06 
Letnik LXII, februar 2024 Cena: 4,75 € 
Zveza za tehnicno kulturo Slovenije
www.zotks.si 
Poštnina placana po pogodbi



Iz vsebine: .Robotsko vozilo | Stara številcnica, nov vmesnik | Obesek v tehniki makrame | Trik z balonom v plastenkiPustni kostum Rdeca kapica | Valentin iz steklenega kozarca | Tekstilije iz papirja – Košarica | Morsejeva abeceda

PRIREDITVE ZOTKS V ŠOLSKEM LETU 2023/2024 
Aktivnost in kraj dogajanja Šolsko Regijsko Državno na državni ravnitekmovanje tekmovanje tekmovanje 
Tekmovanje iz sociologije ––8. 3. 2024 Tekmovanje iz psihologije za SŠ – –22. 3. 2024 Tekmovanje iz znanja kemije za Preglova 
–23. 3. 2024 (15 lokacij) 11. 5. 2024 
priznanja, OŠ 
Racunalniški pokal Logo, vrtec Rogaška Slatina8. 3. 2024 –13. 4. 2024 Racunalniško tekmovanje »Z miško v svet« 
– –15. 2. 2024 
za OŠ NIS, OŠ Jela Janežica Škofja LokaRacunalniško tekmovanje »Z racunalniki skozi 
– –15. 2. 2024 
okna« za OŠ NIS, OŠ Jela Janežica Škofja Loka

Tekmovanje iz znanja biologije za dijake, 
– –15. 3. 2024 

Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
januar 2024 (razlicno Festival inovativnih tehnologij, Ljubljana za posamezna  –2. 3. 2024 tekmovanja)Racunalniško programiranje (Informatika)– –9. 3. 2024 Srecanje mladih raziskovalcev Pomurja –25. 3. 2024 Srecanje mladih raziskovalcev Podravja –27. 3. 2024 Državno tekmovanje iz znanja kemije za 
4. 3. 2024 –11. 5. 2024 
Preglove plakete, SŠ, LjubljanaSrecanje mladih tehnikov, OŠ NIS, Ljubljana –11. 4. 2024 10. 5. 2024 Tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija 
 –29. 3. 2024 25. 5. 2024 

obdelav materialov, Ljubljana
.
Državno srecanje mladih raziskovalcev, 
za posamezne 

.
 –regije 20. 5. 2024 
Državno tekmovanje v modelarstvu za osnovnošolce.24. 5. 2024 1. 6. 2024 

Tekmovanje v kulinariki – –.
Podrobnejše podatke o prireditvah ZOTKS najdete na spletni strani www.zotks.si/tekmovanja 
.


Uvodnik 

Matej Pavlic
Spoštovani bralke in bralci! 
Osnovnošolski uciteljice in ucitelji tehnicne.ga pouka, mentorice in mentorji razlicnih krožkov, pa tudi vzgojiteljice in vzgojitelji iz vrtcev ter nižjih razredov osnovne šole se pogosto obracajo name z vprašanjem, ali objava strokovnega clanka v reviji Tim prinaša tocke, ki jih lahko uveljavljajo za na­predovanje v nazive. Odgovor je DA! To je bilo pred casom na tem mestu sicer že omenjeno, a je ocitno ostalo spregledano. Ker pa je bil 25. 8. 2023 v Urad­nem listu RS, št. 92/2023 objavljen nov Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, sem iz poglavja IV. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje (21., 22. in 23. clen) izbral tiste dele, ki se neposredno nanašajo na vprašanja oziroma dajejo natancne odgovore nanje. 
•Dodatno strokovno delo vzgojitelja predšolskih otrok, svetovalnega delavca, pomocnika ravnatelja in ravnatelja v vrtcu se vrednotiin tockuje po na­slednjih kriterijih, in sicer: 
B. Za 2 tocki:
16. 
prva objava samostojnega prevoda strokovnega clanka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji, pri cemer se kot strokovni clanek upošteva predstavitev stro..navo strokovnega vprašanja ali uporabo znanja v praksi ter zakljucek (v nadaljnjem besedilu: strokovni clanek); 

17. 
prva objava samostojnega avtorskega strokovne.ga clanka, treh didakticnih nalog v slovenskem oziroma tujem strokovnem casopisu ali pedagoški reviji, priredbe glasbenega dela ali lastne skladbe; 


C. za 3 tocke: 
5. prva objava avtorskega znanstvenega clanka z vsebino, vezano na vzgojno-izobraževalno delo;
•Dodatno strokovno delo vzgojitelja predšolskih otrok – pomocnika vzgojitelja se vrednoti in tocku.je po naslednjih kriterijih, in sicer: 
B. Za 2 tocki: 
11. prva objava samostojnega avtorskega strokovne.ga clanka, treh didakticnih nalog v slovenskem oziroma tujem strokovnem casopisu ali pedagoški reviji, priredbe glasbenega dela ali lastne skladbe;
C. za 3 tocke: 
4. prva objava avtorskega znanstvenega clanka z vsebino, vezano na vzgojno-izobraževalno delo;
•Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, po.mocnika ravnatelja, ravnatelja in direktorja v šoli, zavodu za otroke s posebnimi potrebami, domu za ucence, dijaškem domu ali organizaciji za izobra.ževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola) se vrednoti in tockuje po naslednjih kriterijih, in sicer: 
B. za 2 tocki: 
15. prva objava samostojnega prevoda strokovnega clanka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji; 
16. prva objava samostojnega avtorskega strokovne.ga clanka, petih didakticnih nalog v slovenskem oziroma tujem strokovnem casopisu ali pedagoški reviji, priredbe glasbenega dela ali lastne skladbe; 
C. za 3 tocke: 
5. prva objava avtorskega znanstvenega clanka z vsebino, vezano na vzgojno-izobraževalno delo;
•Dodatno strokovno delo strokovnega delavca, po.mocnika direktorja in direktorja v javnem zavodu s podrocja vzgoje in izobraževanja se vrednoti in tockuje po naslednjih kriterijih, in sicer:
B. za 2 tocki: 
5. 
prva objava samostojnega prevoda strokovnega clanka v strokovnem casopisu ali pedagoški reviji; 

6. 
prva objava samostojnega avtorskega strokovnega clanka v slovenskem oziroma tujem strokovnem casopisu ali pedagoški reviji; 


(Vir: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-2642/pravilnik-o-napredovanju­zaposlenih-v-vzgoji-in-izobrazevanju-v-nazive)
Upam, da bodo izbrani deli .
dovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive
marsikoga spodbudili k pisanju clanka za našo revi.jo. Zelo vam bom hvaležen, ce jih boste posredova.li tudi tistim,ki ne spremljajo Tima ali pa ga morda sploh ne poznajo.Za dodatna pojasnila lahko pošlje.te vprašanja na e­poštni naslov matej.pavlic@zotks.si.


Na sliki so tobogani 
iz papirja, ki so jih pri predmetu TIT v sklopu 
poglavja o nosilnih 
konstrukcijah in profilih izdelali ucenci Osnovne šole Trnovo pod mentorstvom Iva Dovica, dolgoletnega sodelavca revije Tim. O tem zanimivem projektu, ki je med šestošolci izredno priljubljen, je pripravil tudi strokovni clanek. Objavljamo ga na straneh 20–25.


Maketa batane z zakrivljenimi boki (2. del) 

Slobodan Simic – Sime
Makete tradicionalnih plovil muzejske kakovosti morajo vsebovati vse podrobnosti, ki odkrivajo po.samezne faze gradnje in bogato ladjedelsko dedišci.no, zato so zahtevne za izdelavo. Le lepo in natancno narejena maketa je pravi vir dragocenih informacij in objekt, vreden pozornosti.


Prekrivanje dna in bokov 
V prejšnjem nadaljevanju smo opisali gradnjo ogrodja plovila, ki se je koncala z rezanjem presež.kov reber na zgornji strani, zapiranjem lukenj od žebljickov z lesenimi cepki na sponah, brušenjem robov zrcala, reber in dna ter pripravo palube, da se bo natancno prilagala centam in sponam. Ceprav bi pri gradnji pravega plovila zdaj nadaljevali z zapira.njem bokov, bo v našem primeru najbolj prakticno najprej zapreti dno. Tako boste zlahka, ne da bi vas ovirala oplata bokov, s pomocjo klešc papagajk po že opisanem postopku z majhnimi žebljicki »zabili« vse deske dna. Še prej pa morate na rebrnicah izre.zati »kanalcke« za pretok vode (slika 25). Brez njih bi morali pri pravem plovilu prazniti vodo iz vsakega medrebrnega prostora posebej. Ti kanalcki potekajo po obeh bokih, saj pri odstranjevanju vode iz barke enkrat sedemo na njen levi bok in drugic na desne.ga. Kanalcke je najlažje narediti z drobnim rezkalnim nastavkom za modelarski vrtalnik, za zagotovitev ustrezne globine in trdno oporo pa uporabite košcek 


lesa, na katerega naslonite vrtalnik in ga ob njej po.tiskate naprej. To morate poceti v pravi smeri, kot je prikazano na sliki 26, sicer vam bo rezkalnik vleklo na drugo stran in kanalcek bo cikcakast.
Zapiranje dna je pri gradnji pravega plovila najpreprostejše opravilo – in to velja tudi za izdela.vo makete. Pri tem delu pazite, da žebljickov ne bos.te zabijali v prej izrezkane kanalcke za pretok vode, zato njihov položaj že prej dobro pomerite in oznaci.te na majerjih dna. Te na rebrnice pritrdite s po tremi žebljicki. Majerji naj bodo široki 3–4 cm in položeni tik drug ob drugem. Med pritrjevanjem jih stisni.te z majhnimi mizarskimi sponami (slika 27), da se izognete špranjam. (Popolnost stikanja majerjev najlažje preverite, ce z baterijsko svetilko posvetite s spodnje strani.) Za zares popolnotesnjenje pa mora.te poskrbeti tisti, ki nameravate maketo spušcati (ali radijsko voditi) po vodi.



Ko so vsi majerjipritrjeni, s pomocjo letvic obru.site robove, da se bodo boki natancno prilegali in batana na tem sticišcu ne bo pušcala. Tisti, ki boste .te na brušenje bokov. Zakljucke majerjev dna, ki so daljši od 2 cm, jetreba s tankim žebljickom dodatno pritrditi še na sosednji majer (slika 28). Dokoncno položeno in obrušeno dno kaže slika 29.
Pred zapiranjem bokov odpravite vse nepravil.nosti, odšcipnite morebitne štrlece konice žebljickov ipd., saj pozneje to ne bo vec mogoce. Tudi pri na.mešcanju majerjev na boke si pomagajte z majhni.mi sponami, da bodo špranje med njimi cim manjše. Spodnji majer naj nekaj milimetrov štrli cez rob; od.rezali in obrusili ga boste pozneje. Kot je bilo ome.njeno že v prejšnjem Timu, je maketa mišljena kot polodprta, tako da bo na eni strani mogoce videti v njeno »drobovje«, za spušcanje po vodi pa je seveda treba zapreti celoten trup. Pri prekrivanju samo ene strani naj rob boka sega prek dna, tako da na drugi strani ne bo izstopajocega roba dna (oba boka mo.rata biti namrec enaka). Pri pravih barkah so upo.rabljali oba nacina zapiranja, tj. da je dno segalo prek bokov oziroma da sta boka segala prek dna. 
Da bi lahko natancno dolocili potek dna in ravno prav odrezali spodnji majer, ki nekaj milimetrov štrli cez rob, izdelajte preprost pripomocek, ki je prikazan na sliki 30. Nato zabijte še spodnje žebljicke ter do konca obdelajte stik boka in dna (slika 31).

Prekrivanje palube 

Najprej izdelajte ter namestite nadrebra in man.kule (sliki 33 in 34); prva skozi madirje zabijte s po .šali delo, z nasprotne strani pritisnite kak masiven predmet, ki bo prestrezal sunke. 
Prekrivanje palube se zacne z namestitvijo sred­njega majerja (slika 35), katerega naloga je povezati spone in utrditi celotno konstrukcijo, ki je morala biti pri pravih plovilih tega tipa zaradi velikih bocnih pohodnih površine cim bolj vzdržljiva. Bocne pod.pore za palubo je najlažje izdelati zdaj, ko so spone povezane in utrjene s srednjim madirjem palube.
Batana na sliki 32 je lastavtorja tega clanka in je –kot še nekaj drugih lesenihtradicionalnih plovil –,na ogled v Pomorskemmuzeju Piran v Monfortupred Portorožem.Ker jeeden od prejšnjih lastnikov
potreboval tudi dodatno 
bocno veslo,je namestil
nosilec zanj.Za ta namen jeen nadbok zamaknil.Jaderni uporabljal.Ta detajl je vnacrtu za maketo izpušcen.

Širino posameznih palubnih madirjev pogojujejo položaji mankul, nadreber in spon, zato morate biti pri izdelavi utorov zanje izredno natancni. Štrlece presežke odrežite (slika 36). Pri gradnji polodprte razlicice makete je dovolj prekriti samo polovico pa-lube (slika 37), za plovno maketo pa mora bitizapr­ta od enega boka do drugega. Rob palube z žebljicki pritrdite v zgornji majer boka. Da pri vrtanju luknjic po obcutku žebljicki pri tako tanki oplati ne bi zašli in pogledali iz nje, si pomagajte s prislonjenim košc­kom letvice (slika 38).
Odprtino za jambor je treba izvrtati skozi palu­bo in paramezal(slika 39). Ker ima jambor spodaj kvadratast prerez, morate odprtino narediti nadvse previdno. Jambor namrec ne sme pritiskati na dno plovila, ampak je trdno ugnezden v paramezalu. Gle­de na izkušnje je najbolje najprej izdelati jambor in nato po njem oblikovati ustrezno odprtino.
Nadpalubna zoja naj bo na zacetku nekaj mili­metrov višja, da jo boste po namestitvi nadboka lah­ko natancno obrusili po višini. To je tradicionalno zahteven kos, saj mora natancno sesti na svoje mesto in povezati vse »zakljucke«. Izdelajte ga iz hrastovi­ne in z dvema daljšima žebljickoma pritrdite na ašto (slika 40). Sledi namestitev nadboka, ki ga na prem-cu s tremi žebljicki zabijte v zojo. 
Pri namestitvi zgornjega manjkajocega kosa na zrcalu si pomagajte tako, kot je prikazano na sliki 41. Na spodnjem robu ga pod kotom zabijte v hrastovo spono, ob strani pa ga pritrdite skozi nadboka.
Na koncu po nacrtu namestite še širšo in ožjo bokošcitnico. S finim brusilnim papirjem obdelajte robove nadreber in po potrebi še cesa drugega. Na odprtem boku je priporocljivo namestiti tanko letvi-co, ki nakazuje, kje bi bil rob plovila, ce bi bil zaprt tudi drugi bok. To pripomore k boljši predstavi o ce­lotnem plovilu.






Ideje za železniško maketo (6. del)
Vojko Travner 


Prejšnji mesec smo v grobem pripravili stene delavnic 1 in 2, ki sestavljata kovinarski obrat.Pred nadaljnjim sestavljanjem moramo z iglastimi pili­cami in brusilnimpapirjem fino obdelati robove ter odprtine v vseh stenah. Primerjava obeh nedokon-canih objektov (vecje nove hale in manjšega starega obrata) na sliki 58 kaže medsebojna razmerja in na­tancen položaj posameznih sestavnih delov. 
Delavnica 1 
Vzdolžni steni delavnice 1 sestavimo v obliko, ki smo jo oznacili na tlorisu objekta na maketi.Za zago­tovitev pravilne razdalje med njima uporabimo štiri enako dolge smrekove letvice s prerezom 5 Ś 5 mm,ki so na sliki 59 oznacene s crko P.Iz 6 mm debele plo­šce izoflora izrežemo precna nosilca strehe v obliki enakokrakih trikotnikov z višino 18–22 mm,ki dolo-cata naklon strehe. Za lepljenje sten in lesenih letvic uporabimo Scotch Gel Glue ali podobno UHU­jevo lepilo,nosilca strehe iz izoflora pa klesenim preckam prilepimo z belim mizarskim lepilom Mekol.



Zadnje stranice, ki se naslanja na vecjo delavnico 2, nepotrebujemo, sprednja pa bo deležna manjše predelave. Da bi se izognili stroškom zaradi kupova­nja posebnih modulnih stranic z že izrezanimi odpr­tinami za vrata, bomo to izrezali sami. Tam, kjer je bilo na sprednji steni zgradbe levo okno, odrežemo steno pod njim, kot je na sliki 60 oznaceno z rume­nim pravokotnikom. Robove nastale odprtine fino obrusimo, nato pa celoten objekt pobarvamo s svetlo (na primer sivo) temeljno barvo.


Da bi bila notranjosti delavnice 1temnejša,na dno inlevo stran,kjer je prehod v delavnico 2, nalepimo šeles­hamer,ki ga pravokotno prepognemo (slika 61). S tembomo preprecili prehajanje svetlobe med objektoma.
Na isti sliki je s crko E oznaceno mesto, kjer z roc­nim vrtalnikom (A) in s svedrom premera 1 mm (B) v sprednjo steno tik pod streho izvrtamo luknjico za prehod cevi prezracevalnega sistema. Premer izvr-tine bomo pozneje povecali na premer cevke (C) – zanjo uporabimopribližno 5 mm debelo slamico za pitje sokov, ki mora ustrezati tudi odprtini v pravo­kotni obrobi (D), izrezani iz šeleshamerja.
Kritina na strehi naj ustreza tovrstnim zgradbam iz 60. let prejšnjega stoletja. Njenvidez in prav tako tudi vse stene stavbe pobarvamo ter pri tem upora­bimo že znane tehnike staranja (slika 62). Pravokot­na obroba in prezracevalna cev naj bosta crni, kot je prikazano na sliki 63, kjer je mogoce videti tudi zi­dani dimnik s cevjo. Tega je najlažje z modelarskim nožem oblikovati iz mehkega lesa, na primer balze.
Delavnica 2 
Ta jev primerjavi s staro delavnico 1 precej vecja. Tri stranice, ki smo jih izrezali in pripravili po navo­dilih, objavljenih v prejšnjem nadaljevanju, zlepimo med sabo. Iz smrekovih letvic s prerezom 2 Ś 2 ozi­roma 3 Ś 3 mmizdelamo okrepitev zgornjega dela sten, ki obenem skrbi za trdnost celotne konstrukcije (slika 64).Presežke letvic (oznaceno z rdecim krož­cem) obrežemo šele, ko se lepilo popolnoma posuši.
Iz enakih letvic naredimo tudi strešni podpori (A);(slika 65). Njuno dolžino, ki je lahko od 22 do 27 mm, prilagodimo svojim željam in velikosti raz­


položljive strehe. Slemenska letev (C) mora biti zara­di položaja objekta v ovalnem kotu makete nekoliko daljša ter ima poševno podporo (D), ki bo strehi za­gotavljala potrebno trdnost in stabilnost.
Ko je lepilo suho, dodamo še podstavek za nav-picno cev (slika 58), ki ga izdelamo iz 6 mm debele­ga izoflora ali košckov balze. Odprtina se mora prile­gati premeru cevke prezracevalnega sistema, druge mere pa prilagodimo svojim željam. Spodnji pas sten naj bo temnejši (v barvi betona),preostala fasada pa je lahko umazano bela ali nekoliko sivkasta.
Ne glede na to,ali bomo za prekritje delavnice 2uporabili kupljeno oziroma doma izdelano kritino,jo moramo ustrezno ukrojiti,da se bo cim natancne­je prilegala ovalnemu kotu na maketi.Najbolje je izdelati šablone iz papirja, ki jih lahko po mili volji režemo,spreminjamo kote, seganje cez rob stavbe in podobno.Vsekakor naj bo streha izdelana v dveh vzdolžnih delih, ceprav je tovarniško morda že upog­njena (razrežemo jo po slemenu);(slika 66).Ko smo zadovoljni z merami in obliko strehe,izdelamo še opaž,ki pokrije podstrešni del na sprednjem delu stene.Vcasih so bili ti opaži iz desk,ki jih najlažje ponazorimo tako,da v trikotno plošcico 2mm debe­le balze s svincnikom mocneje zarišemo vzporedne crte,kot je prikazano v levem zgornjem kotu slike 66.

Za popestritev videza zunanjosti kovinarske de­lavnice lahko dodamo nadstrešek za odlaganje ko­vinskih elementov (cevi, kolutov, plošc ipd.). Nosil-no ogrodje izdelamo iz 1,5 mm debelih letvic stirena (slika 67), njihovo dolžino pa dolocimo glede na ob-liko, velikost in položaj nadstreška. Ta mora vseka­kor biti visok vsaj 20 mm, da bodo pod njim lahko stale cloveške figurice v merilu 1 : 87 (slika 76). Po­




dest za nadstrešek naredimo iz košckov tanke balze ali stirena, za streho pa lahko uporabimo kar tanek karton. Tla podesta naj bodo svetla, nosilno ogrodje in strešna konstrukcija v barvi lesa ter streha temno siva (sliki 68 in 69). Zvitek cevi ponazorimo z žico debeline 0,5 mm, ki ji snamemo plasticno izolacijo (slika 69).
Ko v stene zalepimo okna in vrata, namestimo še prezracevalni sistem. Za cev, ki sega od podstav­ka na tleh do obrobe (D) tik pod streho, uporabimo upogljivo plasticno slamico za pitje soka, ki jo po­barvamo v sivo rjavem odtenku (slika 70). Napis Kovinarski obrat Krnicanad velikimi vhodnimi vrati najlažje oblikujemo z racunalniškim urejevalnikom besedila in na koncu natisnemo na nekoliko debe­lejši papir (slika 71). Okenska odprtina levo od vrat je zazidana z opeko. Za ta namen lahko uporabimo ustrezno imitacijo opecnatega zidu ali pa jo – rocno oziroma s pomocjo racunalnika – narišemo sami.


Streho na pripravljeno sleme in zgornje robove sten nalepimo z univerzalnim lepilom (UHU ali po­dobnim). Režo na slemenu po vsej dolžini prekrije-mo z 10–12 mm širokim trakom papirja, ki ga ustrez­no pobarvamo (slika 72); na tejsliki se tudi dobro vidi, kako je streha odrezana poševno, da se bolje prilega ovalu kota.
Pogled v notranjost stavbe pokaže razliko v me-rah sten in kota strehe (slika 73).
V prejšnjem nadaljevanju smo omenili ozkotir­no progo, ki bo speljana med nakladalnim tirom in vecjo delavnico, kjer naj sega vsaj 1–2 cm v njeno notranjost (slika 76). Ta odsek najprej pobarvamo s sivo in med pragove nalepimo ustrezno dolge kose stirena ali balze,ki bodo vozilom olajšala preckanje proge (slika 74).

Naš Kovinarski obrat Krnicana koncu obogatimo še z detajli, kot so luci nad vhodoma, odtocni žle­bovi, pravokotna kovinska ograja med delavnicama (fino kovinsko mrežico z okenci 1,5 Ś 1,5 mm za nje-no izdelavo prodajajo v kmetijskih zadrugah), ter seveda s plasticnimi figuricami delavcev (slika 76). Stebri, na katere je pritrjena mrežasta ograja, so lah­ko iz stirena ali smrekovih letvic, visoki pa naj bodo 32 mm (sliki 75 in 76). S tehniko suhega copica in sivo barvo poudarimo umazanijo, prah in saje na zgradbi. Vrata lahko pobarvamo drugace kot okna, saj so posamezne dele stavbnega pohištva v prete­klosti zašcitili proti zunanjim vremenskim vplivom s tistim, kar je bilo pac najbolj pri roki.



Maketa hišice na drevesu

Tine Rant 

Hišica na drevesu (slika 1) je za marsikoga pojem svobode, domišljije, povezave z naravo in raziskova­nja; spodbuja gibanje in razvoj motoricnih vešcin, zato privablja razlicne generacije. A kljub tako ro­manticni predstavi ima vse skupaj tudi manj svetlo plat. Za gradnjo hišice na drevesu je potrebnega kar precej prostora, znanja in orodja, že med gradnjo in tudi med poznejšo uporabo prinaša tveganje za po­škodbe, zaradi zagotavljanja varnosti zahteva redno vzdrževanje in obnavljanje, lahko vpliva na stabil­nost in zdravje drevesa, ob vsem tem pa tudi ni prav poceni. Zaradi vsega naštetega si jo lahko privošcijo le redki. 


Da pa se želji po hišici na drevesu vendarle ne bi bilo treba povsem odpovedati, jo lahko naredite v precej pomanjšanem merilu – in to kar na že na nekoliko vecji sobni rastlini (slika 2). Za izdelavo ne potrebujete nobenega posebnega orodja, vse potreb-no gradivo pa imate gotovo že doma. 

Gradivo 

• 
5–6 lesenih nabodal za meso (premer okrog 3 mm),

• 
približno 10 lesenih zobotrebcev,

• 
1–2 leseni plošcati palcki za ustvarjanje (širine 18–20 mm),

• 
vatirana palcka,

• 
lazura za les ali crna kava,

• 
bombažna nit,

• 
lepilo za les.



Orodje in pripomocki
• oster modelarski nož,
• 
podloga za rezanje,

• 
ravnilo, 

• 
svincnik, 

• 
kemicni svincnik s praznim vložkom,

• 
pinceta, 

• 
fin brusilni papir,

• 
manjši copic.




Izdelava 
Najprej iz okrog 3 mm debelih okroglih nabodal za meso z ostrim nožem narežite kos dolžine 12 mm, po dva kosa dolžine 9, 26 in 30 mm, po štiri kose dol­žine 8 in 24 mm ter 12 kosov dolžine 20 mm; iz 18–20 mm širokih lesenih plošcatih palck pa narežite štiri 30 mm dolge kose (slika 3). S finim brusilnim papirjem jim obdelajte vse ostre robove.
Iz pripravljenih elementov sestavite stene hišice, in sicer:
– 
stranski steni: šest kosov dolžine 20 mm in dva kosa dolžine 8 mm;

– 
zadnja stena: en kos dolžine 30 mm ter po dva kosa dolžine 26 in 24 mm;

– 
sprednja stena (z odprtino za vrata): en kos dolžine 12 mm ter po dva kosa dolžine 19 in 24 mm.


Vse stene zlepite pod pravim kotom (slika 4). Lepilo nanašajte z zobotrebcem ali tankim copicem, odvecno lepilo pa sproti odstranjujte z mokro vati­rano palcko. Osušene stene sestavite v obliko hišice (slika 5).

Na pravokotnike, izrezane iz plošcatih lesenih palck, na eni strani vzporedno z daljšo stranico ob ravnilu »narišite« plitve vzporedne raze, ki bodo po­nazarjale deske. Med seboj naj bodo razmaknjene za 1–2 mm. Za ta namen je najbolje uporabiti kemicni svincnik z izpraznjenim vložkom. Pravokotnike po­barvajte z lužilom; ce tega nimate, pa lahko upora-bite tudi crno kavo (slika 6). Ker se mehak les zaradi barvanja rad zvija, ga med sušenjem obtežite s ka­kim težjim predmetom. Dva pravokotnika nalepite 






Iz zobotrebcev narežite deset 10 mm dolgih košc­kov, iz katerih boste sestavili ograjo na plošcadi, in jim obrusite robove. Vzdolž robov plošcadi s copicem nanesite deset »pik« lepila in navpicno nanje s pin-ceto previdno postavite košcke zobotrebcev (slika 9). Pustite, da se lepilo res dobro posuši, in šele nato nadaljujte delo. Na vse vrhove stebrickov spet kani­te cisto malo lepila in prek njih napeljite bombažno nit, ki bo ponazarjala varovalno ograjo (slika 10). Ko se lepilo posuši,približno na sredini višine stebric­kov nalepite še eno nit (slika 11). Košcek ograje med sredinskima stebrickoma na sprednji strani plošcadi previdno odrežite z ostrim modelarskim nožem. 
Hišico prilepite na plošcad tako, da je njena zad­nja stena poravnana z zadnjim robom plošcadi.


Potrebujete še lestev, ki jo sestavljajo dve tanki bombažni vrvici in 10 mm dolgi košcki zobotrebcev, ki naj jih bo vsaj 30. Natancno število je seveda od­visno od velikosti rastline oziroma višine veje, na ka­tero boste pritrdili plošcad s hišico.
Lestev je najlažje sestaviti tako,da vrvici 8 mm vsaksebi vzporedno pritrdite na delovno površino (slika 12),nato pa nanju vsakih 5 mm nalepite košcekzobotrebca (slika 13).Ce imate rezalno podlogo,na kateri je narisana milimetrska mreža,vam bo pri tem natancnem delu v veliko pomoc.Preden se lepilo po­polnoma posuši,lestev previdno dvignite z delovne površine (slika 14) in jo obesite, da se posuši.
Vrh lestve privežite k sredinskim stebrickoma va­rovalne ograje na plošcadi,kot je prikazano na sliki 15.
Namestitev hišice je odvisna od oblike in veliko­sti rastline. Najbolje je, ce jo lahko z lepilnim kitom ali košckom plastelina (slika 16) – oboje bo treba ob­casno zamenjati – pritrdite na vodoravno ali nekoli­ko poševno vejo (slika 1). Ker pa marsikatera rastlina 



Pok-pok ladjica na parni pogon 
Jaka Pribošek


Pok­pok plovilcaso zanimive in preproste igrace, ki se premikajo s pomocjo pare, to pa ustvarja reak­cija med ogrevanjem in ohlajanjem vode v kotlicku. Pri tem zaradi premikanja kovinske membrane na­


Kako deluje pok-pok ladjica na parni pogon 



stajajo zvoki, ki spominjajo na zvok pravih ladijskih motorjev. V tem clanku bomo podrobneje predsta­vili princip delovanja tovrstnega pogona in izdelavo z njim gnane ladjice iz odpadnekovinske embalaže (slika 1). 


Orodje in pripomocki
• 
premi brusilnik z rezalnimi in brusilnimi nastavki,

• 
vodoobstojni flomaster,

• 
modelarski nož,

• 
mocnejše pisarniške škarje,

• 
primež, 

• 
manjša mizarska spona, 

• 
dešcica za podlogo, 

• 
plamenski gorilnik ali mocnejši vžigalnik, lahko tudi vecja sveca,

• 
rocni vrtalnik s svedri premera 2, 3, 4 in 6 mm,

• 
konusni sveder za plocevino,

• 
kljunasto merilo ali mikrometer,• orodje za vrezovanje navojev M6,

• 
fina pila, 

• 
žaga za železo, 

• 
brusilni papir zrnavosti 120 in 320.


Pogon temeljina principu pulznih parnih mo-torjev, kiso se prvic pojavilina zacetku 19. stoletja,sestavljajo pa ga rezervoar z upogljivo membrano,napolnjen z vodo, dovodni/izpušnicevkiin sveca zagretje vode. Delovanje pogona lahko razdelimo napet zaporednih korakov,prikazanih na sliki 2. 
Plamen svece greje poln kotlicekvode (a).Kota zavre in se spremeniv paro (b), povecanitlakvkotlicku uslocitanko kovinsko membrano z glasnimpokom navzven ter obenem potisne vodo po cevinavzdol in ven iz nje. Pri tem nastane sila, ki ladjicohipoma sune naprej. Gibalna kolicina ladjice se zasuneksile poveca. Ko para pride v stik z delom cevke,potopljenim v vodi, se hipoma ohladi in kondenzi­ra (c). Ker se tlakv kotlicku zaraditega zmanjša, semembrana uslociv prvotno obliko in sistem zacnesrkativodo nazaj v cev (e).Ob tem se gibalna kolici­na ladjice sicer nekoliko zmanjša,a ker voda ob temtrciv zrak, ujet v kotlicku, je ta povratnisuneksilemanjšiod tistega v tockib. Skupna gibalna kolici­na je tako pozitivna in skrbiza premikanje ladjicenaprej. Opisanicikel se ponavlja (f),dokler sveca ne
dogori. 
Opisanipogonskisistem deluje tudibrez upoglji­vemembrane, vendar potem ne dobimo zvocnihucinkov. Za delovanje naceloma zadostuje zgolj enadovodna cev, a je v tem primeru polnjenje oteženo,saj se v kotlicku ujame zracnimehurcek. Precej lažjein ucinkovitejše je polnjenje kotlicka z dvema ceve-ma,kjer vodo dovajamo po eniod njiju, druga paslužiza odduševanje.


Gradivo 
• 
pollitrska plocevinka,

• 
vecja konzerva od rib (na primer Spar Heringsfilet),

• 
manjša podolgovata konzerva od rib (na primer Rio Mare Mackerel ali Delamaris Provencale),

• 
debelostenska aluminijasta cevka (6/3,8 mm), 

• 
štiri matice M6,

• 
cajna svecka,

• 
visokotemperaturni (rdec ali crn) silikon za peci,

• 
pištola za vroce lepljenje,

• 
sekundno (cianoakrilatno) lepilo, 

• 
akrilna barva v pršilki (po želji),

• 
izolirni trak. 



Izdelava trupa 
Preden zacnemo z delom,si privošcimo ribjo po­jedino.Manjšo konzervo odpremo po obicajni poti in shranimo njen pokrov,vecjo pa odpremo samo do tretjine.Izpraznimo ju in dobro operemo z deter-gentom.

Iz manjše konzerve bomo izdelali kabino. Nanjo z vodoobstojnim flomastrom približno 55 mm od ene­ga konca precno narišemo crto in konzervo po njej natancno prerežemo s premim brusilnikom, v kate­rega vpnemo rezalni nastavek (slika 3). S pilo ali bru­silnim papirjem obdelamo ostre robove, ki so nastali pri rezanju plocevine. Iz odrezanega dela pokrova s škarjami izrežemo približno 22 Ś 50 mm velik pravo­kotnik in ga zvijemo v obliko valja (slika 4). Pri tem si pomagamo z debelejšim okroglim predmetom (na primer s flomastrom) in izolirnim trakom (slika 5). Konca plocevine zlepimo s sekundnim lepilom. Ko se to posuši, spoj obdelamo s pilo. Tako pripravlje­ni dimnik ladjice s sekundnim lepilom nalepimo na kabino. Tej lahko po želji že prej v stranice naredi-mo kakšno okroglo okence. Vrtati zacnemo najprej s svedrom premera 2 mm in nato z vedno vecjimi, do konca pa luknjo z želenim premerom (na primer 13 mm) izvrtamo s konusnim svedrom za plocevino (slika 6). 
Iz vecje od obeh konzerv izdelamo spodnji del trupa. S premim brusilnikom z rezalnim nastavkom 80 mm od konca precno odrežemo odprti del pokro­

va (slika 7). Prej izdelano kabino postavimo na pokri-ti del vecje konzerve in z vodoobstojnim flomastrom zarišemo njen položaj. Nato kabino odmaknemo in približno 4 mm od narisane crte navznoter narišemo še eno crto, po kateri bomo naredili izrez). Zaokro­žene dele izreza dobimo z vec kratkimi ravnimi rezi, odvecni material pa odstranimo z brusilnim nastav­kom premega brusilnika in pilo (slika 8).

Izdelava kotlicka

Kotlicek sestavljata trdni usloceni (konkavni) del in tanka upogljiva membrana, ki jo naredimo iz prazne pollitrske plocevinke. Tej najprej z ostrim no-žem odstranimodno (slika 9), iz preostalega oboda pa sškarjami izrežemo približno 50 Ś 50 mm velik kos, ki ga bomo uporabili za izdelavo membrane. Stanjšamo ga tako, da ga položimo na ravno leseno dešcico in izmenicno z obeh strani cim enakomer­neje brusimo z brusilnim papirjem zrnavosti 120 (slika 10). Pri tem delu moramo biti izredno pazljivi, da plocevine ne zmeckamo ali kje po nesreci prebru­simo. Debelina plocevine pred brušenjem je obicajno 0,15 mm, mi pa jo moramo z obdelovanjem stanjšati na 0,08–0,1 mm. Za merjenje uporabimo kljunasto merilo ali mikrometer. Kvadrat na koncu ocistimo z alkoholom ali bencinom. Tako izdelana membrana je obcutno bolj upogljiva od prvotne plocevine in pri upogibanju s prsti proizvaja glasne zvoke.


Usloceno dno kotlicka izdelamo iz dna plocevin­ke, ki ga s škarjami obrežemo tik ob najvišjem robu (slika 11). Odrezani del obdelamo s pilo in plosko zbrusimo, da bo kar se da raven (slika 12), nato pa na sredini dna zatockamo položaj za dve luknji. Ti naj bosta približno 20 mm narazen in dovolj stran od roba, da bomo z notranje strani pozneje lahko privili matici. Luknji izvrtamo najprej s svedrom premera 2 mm, nato pa ju povecamo najprej na 4 in na koncu na 6 mm (slika 13).


Izdelava dovodnih cevk 
Potrebujemo dve enaki debelostenski aluminija­sti cevki. Vsako posebej približno 5 cm pod vrhom v dolžini 3 cm segrejemo s plamenskim gorilnikom. Ce tega nimamo, si lahko pomagamo tudi z mocnejšim vžigalnikom ali vecjo sveco. Gretje zmehca material, da ga je lažje preoblikovati. Cevko zvijemo tako, da v njen krajši konec potisnemo manjši izvijac, s tem vzvodom pa jo nato preoblikujemo v pravokotno ko­leno. Zviti del cevke naj bo dolg 35–40 mm, ravni del pa za zdaj odžagamo na dolžino vsaj 120 mm, ker ga bomo na pravo mero skrajšali šele pri montaži v trup ladjice. Cevko vpnemo v primež in z orodjem za vre­zovanje navojev na njen krajši del vrežemo približno 10 mm dolg navoj M6 (slika 14), da bomo nanj lahko privili dve matici M6 (slika 15). 




Sestavljanje ladjice
Najprej sestavimo parni kotlicek. Da bi ta tesnil, moramo biti primontaži zelo natancni. Najprej na cevko privijemo eno matico (slika 15), oboje skupaj s spodnje strani potisnemo skozi eno od lukenj v dnu rezervoarja in z notranje strani privijemo še drugo matico. Da se ne bi odvila, jo na aluminijasto cevko zalepimo s sekundnim lepilom (slika 16). Pri zatego­vanju matic s kljucem št. 10 z zunanje strani moramo paziti, da sta dovodni cevki natancno vzporedni (sli­ka 17). Ker je za pravilno delovanje pogona bistveno, da kotlicek in cevki dobro tesnijo, moramo matici na notranji strani rezervoarja še dobro zaliti z viso­kotemperaturnim silikonom za peci (slika 18). Pri njegovem nanašanju si pomagamo z manjšim izvija-cem, spoje pa pozneje lahko zagladimo kar s prstom, na katerega prej kanemo nekaj kapljic tekocega de­tergenta, da se nam silikon ne bi prijel na kožo. 
Ko se silikon strdi, je na vrsti montaža membrane iz prej stanjšane in zbrušene plocevine. Položimo jo na leseno dešcico, ceznjo poveznemo sestavljeni par-ni kotlicek in vse previdno stisnemo z manjšo mizar­sko spono. Na stik nanesemo silikon in ga zagladimo s prstom (slika 19). Ko se silikon strdi, membrano previdno obrežemo s škarjami. Pri tem pazimo, da pustimo dovolj širok rob, da silikon lahko drži mem­brano, ta pa mora biti obenem nekoliko manjša od kabine, da jo bo pozneje mogoce spraviti vanjo (slika 20). Tesnjenje spojev preskusimo s pihanjem v eno izmed cevk, medtem ko drugo zatesnimo s prstom. Membrana se mora uslociti navzven in pri pihanju opazimo povecan tlak. Ce kje zaznamo uhajanje zra­ka, tisto mesto dodatno zatesnimo s silikonom. 


Ko je pogonski sklop sestavljen, pomerimo raz­daljo med cevkama in jo prenesemo na dno ladjice, kjer izvrtamo dve luknji s premerom 6 mm (slika 20), nato pa ju z manjšo okroglo pilo iz okrogle spre­menimo v nekoliko ovalno obliko. Pogonski sklop vtaknemo skozi tako pripravljeni odprtini in ga s spodnje strani zacasno pritrdimo z izolirnim trakom. 


Okolico lukenj zalijemo z lepilom iz pištole za vroce lepljenje (slika 21) ali z dvokomponentnim epok­sidnim lepilom. (V primeru morebitnih popravkov pogonskega sklopa je prva možnost priporocljivej­ša.) Po koncanem lepljenju ladjico damo v vodo in se prepricamo, ali morda kje ne pušca. Ce vse tesni, kot je treba, jo pobarvamo po svojem okusu. 
Pri barvanju je priporocljivo sneti kabino in no­tranjost ladjice zašcititi s papirjem. Zadostujejo dva ali trije nanosi akrilne barve v pršilki (slika 22). Ladjico po želji lahko dodatno okrasimo s pomocjo izolirnih trakov, ki jih primerno zožimo s skalpelom (slika 23). Kabino pritrdimo na trup s košckom izo­lirnega traku (slika 24), da jo je v primeru morebit­nih popravil lažje dvigniti. Ce mislimo ladjo poime­novati, izberemo kako žensko ime. 


Preskušanje
Kotlicek napolnimo z vodo pod pipo ali na primer z injekcijsko brizgo. Da je zares cisto poln, se najlaž­je prepricamo tako, da ladjico med nalivanjem vode obrnemo tako, da voda tece v spodnjo od obeh cevk. Ko curek vode pritece iz zgornje cevke, je to znak, da je kotlicek napolnjen (slika 25). Potem ladjico polo-žimo v vodo, vstavimo cajno svecko in jo prižgemo. Trajalo bo nekaj minut, predenbo plamen segrel vodo v kotlicku do vrelišca, potem pa bo nastala para zacela poganjati ladjico (slika 1). 
Ce stvar ne deluje, najprej preverimo, ali je v kot­licku dovolj vode in ali se vanj ni morda ujel zracni mehurcek. Prav tako pomemben je položaj plamena, ki naj bo nekje na sredini kotlicka ter dovolj oddaljen od plocevine, da se lepo razvije, obenem pa se prak-ticno skoraj dotika kotlicka. 

Ladjica na parnipogon ponuja veliko možnosti za nadaljnje raziskovanje. Ce smo v skupini, lahko izdelamo vec bark in priredimo tekmovanje. Kate-ra barka plove najhitreje? Cigava je najglasnejša, in cigava najbolje drži smer? Kako odpraviti neželeno zavijanje plovila? Kako na delovanje pogona vpliva položaj plamena? Poskusimo zmanjšati velikost kot­licka z izbiro manjše konzerve, na primer od deodo­ranta ali laka za lase. Kako se zdaj obnaša pogonski sklop in cemu? 
Pa še nekaj namigov. V obstojeco cajno svecko lahko dodamo vec stenjev (gorilnih vrvic); kaj se zgo­di, ce je plamen mocnejši? Sveco lahko nadomestimo z majhnim gorilnikom na jedilno olje ali alkohol, ki ga izdelamo iz konca bombažnenitke in primerne­ga rezervoarja. Katero grelno telo je ucinkovitejše in cemu? Kako na potisk plovila vplivata dolžina cevi in njun premer? Na cevi lahko dodamo šobi za zmanj­šanje njunega premera (na primer iz košcka lesa ali košckov cevk manjšega premera). Kaj se zgodi, ce po­gonskemu sklopu dodamo tretjo ali cetrto cev? Kako in s cimlahko okrepimo zvok motorja? Kako na to vpliva debelina membrane? 
Poraja se torej kopica zanimivih vprašanj,na kate­ra najlažje odgovorimo s preskušanjem.Veliko zabave!

Zgodovina 
Izum pok­pok parnega pogona pripisujejo Fran-cozu Désiréeju Thomasu Piotu. Med bivanjem v Londonu je v letih 1881–1897 vložil 12 patentov, ki se vecinoma nanašajo na zgodnje elektricne vlecne motorje, diname ter baterije, povezane z razvojem prvih elektricnih podzemnih vlakov in elektricnih generatorjev, zadnja dva pa sta povezana s pulznimi parnimi pogoni (slika 26). Vec proizvajalcev igrac v Evropi in ZDA je izdelovalo modele ladij, ki so jih poganjali s Piotovim tipom pogonskega sistema. Zgodnje izvedbe iz 20. let prejšnjega stoletja so imele samo eno izpušno cev, pozneje pa so prevladali iz­delki z dvema izpušnima cevema, ki so bili lažji za polnjenje in pripravo kotla. Pok­pok ladjice so doži­vele vrhunec priljubljenosti sredi 20. stoletja, potem pa so jih izpodrinile plasticne igrace. 
Ker imajo pulznih parni motorji na splošno pre­cej majhen izkoristek, tovrstni pogon nikoli ni bil uporabljen za pogon pravih plovil.


Knjižica Brodomodelarstvo z zbirko nacrtov ladijskih modelov avtorja Arpada Šalamona, enega od pionirjev ladijskega modelarstva v Sloveniji, je izšla leta 1987 v založbi Zveze za tehnicno kulturo Slovenije. Knjižica je po daljšem casu spet na voljo in jo lahko narocite na naslovu uredništva revije TIM: 
ZOTKS – Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška c. 65, 1000 Ljubljana, tel.: 01/25 13 743, faks: 01/25 22 487, e-pošta: revija.tim@zotks.si 


Tobogan iz papirja 


Ivo Dovic
Le kdo ne pozna toboganov na kopališcih in v zabavišcnih parkih? Nekaterim se zdijo zabavni, drugim poženejo strah v kosti. V tem prispevku je opisano, kako smo pri pouku TIT v 6. razredu v sklo­pu poglavja o nosilnih konstrukcijah in profilih iz­delovali tobogane iz papirja (slika 1). Skupine treh ucencev so imele nalogo sestaviti najvec 40 cm visok stolp in nanj namestiti poljubno zasnovano progo iz elementov v obliki ravnih odsekov, zavojev in lijakov, po kateri so nato spustili frnikolo. Ta je morala po to-boganu potovati vsaj 10 sekund. Ce je zapeljala cez skakalnico ali skozi luping, si je skupina prislužila dodatne tocke. 



Gradivo, orodje in pripomocki (slika 2)
•
devet listov šeleshamerja A4,

•
univerzalno lepilo,

•
lepilni trak, 

•
frnikola,

•
risalni pribor, 

•
trikotnik, 

•
modelarski nož,

•
podloga za rezanje, 

•
kovinsko ravnilo, 

•
kotnik.




Skupinsko delo ucencev
Bistvo skupinskega dela ucencev v šolskem okolju sega prek zgolj združevanja posameznikov v skupino, saj prinaša razlicne koristi in ucne izkušnje, ki prispevajo k celostnemu razvoju ucencev.
Sodelovanje:Skupinsko delo spodbuja sodelovanje med ucenci. Razvi­ja spretnostikomunikacije, empatije in sposobnostiposlušanja. Ucencise ucijo izražatisvoje ideje,poslušatimnenja drugih ter skupaj iskatirešitve.
Raznolikost idej: Vsak ucenec prinaša edinstveni pogled, znanje in izkušnje v skupino. To omogoca obogatitev idej in rešitev ter spodbuja kreativnost. 
Ucenje od sovrstnikov: Skupinsko delo ucencem omogoca ucenje od svojih sovrstnikov. Lahko si izmenjujejo znanje, vešcine in razlicne per-spektive, kar povecuje razumevanje gradiva.
Razdelitev nalog: Skupinsko delo lahko vkljucuje razdelitev nalog in odgovornosti. To spodbuja organizacijske in vodstvene spretnosti ter na­vaja ucence, kako uspešno sodelovati pri skupnem cilju.
Socialne vešcine: Skupinsko delo pomaga pri razvoju socialnih veš-cin, kot so reševanje konfliktov, strpnost, spoštovanje razlicnosti in so-delovanje v skupini. 
Ucenje skozi izkušnje: Ucenci lahko pridobivajo izkušnje in se ucijo ne le iz ucbenikov, temvec tudi iz prakticnih situacij ter interakcij v sku­pini. To lahko poveca prakticno razumevanje gradiva.
Samoobvladovanje: Skupinsko delo spodbuja ucence k razvijanju vešcin samoobvladovanja, saj morajoskupaj usklajevati svoje napore, upoštevati casovne roke in prevzemati odgovornost za svoje delo.
Motivacija: Sodelovanje v skupini lahko poveca motivacijo ucencev. Skupinski pristop omogoca, da se ucenci medsebojno spodbujajo in mo-tivirajo za doseganje skupnih ciljev.
Skupinsko delo tako ni le nacin organizacije ucenja, temvec tudi ucinkovit nacin spodbujanja razlicnih ucnih ciljev in razvoja vešcin, ki so kljucne za uspeh v življenju.

Izdelava 
Vsi sestavni deli tobogana so v pomanjšanem merilu narisani na straneh 24 in 25. Ce nameravate narediti vec toboganov, se vam splaca nacrt prefoto­kopirati in obenem povecati za 150 % na debelejši pa-pir ter izrezati šablone, s pomocjo katerih boste lahko natancneje,predvsem pa neprimerno hitreje izdelali potrebno število posameznih sestavnih elementov. 
Najprej izdelajte stolp, na katerega boste pozne­je pritrdili posamezne odseke proge, po kateri se bo spušcala frnikola. Navpicni stebri stolpa (1) imajo kvadraten prerez in dolžino 20 cm. Potrebujete jih osem. Zaradi lažjega lepljenja jim robove na eni stra­ni zarežite v dolžini 2 cm (slika 3). Stebre med seboj povežite z 20 cm dolgimi vodoravnimi L­profili (2); (slika 4). Tudi teh potrebujete osem – štiri na polovi­ci višine stebrov in prav toliko na njihovem vrhu. Rob L­profila na obeh straneh zarežite v dolžini 2 cm in naredite zavihka (slika 5). Najprej z eno vodoravno povezavo povežite dva stebra. Za res dober oprijem nanesite lepilo na oba zavihka, kot je s pušcicama oznaceno na sliki 6. Pri lepljenjustebrov in vodorav­nih povezav si pomagajte s kotnikom (slika 7). 



Podlaga za stolp je lahko iz valovite lepenke ali lesa z merami 300 Ś 300 mm. Stebre nalepite nanjo s pomocjo zavihkov. Da bi stali cimbolj navpicno, spet uporabite kotnik (slika 8). Najprej sestavite elemen­te prvega nadstropja (slika 9) in nato še drugega, da dobite osnovno konstrukcijo s skupno višino 40 cm (slika 10). 
Osnovni element proge, po kateri se bo spušca­la frnikola, je U­profil (3); (slika 11). Od tega, pod kakšnim kotom boste te elemente nalepili na nosil-no konstrukcijo (slika 12), je odvisno, kako dolgo bo frnikola potovala po toboganu. 
Zavoj (4), ki je naslednji pomembni element pro-ge, dobite tako, da U­profil (3) devetkrat zarežete (slika 13), kot je prikazano na nacrtu, in zlepite pod želenim kotom (slika 14). Za ostrejši zavoj je treba narediti vec zarez, za blažjega pa manj. Zavoj lahko zaradi vecje trdnosti podprete s krajšim U­profilom (slika 14).

U­profil je mogoce preoblikovati tudi v elementskakalnico (5).Postopek je enakprej opisanemu,le da je tokrat potrebnih manj zarez (slika 15).Pri lepljenju zarezanih delov in oblikovanju naklona skakalnice si pomagajte s košcki lepilnega traku (slika 16).
Najatraktivnejši element vsakega tobogana je vsekakor v vijacnico oblikovani luping (slika 17), ki pa »deluje« samo v primeru,ce ima frnikola ob vstopu vanj dovolj veliko hitrost.To morate obvezno upoštevati pri namestitvi tega elementa, ki ga sicer oblikujete enako kot skakalnico,le da na obeh stra­neh traku naredite vec zarez. Luping prav zaradi vec­je zahtevnosti njegove vkljucitve v progo konstruk­torski ekipi prinaša dodatne tocke.
Na koncu opišimo še lijak, ki je takšno ime dobil zaradi svoje stožcaste oblike in odprtine na sredini. Sestavljata ga krožno oblikovani del (6) in ograja (7), ki ju zlepite, kot je prikazano na sliki 18. Gre za zelo dobrodošel element proge tobogana, ki ga lahko iz­koristite za upocasnitev oziroma »umiritev« frniko-



Metoda poucevanja STEAM
le. Ce se namrec ta v lijak prikotali v smeri tangente, 
bo v njem naredila vec krogov in za to porabila vec 
V strokovnih in izobraževalnih krogih se je prvic zacela pojavljativ zad-
casa, preden bo nadaljevala pot (slika 19). 
njem desetletju, in sicer kot odziv na prepoznavanje pomena vkljucevanja
Posamezne deleproge na stolp najprej zacasno 
umetnosti v izobraževalne programe, ki so se prej osredotocalina znanost,teh­
prilepite s košcki selotejpa, da jih pred dokoncno 
nologijo,inženiring ter matematiko (angl. STEM – Science, Technology,En-
pritrditvijo lahko po potrebi še premikate. Ko ste 
gineering, Mathematics).Ugotovljeno je bilo,da ima umetnost (angl.A – Art)
s položajem zadovoljni, lepilni trak nadomestite 
lahko kljucno vlogo prispodbujanju kreativnosti, inovacij in celostnega razu-
z univerzalnim lepilom (slika 20), da ne bi kvaril 
mevanja kompleksnih konceptov.Vkljucevanje umetnostiv STEM se je izkaza­
videza izdelka.
lo za koristno prispodbujanju bolj celostnega pristopa kucenju, kine poudarjale tehnicnih vešcin, ampaktudikreativnost,estetiko in cloveškividikreševanjaproblemov.Razširjena metoda STEAM je postala pomembna v izobraževanjuin industriji,kjer se zavedajo potrebe po usposobljenih posameznikih,kiimajopotrebno tehnicno znanje ter obenem tudikreativne in celostne vešcine.


Izdelava in preskušanje toboganov iz papirja sta idealna za poucevanjepo metodiSTEAM:S – Science:ugotavljamo, od cesa je odvisna hitrost žogice, se pogovarjamo
o gravitaciji,o energijskih pretvorbah, merjenju casa ipd.,T – Technology: rezanje,upogibanje, lepljenje papirnih gradiv,E – Engineering:uporaba razlicnih elementov za izdelavo konstrukcije,A – Art: izbira barv, okrasitev,predstavitev izdelka,M – Mathematics: uporaba geometrijskega orodja, pogovor o tem,kaj je
tangenta, preracunavanje tockipd.

13. TIMOVO TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN DRSALCI
Vse, ki vas zanimajo papirnata letalca in dvoranski jadralni TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI modeli, vabimo, da se v soboto, 17. februarja 2024, med 9. •Tekmuje se s preprostimi papirnatimi letalci, zgibanimi iz enega lista pisar-in 14. uro udeležite tradicionalnega Timovega tekmovanja, niškega papirja formata A4, ki jih tekmovalci po svoji zamisli naredijo na ki bo v telovadnici Biotehniškega izobraževalnega centra v tekmovanju. Tekmovanje poteka v treh panogah, in sicer trajanju leta, 
stavbi Konservatorija za glasbo in balet na Ižanski c. 12 v dolžini leta ter natancnosti pristajanja v cilj. 
Ljubljani (nasproti Botanicnega vrta). •Tekmovalec lahko za vsako panogo pripravi drug model ali pa vse lete 
Na tekmovanje se lahko prijavite najpozneje do 15. fe-opravi z istim modelom.bruarja 2024 na e-poštnem naslovu joze.cuden@siol.net. •V vsaki panogi ima tekmovalec na voljo tri poskuse.Za koncno uvrstitev se upo-V prijavi navedite ime in priimek tekmovalca ter panoge, števa seštevek vseh treh letov oziroma tock v posameznih panogah.v katerih namerava sodelovati. Dopušcamo tudi možnost •Tekmovalci osnovnošolci so razdeljeni v dve starostni skupini (ucenci do 3. prijave pred zacetkom tekmovanja. razreda in ucenci od 4. do 9. razreda). 
O morebitnih spremembah in drugih podrobnostih v zvezi s•Na odprtem tekmovanju s papirnatimi letalci se bodo v posebni kategoriji programom tekmovanja bomo vse pravocasno prijavljene pose-med seboj lahko pomerili tudi mladostniki in odrasli.bej obvestili po e­pošti.Razpis,prijavnica in pravila tekmovanja vkategoriji F1N so objavljeni tudi na spletni strani www.zotks.si.TEKMOVANJE Z MODELI DRSALCEV F1N
•Cilj tekmovanja je izdelati dvoranski jadralni model kategorije F1N za met 
Urnik v soboto, 17. februarja 2024: 
iz roke in trajanje leta. Tekmovalcu bo na voljo devet letov. Za koncno razvr­9.00–10.00 – prihod tekmovalcev v BIC in prijava, stitev šteje seštevek treh najboljših letov vsakega tekmovalca.10.00–12.00 – tekmovanje s papirnatimi letalci, •PravilnikFAI za tekmovanje stemi modeli najdete na spletni strani www.zotks.si.12.00–13.30 – tekmovanje z modeli drsalcev F1N,•Tekmovanje je razdeljeno v dve starostni skupini: 
14.00 – sklep tekmovanja, razglasitev zmagovalcev ter pode-– tekmovanje osnovnošolcev do 9. razreda osnovne šole, litev diplom, medalj in nagrad najboljšim trem v posameznih – odprto tekmovanje za mladostnike in odrasle, ki se ga lahko udeleži­skupinah.jo vsi modelarji brez starostne omejitve.
6 


Kosovnica 
Št.  Element Gradivo  Mere (mm)  Kosov 
1  steber  šeleshamer  200 Ś 90  8  
2  L-profil  šeleshamer  200 Ś 40  vsaj 8  
3  U-profil  šeleshamer  200 Ś 60  po potrebi  
4  zavoj  šeleshamer  200 Ś 60  po potrebi  
5  skakalnica  šeleshamer  200 Ś 60  po potrebi  
6  lijak  šeleshamer  Ű 140  po potrebi  
7  ograja za lijak  šeleshamer  200 Ś 40  po potrebi  



20 

20 

20 




Nacrt povecati za 150 %! 



3 


Nacrt povecati za 150 %! 
5 






Trik z balonom v plastenki
Pavle Maticic


Nekatere stvari so videti preproste – dokler jih ne preskusite. To velja tudi za naslednjo nalogo: potis­nite srednje velik balon v plastenko in njegovo ustje raztegnite cez grlo z navojem. Globoko vdihnite in poskusite napihniti balon tako, da pihate v vrat pla­stenke (slika 1). Vam kljub naprezanju ne uspe? 
Odstranite balon, plastenko do roba napolnite z vodo in jo zaprite s pokrovckom.Vzemite tanek žeb­ljicek in z njim nekaj centimetrov nad dnom plasten­ke predrite njeno steno (slika 2). Izpulite žebljicek, odprite plastenko in jo izpraznite. Nato spet – ena­ko kot prej – nataknite balon na njeno grlo in ga še enkrat poskusite napihniti. Mocno pihajte, dokler balon ne napolni vecjega dela plastenke (slika 3). Ko 


nehate pihati, s prstom prekrijte luknjo (slika 4), ki ste jo prej naredili z žebljickom. Na svoje veliko za-cudenje boste opazili, da je napihnjeni balon ostal v plastenki kljub temu, da je njegovo ustje na vrhu odprto. Kako je to mogoce?
Ce zdaj odmaknete prst z luknjice, bo balon splahnel. Še enkrat ga napihnite in luknjico prelepite s košckom selotejpa, da vam je ne bo treba tišcati s prstom. Od tu do tocke, s katero boste svojo carovni­jo predstavili prijateljem, ni vec dalec. Vse je odvisno 
samo od vaše spretnosti, kako boste po tistem, ko se bodo drugi neuspešno trudili z napihovanjem balo­na, cim boj neopazno odvihali košcek prozornega se­lotejpa z luknjice in obcinstvu pokazali, kako balon v steklenici napihnejo pravi carodeji.

Pojasnimo še fizikalno ozadje trika. Ko ste prvic poskusili napihniti balon, vam to ni uspelo, ker je bila plastenka že napolnjena z zrakom in v njej ni bilo prostora za razširitev balona. Ko pa ste steno plastenke preluknjali z žebljickom, so molekule zra­ka dobile izhod na prosto in so se tako lahko umakni­le balonu, ki je med napihovanjem zapolnil prostor v notranjosti plastenke. Dokler je bila luknjica zama­šena, je balon ostal napihnjen, ko pa ste umaknili prst z nje, je zunanji zrak hitro pritekel skoznjo nazaj v steklenico in balon se je zaradi elasticnosti lateksa, iz katerega je izdelan, skrcil na prvotno velikost.
Ste se morda vprašali, cemu napolniti plastenko z vodo, preden v njeno steno naredite luknjo? Odgo­vor je sila preprost: voda prepreci meckanje plasten­ke in naredi njeno sicer mehko steno bolj togo, zato jo je lažje predreti z žebljickom. 
Pa še nekaj: ce luknjico naredite tik nad dnom plastenke, boste z balonom lahko zapolnili skoraj ce­lotno njeno notranjost, ce pa jo naredite na polovici, boste balon lahko napihnili samo do tam, saj bo po­tem od znotraj zatesnil luknjico in preprecil zraku iz plastenke uhajanje na prosto.
Opisani trik lahko dopolnite tako, da napihnete balon v plastenki in s prstom pokrijete luknjo, da bo balon ostal napihnjen. Nato ga skozi ustje na vrhu napolnite z vodo. Ko boste prst umaknili z luknjice, bo iz balona bruhnil curek. Ta del poskusa zato izva­jajte nad vecjo posodo ali v bližini umivalnika.



Model kmeckega poslopja (1. del)
Matej Pavlic

Med dolgimi zimskimi popoldnevi in veceri si najmlajši krajšajo cas z igranjem, marsikdo izmed njihovih staršev ali starih staršev pa se zapre v ga­ražo ali delavnico in se ukvarja s svojim hobijem. Ce ste tudi vi eden takih, ce radi delate z lesom in ce bi želeli igro otrok popestriti s prikupno igraco v obliki kmeckega poslopja, potem je projekt, ki ga opisuje-mo v tem clanku, kot nalašc za vas. Izdelava ni zah­tevna, z nabavo gradiva ne bi smeli imeti nobenih te­žav, nabor potrebnega orodja pa ne presega stopnje opremljenosti obicajne delavnice.

Gradivo 
• 
širok licarski trak,

• 
lepilo v stiku za papir,

• 
vezana plošca debeline 5 in 10 mm (najbolje bukova),

• 
letvica s prerezom 15 Ś 15 mm,• okrogla letvica s premerom 8 mm,

• 
žica debeline približno 1 mm,

• 
lepilo za les,

• 
sekundno lepilo, 

• 
lesni vijaki 3 Ś 15 mm,

• 
žebljicki dolžine 20–25 mm,

• 
akrilne barve in brezbarvni lak.



Orodje in pripomocki
• 
risalni pribor, 

• 
modelarski nož,

• 
podloga za rezanje,

• 
kotnik, 

• 
elektricna rezljaca,

• 
šilo, vecji žebelj ali konica za zarisovanje,

• 
kladivo, 

• 
navadni in modelarski vrtalnik, 

• 
lesni svedri premera 1, 3 in 6 mm,

• 
groba plošcata pila,

• 
brusilni papir razlicnih zrnavosti,

• 
brusilna kladica, 

• 
garnitura iglastih pilic,

• 
manjše mizarske in modelarske spone,

• 
križni izvijac,

• 
kombinirane klešce,

• 
copic.



Izdelava 
Nacrt v merilu 1 : 1 za model kmeckega poslopja je objavljen na prilogi, vpeti na sredini revije, sestavna risba v trikrat pomanjšanem merilu in kosovnica pa sta na naslednjih straneh tega clanka. Obrise sestav­nih delov prefotokopirajte in kopije razrežite. Koliko kopij posameznih elementov potrebujete, je napisa-no v kosovnici.
Dovolj velika ravna kosa 5 in 10 mm debele veza­ne plošce na obeh straneh zgladite z brusilnim papir­jem, obrišite z vlažno krpo in na eni strani prelepite s širokim licarskim trakom. Potem nanju razporedite obrise sestavnih delov tako, da boste na koncu dobili cim manj odpadka. Kose papirja na prelepljeni veza­ni plošci nalepite z lepilom v stiku za papir.
Z navadno rocno modelarsko rezljaco pri 10 mm debeli bukovi vezani plošci ne boste veliko opravili, zato uporabite elektricno rezljaco, ki omogoca žaga­nje tudi tako debelega in trdega gradiva. Pri delu bo­dite kar se da natancni, da se bodo sestavni deli na­tancno prilegali drug drugemu. V izžagane elemente na mestih, oznacenih s krožci, izvrtajte 3­milimetr­ske luknjice. Te naredite tudi ob straneh oziroma na robovih elementov (tam so oznake v obliki tankih prekinjenih crtic), saj vam bodo pozneje zelo olajša­le sestavljanje. Z milimetrskim svedrom pa naredite izvrtine za tecaje iz žice na zgornji in spodnji strani vrat v levi steni (12) ter obeh sprednjih vrat (13).  
Nekateri deli,kot so leva in desna stena (2,4) terobe strešni krili (9)in streha lope (10),imajo poševnoposnet en rob,kar je na teh elementih na nacrtu ozna-ceno z dvojno debelo ali dodatno vzporedno tanko pre­kinjeno crto.Pazite,da bosta strešni krili (9) simetricni,kot je prikazano na tlorisu,sicer luknje za pritrditev nalevo in desno steno (2,4) ne bodo na pravem mestu.Ceima vaša elektricna rezljaca možnost nastavitve kotažaganja,potem jo izkoristite,v nasprotnem primerupa morate poševne robove narediti z grobo plošcatopilo, kar vam bo seveda vzelo nekoliko vec casa.
Po koncanem žaganju in vrtanju z vseh sestavnih delov odstranite ostanke kopij nacrta in licarskega traku (slika 1) ter z iglastimi pilicami obdelajte ro­bove okenskih odprtin (slika 2).

Sestavljanje zacnite z deli 2, 4 in 7, ki imajo utore; zlepite jih z lepilom za les (slika 3). Nanje nato s hrbtne strani nalepite zadnjo steno (slika 4) in stik utrdite s štirimi majhnimi lesnimi vijaki, kot je pri­kazano na sliki 5. Da glavice vijakov ne bi štrlele ven, luknje prej nekoliko poglobite s svedrom premera 6 mm. Potem vse skupaj pritrdite na podlago (1) tako, da bo zadnja stena (6) poravnana z njenim zadnjim robom (slika 6). Ta stikprav tako utrdite s štirimi lesnimi vijaki – ne pa tudi z lepilom, saj boste morali levi del še razstaviti zaradi montaže vrat (12).
Naslednji sta na vrsti predelni steni (3); tista z iz­rezano pravokotno odprtino naj bo na desni in tista brez nje na levi (slika 7). Pritrdite ju s po dvema vija­koma od spodaj in z zadnje strani ter enim od zgoraj.
(Nadaljevanje prihodnjic.)



1 9 6 7253 8 410115 

Merilo narisa in tlorisa 1 : 3 

1 2 6 2223 3 13 4 191718 
Merilo figur 

živali 1 : 2 



Robotsko vozilo
Matic Klopcic, Gabrijel Pflaum

Roboti so nepogrešljiv del našega življenja. Prev­zeli so naloge v tovarnah, skladišcih, ponekod celo kuhajo. Uporabljamo jih za najpreprostejše naloge, kot je sesanje stanovanja, pa vse do raziskovanja našega sosednjega planeta Marsa. Preprost robot vsebuje elemente strojništva, elektrotehnike in ra-cunalništva, zato je njegova samogradnja poleg za­bavnega rezultata obenem tudi idealna priložnost za raziskovanje ter ucenje teh podrocij.
V tem clanku je predstavljena gradnja preprostegarobota (slika 1),namenjenega spoznavanju raznoli­kih tehnicnih znanj,kot so mehanski prenosi,krmilnavezja v povezavi z mikroracunalniki ter povezava elek­tricnih in mehanskih komponent. Njegovo upravlja­nje poteka prek spletnega omrežja.Lahko vozi naprejali nazaj in zavija ter ima preprosto robotsko roko zaprestavljanje predmetov. Da med upravljanjem z njimlahko mirno sedimo pred racunalnikom, je opremljenz majhno kamero,ki brezžicno prenaša sliko na zaslon.
Ker bi bila poglobljena navodila za izdelavo pre­obsežna, poleg tega pa so podrobnosti vezane na specificne okolišcine in sestavne dele, ki so bili ravno pri roki, naj bo ta clanek zgolj okvirno vodilo za vstop v svet robotike ali navdih za naslednji projekt. Bralci naj posamezne elemente prilagodijo svojim idejam in domišljiji, jih poenostavijo ali nadgradijo glede na predznanje ter po potrebi posežejo po dodatni razla­gi na spletu ali v literaturi.


Strojniški sklop
Izraz robot je leta 1920 prvic uporabil ceški pisatelj Karel Capek kot oznako za umetnega cloveka, lutko, ki se giblje navidezno samostojno. Danes ta beseda ne zajema vec samo antropomorfnih oziroma huma­noidnih, tj. cloveku podobnih strojev, temvec vse av-tomatizirane sisteme za izvajanje dolocenih nalog, pogosto opremljene s senzorji in sposobnostjo prila­gajanja. Pomembno vlogo imajo industrijski roboti, ki v tovarnah prevzemajo ponavljajoca se opravila, in medicinski roboti, namenjeni izvajanju zahtevnih kirurških posegov. Poznamo tudi druge vrste robo­tov, na primer v obliki letalnikov ali vozil. Med te spada predstavljeni robot.
Izbira mehanizma premikanja je odvisna od pod-lage, po kateri se bo robot premikal. Za zahtevne ne­ravne terene obstajajo domiselne rešitve, kot so me-hanske noge po zgledu iz narave, druga možnost pa so gosenice. Te imajo poleg dobrega oprijema na raz­licnih podlagah tudi to prednost, da ne potrebujejo posebnega mehanizma za zavijanje — spremembo smeri namrec dosežemo kar s spreminjanjem rela­tivne hitrosti med desno in levo gosenico. Po drugi strani je izdelava gosenic sorazmerno zapletena, zato so pri našem robotu uporabljena kar štiri kolesa v kombinaciji z mehanizmom, kakršnega najdemo pri obicajnem avtomobilskem podvozju (glej en.wi­kipedia.org/wiki/Steering#Geometry).

Robot je sestavljen iz sprednjega in zadnjega dela, ki sta med seboj povezana z lesenima letvicama (slike 1–3). V izvedbenemprimeru so kolesa narisa­na z racunalnikom in iz materiala PLA natisnjena s 3D­tiskalnikom. Zadnji kolesi sta pritrjeni na os, ki ima na sredini jermenico (zobnik, po katerem tece jermen). Prek njega je os povezana s krtacnim elek­tromotorjem z vgrajenim reduktorjem, ki je tako kot os pritrjen na spodnjo stran zadnjega dela robota (slika 2). Sprednji kolesi sta pritrjeni vsako na svo­jo os, osi sta med seboj povezani s pomicno precko (slika 3), ta pa jepritrjena na rocico servomotorja, ki doloca kot zasuka koles, potreben za zavijanje.
Na zgornji strani je dodana preprosta robotskaroka s tremi cleni,izžaganimi iz 3 mm debele vezaneplošce. V vsaki osi med dvema clenoma je servomotor,ki doloca relativni kot naslednjega clena. Zadnji clenroke je sestavljen iz dveh polovic obroca,od katerih jeena premicna,kar omogoca prijemanje razlicnih pred­metov.Vsi deli robotske roke so skicirani na sliki 4.

Elektrotehniški sklop
Robot potrebuje glavni motor za pogon in motor,ki z obracanjem sprednjih koles skrbi za smervožnje.Motorji so potrebni tudi za krmiljenje robotske roke.Za ta namen in za zavijanje je treba uporabiti servo-motorje, saj ne potrebujemo ponavljajocega se vrtenja za cel krog,ki ga omogoca obicajni enosmerni elektro-motor. Ni namrec pomembna hitrost vrtenja,ampakciljni zasuk.Vecina modelarskih servomotorjev se niti ne more obrniti za 360°,jim pa lahko prek posebne signalne žice dolocimo kot zasuka osi motorja.
Za pogon robota skrbi 12­voltni enosmerni elek­tromotor, ki je krmiljen prek t. i. H­mostu. Gre za vezavo štirih stikal, prikazano na sliki 5. Ce sta sti­kali S1 in S4 vklopljeni, S2 in S3 pa izklopljeni, bo tok tekel v smeri od S1 proti S4. V nasprotnem primeru, ko sta S1 in S4 izklopljeni, S2 in S3 pa vklopljeni, bo tok tekel v smeri od S2 proti S3; skladno s tem se bo zamenjala tudi smer vrtenja motorja. Paziti je treba, da nista hkrati odprti stikali S1 in S3 ali S2 in S4, saj bo v tem primeru prišlo do kratkega stika. Da nam ni treba paziti na to in krmiliti vsako od štirih stikal posebej, je priporocljiveje uporabiti namensko inte­grirano vezje L298N, ki vsebuje dva H­mostova in prikljucke (pine) za krmiljenje dveh motorjev. S tem je poskrbljeno tudi za napajanje motorja. Njegovo hitrost lahko uravnavamo s pulzno širinsko modu­lacijo (angl. pulse width modulation— PWM), kar bo natancneje razloženo v poglavju o programiranju.


Za zavijanje robota je v izvedbenem primeru uporabljen servomotor z navorom 2,8 kg cm, ki pa bi bil lahko tudi manjši, saj sile niso tako velike. Kot zasuka servomotorja prav tako doloca signal PWM. Pri vezavi napajanja je treba biti pazljiv, saj servomo­torji ne delujejo pri napetosti 12 V (tako kot pogonski motor), ampak v obmocju 4,8–6 V. Zato je za njihovo napajanje NiMH­bateriji treba dodati regulator na­petosti, ki zagotavlja izhodno napetost 5 V.

Racunalniški sklop

Za krmiljenje vseh elektronskih komponentrobo­ta skrbi mikroracunalnik Raspberry Pi Zero.Oprem­ljen je z vhodno­izhodnimi prikljucki,ki omogocajo komunikacijo z drugimi elektronskimi komponenta-mi,in z modulom za Wi­Fi.Program je napisan v jezi­ku Python.Osnovna logika programa je taka,da prekWi­Fi­omrežja vzpostavimo povezavo z Raspber­ryjem, nato pa naš racunalnikprek paketov (proto­kol IP/TCP) pošilja ukaze mikrokrmilniku.Za branje tipkovnice je uporabljen modul Pygame,ki omogoca elegantno branje stanja vseh tipkna tipkovnici.Tako lahko zaznamo, ali je neka tipka pritisnjena ali pa smo jo pravkar spustili.Na mikrokrmilniku posluša-mo na vnaprej dolocenih vratih (angl. port).Glede na sporocilo,ki ga prejme od našega racunalnika,posta-vi izhodne prikljucke (pine) na pravilna stanja.
Za zaceteksi oglejmo krmiljenje pogonskega mo-torja. Ce želimo premik robota v smeri naprej,mora-mo na vezju L298N na pinu IN1 dvigniti napetost na logicno 1 (obicajno 3,3 V),na pinu IN2 pa mora nape-tost ostati 0 V.Integrirano vezje nato poskrbi,da so 
Slika 1 
Sestavljeni robot z 
robotsko roko in kamero 
Slika 2 
Motor in pogonska gred 
sta povezana z jermenom.
Slika 3 
Sprednji kolesi sta zaradi možnosti obracanja povezani s precko.
Slika 4 
Shema robotske roke
Slika 5 
H­most za spreminjanje smeri vrtenja motorja

Slika 6 
Shema celotnega krmilnega vezja: na levi so logicna vrata za deljenje signalov PWM med servomotorji, na sredini je mikroracunalnik Raspberry Pi Zero in na desni vezje L298N za krmiljenje pogonskega motorja.
vrata v H­mostu v primernem stanju,da se motor vrti naprej.Za premikrobota v smeri nazaj samo zame­njamo vrednosti na pinih,se pravi nizko stanje na IN1 in visoko na IN2.Prav tako mora biti pin ENA(ena­ble A) v visokem stanju.S tem pinom lahko krmilimo hitrost vrtenja motorja z uporabo signala PWM.Kot nam pove že njegovo ime (PWM – pulzno širinska modulacija),gre za signal,kjer spreminjamo širino pulza.Z visoko frekvenco vklapljamo in izklapljamo napetost,kjer informacijo predstavimo z razmerjem casov prisotnosti in odsotnosti napetosti na signalu.Širina pulza je cas,ko ima signal vrednost napajal­ne napetosti (je vklopljen),delovni cikel (angl.duty cycle) pa je razmerje med casom,ko ima signal visoko napetost,in casom celotne periode.Ce je delovni ci­kel 100 %,pomeni,da je napetost vescas enaka na­pajalni napetosti.Pri 50 % je pol periode na nizkem in pol na visokem stanju;ce je 0 %,je napetost ves casenaka 0 V.Širina pulza je pri dolocenem delovnem ci­klu odvisna od frekvence signala.Pri servomotorju je frekvenca signala PWM po navadi 50 Hz,za pogonski motor pa frekvenca ni tako pomembna.S signalom PWM pravzaprav spreminjamo povprecno moc na izhodu.Pri dovolj visoki frekvenci razlicne delovne cikle opazimo kot razlicne hitrosti motorja.
Kot je bilo že omenjeno,signal PWM uporabljamo tudi za krmiljenje servomotorjev.Pri frekvenci 50 Hz je perioda dolga 20 ms.Vendar pri vecini servomotor-jev delovni cikel ne sme biti v razponu od 0 do 100 %,temvec nekje med 5 in 10 %,kar pomeni,da je širina pulza med1 in 2ms.Delovni cikel doloca kot odmika rocice od zacetnelege.Tocne vrednosti za posamezni servomotor je seveda treba preveriti v dokumentaciji.
Težava pri krmiljenju servomotorjev z Raspberry Pi sta zgolj dva pina za generiranje signala PWM s strojno opremo, kjer je signal PWM generiran z vez­jem in je dovolj natancen za krmiljenje servomotor-ja. Z drugimi vhodno­izhodnimi pini je tudi mogoce generirati signal PWM, a je generiran s programsko opremo. A ker širina pulza v tem primeru ni tako na­tancna, servomotor trza. 
Glede na to, da moramo krmiliti tri servomotorje za roko in en servomotor za zavijanje, je treba nare­diti kompromis.Tako sta servomotor za zavijanje in servomotor za prvi clen roke povezana na isti izhod, ki je namenjen generiranju PWM s strojno opremo. Z logicnimi vrati ALI (angl. OR gates) nato dolocimo, kateri servomotor se bo dejansko premikal. Za ta namen je uporabljeno integrirano vezje SN74LS32, ki vsebuje štiri logicna vrata ALI. Ce se robot pelje, bodo servomotorji za robotsko roko neaktivni in se premika le servomotor za zavijanje. V nasprotnem primeru oba izhoda za generiranje signala s strojno opremo uporabimo za prvi in drugi clen, zadnji clen pa moramo žal krmiliti s programsko generiranim signalom PWM. Posledica tega je, da zadnji clen ne­koliko trza, vendar to ne zmanjšuje njegove funkcio­nalnosti. Celotno vezje je prikazano na sliki 6.
Pravkar opisanim zapletom z generiranjem sig­nala PWM bi se lahko izognili, ce bi uporabili drug mikrokrmilnik,kot je na primer Arduino,ki ima vec namenskih pinov za generiranje signala PWM s stroj-no opremo.Ker pa po drugi strani nima operacijskega sistema, je nekoliko vec dela z internetno komunika­cijo oziroma moramo vec stvari urediti sami.
Robot na sliki 1 je odlicna podlaga za razlicne nadgradnje. Ce dodamo na primer senzor, ki meri oddaljenost do ovir, lahko sprogramiramo avtonom­nega robota, ki se vozi po prostoru in se izogiba ovi-ram. Robotski roki lahko dodamo še kak clen ali pa z dodatnim servomotorjem omogocimo obracanje celotne roke, da je z njo mogoce doseci poljubno toc­ko pod poljubnim kotom. Naslednja možnost je, da celotno roko nadomestimo s cimdrugim in robota prilagodimo za opravljanje neke nam neljube nalo­ge, ali pa ga imamo zgolj za razvedrilo.






Stara številcnica, nov vmesnik
Miha Kocar
Dandanes se nam prenosni telefoni zdijo nekaj samoumevnega. A v resnici jih uporabljamo šele ne­kaj desetletij, prej pa so bili telefoni s telefonskimi kabli fiksno »priklenjeni« na posamezno lokacijo – doma, v pisarni (slika 1), javni telefonski govorilnici (slika 2) ali kje drugje. Tudi vnos telefonske števil­ke z mehansko številcnico je bilza današnje pojme skrajno nenavaden: prst je bilo treba za vsako števil­ko posebej potisniti v luknjo izbirnika, ga zasukati do mehanske ovire in nato pocakati, da se je pocasi odvrtel v zacetni položaj. Takšne telefone lahko vi-dimo v filmih nekoliko starejšega datuma, pred­vsem za mlajše bralce pa bo zelo zanimiv in poucen tudi obisk Muzeja pošte in komunikacij v Polhovem Gradcu nad Ljubljano.



Zgodnji telefoni so delovali v omrežju relejev in pozneje elektronskih cevi, šele prihod cenenih tran­zistorjev pa je omogocil ustrezno elektroniko za de­lovanje tipk. 


Postopek vzpostavitve ustrezneklicne linije je deloval na tonski nacin, podobno kot Morsejeva abeceda in telegrafija (glej str. 47), tj. s prekinjanjem tokokroga v vnaprej dolocenih casovnih intervalih. Ker je bil ta sistem polžje pocasen in je poleg tega zahteval tudi ustrezno znanje telegrafije, so izumili vrtljiv mehanski izbirnik številk,ki je temeljil na ta­krat že dolgo znani tehnologiji urnih mehanizmov. Izbiranje posamezne številke z vrtenjem izbirnika je sprožilo prekinitev tokokroga v pricakovanem toc­nem ritmu. Ta zapleteni mehanizem so sestavljali zobniki, osi, gredi, vzmeti in mehanski regulator hi­trosti (slika 3), posebno vlogo pa sta imeli dve stikali (slika 4). Prvo se je po izbiri številke prek odmicne gredi sprožilo veckrat (na primer pri izbrani številki 2 dvakrat, pri številki 5 petkrat itn.), drugo pa ved-no samo dvakrat, in sicer na zacetku vrtenja izbir­nika ter na koncu. Ali po domace povedano: drugo stikalo je sporocilo telefonski centrali: »Pazi, zdaj bo prišla številka!« (slika 5); nato prvo: »Številka je ...« (slika 6) in za konec spet drugo stikalo: »To so bile vse številke.« (slika 7). Ce bi stikali vezali zaporedno 
Muzej pošte intelekomunikacij (www.tms.si/stalne-razstave/muzej­poste-in-telekomunikacij/) je dislocirana enotaTehniškega muzejaSlovenije (TMS).Svoje prostore imav Polhograjskigrašcini v PolhovemGradcu,njegovasoustanovitelja pa staPošta Slovenije,d. o.o.,in Telekom Slovenije,d.d.



Slike 5, 6 in 7 – Na zaslonu osciloskopa je z rumeno barvo prikazano prvo stikalo in z modro drugo stikalo. Ko je crta zgoraj, je stikalo sklenjeno. Na levi sliki je zavrtena številka 1, na srednji 5 in na desni 0.

Slike 8, 9 in 10 – Slika na osciloskopu, ko sta stikali vezani zaporedno; ko je crta spodaj, je stikalo sklenjeno. Na levisliki je zavrtena številka 1, na srednji 4 in na desni 0.

ter v centrali opazovali cas med impulzi in trajanje premorov, bi vedeli, katera številka je bila zavrtena in kdaj (slike 8–10). Za vse to zadostuje samo ena žica, po kateri bo pozneje potoval naš zvok. 
Zdaj, ko vemo, kako deluje »starodobna« tele­fonska številcnico, jo v kombinaciji s sodobnim mi-krokrmilnikom ter USB­prikljuckom na racunalniku ali prenosnem telefonu lahko uporabimo za krmilje­nje še cesa drugega.
Do številcnice jemogoce priti na odpadu, bolš­jem trguali prek oglasov, brezhibne stare telefone pa še vedno najdemo tudi v kleteh ali na podstreš­jih. Poleg številcnice potrebujemo mikrokrmilnik – v našem primeru je to Digispark, ki je poceni, majhen in zlahka deluje kot USB­naprava –, ter sedem klec­nih stikal. Programiranje si bomo olajšali tako, da jih bomo prikljucili vsako na svoj vhod.
Dokler torej na prvem vhodu zaznavamo spre­membo, zgolj štejemo število sprememb na drugem vhodu in prešteto številko nato izpišemo prek navi­dezne USB­tipkovnice. Prosti analogni vhod na kr­milniku izkoristimo za priklop dodatnih klecnih sti­kal, prek katerih bomo lahko vnesli dodatnih osem znakov. Kot je prikazano na shemi na sliki 11, so vsa stikala vezana kot drevo odlocanja, in vsakemu je dodan upor z drugacno upornostjo. Ko preklaplja-mo stikala, tokokrog tvori vedno samo en upor, in ker analogni vhod vedno prebere podobno analogno vrednost, takoj vemo, katero stikalo je izbrano. Prek navidezne USB­tipkovnice pošljemo želeni znak na primer takrat, ko je naša koda zaznala neveljaven premik (na primer, ko je bil izbirnik zavrten premalo, da bi bila zaznana vsaj številka 1). Ob uporabi ustrez­nega USB­adapterja lahko s »klasicno« telefonsko številcnico zavrtimo številke v naš prenosni telefon in sprožimo klic (slika 12).
Za konec še nekaj besed o ohišju. Ce imamo do­bro ohranjen star telefon, vso dodatno elektroniko cim boljneopazno vgradimo kar v originalno ohišje. 

Kdor pa ima samó številcnico,naj ohišje izdela iz 10 mm debelih smrekovih dešcic ali vezane plošce (sliki 13 in 14).Pri tem si lahko pomaga z objav­ljenim nacrtom v merilu 1 : 2 oziroma se odloci za kakšno drugacno obliko. Dno pritrdimo s štirimi lesnimi vijaki in nanj s spodnje strani nalepimo gu­mijaste nožice, ki bodo preprecevale drsenje ohišja po podlagi. Za prikljucitev mikrokrmilnika v ohišje napeljemo USB­podaljšek.   
Programska koda za ta projekt je prosto dostopna 
na spletnem naslovu 
github.com/revija-tim/DigiSpark-clanki/blob/main/TIM_roto_stevilcnica_USB/TIM_roto_stevilcnica_USB.ino





Zgodovina makrameja sega dalec v preteklost. V osnovi gre za tehniko kombiniranja razlicnih vozlov, ki tvorijo vzorce in koncni izdelek. Z vozlanjem preje je mogoce izdelati marsikaj – od majhnih podstav­kov za kozarce, lovilnikov sanj in okrasnih elemen­tov do nakupovalnih torb, stenskih dekoracij, prtov, zaves, preprog ter celo visecih mrež in gugalnic. Vse je odvisno od spretnosti, izkušenj, ustvarjalnosti in tudi od materiala. 
Preje in pletene vrvice za makrame se razlikujejo po barvi, materialu (bombaž, poliester), površinski obdelavi in nacinu uporabe, predvsem pa po debeli­ni. Za manjše izdelke, kot so obeski in nakit, so pri­mernejše 1–2 mmdebele preje, iz takšnih debeline okrog 3 mm lahko naredite visece držalo za cvetlicni loncek, za še vecje izdelke pa je priporocljivo upora­biti okrog 5 mm debelo vrvico. Naslednja pomembna razlika je v nacinu izdelave vrvi za makrame. Obsta­jajo necesane (zvite) in pletene vrste, ki se razceše­jo iz enega ali treh pramenov, tako da je na njihovih koncih mogoce zlahka ustvariti okrasne resice. 
Za popestritev ali vecjo uporabnost izdelkov v tehniki makrame se uporabljajo prevrtane stružene lesene kroglice razlicnih premerov, obroci, razlic­no dolge in debele palice razlicnih prerezov, pa tudi lepo obdelane veje in kosi naplavljenega lesa. V trgo­vinah z materialom za ustvarjanje prodajajo še raz­novrstne dodatke, kot so kovinski obrocki, vponke, sponke ipd., ki so namenjeni dopolnitvi izdelkov za njihovo lažjo uporabo.
Makrame je zelo priljubljena in razširjena tehni­ka, zato je na spletu in družbenih omrežjih mogoce najti na pretek idej, navdihov in natancnih navodil za najraznovrstnejše izdelke.


Gradivo in pripomocki
• 
3 m dolg kos 2 mm debele bombažne preje,

• 
kovinska vponka premera 20 mm,

• 
prevrtane lesene kroglice premera 12 mm,

• 
škarje.




Izdelava 
V nadaljevanju je opisana izdelava preprostega obeska za kljuce (slika 1) oziroma okraska za torbi-co, pri katerem je uporabljena ena izmed osnovnih in najpreprostejših oblik vozla, namrec plošcati vozel. Sestavljen je iz dveh zunanjih in ene glavne niti med njima, naredite pa ga tako, da najprej desno vrvico zložite cez srednjo vrvico in hkrati povlecete pod levo vrvico, nato pa levo vrvico speljete pod srednjo vrvico, kjer je že oblikovano oko, in jo ustrezno za­tegnete.



Pred zacetkom dela je vedno treba dolociti dolži-no preje. Zelo neprijetno je namrec, ce vam je zmanj­ka, preden je izdelek narejen do konca. Zato upošte­vajte preprosto pravilo, da naj bo preja vsaj štirikrat daljša od dolžine nacrtovanega izdelka. Natancneje dolžine žal ni mogoce dolociti, saj je odvisna od vec dejavnikov, kot so sama debelinapreje, gostota vzor-ca in število vozlišc. Kolikor vec vozlov, toliko vec materiala.
Vrvico razrežite na tri metrske kose, prepogni­te jih na pol in drugega poleg drugega pritrdite na vponko, kot je prikazano na sliki 2. Skrajno levo vrvico ovijte okoli tiste poleg nje in zategnite dob­ljeni vozel (slika 3). Znova vzemite skrajno levo vrvico in jo prepognite cez sosednjo, vendar tokrat isto vrvico (levo) od spodaj potisnite v zanko ter jo povlecite navzdol (slika 4). Potem skrajno levo vrvico umaknite na stran in s tisto poleg nje nare­dite najprej enak vozel kot v predprejšnjem koraku (slika 5)ter nato še enakvozel kot v prejšnjem koraku(slika 6). Ves postopek ponovite na srednjem in desnem paru vrvic (slika 7). Ko pridete do konca, še enkrat naredite vse doslej opisane korake, vendar to pot v zrcalni obliki, tj. v smeri od desne proti levi (sliki 8 in 9). Ko pridete do predzadnje vrvice, na­njo nanizajte leseno kroglico (slika 10) in naredite še zadnji vozel. Nato ponovite celotni postopek vozla­nja od leve proti desni (slike 3–7) in na zadnjo vrvico spet nanizajte kroglico (slika 11). S ponovitvijo ko­rakov s slik 8–12 dobite izdelek, kot je prikazan na sliki 1. Ce želite daljšega, samo nadaljujte po opisa­nih korakih. Vozlanje – ne glede na dolžino obeska – lahko koncate tudi tako, da ovijete in obrežete proste konce vrvic (slika 13).



Pustni kostum Rdeca kapica

Ana Gercar

Ce vam je letos zmanjkalo idej in casa za izdelavo kakšne zahtevnejše oprave za pustno rajanje vaših najmlajših, kupljene maske vam pa niso všec, lahko še pravocasno sešijete preprost kostum za Rdeco ka­pico (slika 1).

Gradivo 

• 
tekoci meter rdecega džersija, 

• 
kuhinjska krpa, 

• 
rdec sukanec, 

• 
elastika.




Orodje in pripomocki
• 
papir in svincnik,

• 
škarje za papir, 

• 
šiviljski meter, 

• 
šiviljske škarje,

• 
bucike, 


• 
šivalni stroj ali šivanke za rocno šivanje, 

• 
likalnik. 







Izdelava 
Na bel papir s svincnikom prenesemo obris ka-puce oblacila, ki ga nosi otrok, in na vsaki strani dodamo 1 cm za rob. Kroj izrežemo in položimo na blago, ki ga prej preganemo z licem navznoter. Papir obcrtamo (slika 2) in iz blaga naenkrat izrežemo dva kosa (slika 3), iz katerih bomo pozneje sešili kapuco. 
Ogrinjalo narišemo tako, da za izrez pri vratu ob­crtamo polovico manjšega plitvega servirnega krož­nika, ravna dela naj na obeh straneh merita 57 cm (pri vecjem otroku sorazmerno vec), kot med njima pa dolocimo po svojem obcutku (slika 4).
Da bi bilo ogrinjalo mogoce zavezati okoli vratu, potrebujemo dva 4 cm široka in 48 cm dolga trakova (slika 5); (v mero je vštet tudi 1 cm na vsaki strani za šivanje roba). Posamezni trak po vsej dolžini zaviha-mo za 1 cm in zalikamo rob, nato pa enako storimo še na drugi strani (slika 6). Zavihane dele pripnemo z bucikami in zašijemo z ravnim šivom (slika 7). Tudi vse robove ogrinjala dvakrat zapored zapognemo za pol centimetra, rob zalikamo, pripnemo z bucikami in zašijemo. 



Polovici kapuce spnemo z bucikami (slika 8) ter pol centimetra od roba zašijemo po zgornjem in zad­njem delu. Zašiti rob obrobimo, da se ne bi paral.
Nezašiti rob kapuce z bucikami pripnemo kokrog­lemu izrezu ogrinjala ter1 cm od roba zašijemo (slika 
9) in obrobimo (slika 10).


Iz kuhinjske krpeukrojimo predpasnik. Nanj lah­ko prišijemo okrasni žep in na vsako stran približno 40 cm dolg kos tanjše elastike (slika 11), da ga bo mogoce zavezati okoli pasu. Predpasnik zarobimo enako kot ogrinjalo.
Otrok si izdelano opravo povezne na glavo in ogrinjalo zaveže okoli vratu. Da bi bil videti kot Rdeca kapica iz Grimmove pravljice, mu damo v roko manjšo košaro z dobrotami za babico ali druge pust­ne šeme (slika 12).


Valentin iz steklenega kozarca

Lili Ana Jaklic
God sv. Valentina, ki ga praznujemo 14. februar­ja, je po starem kmeckem koledarju pomenil zacetek opravil na vrtovih, poljih in v vinogradih, po svetu pa je to praznik zaljubljencev, prijateljev oziroma vseh, ki se imajo radi. Navada, da si na ta dan ljudje podar­jajo cvetje, vošcilnice, bonbonjere in razlicna drobna darila, se je razširila tudi k nam.Ceprav v trgovinah za ta praznik lahko kupimo najrazlicnejše izdelke, je primerno darilce mogoce narediti tudi doma. Na sliki 1 je figura Valentina iz steklenega kozarca, na­polnjenega z bomboni. Vse za izdelavo potrebno gra­divo (slika 2) prodajajo v hobijskih in živilskih trgo­vinah, na oddelkih s šiviljskim materialom oziroma pozamenterijo ter v trgovinah s tehnicnim blagom.
Pri izdelavi Valentina iz steklenega kozarca se lahko držite predlaganih velikosti sestavnih delov figure oziroma jih po želji prilagodite.


Gradivo 
• 
pollitrski steklen kozarec poljubne oblike (za telo figure),

• 
krogla iz stiropora s premerom 80 ali 100 mm (za glavo),

• 
rdec cofek premera 20 mm (za nos),

• 
košcek belega in crnega filca alitrši karton (za oci),

• 
filc rdece in roza barve (za kapo, šal ter okrasitev figure),

• 
30 cm rdecega satenastega traku širine 15–20 mm (za pentljo),

• 
pisarniški papir, risalni list ali prosojni papir (za šablone),

• 
varnostne sponke ali bucike, šivanka in rdec sukanec,

• 
rdeca, bela in rumena akrilna barva,

• 
konicasta lesena palicica za nabodala.







Orodje in pripomocki
• 
ravnilo, šestilo, svincnik in tanek crn flomaster,

• 
pinceta, luknjalnik in ostre škarje,

• 
tanjši okrogel in srednje debel plošcat copic,

• 
paleta ali loncek za barvo,

• 
casopisni papir ali podloga za ustvarjanje,

• 
univerzalno lepilo za lepljenje razlicnih gradiv,

• 
pištola za vroce lepljenje in lepilni vložki.




Izdelava 
Najprej izdelajte glavo. Za ta namen na konicasto leseno palicico za nabodala nataknite kroglo iz sti­ropora in jo pobarvajte. Pred tem delovno površino zašcitite s casopisnim papirjem.Na paleti beli barvi dodajte rumeno in zelo malo rdece, lahko pa najprej zmešate belo in rdeco barvo, da dobite rožnato, ki jo nato posvetlite z rumeno (slika 3). 


Cas med sušenjem barve izkoristite za izdelavo Valentinove kape, ust, oci in drugih okrasnih delov. Obrisi oci, srckov, kape, obrobe in traku za kapo ter ovratnika so v naravni velikosti narisani na spodnji risbi. Za lažje delo iz papirja izrežite šablone, ki jih položite na filc in obcrtajte s tankim flomastrom. Belocnici izrežite iz belega filca ali belega kartona, zenici pa naj bosta crni (slika 4). Namesto tega lah­ko uporabite okoli 15 mm velike plasticne oci, ki jih prodajajo v trgovinah s pripomocki za ustvarjanje.
Šablono za kapo položite na kos preganjenega rdecega filca tako, da se bo prekinjena crta pokriva-la s preganjenim robom. Obcrtajte jo s flomastrom (slika 5), nato pa spodnji in zgornji del preganjenega kosa filca pritrdite skupaj z bucikami ali varnostnimi sponkami, da se vam med izrezovanjem s škarjami ne bi premikal (slika 6).



Merilo 1 : 1 


Po enakem postopku iz roza filca izrežite še obro­bo in trak za kapo; ovratnik je iz rdecega filca (slika 7). Oba krajša konca pravokotnega kosa za kapo po robovih sešijte z rdecim sukancem (slika 8). Kapo nato obrnite od znotraj navzven (da ne bo videti ši­vov), ji okoli 2 cm od vrha dodajte roza trak in ga za-vežite v pentljo (slika 9). Filca ni treba robiti, saj se ne trga in cefra. 


Pripravite pištolo za vroce lepljenje in pocakajte, da se lepilo v njej dovolj segreje.
Pri delu s tem pripomockom pazite, da se ne do-taknete vroce konice ali raztaljenega lepila, saj se lahko opecete. Lepite lahko tudi z univerzalnim le­pilom, ker se stiropor, ce ni dovolj trd, pod plastjo vrocega lepila lahko stopi. Najprej na glavo nale­pite kapo in ji za okrasitev spodnjega roba dodajte pripravljeno roza obrobo (slika 10). Na zgornji zu­nanji in notranji rob kozarca nalepite rdec ovratnik (slika 11) ter dodajte rdeco pentljo iz satena (slika 12). S pisarniškim luknjalnikom iz filca ali tršega kartona naredite krožce za usta in okrasitev Valen­tinovega plašca (slika 13). Na obrazu s flomastrom oznacite tocke za nos in oci ter narišite nasmejana usta (slika 14). Na tocki za oci najprej nalepite beloc­nici in nanju crni zenici, z rdecim cofkom ponazorite nos, usta pa oblikujte iz rdecih krožcev (slika 15). Da bi bili ocesi videti naravnejši, na zenici s tanjšim co-picem in belo akrilno barvo narišite piki, ki bosta po­nazarjali odsev svetlobe (slika 16). Na plašc nalepite dva ali tri gumbe v obliki srckov (slika 17) in nekaj rdecih pikic, kot je prikazano na sliki 18. 





Cisto na koncu kozarec napolnite s cokoladnimi bonboni (slika 1) – in že je pripravljen, da ga 14. fe­
bruarja podarite svoji ljubljeni osebi.
AJDOVŠ˜INA 

• 3DVA, d. o. o., Gregor˜i˜eva 3 
CELJE 

• Interspar IM, Mariborska 100 
˜RNOMELJ 

• 3DVA, d. o. o., Trg svobode 
DOMŽALE 

• 
Acron, PE Domžale, Mestni trg 1 

• 
Traÿka, Kolodvorska c. 11  


KO˜EVJE 

• 
3DVA, d. o. o., Ljubljanska cesta 67 

•
 Knjižnica Ko˜evje, Trg zbora odposlancev 


KOPER 

• Interspar IM, Ankaranska c. 3 A 
KRANJ 

• Interspar IM, Cesta 1. maja 77 
LAŠKO 

• 3DVA, d. o. o., TUŠ, Celjska cesta 36 
LJUBLJANA 

• 
3DVA, d. o. o., Slovenska 29 

• 
Mercator, d. d., Trg republike 1 

• 
Interspar Vi˜, Jamova cesta 105 


• 
Interspar BTC, Šmartinska 152 G 

• 
Rudnidis, Jur˜kova cesta 225 

• 
3DVA, d. o. o., Šmartinska 156, Hala A 

• 
Interspar Al, Celovška cesta 180 B 


LOGATEC 
• Mibo Modeli, d. o. o., Tržaška cesta 87 b 
MARIBOR 
•
 Interspar IM, Europark, Pobreška 18 

•
 Interspar IM, Cesta proletarskih brigad 

•
 3DVA, d. o. o., Ulica I. internacionale 


MURSKA SOBOTA 
• Interspar IM, Nemcavci 1 D 
NOVA GORICA 
• 3DVA, d. o. o., Kidri˜eva 20 
NOVO MESTO 
• Interspar IM, Otoška cesta 5 
RADOVLJICA 
• 3DVA, d. o. o., avtobusna postaja 
SEVNICA 
• Traÿka, Trg svobode 1 
SEŽANA 
• Acron, PE Sežana, Partizanska 48 



Tekstilije iz papirja (3. del)

Alenka Pavko Cuden
V januarski številki Tima je bila opisana izdelava papirne preje z rocnim vitjem oziroma s predilnim vretenom. Papirno prejo je mogoce koristno upo­rabiti za izdelavo cele vrste zanimivih okrasnih in uporabnih predmetov. Obstaja vec razlicnih tehnik in v nadaljevanju je na prakticnem primeru izdelave preproste košarice (slika 1) predstavljena ena zmed njih – opletanje.


Izdelava košarice iz papirne preje
Slovensko tradicionalno pletenjekošar in opleta­nje steklenic je lahko navdih za izdelavo košarice iz papirne preje. Potrebujete osnovo, ki jo lahko kupite v hobijskih trgovinah (slika 2) oziroma jo iz praz­nega plasticnega loncka, togega papirnatega kozar-ca ali kartonske škatlice naredite sami. Pripravite 



Slika 1 
Košarica iz papirne preje
Slika A 
Opletanje steklenice (vir: www.stajerskival.si)
Slika B
Opletene steklenice 
(vir: www.kamra.si)
Slika C 
Izdelava pletenih košar (vir: www.rokodelstvo­ribnica.si)

si še šiviljski meter, flomaster, škarje, lepilo, karton ali casopisni papir – in seveda papirno prejo (slika 3). Ce je ta tanka, je boste potrebovali vec, a bo zato opletanje lažje; po drugi strani je izdelava debelejše 


Pletarstvo in opletanje
Pletarstvo je izdelovanje predmetov sprepletanjemin opletanjem z razlicnimi, vecinoma naravnimigradi-vi,kot so na primer šibje (slika A),slama in lickanje.Njihova izbira je odvisna predvsem od razpoložljivihlokalnih surovin. Pletarstvo je starodavna dejavnost,prisotna v razlicnih kulturah kot domaca in rokodelskaobrt. Pletena posoda in druga oprema že od nekdaj spre­mljata cloveka v vsakdanjem življenju ter na vsakem ko­raku.Iz antike so se ohranile prikazane košarice na nag-robnikih, v gotikiso bile naslikane na freskah,poznejepa jih lahko vidimo na drugih upodobitvah.V pisnih vi-rih je pletarstvo na slovenskem ozemlju prvic omenjenov Valvasorjevem delu Slava vojvodine Kranjske. Velikopodatkov je dostopnih v arhivih Trgovske in obrtne zbor-nice za Kranjsko iz sredine 19.stoletja.
Pletarstvo je povezano tudiz drugimidejavnostmi,na primer s steklarstvom, saj so steklenice nekdaj opletaliza zašcito pritransportu (sliki A in B).Zaradipodobne­ga razloga in tudiza okras jih opletajo še dandanes. (Veco opletanju steklenih predmetov lahko preberete v clankuna spletnipovezavitinyurl.com/u7n22k6a).
Uporabne predmete, kot so košare in cekarji(slika C), pa tudistoli, sencnikiipd.,so izdelovalinajprej zadomaco uporabo ter šele pozneje za prodajo.
Ta dejavnost je podrobno predstavljena v brošuriznaslovom Pletarstvo na Slovenskem, kije dostopna naspletnem naslovu www.etno-muzej.si/files/pletarstvo1.pdf, izdal pa jo je Slovenskietnografskimuzej.
Pletarska obrt je prinas v casu industrializacije ve-cinoma zamrla,ohranilo se je samo nekaj družinskih podjetij, v zadnjem casu pa ponekod spet organizira­jo delavnice, da bise znanje in spretnost prenesla na mlajše generacije.
Za izdelavo košar in opletanje steklenic je poleg šib­ja oziroma lickanja mogoce uporabititudidruga gradi­va,kot so na primer vrvialitrakoviiz odpadnih tkaninoziroma pletenin.




papirne niti hitrejša in lažja, poleg tega je potrebu­jete manj, vendar je opletanje košarice z njo nekoli­ko nerodnejše. Vsekakor pa nekaj debelejše papirne preje potrebujete za zakljucek zgornjega roba koša-rice.
Pred zacetkom dela s šiviljskim metrom izmeri­te zgornji obseg loncka, dobljenovrednost razdelite na enake dele dolžine približno 2 cm (biti jih mora liho število!) in s flomastrom na obod narišite crtice (slika 4). Postopek ponovite še pri dnu loncka, zgor­nje in spodnje oznake povežite med seboj ter plašc razrežite s škarjami, kot je prikazano na sliki 5. Ce ne želite, da bi se pod opletenimi papirnimi nitmi vi-dela potiskana površina loncka, ga še pred rezanjem na enako široke dele oblepite s casopisnim papirjem.
Potem ko ste zacetek papirne preje z lepilnim trakom pritrdili na notranjo stran dna (slika 6), nit izmenicno (spredaj­zadaj) vodite med razrezanimi deli plašca loncka (slika 7). Ovoje sproti potiskajte navzdol, da bodo razdalje med njimi povsod cim bolj enakomerne (slika 8), papirno prejo pa po potrebi utrdite z belim lepilom.


Slika 2 
Kupljena osnova za izdelavo košarice
Slika 3 
Potrebšcine za izdelavo košarice iz papirne preje
Slika 4 
Po obodu loncka na enakih razdaljah zarišite oznake za rezanje.
Slika 5 
S casopisnim papirjem oblepljen in razrezan loncek je pripravljen za opletanje.
Slika 6 
Zacetek papirne preje od znotraj prilepite na dno loncka.
Slika 7 
Loncek opletajte z izmenicnim vodenjem papirne preje med razrezanimi deli plašca.


Slika 8 Ko z opletanjem dosežete zgornji rob loncka, Ovoji naj bodo cim boljga namažite s kontaktnim lepilom in nanj nalepite stisnjeni med seboj.kos debelejše papirne niti (slika 9). Ko dno loncka z obeh strani prelepite s krogoma, izrezanima iz tan-Slika 9 kega kartona (na primer od pokrova škatle za jajca) 
Zgornji rob loncka oblepiteali filca, je košarica narejena (slika 10).z debelejšo papirno nitjo.Ce se vam zdi opletanje tankega plasticnega loncka z razrezanim plašcem prezahtevno, pustite Slika 10 kar celega, po vsej zunanji površini ga namažete z Izdelana košaricalepilom in ovijte s papirno prejo. Pri tem pazite, da iz papirne prejese bodo ovoji povsod stikali med seboj in bodo po­polnoma prekrili vso površino. Po tej metodi lahko oblepite tudi steklenice in kozarce (slika 11) ali izde-late celo unikaten sencnik za svetilko (slika 12).







Slika 11 
Oblepljena steklenaembalaža razlicnih oblik
in velikosti 
Slika 12 
S papirno prejoje mogoce oplestitudi ogrodje sencnikaza namizno svetilko.


• 
TN 1 motorni letalski • TN 16 spitfire, RV polmaketa za• TN 29 Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz RV-model basic 4 star zracni boj vezane plošce 

• 
TN 2 RV-jadrnica lipa I • TN 17 trener 40, trenažni motorni• TN 30 maketa bagra CAT 262 

• 
TN 3 RV jadralni model HOT-94 RV-model • TN 31 RV motorni letalski model z 

• 
TN 4 polmaketa letala cessna 180 • TN 18 lupo, elektromotorni RV-model elektricnim pogonom orion 

• 
TN 5 RV-model katamarana KIM I • TN 19 P-40 warhawk, RV-polmaketa za• TN 32 maketa hitre patrolne ladje SV



• TN 6 Timov HLG, jadralni RV-model zazracni boj Ankaran spušcanje iz roke • TN 20 potepuh, RV-model motorne jahte 
• 
TN 7 RV jadralni model HOT-95 • TN 21 bambi, šolski jadralni RV-model 

• 
TN 8 Timov HLG-2, jadralni RV-model• TN 22 slovenka, RV-jadrnica metrskegaza spušcanje iz roke razreda 

• 
TN 9 tomy-E, elektromotorni jadralni• TN 23 e-trainer, trenažni RV-model zRV-model elektricnim pogonom 

• 
TN 10 polmaketa lovskega letala• TN 24 P-51 B/D mustang, RV-polmaketapolikarpov I-15 bis za zracne boje 

• 
TN 11 jadralni RV-model gita • TN 25 messerschmitt Bf-109E, 



Narocila sprejemamo na:

• 
TN 12 racoon HLG-3 RVpolmaketa za zracni boj 

• 
TN 13 akrobat 40, trenažni motorni• TN 26 RV-polmaketa Aeronca L-3 ZOTKS, revija TIM, RV-model • TN 27 fokker E III, RV-polmaketa park-fly Zaloška 65, 1000 Ljubljana, 

• 
TN 14 maketa vodnega letala utva-66H • TN 28 vektra, RV-model z elektricnimtel.: 01/479-02-20,

• 
TN 15 RV-model trajekta pogonom v potisni izvedbi e-pošta: revija.tim@zotks.si. 




Nagradna uganka za bistre glave
Morsejeva abeceda 
V preteklosti so vecino sporocil, ki jih je bilo tre­ba poslati na velike razdalje, prenašali sli oziroma glasniki, ki so si jih zapomnili oziroma so bila v pisni obliki. A teh sporocil ni bilo mogoce dostaviti hitreje od najhitrejšega jezdeca. Pozneje so razvili vizualne signalne sisteme (z uporabo zastavic) in mehanske semaforske telegrafe. Najvecji pomanjkljivosti teh oblik prenašanja sporocil sta bili v tem, da jih ni bilo mogoce uporabljati ponoci, prejemnik pa je moral biti dovolj blizu, da je videl pošiljatelja.
Šele izum telegrafa je omogocil zelo hitro pošilja­nje sporocil na velike razdalje z uporabo elektricne energije.Prvi komercialni telegraf sta razvila William Forthergill Cooke in Charles Wheatstone leta 1837.Leto pozneje sta American Samuel Finley Breese Morse (1791–1872)(slika 1) in njegov pomocnik Alfred Vail izdelala še boljšo telegrafsko napravo,ki je poši­ljala sporocila s posebno kodo – t.i.Morsejevo abece-do (slika 2).Telegrafska sporocila so bila sestavljena tako,da so za vsako crko natipkali kodo v obliki dol­gih in kratkih signalov – pik in crtic. V elektricne im­pulze pretvorjena koda je nato po telegrafskih žicah pripotovala do telegrafskega sprejemnika (slika 3) na drugi strani žice,ki je impulze pretvoril nazaj v pike in pomišljaje ter tako dekodiral sporocilo.





Dolžino dolgih in kratkih signalov ter presledkov je Morse dolocil takole: dolgi signal je trikrat daljši od kratkega; dolgi in kratki signali (znotraj enega znaka) so razmaknjeni za dolžino kratkega signala; 
presledki med znaki so dolgi tri kratke signale oziro-ma en dolg signal; presledki medbesedami so dolgi sedem kratkih signalov.
Brez dvoma najbolj znana beseda v Morsejevi pisavi je mednarodni znak za klic na pomoc – SOS (angl. Save Our Souls); (slika 4).


Vaša tokratna naloga je, da s pomocjo kodirne tabele na sliki 2 izracu­nate, koliko casovnih enot traja signal s sporocilom REVIJA TIM.
Izmed tistih, ki nam boste najpozneje do 20. februarja 2024 po navadni ali elektronski pošti (naslova najdete v kolofonu na strani 48) poslali pravilno rešitev, bomo izžrebali tri prejemnike lepih knjižnih nagrad. Rešitev in rezul­tati žrebanja bodo objavljeni v februarski številki Tima.

Rešitev nagradne uganke iz 5. številke Tima: S = 2 (p – 

) = 2,82 cm2. 


Izžrebani prejemniki knjižne nagrade so Matjaž Pintaric, Marko Levic­nik in Jona Stergul. Nagrajencem cestitamo!  


NAROCITE SE NA REVIJO TIM!
TIM je revija za tehniško ustvarjalnost in je edina tovrstna publikacija v Sloveniji. Namenjena je predvsem mladim, pa tudi vsem tistim, ki jih zanimajo naravoslovno­tehnicne in tehnic­no­športne teme, letalsko, ladijsko, avtomobilsko ali raketno modelarstvo, male železnice, plasticno maketarstvo, konstruktorstvo, fotografija, elektronika, robotika ipd. Zanimive pri­spevke z naštetih podrocij dopolnjujejo razlicno zahtevni nacrti ter napotki za izdelavo najraz­licnejših uporabnih izdelkov iz lesa,papirja, plute, kovine, akrilnega stekla, naravnih gradiv itn., velik pomen pa revija namenja tudi koristni izrabi odpadnih gradiv.
TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do junija, in sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 4,75 EUR (z vkljucenim DDV), narocniki pa imate 10 % popusta, 
tako da celoletna narocnina za 10 številk znaša samo 42,75 
EUR oz. za tujino 60 EUR (z vkljucenim DDV). Revijo prejemate po pošti na svoj naslov, deležni pa ste še nekaterih drugih ugod­nosti. Vec informacij najdete na spletni strani www.tim.zotks.si.
Narocilnica za revijo TIM je na hrbtni strani tega oglasa.






Vsebinsko kazalo


•
Uvodnik 

•
Maketa batane z zakrivljenimi boki (2. del)

•
Ideje za železniško maketo (6. del)

•
Maketa hišice na drevesu

•
Pok-pok ladjica na parni pogon

•
Tobogan iz papirja

•
Trik z balonom v plastenki

•
Model kmeckega poslopja (1. del)

•
Robotsko vozilo

•
Stara številcnica, nov vmesnik

•
Obesek v tehniki makrame

•
Pustni kostum Rdeca kapica

•
Valentin iz steklenega kozarca

•
Tekstilije iz papirja (3. del)

•
Nagradna uganka za bistre glave – Morsejeva abecedaTimov objektiv – S colnom iz trsja cez Atlantik


Za prihodnje številke Tima pripravljamo:
•
Model poganjalcka

•
Izdelajmo kompas

•
Indukcijsko segrevanje

•
Šopek spomladanskih zvonckov


1  
26 Izdajatelj: Zveza za tehnicno kulturo Slovenije,Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487spletni naslov: www.zotks.si 
10 Za izdajatelja: Jožef Školc 
1420 Glavni in odgovorni urednik revije TIM: Matej PavlicTelefon: (01) 4790 220e-pošta: matej.pavlic@zotks.si, revija.tim@zotks.si 
2627 Lektoriranje: Irena Androjna MencingerRacunalniški prelom: Boex DTP, d. o. o.Tisk: Schwarz print, d. o. o.Naklada: 1500 izvodov 
30333638 Narocnine in oglaševanje:Telefon: (01) 25 13 743, faks: (01) 25 22 487spletni naslov: www.tim.zotks.sie­pošta: revija.tim@zotks.siRevija TIM izhaja med šolskim letom, tj. od septembra do ju­nija, in sicer 5. v mesecu. Cena posameznega izvoda v redni prodaji je 4,75 EUR, narocniki pa imajo 10 % popusta, tako da celoletna narocnina za 10 številk znaša 42,75 EUR oz. za tujino 60 EUR (v vse cene je že vkljucen DDV). 
4044 Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi revija med proizvode, za katere se obracunava in placuje davek na dodano vrednost po stopnji 5 %.  
47 Izid revije je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proracuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domacih poljudno­znan­stvenih periodicnih publikacij. 
Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnicno kulturo Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobcitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vkljucno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. 
Uredništvo in avtorji ne prevzemajo odgovornosti za neuspele izdelke in morebitne poškodbe pri gradnji projektov po objav­ljenih nacrtih. 



NAROCAM REVIJO TIMLetna narocnina za 10 številk: 42,75 €


*Ce je narocnik mladoletna oseba, mora narocilnico podpisati eden od staršev oziroma njegov zakoniti zastopnik.
Narocilo velja do pisnega preklica. Narocnino boste poravnali po prejemu položnice.Citljivo izpolnjeno narocilnico pošljite na naslov Zveza za tehnicno kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Narocilo lahko opravite tudi po telefonu 01/25-13-743 ali e-pošti (revija.tim@zotks.si). Za morebitne dodatne informacije poklicite na telefonsko številko 01/4790-220. 
Zveza za tehnicno kulturo Slovenije se obvezuje, da bo podatke iz te narocilnice hranila in varovala v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter tako, da ne bo prišlo do njihovih more-bitnih neupravicenih razkritij nepooblašcenim osebam.





Timov objektiv 
S colnoma iz trsja cez Atlantik
Prav vsi vemo, kako in kdaj se je zgodilo, saj smo se o tem ucili v šoli: leta 1492 se je italijanski raziskovalec in trgovec Krištof Kolumb(1451–1506) v svojih prizadevanjih, da bi odkril zahodno pot v Indijo, s posadko vkrcal na tri majhne ladje – Santa Mario, Pinto in Nińo. S tem, ko so 12. oktobra 1492 dosegli obale otoka Guanahani v današnjih Bahamih 
– Kolumb ga je poimenoval San Salvador (Rešitelj) –, se je zacelo obdobje odkritij, ki je zaznamovalo kolonizacijo Ame-rik ter s tem povezano biološko izmenjavo in cezatlantsko trgovino. Znanstveniki te dogodke, katerih ucinki in posle-dice trajajo do danes, pogosto navajajo kot zacetek moderne dobe. Kolumb je v naslednjih desetih letih še trikrat preplul Atlantik, a ni nikdar spoznal, da je odkril novo celino. To so ugotovili šele njegovi nasledniki – Španci, Portugalci, An-gleži in Francozi, ki so s svojimi osvajanji ozemelj današnjih Združenih držav Amerike tam povzrocili strahovito opusto­šenje ter propad celih civilizacij. 
Toda Kolumb, katerega potovanje je za sabo pustilo tako usodne posledice, sploh ni bil prvi, ki je odkril Ameriko. Indi­janci so tja iz Azije prišli že pred15–20 tisoc leti. Vsak Irec ve, da je sv. Brendan Ameriko odkril že v 5. stoletju, Arabci trdi­jo, da so ameriško celino dosegli, ko so viharji njihove ladje iz Andaluzije in Malija odpihnili na odprto morje. Leta 1960 so na Novi Fundlandiji v Kanadi našli tudi ostanke vikinške na­selbine, ki jo je na zacetku 11. stoletja zasnoval Leif Ericsson. 
Norveški raziskovalec Thor Heyerdahl (1904–2002) je v 
40. letih prejšnjega stoletja prišel na drzno zamisel, da do-kaže svojo domnevo, da so bili zgodnji morjeplovci že davno pred Kolumbomsposobni preckati Atlantik. Najprej je leta 1947 s preprostim splavom Kon-Tiki, zgrajenim iz balzovih debel, v 101 dnevu preplul skoraj 7000 km dolgo pot med pe­rujskim pristanišcem Calao in otocjem Tuamotu v Južnem Tihem oceanu (TIM 2, oktober 2023; TIM 5, januar 2023). A ta uspeh ga ni zadovoljil, zato se je lotil še zahtevnejšega podviga. Leta 1969 so po njegovih navodilih pod piramidami poskusu niso dosegli, ker je voda po preplutih 5000 km in dveh mesecih potovanja tako prepojila trsje (slika 2), da so morali posadko 160 km pred ciljem rešiti pred najhujšim. 


A Heyerdahlu to ni vzelo poguma. V drugem poskusu je izbral drugacen pristop: coln iz trsja je dal zgraditi indi­jancem plemena Ajmara z jezera Titikaka v Peruju. Tudi Ra II so leta 1970 prepeljali v Maroko in skoraj nespremenje­na posadka kot v prvem poskusu je tokrat precej uspešneje opravila nalogo. Po dobrih dveh mesecih plovbe cez šir­ni ocean (slika 3) je dosegla Barbados ter s tem potrdila Heyerdahlovo domnevo, da so bili stiki med Evropo, Afriko in Amerikama mogoci že davno pred Kolumbom. 




ASTRONOMIJA za gimnazije 

Pri Zvezi za te nino kulturo Slovenije je izšla knjiga, ki je namenjena dijakom izbirnega predmeta astronomija (†“ ur), kot dodatno berilo pri predmetu fzike v ’., €. in 
.. letniku splošne gimnazije ter te niške gimnazije, pa tudi kot gradivo za pripravo na maturo iz predmeta fzika. Snov, ki je podana v skladu s sodobnimi spoznanji na obravnava­nem podroju, je razdeljena na naslednja poglavja: 
.. Astronomija – stara znanost, .. Nebesna krogla, ˜. Magnituda, ˆ. Zakoni sevanja 
(Stefanov, Wienov in Planckov zakon), .. Opazovanje skozi atmosfero, .. Razdalje v astronomiji, . Osnove nebesne mehanike, . Astronavtika – vesoljski poleti, . Sonev sistem in globoko vesolje, .°. Teleskopi, ... Osnove astrofzike. 
Avtor knjige je Rasto Snoj, dolgoletni gimnazijski profesor fzike, mentor astronomski  krožkov ter avtor strokovni  
del in gradiv s te  podroij, med katerimi so številni lanki za revije ŽIT, Fizika v šoli, Spika, pa tudi knjig Teleskopi in Fizikalne vaje ter fzikalnega dela prironika Raketno modelarstvo. Je soavtor razlini  uni  nartov za sred-

Narocila sprejemamo na: 
Zveza za tehnino kulturo Slovenije 



Tim 6, februar  2024  |  © ZOTKS, 2024 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.




1 
Tim 6, februar  2024  |  © ZOTKS, 2024 — Fotokopiranje nacrta je dovoljeno samo za osebne potrebe in za namene izvajanja pouka.