za nju krokarije že dovolj. Za oba fanta so se zavzeli ostali fantje in Janez Pipan je dostavil Nagliču: "Pusti ju danes tukaj, jutri ju lahko pokličeš na odgovornost, če ne bosta delala." Beseda je dala besedo, prišlo je celo do dejanskega spopada med očetom Nagličem in fantom Pipanom; ostali so ju razdvojili in je prešlo brez hujšega. Naglič se vendar ni hotel nomiriti, v svoji razburjenosti in užaljenosti je postajal celo agresiven in nadležen. Sporekel se je celo z gostilničarko in jo celo enkrat zagrabil za lase. To je bilo za fante dovolj. — Brez besede so ga pograbili ter ga postavili na cesto pred hišo. Nato so se za njim zaprla vrata . . . Strašen zločin iz osvete. Nagliča je to početje mlajših fantov kot starejšega, ože-njenega moža naravnost raz-kačilo. V njem je dozorel sklep, da se temeljito osveti . . . Odšel je naravnost domov v svojo delavnico, ki leži ob isti cesti, kakih 200 m nižje gostilne proti Hrastjem. Po lestvi je zlezel v podstrešje ter tam vzel puško karabinko in municijo, ki jo je bil ob prevratu prinesel od vojakov. Tako oborožen se je vrnii Naglič nazaj pred gostilno ter čakal svojih žrtev. Kmalu je. izstopil kmečki fant Franc Per-čič ter zagledal v čisti mesečini Nagliča s puško. Sluteč njegovo nakano, je stopil Perčič bližje, rekoč: "Kaj počenjaš s puško?" "Tebi, ker sva prijatelja, ne POSLOPJE PRODANO ZA TRI MILIJONE. Chicago, 111. — Potter Pal-'bom nič napravil, a vse druge mer-jeva palača na Lakef Shore e čast in priznanje. Uspeh je bil i ?rav P^ocne komade in tudi povoljen in je precej prišlo v i drugace je bilo dovoljjsabave cerkveno blagajno. me;tindvaj9etletnica tUPNIJS SV. JURUA. So. Chicago, 111. Petindvajset let je te dni, ko se je ustanovila far a sv. Jurija in začela zidati veličastna farna cerkev, frtavada je, da se petindvajset letnica kot srebrni jubilej praznuje naj si bo v javnem ali zasebnem življenju. Fara, ki že obstoja pet in dvajset let, marsikaj doživi in nje- SIROM JUGOSLAVIJE. (Nadaljevan s 1. str.) Vse se je dogodilo na odprti cesti pred hišami obeh ustreljenih fantov Kladivca in Zavrla ter posestnika Mraka, ki se nahajajo med Nagličevo delavnico in Pravstovo gostilno. Iz svoje hiše je vendar stopil cče ustreljenega Zavrla, da po- • „ j • ___•__i gleda za svojim sinom. Takoj ni udje premnogo prejmo da-j t _ .„ . . , , . rm? in mil««« niSO Je Za^letlaI S11Ul le" žatj v mlaki krvi brez vsakega giba. Očeta je prevzela obupna V nedeljo 1. julija smo pa obhajali praznik sv. Petra. Bila je lepa slavnost ker sv. Peter je patron naše cerkve. Poročati moram tudi, da je več fantov in deklet v naši naselbini, ki nameravajo stopiti v zakonski stan. Imeli smo tudi že več ženitev, tako da nismo vedeli, na katero bi šli. Zadnje dni so si obljubili zvestobo Mr. .John Slovene in Miss Ana Petrič. Dalje sta se poročila Mr. John Kočevar z Miss Mary Trevesci. Poročila se je tudi Miss Mary Dermeš z Mr. John Gomerca. Na zadnji smo se prav dobro zabavali in se zahvalim kuharicam za tako fino kosilo in ves drugo. Takoj po poroki smo se peljali na nevestin dom, kjer smo se veselili dva dni in dve noči. Samo po sebi umevno, da tudi pijače ni manjkalo. Torej še enkrat prav lepa hvala. Mladim parom pa obilo sreče in blagoslova božjega. Poročil se je tudi Anton Dermeš z Miss Marv Ingel in Mr. Joseph Gorup z Miss Mary Golinec. Obilo sreče vsem. 29. julija se pa bosta poročila Mr. George Dragovar z Miss Lizi Skov. Poročil ju bo naš domači č. g. Father Bra-tina. Naročnik. -o- RAZNO IZ LQRAINA. Lorain, O. Prosim sprejmite sledeče vrstice v vaš list Amer. Slovenec. List nam zelo ugaja, ker prinaša novice iz vsega sveta, lepe povesti pa tudi novice iz starega kraja. Mi, ki smo rojeni tam preko, se še vedno spominjamo na domače kraje in radi prebiramo novice od tam, iz tistih krajev, kjer je tekla naša zibelka. Le čudno se mi zdi, kaj da ni nobenih poročil v A. S. iz naše naselbine. Da ne bodo rojaki mislili, da je vse pri nas Pričakovali smo tudi Toneta s hriba, a tega spaka ni bilo od nikjer. Daj se no Tone že kaj oglasi v listu in ne bodi tako len. Semkaj je prišla na obisk iz Gary, Ind. Ana Zugelj, doma iz Graca. Zelo sem jo bila vesela, ker je že 21 let nisem videla, to je od mladosti. Ona se mudi pri svoji popol sestri in mačehi, kjer pravi, da ji zelo dopade. M. M. -o- DOPIS S POTA. Ely, Mino. Mesto Eveleth je na j ako prijaznem kraju in naš1' rojaki tam se prav dobro razumejo. Imajo po večini vsi svoje domove. Na tem mestu se vsem skupaj prav lepo zahvalim za naklonjenost in vse drugo. Hvala Mr. in Mrs. Kostelc ter Šukle in Pene za tako lep sprejem in gostoljubnost za ča- r°čamo. sa mojeba bivanja med njimi. Prav lepa hvala še Mrs. Pregled za sprejem v Gilbertu, to je mesto, oddaljeno kakih šest milj od Eveleth a in v njem je dosti Slovencev. Delo tukaj počiva, pač pa delajo bolj v E-velethu. Nekaj pa je naših rojakov, ki imajo svoje hiše in trgovine. rov in milosti Božjih. Far a sv. Jurija šteje 800 duš, torej velika nir, a krepko deluje. Zlasti je bila delavna zadnjih šest let. Ko jo je vrlo vodil vam vsem dobro znani goreč pastir preč. gospod Ben-venut Winkler. Tega gospoda in njegovega delovanja zvesti in dobri farani sv. Jurija nikdar ne bodo pozabili, le žal, da se je odpovedal fari in teš-ko, teško bo dobila fari duhovnika, ki bi bil nekoliko kos talentom g. Winklerja. Petindvajsetletnico fare smo hoteli praznovati že 24. junija, a se je slavnost prestavila na 29. julija. Na to slavnost vabijo farani vse naše prijatelje iz Chics.ge, Elmhursta, Jolieta, Waukegana. West Pullmann in drugih bližnjih krajev. Otb četrt na 11. bodo odkorakala društva iz cerkvene dvorane v cerkev, kjer bo slovesna služba božja. Sv. mašo bo daroval preč. pater Benigen, komisar iz Lemonte, pridigal bo p. Odilo. Torej na svidenje v nedeljo 29. julija v So. Chicagi, kjer bodete najvzoči pri cerkvenem praznovanju in potem pa pri banketu, ki bo na čast našim gostom in ustanoviteljem fare. Slišali bodete tudi zanimive govore, ki bodo slikali življenje fare v 25. leth. —M. Stara narodna je: "Danes tukaj jutri tam . . Tako je tudi z menoj. Zdaj se oglašam iz Ely, Minn. Tukaj je ena izmed največjih slovenskih naselbin v Minnesoti. Dne 17. julija se je tukaj bila huda bitka med Slovenci in drugimi narodi, in to na voliščih. Slovenci so bili v ofenzivi in so vse druge nazaj potisnili. Vsi trije kandidati za šolske svetovalce so zmagali. Torej še enkrat, prav lepa hvala vsem, ki so mi šli na ror ko pri agitaciji za katoliški list Amer. Slov. John Kramarich, pot. zaat. ROJAKOM Y JQLIETU. Ker je Mr. John Kramarich, naš zastopnik, odšel na potovanje* ga v vseh naših poslih na-domestuje njegova soproga, Mrs, Kramarich, 1614 Cora St. Y zalogi ima naše plošče, knjige itd. Rojakom jo toplo pripo-UpravnUtvo A. S. -o- RAJRE O OČETU BASNI. Ezopove basni so znane vse- mu svetu, manj pa so znane bajke, ki jih je spletlo življenje okolu osebe ubogega in telesno tako grdega frizijskega sužnja. Planud pripoveduje. Ezopa je neki trgovec s sužnji z dvema drugima sužnjema pripeljal na suženjski sejm na Samu, da bi ga prodal. Pristopil je modrijan Ksant in vprašal prva- dva sužnja: "Kaj pa znata delati?" — "Vse!" se je glasil brzi in ne ravno skromni odgovor. Ksantu domišljavi odgovor ni dopadel. Tu je opazil širok smehljaj na nenavadno grdem obrazu tretjega sužnja. Stopil je k njemu in vprašal: "In ti nestvor, kaj pa znaš ti?" — "Cisto nič," — je resno odgovoril Ezop, — "saj sta mi že onadva vse odvzela!" — Modrijan je kupil Ezopa in kasneje se je izkazalo, da je storil prav. misel, v žalosti se je obrnil proti nedaleč stoječemu Nagliču. V tem je Naglič pomeril puško tudi na njega. Vendar je njegovo nakano preprečil fant Nagličeve hčere, ki se je medtem približal Nagliču, dočim se je Zavrlov oče naglo vrnil nazaj v hišo. Žrtve so nekaj časa ležale v mlakah krvi na cesti, ker se niso ljudje upali ponje. Šele čez nekaj časa so dvignili fantje Pipana, ki je bil še pri življenju in ga nesli v bližnjo hišo. Obup maščevalnega ubijalca. Xt.ki fant se je po strašnem zločinu takoj odpeljal s kolesom v Kranj, nato so zapvejrli še voz, da pripeljejo zdravniki k smrtno ran jenemu Pipanu. V hišo, kamor so zanesli Pipana, je prišel tudi Naglič s puško v roki. Bil je obupan; jokal je kakor otrok, vzkliku joč: "Joj, kaj sem naredil! . . . Ubijte me, ubijte me!" otrok. Ko sta orožnika napovedala odhod, se niso hoteli otroci ločiti od svojega nesrečnega očeta. Nagličeva žena je od žalosti povsem onemogla obsedela na stolu med svojimi otroki. Uklenjen je moral zapustiti Naglič svojo številno družino. Za njim je tekel po cesti le petletni sinček, ki je žalostno klical: "Ata, ata!" Neka soseda je odstranila jokajočega otroka in ko se je ubijalec že bližal Kranju, je po vasi odmevalo neutešeno ihtenje. Vsi trije ustreljeni so sinovi posestnikov, najbližjih sosedov ubijalca Nagliča. Zavrl je bil star 25, Kladivc 34, Pipan 29 let. Za vse tri rodbine je strašna izguba tem hujša, ker so vsi bili edini sinovi, edina opora svojim staršem. OkroK 6. ure zjutraj sta pripeljala orožnika Sever in Smole uklenjenega Nagliča v Kranj. Ob eskortiranju iz domače vasi so se zbirale ob cesti pred hišami posamezne gruče vaščanov. Eni so nesrečnega Nagliča pomilovali, v drugih pa je njegova pojava vzbudila ogorčenje, ki je doseglo celo take dimenzije, da sta morala orožnika čuvati Nagliča pred inOanjem. Popoldne se je vrši! v Preba-;evem. kjer se je odigrala velika žaloigra, sodni ogled. Na pokopališču v Šenčurju, kamor so tekom dopoldneva prepeljali vse tri žrtve, se je vršila sodna obdukcija. Zločin Nagliča Na okoli stoječe je napravil 1 veliko senzacijo daleč strašen dojem. Vsi so se ga ba-lnaokro^ 2e tekom noči in ju-li, da ne bi zopet zdivjal. Nihče tra J> tragična novica raznese ni upal stopiti k njemu, da \shl F° vsem ok*"aju in vzbuja bi ga pomiril, št- manj. da bi|zdaj najrazličnejša ugibanja, mu odvzel orožje. Tako je Na- j Govori da je Naglič bil na glič, še vedno oborožen, odšel !ri01iti ranjen v glavo in da še zopet iz hiše in odtaval na svoj secla-i c'uti Posledice te poškod-dom. ■ j be v možganih. Pijača mu je Iz Kranja so se pripeljali čez 1 mešala pamet in v navalu bes- četrt ure člani gasilnega dru- ('nosti in žel-ie osveti storil št v a z rešilnim avtomobilom i„ i zločin, kakršnega že dolgo ne zdravnikom, ki pa je mogel ! heIeži kronika sicer tako števil-konstatirati le smrt vseh ireh inih 1'ijanskih ekscesov v naših fantov. Z istim avtomobilom krajih, so gasilci obvestili orožništvo v Šenčurju in nato v Kranju, odkoder sta se pripeljala orožni-ški narednik Ignac Sever in ka- -o- Italijanizacija priimkov. j V novem seznamu izpreme-j njenih priimkov čitamo: Bech-plar Franc- Smole. Po daljšem tinker Bettini. Božič Natali, iskanju sta Nagliča našla najBradičič Bracci, Kane Canzio. njegovem domu pri številni. Cerkvenik Cerquent, Cerovac družini. Ko ju je Naglič zagle-: Cerani, Kobav Cavalli, Exner dal, se je vedel povsem udano. Izročil jima je puško in mu niči j o, venomer je jokal in tarnal, obžaloval svoj čin in tožil, da so ga fantje sramotno užalili. PlllllllilliWIHli Žalovanje štirih rodbin. Okrog storilca Nagliča, ki je v najlepši moški dobi 47 let, se je zbralo na njegovem stanovanju vseh devet otrok in potrta žena. Najmlajši sin ima 5 let, najstarejša hčerka pa 22. Odigravali so se pretresljivi prizori: jokajoča deca okrog nesrečnega očeta in obupno žalostne matere . . . "Bodite pridni, ubogajte, ne pijte vina!" jim je govoril oče. "Ne ravnajte po mojem zgledu." Očetove opomine in nauke je spremljal vedno hujši, v srce segajoč jok vseh deveterih Enneri, Kodelja Codelia, Kraj-nik Carrini, Mežnar Mezzini, ^onc Sonzio. -o- Ako ee ti "Amerik^tutri Slo« venec" dopade, povej to tvojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na* NAROČNIKOM V MINNESOTI naznanjamo, da se nahaja v njihovi državi naš potovalni zastopnik, Mr. John Kra-loarič. Pobiral bo naročnino, obenem pa bo imel v razprodaji raznovrstne knjige in gramofonske plošče. Vsem rojakom se najtopleje priporočamo v naklonjenost in jih prosimo, da mu gredo pri njegovem opravilu prijazno na roko. Upravnutvo A. S. ............................................................................... * PODLISTEK * 'llillllll!llll!liill!lllllllllll!!IIIIIM Stefan Lazar: TITANA. t Roman. Verujem v te in te molim, ker si mi razsvetlil um; tudi jaz se žrtvujem za domovino; njega pa so zbičali z bičem bolesti in ho ga ponižali v duši, ko onega Kristusa, ki je za narode umrl na križu . . . XXI. — Bojim se radi očeta, — se je brala slaba slutnja na Aiičinem očetu. — Javno mnjenje se je obrnilo proti nam. — Časopisi podžigajo jezo množice -— je kimala teta Betsy. — Vsak dan prinašajo nove nezmožnosti. — Vojska je neizogibna . . . — Oče meni, da se morda posreči po- ravnati nasprotja. — Kaj bo z Overtonom? — Očitajo mu, da je morilec množice. •— Detektivi ga spremljajo na vsakem koraku. In to je zaenkrat dobro. Ni se nam treba bati tajne jeze Japoncev. — Overton je žrtev — je vzdihnila teta. — Ako bo vojna, bo prva'skrb Japonske, da se reši Overtona; ako pa mednarodna komisija poravna nasprotja, ga pokličejo na odgovornost kot morilca množice. — Tetka, ne plaši mel — je obledela Alice. — Overtonov plinski regulator je v N&-gasaku ubil več tisoč ljudi, kaker tudi Mu-tsuhito Dsainov električni stroj ni pris&ne-sel San Franeiacu . . < —» Bili sta enaki katastrofi? — To4a ali je dovoljeno povzročiti bmr movolino take katastrofe? I Mutsahito D^alu i Gvertoa, sta grešnika, velika grelnika in radi svojega strašnega čina bo deta kaznovan* pred svetovnim sediiiem . . . — Kaj se je zgodilo z Mutsuhito D*«i- nom? — Zaenkrat tudi njega čuvajo, ko Overtona. Z ozirom na njune osebe sta bila izdana enaka odloka. Oba sta izgubila stroje. Ali ne čitaš časopisov. — Ne, — je rekla Alice bleda. — Vsakega časopisnega poročila se bojim* v tako čudno luč spravljajo mojo ljubezen. — Večji del mene krivijo radi katastrofe. — Toda ali sem res kriva? — Ne, — je razmišljala teta Betsy, — In vendar, — je dvignila siv» glavo. — Ker ko si odslovila g.. Mutsufcita EUuuna* si zelo naglašala razliko med belo in rumeno raso. A t* ni rekel takrat — bomo videli? Pekletove ustnice so ae stresle. Kaj hoče od mene, ta podli laponee? Tetka Betay menda vendar ne misHte, da bi ala a« geno k njemu? — Sedaj je Ž£ pozno — je vzdihnila teta Betay. — Prepir je končal* usoda. Grem priparavljat ve**rjo... £lateobrobij«* mate*. yečer»t mnk it i* nad'park; Teta Betsy j* «* v hišo, Alice pa je zamišljeno gledala stolpe v daljavi, na vrhu katerih se je zlato-pla-vo svetlikal poslavljajoči se solnčni žarek, ko v črni šalici plamen špirita. Naglo se je stresla. Vrtnjčni grm se je odprl. — Kaj je? — se je začudila. Malo ženšče je stalo pred njo. Komai večje od kakega nipa. Zgane se, skoraj opoteka se v črni obleki, ki je že preživela modo, obraz ji pokriva gosta tančica, pogled pa ji prodira skoz. Vsa njena prikazen je nemo, živo očitanje. — Kdo ste? — jo je osuplo gledala. Črni nip, je dvignil zlatocvetlično tančico* — Iz Mntauhito psainove hiše prihajam, — je lomila angleški ježih. — Jaz sem njegovo dekle, Zvonček . . . JNa rumeno-belem obrazu ji je temnila ?*adraženost. Mrlič, ki je prihajal iz groba na račun . . . Belo dekle se strese. — Kako pridete sem? — jo je gledalo preplašeno. — Preko kamenitega zida sem splezala, — se je smejalo dekle mrzlo. — Pri vratih straži policaj. — Morda ste prinesli sporočilo? — se je stresla Alice. — Ne, — jo je gledala deklica nepremično. — Kdo vas je poslal k meni? — Nikdo. Sama sem prišla. — In kaj hočete? — Umoriti te hočem, — je dvignila plamteči obraz. Pogleda sta se srečala. — Oko dekleta je magnetiziralo belo deklico. — Zakaj ? — se je smejala mrzlično. — Zakaj me hočete umoriti? — Ker si mi vzela ljubljenca, — ji je gledala v oči s plamtečo boljo. Vzela si mu srce in si ga užalostila! — jo je trdo zgrabila za roko. — Zlomila si mu dužo^ kakor nepremišljen otrok zlomi igračo in si ga sunila v tako obupanost, iz katere se nikdar ne reši . . . Zata te um.o*inu belo dekle, ti brezsrčen malikl ' Stiskala ji je roko, da je Alice zaječala od boli« f AMERIKANSKI SLOVENEC iti i uiUmj iimiii^uiiif J Tvoj nedeljski tovariš. k i It TEDENSKI KOLEDAR. 29 Nedelja — Sv. Marta. 30 Ponedeljek — Sv. Abdon in Senen. 31 Torek — Sv. Ignacij Lojolaki. z 1 Sred* — Vezi sv. Petra. 2 Četrtek — Porcijunkula. 3 Petek — Najd. Sv. Štefana. I Sobota — Sv. Dominik. -o-- Rev. K. Z. s DEVETA NEDELJA PO BINKOŠTIH. 9. pobinkoitna: Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk. 19, 41—17.) Berilo je iz pisma sv. Pavla apostola do Korinčanov, 10. poglavje, <>. do 13. vrste. Zgodbe stran 857. Resen in važen je nauk današnjega berila in evangelija. <), da bi ga mi vsi poslušali in si ga vzeli k srcu! Oreh je razžaljenje božje. To je dejstvo, ki se ne da utajiti. Ker je pa razžaljenje božje, upor proti Bogu, zato mora pa biti vsikdar tudi kaznjevan. In da jo greh vsikdar kaznjevan, hoče pa sv. Pavel danes povedati korintskim kristjanom in ob.iednem tudi nam vsakemu. Na zgledih iz židovske zgodovine hoče dati svarilo vsem, ki mislijo, da smejo grešiti brez kazni. "Bratje, nikar ne pobelimo hudih reci, kakor so jih Judje poželeli" ! ki se niso zme-] ili za božjo kazen in se udali malikovalstvu, razuzdanemu živ-I ''Hju, nečistosti. "Zato jih je pa padlo en dan tri in dvajset i ne," ko jih je zadela božja kazen za to, in "so od kač poginili" drugi, in zopet drugi "bili pomorjeni od angelja pokončo-\.'ilca". Bratje, mislimo na te zgodovinske strašne zglede in 1 \jmo se Hoj a, da sf> tudi nam kaj enako strašnega ne zgodi. / akaj, vsi ti zgledi so napisani "samo nam v svarilni zgled in i m v svarilo". Kazen boli. Boli, ko pada po nas bič božji. l'>'če, ko nas žge ogenj božje kazni in pokore za greh. Toda J -arije takrat, jok takrat, je prepozen! Sedaj nam je vse to pisano v svarilo. Naprej vemo, kaj nas čaka, ako grešimo. N borno mogli potem dolžiti Boga krivičnosti in neusmiljenja, 1 i nas bo kaznjeval. Saj nas svari in opominja naprej, kai i čaka. Človek, zastonj je! Greha delati ne smeš! Bog je 1 t spodar. On ti to prepoveduje. Ce ga pa hočeš vkljub tej povedi delati, ne pozabi, si s tem nakopavaš pa kazen. lit s je, skušnjave k grehu so velike. Vsi jih imamo in jih 1 • 11 m > imeli celo svoje življenje. Toda "Bog je zvest, ki nas 1><> pustil skušati več, kakor jih moremo premagovati, tem-bo ;toril tudi s skušnjavo izid, da jo bomo zmagali". Treba mo dobre volje in pa rabiti božje pripomočke, katere nam rta vera ponuja. Evangelij sv. Luke 19, poglavje, <11. do 17. vrste. Zgodbe tran 4a&. C.ospod Jezim joka. Bilo je na cvetno nedeljo, ko je je» f d v slovesnem -sprevodu proti mestu Jeruzalemu v svojo smrt. Tisoči so ga obdajali in mu klicali navdušeno slavo. On pa, ' o je mesto ugledal, se ie razjokal nad njim, rekoč: O, da bi H/nalo tudi ti. in zlasti ta svoj dan, kar je v tvoj mir! Zdaj i i je sktito pred tvojimi očmi. ker prišli bodo dnevi na te in t nji ovražniki te bodo obdali z nasipom in te oblegali in i. kali od vseh strani, in bodo v tla pomandrali tebe in tvoje J • ioke v tebi, in ne bodo pustili v tebi kamena na kameni'. To !».i vse "zato ker nisi spoznalo časa svojega obiskovanja". Kuko strašne besede! Množica je vi iskala in kričala in se ni zmenila za te njegove besede in še manj za njegove solze. hi vendar, o, ko bi ta. množica bila spoznala pomen teh "Tenkih solza! O. ko bi bila razumela to strašno napoved! liaz-cmela in poznala bi bila gotovo tudi ta veliki čas "svojega obiskovanja". l*u ga ni! Kričala je dalje lahkomišljeno in bivola dalje svoje grešno življenje in tako šla — strašnemu svo-pmiu kontu nasproti, svoji strašni kazni za greh. Ko bi kaka ženska jokala, mati na primer. Saj ženske ude jokajo. Toda da joka možki in sicer tako resen mož, ka-Kor je Jezus iz Nazareta. Kako veliki je moral biti uzrok za t"! (Irenko ne joka mož kar radi lepšega. Tehtni, veliki \a/.ni morajo biti uzroki, ki mu izstisnejo iz oči solze in sicer t.iko grenke solze, kakor so bile te Gospodove solze in sicer ce-lo takrat, ko ga je vse slavilo, vse proslavljalo, vse mu "živio" klicalo. Za mesto Jeruzalem ni bilo treba dolgo čakati, da se je ■ a ta napoved do pičice izpolnila. O, kako strašno je takrat lin sto Jeruzalem spoznalo strahoto te napovedane kazni! Ka-ko je kričalo v strašnem obupu, ko ga je oblegala rimska Vojka, podirala njegovo obzidje, morila in pobijala njegove prebivalce in jih pribijala na križe, ko je strašna lakota in kuga morila po mestu in je ljudstvo gnala v obup in strašno grozoto. O, spoznalo je tedaj mesto besede Gospodove, pa je bilo prepozno. Kazen je prišla in moralo je mesto čutiti na sebi vso njeno strašno težo in vso strahoto. Krik obupnih src se je dvi-J al proti nebu iz mesta. Toda zastonj. Nisi hotelo poslušati svarila, nisi hotelo porabiti časa milosti, zavrnilo si božjo roko, hotelo si greh, sedaj pa trpi! In mi grešni ljudje? O, tudi nad nami teko solze božje, .'iko smo v grehu. O, nič, prav nič nam ne pomaga, če na zunaj kričimo tudi slavo Gospodu. Le kričimo! Nič nam ne bo pomagalo, ako se n< odrečemo grehu. Tudi nam veljajo iste strašne besede. Prečitaj jih, človek, še enkrat! Ce si v grehu, potem ti do pičice veljajo. Kakor so bile te solze izjokane za mesto Jeruzalem, so izjokane enako za te. Kakor je veljala ta strašna napoved do pičice za Jeruzalem, velja za te. Da, še več! Za greh te čaka tudi v ečna poguba. Jn to vidi G©-spod. In kdo pozna bolje strašno nesrečo večne kazne za greh, kakor Gospod ? In če ta Gospod joka strahu in groze in sočutja nad tem, kar te ima zadeti, za greh, o, kako strašno mora to biti! Gospod že ve. O, varujmo, varujmo se greha. Zato "bratje nikar ne poželimo hudih reči, kakor so jih Judje poželeli! Vso to je zapisano nam v posvarilo." Ce hočemo, pa poslušajmo to svarilo! Nočemo ? Tudi prav! Potem pa. . . "Skrito je pred tvojimi očmi. . Amen. h Julijske Benečije ia slov, Pnvorftu duhovniško vprašanje v TR2ASKI SKOrUt Pod tem naslovom je objavil "Piccolo" zelo obširen članek o tem vprašanju, ki je postalo zlasti v zadnjem času silno pereče. Po daljšem uvodu prinaša list pogovor, ki ga je imel z nekim visokim cerkvenim dostojanstvenikom, ki stoji zelo blizu tržaškega škofa Fo-garja. Radi velike važnosti prinašamo članek v skoro dobesednem prevodu. Uvod se glasi: Problem duhovnikov in političnega delovanja, ki ga izvršujejo v nekaterih delih Istre, je stopil v zadnjem času v posebno akutno fazo. Ta problem je bil ponovno predmet proučevanja z naše strani, ka jti od njegove postopne rešitve odvisi veliko političnega do-brobitja v obmejnih pokrajinah. Princip, ki smo ga pred kratkim postavili, je, sledeči: Do sedaj se je razmotrivalo vprašanje duhovnikov v čisto periferičnem značaju. Z drugimi besedami: Proučevali so se samo posamezni slučaji ne-zaželjenih duhovnikov, ki so bili notorični slavofili in torei proti-italijani. Tako so bili odstranjeni politikantje in hujskači ne da bi se s tem preprečila možnost, da bi se pojav ponovil. Resnično še je zgodilo, da je bil duhovnik odstranjen, ker je bil osumljen političnega delovanja proti italijanskim interesom, pa je njegov naslednik, bodisi radi težke izbire ali drugega vzroka, kmalu pokazal iste tendence, kakor njegov prednik. Po našem mnenju se mora zadeva razmotrivati z nekakega osrednjega stališča ,t. j. kol problem kurije. Prepričani smo d tej resnici: Da dobri škofje -Jelajo tudi dobre duhovnike. In to resnico posnemamo iz cerkvene zgodovine in iz hierarhičnega reda. ki jo urejuje že skozi stoletja. Nato preide članek na pogovor z omenjenim cerkvenim d osto j a n st v e n i k om. Naj prej navaja izjavo tega dostojanstvenika o katoliških organizacijah, in sicer: "Dobro je, da ugotovimo takoj, da ni slovanskih katoliških društev in tudi ne takih, ki jih tvorijo Slovani z izjemo redkih dekliških Marijinih družb in ene mladeniške take družbe. Ta pa je včlanjena pri italijanski katoliški mladini in ie imela že dobre narodne u-spehe. Naš mladeniči se udeležujejo vedno vseh manifestacij narodnega življenja, ne da bi s tem storili le kak formalen akt, temveč da izražajo jasno mišljenje, ki ga nosijo v srcu." Nato govori o razpustu znanih dveh katoliških društev v Kopru in ugotavlja, da je bilo NA PRODAJ, novo 2 nadstr. poslopje, 5-5 sob, furnace lit., lota 35x125; malo vsoto takoj, ostalo na obroke. M. Sirmimlza. 6459 Archer Ave. — Phone Prospect 70,35. t,t PRODAM RADI ODHODA v Evropo poslopje tri stanovanja po štiri si»be. Cena nizka. Blizu slov. cerkve na 22n aa ravna po p*ar villh. Aiespient »e pobira aa seji **MQ 0< 10. dopoldne do 4. ura popoldfta. i '] RAZPRODAJA KNJIG po znižani ceni. Skupina deve- šalili tih knjig za Sr t.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih iger, "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure in ure zabava celo družbo. Cena......................63c 2.) NA NEGOTOVIH POTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c 3.) SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako se da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti v okusna jedila. — Cena ................................................................73c 4.) Za ltračanaki aocij&Jizem. Edino socijalizem bo Tešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi.. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bifetvo. Cena................................SOc / 5.) PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928, Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako aaročite akupaj vseh navedenih dev knjig naravnost i* naie knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobke za soiiano ce*o SZeOO Knjigarna Amerikanski Slovenec 1349 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 5S Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. »imriMi ni Toda kos pod Filander pa ni imel časa poslušati. Moral je nositi na avto knjige in spet knjige, da bi med potom nemoteno nadaljevala svoje važne študije o prazgodovini človeštva. Barba je jokala in si brisala solze s sajastim predpasnikom, Clayton pa je nem stal pri vratih in čakal. "Da bi se le še zadnji trenutek kaj pripetilo —!" Vsaka minuta zamude, se mu je zdelo, je bila njemu v prid. Ko je prikazala Ine, so jo koj vsi obsu-li, le Clayton je ostal pri vratih. Govorili in vpili so vse vprek, da je skrajni čas da se naj brž pripravi. "Vlak bomo zamudili —!" se je hudovnl Canler in jih priganjal, naj hitijo. Ine se je ozrla za Trzanom, da bi ga predstavila. Pa Trzan je izginil. V šundru in nemiru odhoda ni imela časa misliti nanj. "Morebiti je pa bolje, da se je skril —je pomislila. V četrt uri je bilo vse v redu. Svoje reči je pripravila že davi, drugega ni bilo treba ko naložiti kovčege. Sicer pa se je itak mislila kmalu po poroki spet vrniti na farmo k očetu. Stroji so zaclrdrali, uslužno je ponudil Canler svoji zaročenki roko in jo peljal k vozu. Profesor Porter s knjigami, Filander s knjigami in kovčegi ter Clayton in Canlerjevi prijatelji so šli za njima. Stopili so po veži in skozi glavna vrata. Zunaj pred Canlerjevim avtom je stal mlad orjak silnih pleč, z rokami prekrižani-mi na prsih, ter malomarno pa s čudnim smehljajem na lic u gledal svatovsko družbo. Ine je pobledela. Vsa se je tresla. Kaj namerava Trzan —? Canler je gubal čelo. "Kdo je tisti človek —?" je vprašal Tno. Ine ni odgovorila. Le huje se je še tresla. Vsak čas se je utegnilo kaj zgoditi. Canler je stopil k vozu. Pa neznanec mu je zastavil pot. "Kaj želite?" se je Canler o .orno zadri. "Zahtevam, da daste gospodični Ini Po\ter besedo nazaj !" Canler se je sirovo nasmejal. "Mož, ste znoreli —? Kdo vam pa daje pravico, da —?" Xi skončal. Jeklena pest ga je pograbila za vrat, druga za pas in v hipu ga je dvignil orjaški neznanec visoko v zrak in ga tresel kakor psička. Gostje so zakričali, Ine je za trenutek v nemi grozi zrla v Trzana. Vedela je, da pomeni Trzanov nastop smrt Canlerjevo. Ii1 baia se je, bolj za Trzana ko za Canlerja. Stroge, hude kazni so bile na nasilje in uboj! Priskočila je, da bi pomirila strašnega človeka. Eden gostov jo je prehitel in planil nad Trzana, da M mu iztrgal žrtev. Pa en sam zamah z levo roko je zadostoval, da je odletel daleč v stran in se zavalil po tleh. Tedaj je položila Ine svojo belo, nežno roko Trzanu na ramo in mu pogledala v oči. "Meni na ljubo, Trzan!" je prosila. Prsti na Canlerjevem vratu so nekoliko odnehali. Trzan je zrl doli v plašni lepi obraz Inin. "Ali želite da ostane pri življenju tale —?" je vprašal začuden. "Želim da ne umre od vaših rok, prijatelj! Nočem, da bi bili ubijalec!" Trzan je zrahljal prste na Canlerjevem vratu. "Ali jo odvežete od njene obljube? To jo cena za vaše življenje!" Canler je krčevito hlastal za zrakom in pokimal. "Ali bodete takoj izginili odtod in je nn bodete več nadlegovati?" Spet je Canler pokimal in obraz se mu je krčil v smrtnem strahu. Trzan ga je posadil v avto kakor otroka ter zapovedovalno mignil vozaču, ki je le prerad ubogal. Z vso brzino je šinil avto po griču navzdol. Še v zadnjem trenutku pa se je Canler o-brnll, dvignil pesti in z divjim obrazom grozil nazaj proti hiši. V nemem strahu so gledali gostje prizor. Nihče se ni genil, kakor okameneli so stali, tako jih je imel silni človek v oblasti. Trzan je bil neoporeceno gospodar položaja. "In vi drugi," je zapovedal, "ki ste prišli s Canlerjem, sedite v vaš avto in glejte da čim-preje izginete! Prtljaga, kar je domače, pa ostane!" Ubogali so, nobeden ni ugovarjal in v dveh minutah so stali pred hide le še domači ljud- je, Ine, profesor Porter, Filander, Clayton, Barba in služinčad. S hudomušnim posmehom je zrl Trzan za bežečimi avtomobili. — VII. Ine odkloni Trzana. "Jako značilno —! Zelo značilno!" Profesor Porter je stopil k Trzanu. "Kdo pa ste, vi mož, in kako se drznete nastopati tako sirovo in nasilno ter motiti našo slovesnost?" "Vaša hči, gospod profesor Porter, ne ljubi Canlerja, si tudi ne želi zakona s tem človekom. Prisiljena mu je dala besedo. To vem in zato sem posegel vmes." "Vse ste pokvarili!" je tarnal gospod profesor. "Canler je ne bo hotel poročiti!" "Prav za trdno pričakujem da ne!" je dejal Trzan s poudarkom. "Ugnobili ste nas, nesrečnež, in uničili našo hišo!" "Nikakor ne, dobri gospod profesor! Plačali bodete Canler ju svoj dolg. Še preden bo minilo pet minut, bodete imeli v rokah denarja dovolj." "Bežite bežite, gospod ! — Kakor sem dejal —! Kje neki naj dobim denar —?" "Našli smo vaš zaklad!" "Kaj —, kako —? Kaj —? Kateri zaklad — ? Kaj veste vi o našem zakladu?" ' Vse vem. Na lastne oči sem gledal, kako so ga uporni mornarji zakopali prav pod drevesom, na katerem sem sedel. Lastnoročno sem izkopal zaboj in ga skril globoko v džungli, ne da bi vedel, kolika vrednost je v njem. Šele dolgo potem mi je gospod poročnik Arnot stvar pojasnil. Šla sva, dvignila zaklad in ga vzela seboj v Pariz ter ga dala oceniti. Vreden je 2 11 tisoč dolarjev in tule je nakazilo zanje na banko v Baltimori. Cc pa hočete rajši zlato, pa tudi čaka na vas v Parizu." "Jako značilno —! Zelo značilno —!" je pravil profesor Porter in ogledoval pismo, ki mu ga je Trzan dal. "Kdo ste pa vi, da tako natančno poznate zgodovino tistega — hm — potovanja v Afriko?" Vse se je čudilo. Radovedni pogledi so leteli na mladega velikana. Ine je že ves čas sem nekaj polglasno pravila Cla.vtonu in Fi-lanclru. Tedaj pa se je obrnila k očetu. "Ali ga ne poznate več, oče! Trzan je. gospod Trzan, tisti, veste, ki je vaju s Filan-drom rešil leva, ki je naju z Barbo rešil, da naju ni lev raztrgal, ki je rešil gospoda Clav-tona iz smrtne nevarnosti, ki je mene otel iz rok črnepv, ki je gospodu poročniku Arnotu rešil življenje, ki je —." "Ki je nas vse rešil Canlerja, naše največje nesreče!" je vzkliknil Clayton ter pograbil Trzana za roko. In za njim je tiščal gospod Filander in vzklikal: "Ni mogoče —! Neverjetno —! Tolika izprememba —! Cel gentleman —!" Barba je buljila s svojimi velikimi očmi v junaka, solze so jo polile, "O vsi dobri duhovi —!" je vzdihovala in si brisala lica s sajastim predpasnikom. Tudi profesor Porter je prišel bliže, snel očala, pogledal gori in doli po mogočni postavi, si spet nataknil očala, spet pogledal Trzana, gonil svoj "Jako značilno —! Zelo značilno —!", nato pa se dostojanstveno postavil pred družbo ter začel: "Ljubi otroci! K temu, kar sem pravkar povedal, moram dodati še par besed. Slučaj Tt------ 1 ' ga imamo tu pred seboj, je vseka- i,tio zanimiv pojav v zgodovini človeškega rodu, čeprav ni čisto osamljen. Moža sem si jako natančno gledal in reči moram, da je zelo redek, pa zato tembolj posrečen primer za resničnost mojih trditev o zgodovinskem razvoju človeštva. Pritlikavci na primer v osrednji Afriki —." "Ampak oče, oče —! Saj nismo na vseučilišču — Zahvalite se rajši gospodu Trzanu! Zaklad vam je prinesel!" "Tiho tiho, dete! Ne vtikaj se v zadeve, ki jih ne razumeš! — Stvar je prezanimiva, da je ne bi natančneje preiskali. Kakor sem že dejal, pritlikavci —." "Gospod profesor," ga je prekinil Clayton, "ali bi ne bilo bolje, da bi poslušali vaše lepo in učeno pripovedovanje gori v sobi? Tam vsaj lahko zložno sedemo. Cemu bi stali tukaj pod milim nebom! Gospod Trzan, prosim lepo!" Ina in Clayton sta vzela Trzana v sredino ter ga v živahnem pogovoru odpeljala v hiso, Barba je odhitela v kuhinjo, kjer je kmalu vrelo in cvrčalo na moč, profesor Porter pa je še v zadnjem trenutku ujel za gumb gospoda Filandra, ki bi jo bil tudi najrajšf pobrisal za "značilnim pojavom v zgodovini človeškega rodu", ter dejal: .(Dalje.), Naročite knjige iz seznama Naših Knjig. .75 .95 .80 40 .35 1.00 1.25 65 .. 1.00 ■ II. ' POVESTI IN ROMANI. Slike. Ks. Meško. Zbirka kratkih, zanimivih črtic ----------------------1.00 Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti --------------- .75 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice ----------------------- 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja ...................................■ -35 Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest -------------« — .60 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz konca 11. stoletja--------------------- .60 Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice............50 Tarzan in svet. E. R. Burroughs. Roman____________________________________ 1.00 Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika. ........................................ 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs. Roman. ---------------------------------------■ 1-00 Tarzanove živali. E. R. Burroughs Roman. ------------------------------------------ 1-00 Tatic. Fr. Bevk. Povest samoob- tožcnca ..................................... Tiho jezero. Povesti za slovensko mladino.............................. Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine --------------- Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. F rid. Žolna. Domorodne hudomušnice.............................. «65 Trenotki oddiha. Več zanimivih povesti.......................................... Troje angelskih čeičenj. Dr. Jos. Vošnjak. Kmetska povest--------- Tujski promet. Dr. Fr. Detela. Dolenjska povest......................... Tunel. B. Kellermann. Zelo napet roman...................................- Turki pred sv. Tilnom. julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov............................ Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgndov. povest. Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet, Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. —■ Gozd šumi. — Dva husarja. .60 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoli------------------------------------------ ^0 Vera. Olga Waldova. Roman iz ruščine..............................—.........75 Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko.....................................— -45 V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman. ....................................50 V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po .75 V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika.................................- 1.00 V Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice...................-...............75 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25 V tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčinc..............................95 Vzori in boji. TPpbevc. Popis dijaškega /.lvl,ciija............. 1.50 Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. —■ Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice. ...........- .75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline ........................................ 1-00 Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih vstaj 1. 1573 ............................1.50 Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest ...........................................85 Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu__________ .85 Za milijoni. A. K. Green. Zelo zanimiv roman. ---------------- .75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po------------------------ 1.25 Zaročenca. A. Mauzoni. Milanska povest iz 17. stoletja-------------- 3.00 Zbirka narodnih pripovedk. J. P. 1 Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- Krilan ____________ __________________________ .75 Zgodba o nevidnem človeku. H. G. Wells........................... .50 Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski. ___________________________ .60 Zgodbe Napoleonovega huzarja A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz .francoskih časov—...... 1.50 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest ---------- .55 Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka .............................75 Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša- rabon 1.. 2. in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Roman ------------------------ .75 Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. /vojne .75 Znamenje Itirih. A. Conan Doyle. Londonska povest----------- .35 Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz. Povest iz davnih dni s slikami. ___________________3.50 Zvonar jeva hči. E. Miller. Povest Živ pokopan. A. Bennet. Povest- JO ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. Abecednik ss ameriške Slovence. Rev. Kaz. Zakrajsek.___ Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominiek Amerika in AmcrikancL Rev. J. M. Trunk. _____________________ 3.0§ Ameriški Slovenci, kaj hočemo. A. Tomeg. ____________________ ______t .05 Analiza duševnega obzorja otro- . skega in dušcslovni proces uče- r nja. H. Schreiner. ..................... .50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski. _______________________ 1.00 Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškega plebiscita_________________ .75 Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajajmo in oskrbujemo. M. Humek................................ .40 Cerkniško jezero in okolica. M. Kabaj. Z zemljevidom.............- 1.85 Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje. —............................. .25 Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Standard............................................. 1.00 Dictionary, Webster's, Vest Poc- Še enkrat: '.Kje so mrtvi?" V št. 127 A. S. sem pisal o sarkastičnem govoričenju Bernarda Shawa glede vprašanja: "Kje so mrtvi — where are the dead?" — o čemur je v Sha-wovem smislu razpravljal tudi g. Molek. Zadeva se mi je zdaj bolj pojasnila. Londonski list Daily News je otvoril razpravo o vprašanju: "Where are the dead?", povabil razne pisatelje, in ko je znani kanvertit in pisatelj G. K. Chesterton obja- vil svoj "credo— vero," je Ber-" ...........3o!"ard Shaw, kakor sam pravi ... 1.50 Določanje žive teže pri govedu, brez tehtnice.............................. Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo, in krasimo. M. Humek......... Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Keippa^........ 1.50 Domači živinozdravnik. Fran j o Dular.............................................. 1.25 Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov ..................................... .25 Franc Pirec, apostolski misijonar med Indijani v scv. Ameriki. Njegovi doživljaji......................... Friderik Baraga, prvi slovenski apost. misijonar in škof med Indijani v Ameriki..................... Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon................................... Gospodinjstvo. 5. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v doma- čem gospodinjstvu važna opravila. -............................................. 1.25 :of the rather "butted in" — prilomastil, bi OC I j rekli — in objavil sarkastične pripombe k Chestertonovi razpravi. Očividno ga je moralo grizti, da ni bil povabljen na kontroverzo. G. K. Chesterton odgovarja Shawu, in odgovor je tako klasičen. da se mora citat! v izvirniku, ker prestava bi ga oropala značilnih pointov. Glasi se: "I am truly appalled to learn i that Mr. Shaw imagines the ,45i Immortality of the Soul to con-1.25,sist of listening to lectures or plays, or debates between myself and Mr. Wells, or any part vulgar panto- .35 Gradjanski Katekizam, o pravima i dužnostima američkih grad- jana...............................................10 Grško-slovenski slovar. Anton Dokler..................................5.00 Higijena na kmetih..................... .75 Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so- cijalizma in komunizma .......... Italijanščina za Slovence. V. Ban delj_______________________ Izpovedi socijalista. Od socija- lizma do duhovništva _________________ Kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. Herman Vedenik.............. Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda. _________________________ Kletarstvo. B. Skalicky. _____________ 2.00 Knjiga o lepem vedenju______________ 1.25 Knjiga uradnih vlog. Janko Dol žan. _________________________ Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod lesnik. _________ Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj___________________ Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire_____— Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer.J. 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do- 3. zvezek. Socijalizem. ............ Krištof Kolumbus in odkritje A- merike. _________________________ Ljubavna in snubilna pisma______ Milosrčnost do živali______________ Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc.__________ Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič Emil. Izza časa prevrata Narodno-gospodarski eseji. Dr. A. Gosar. ________________________________ Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju _____________ Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob......... __ ................ Nauk o čebelarstvu. Fr. Roj ina. Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del. Vsak del po_ Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljub- Občinski red in obč. volilni red za vojvodino Kranjsko ____________ Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za kronovine avstrijsk. juga______ Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka O človeškem razumu. J. Locke. Znanstvena razprava.___ Od srca do srca. Slovenskim A-merikancem v premislek.__- .20; .75 - 1.00 .60 .25 .45 _____________ .45 ____1.00 -75 .25 1.00 3.00 .45 .35 .25 mime Life. we have to call Public .10 .35 .75 .60 1.50 .50 .45 .45 .75 .25 Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele.___ Osnovna navodila za zdravljenj« malarije. Dr. Iv. Matko._- Osnovni pojmi modernega bančništva irrborzniltva. A. Jamnik. Osnutek slov^narod. gospodarstva. Milko Brezigar.___ Perotninar. 1. in 2. letnik. Vsak po Podkovttvo. Lov. Tepina. Pouk kovačem in konjerejcem._ Podobe iz misijonskih dele!_ .05 .45 .20 Pogled v novi svet Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918___________ Politična stranka. Dr. Alb. Ogris. Pouk v politiki. _ 1.50 Poliedelstvo. V. Rohrman. Slov. Ku^podarjem t pouk. Prst boiji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe ___________ Rabiji. Fr. Bevk. Črtice iz trenot- kov trpljenja................... Prva pomoč. Dr. Ifavr. Rus_1.00 Naročilu je pridejati potrebno avoto r poitnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1848 WESi; 22nd STREET, CHICAGO, ILL, "The fate of the soul will be a highly practical continuation of private life; and (please God) of the most private of all relationships. I can only suppose that Mr. Shaw has been reading some of those queer psychical journalists who hasten to send us the first news about Lord Northcliffe (of all absurd people) and indicate that he is still very important on the Other Side; presumably because is still a millionaire. I cannot think of any other reason for his being important. "Now Mr. Shaw may pretend or persuade himself that George Bernard Shaw consists entirely of Shavianism. But I beg to assert with great firmness that Gilbert Keith Chesterton does not consist of Ches-tertonism; or of 'paradoxes' or characteristic remarks, or any such blather and balderdash. "The individual who in this i-£>0 case hopes he may save his soul alive was living a long time before he was flattered in newspaper caricatures, or ever dreamed that he would be; and he still exists quite independently of any such external confirmations of his existence. He is stil identical with a little boy looking at a Punch and Judy before the First Home Rule bill; and he still does not know why he has never been quite so happy since, though his life has been a happy one. The Obscure Person. "He is the same as the schoolboy who was nearly always at ^■^.the bottom of the class; and fthe adolescent who nearly i went mad with morbidities 1#5q that seemed as dark as diabolical possession. The people most important to him have been people hardly anybody has ever heard of; and certainly not people with whom he has conducted public controversies. "He does not consist of arguments or even opinions, but of sins and resistances to sins, affections and fundamental longings, that shall find no record among living men. "This i3 the obscure person, and not some sort of gloriously stuffed guy called G. K. C., whom I do most certainly hope under the mercy of God and the enlightenment of the Catholic Faith, may see eternal life. "On two lesser points, he asks whether he is to have no say on whether he is immortal. .15 .75 .75 .90 .75 ♦30 M - .35 .75 The answer is, 'None whatever,' any more than he would if he were mortal. Second, ] note all this because it illustrates what I remarked in my article; the inferiority of our. finest free thought to that of the past. Huxley said he hated the idea of extinction, and would far rather be in hell. But he added that it might be true even though it was hateful. That was virile; but our moderns must be 'optimistic,' otherwise sentimental; and pretend that annihilation is really quite nice." Pred leti si je Shawovo filo-zofično plitvost privoščil veliki Lev Tolstoj, tu dobi drug mrzel curek od strani duhovitega Chestertona. Rarkazirati ni težko, filozofirati pa lahko — blamaža. ZASTONJ JE TRPELA ZA LEPOTO. Rusinja Emilija Milobenska, ki jo je boljševiška revolucija prignala v Pariz, se je tamkaj kot izšolana babica kmalu znašla ter dobila mesto kot bolniška strežnica pri neki zdravnici, specialistinji za operacije, ki naj bi pacijentnm pomagale do večje lepote. Gospa Milobenska je bila s svojo usodo čisto zadovoljna, dokler leta tudi njej niso jela gubančiti lic in obešati pod brad ka. Tega ni mogla prenesti in naprosila je svojo gospo zdravnico, da bi pomladila tudi njo. Zdravnica je njeni prošnji ugodila in Milobenska je hrabro prenašala silne bolečine, kakor je preje tolikokrat prigovarjala mladosti željnim pacijentkam. Ko je bilo zdravljenje po operaciji končano, je podbradek pač izginil, toda namesto njega je zijala grda brazgotina — operacija se niti malo ni posrečila. A ne samo to, marveč je zdravnica Milobenski odpovedala službo, ker je postala za njen lepotni zavod slaba reklama. Ponudila pa ji je majhno odškodnino. Uboga Milobenska se je v svojem ogorčenju obrnila na sodišče in vložila tožbo na 150,000 frankov odškodnine; najbrže pa se bo megla zadovoljiti z znatno nižjo vsoto. Za pobijanje jetike se je nabralo na praznik ustave v Gorici 14,446 lir, na deželi pa 25,000 lir. Vojne in povojne razmere so zanesle jetiko zlasti v gorski del goriške dežele. Naročajte najstarejši slo* renski list ▼ Ameriki "Amerikanski Siorenec!" 2ENITNA PONUDBA. Vdovec, star 42 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti 30 do 45 let, vdovo ali dekletom, tudi če ima enega ali dva otroka. Imam lepo domačijo. Na denar se ne oziram. Tajnost zajamčena. Resne ponudbe na u.pravništvo tega lista. Želel bi sliko, katera se na zahtevo vrne. t,s,č PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom >« prt poročamo ss naročili ca premog —» drrs in prevažanje pohiitva ob Sasn seli trs. Pokličite Tslsfon: RoomtsH S2Z1. LOUIS STRITAR 2011 W. 21 st Pisce, CbJcsso. ffl. Vsaki čas In minuto dobite nas na telefon. FRANK E. PALACZ, pogrebni*. LOUIS J. ZS7RAN, pomoC&ik 1916 W. 22nd Street Phone: Csnsl 1267, Stanorsnjsld Rockwell 4«82 ia 8740.