St. 30.
V Gorici, 27. julija 1883.
„So6a" izhaja vs:ik petck in  velja
po posti prejemanst ali v fJorici n.i tlom
poSiljana:
Vse leto.....f.  ltd
Pol leta.......l"»!»
6etvrt leta     ......11
Pri oznanilih in t.-'i., tudi m   . ;•<-
* unicah" se placuje za uavadmi t:\-,u»|i-
uo vr«to:
8 kr. to no Hska ! kiat
6   n   ."   »     II   3   " Za vecie ciko   po ptostoru.
Tedaj XIII.
Posamczne stevilke se dobivajo po .8 kr. v loluikariiicah v gosposki ulici bls'/u ,.tiv!i kroi:1'. na stareni trgu i;i v nmuk'i uJici ler v Trshi,. via Ca-
. Bfen
!i»iisi aj so IdagovoJjno po§iljajo •iri.h.Uivsi ..Sofp" vGnviciv Via Aecoli 8, [., iiaiV-niitti paopravnEStvu „So8o" Via della Croce U, 4. H,
Rokoptsi so no vrafiajo; dopisi naj bc Idagovoljno fratiUnjcjo. — Dclalccni in di'iighii nopronioznim so. mirofiiiina znijia, akoso oglase pri opraviti&tvu.
Cesarjevo potovanje po slovensklh dc^clah.
IZ Ljubljane, 20. jul. Da izpolnim dol^nost zvestega poroSevalea, imam Vam 8e opisati zadoje ure, ki jih jc cesar prebil na Kranjskem, in sicer v nje najlep§em predelu, na Gorenjskem, na Bledu. Ni mi trebr. §e posebc otnenjati, da Ooreiijci niso v ni-6em zaostali za Notraojci, storili so vse, kar so mogli, da bi dostojno vzprijeli inilega vladarja. AH vreme jitn ni bilo ugodno. Kakor sem zadnjic" povedal, za-Lel je uze pred Kranjem liti dez" in s planin jc pihal jako hladen veter. No navzlic tcmu je bila vsa sav-ska dolina od Kranja do Bleda v praznitfni opravi. Po vseh grifiih ob gelcznici so vihralo trobojne in ce-sarske zastave, od vseh stranij so grmeli topicJ, povsod je stalo vse poltio Ijudstva, ki se ni navelifialo z navdusenimi 'Imo klici cesarja pozdravjjati. DospovSi v Lesce sedel je po kontancm pozdravu in odzdravn zopet v odprto kofiijo in se odpeljal najpred v B6-guujc, da si ogleda zensko kaznilnico, in potem na Bled.
V Zagorieah pred Bledom je stal jako izviren in sosebno lep slavolok, Nekaj v slavoloku sarnem, nekaj okolo njega bile bo nastavljene prokrasnc sku-pine poljedelcev, lovcev in rndokopov. Vsaka postava za ae bila je vredna, da bi jo bil naslikal najve§6ej§i umctnik. Od slavoloka pa do Malnarjevcga hotela 11a obeli stran6h ceste stala je najpred Solska raladina iz vsega okraja, potem korenjaSki gorcnjski kmetje in naposled kacih sto kmetskih deklet. In kaki so bili ti kmetje in te kraetke. Kdor Le videti krepko in lepo kri, senikaj naj pride. Otroci so drzali v rokah lipove vejice, dekiiee so imele majhne cvetne Sopke pripete na prsih, deLki pa ua klobukih. Zupan je pri slavoloku pozdravii cesarja, ki je prijazno odzdravil, ogovoril 8e mnoge druge in se potem mej silnimi ?J-vio vozil skozi zgoraj opisani §palfr.
Ob jezeru se je gnetla neznanska mnozica ljudij, domaCih in ptujih. Iz Ljubljane so trije vlaki pri-peljalt do 2000 ljudi, in tudi s Trebiza je pri§e' po-seben vlak. Pred Mainarjem se je od 5. do 8. ure vse trio Ijudstva, ki je neprestano pozdravljalo cesarja in ga tudi veCkrat ptikiicalo na okno.
Bled, u2e sam ob scbi krasen, bil je danes Se krasnej§it ker ga jeSloveSka roka nakitila, kar je bilo mogo&e.   A kak§en bi §e bi!,  da mu je bilo  vreme
USTEK.
B   R  K   I   N   I.
(Fise Ivau Berscak.) (Konec.)
Ko ogenj pogas6, poj6 dekleta pred hi§o sleher* nega soseda peseu o sv. Ivanu.
Ob „opasilu* ima va§ka mladina navadno pies, kakor po dmzih krajih Slovenije. Tu naj bode le ta hvale vredni obieaj omenjen, da si namrefi mladeniCi niti dekleta ne izbirajo, s kom bode ta ali ona pie-sala, temveC: dekleta igrajo na klobuk. Vaak mora biti z igro zadovoljen, ce tudi mu je mnogokrat Crez voljo.
KoneCno mi je naSteti §e nekatere vraie, ki so mi do sedaj izostale, a so v naSem ljustvu globoko vkorenmjene.
Kdor v prvo slisi izpomladi kukavico peti la6en, — bode vse leto lafcen; ako jo pa slisi sit, ne bode istega leta pozual lakoti. V tern slufiaji naj se vleze vznak, da ga istega leta hrbet ne bode bolel. Prav tak6 se obvaruje trebu§ne bolezni, 6e se vleze . na trebub, ko zasU§i prvi grom vzpomladi.
Kdor je od strele zadet, treba ga je trikrat ua brani okolo cerkve vleei, da zopet pregovori.
Ko se bl:za hudo vreme treba je: z raspelom oblake krBati, z vsemi zvonovi zvoniti, na pestih (od kolesa) z blagoslov^eno oljko ogenj netiti, ter v obla-ke kaditi, stole in metle iz hi^ navobe metati,  ker
milo, da 3e „sne^nikov vellkani" niso v oblakov sivih | plas^fi zavili. Proti vefieru se je vender nekoliko ujas- j nilo in zdaj se je videlo, da bo se vsi viSji hribi belo , zaodeli.                                                                             I
Ko se je vlegel mrak na jezero, pri§el je cesar se svojim spremstvom ter se vsedel z nekaterimi do-Btojanstveniki v jedno, ostalo spremstvo pa v drugo ladijo. Za cesarjcv Coin bila sta iz Pulja narofiena dva mornarja, toda cesar je rekel, naj ga vozijo do-matfi )judj6. Pred cesarjevo ladijo vozili so se gorenjski pevci, ki so ves fias prepevali slovenske pesni. Cesarja je jako zaufmala okolica in povpra§eval je vsak <5as, kak6 se imenuje ta in ooi vrh. V tern se je pri6cla razsvitijava. Cesar se je peljal na otok in je Sel v kmsno razsvetljeuo corkcv. Ko je zopet stopil iz bozjega hrama, obstal je prevzettobnegaprizora. Stari grad na strmi skali kazal m je ves v ognji in dve solnci razsvetljevali sti vso okolico, Vse vile, vse hi§e so bile obilo razsvetljene, po drevji so bili obe-§eni pisani baloni, po bregovih so goreli bengalskt ognji, po vsih hribih ua okolo pa kresovi. In vso te lufii so se zrculile v jezeru ter se tako podvojevale. Na Strati gorelo je 85 kresov, ki so sestavljali firkl F. J. Tudi na Stolti in na Tiiglavu sti bili naprav-ljeni grmadi, a zarad novo zapadlega snega ni bilo mofii do njiju. V ta carobni kras odmevali so glasovi vojaSke godbe in so pokali topovi, a z bregov so se orili neprestani 2ivio klici. Cesarsko ladijo je sprem-Ijalo vso polno ladij, Coluov in plavov, ki so bili vsi razsvetljeni in okrafieni. RaKete so Svigale po zraku in raztii ognjeineti so vsipali ^arefie iskre, zvezde, oble itd. To je bila krasota, ki je mogofia samo na jezeru. Pozno v noc" se je cesar povrnil k Malnarju. Tu so pevci §e jedno zapeli — potem je bil mir, vsaj okolo Malnarja. Drugod so se ljudje razveseljevjj'.i do zora.
Drugo jutro hitro po 4. uri odpeljal se je cesar k zeleznici v Lesce, kjer so ga cakali dezelni glavar in dez\ odborniki. Na razstanku rekel je cesar: P o-navljam svojo n aj topicjso hvalo za pre-srcni vzprijem na Kranjskem. V rcsnici mejeveselilo, dasemsemogel udele-2iti te krasne patriotiCne slavnosti, ka-terese bodem najugodneje spominal. Zeliui, da bi mi skoro zopet bilo mogoce p r i t i n a K r a n j s k o.
vse to odganja toco in pla§i „Strigea. To morarao u2e za 5asa pricoti, dokldr oblaki ne prestopijo srenjske meje, sicer ne pomaga nic. ToCo odganjajo tudi skriv-ne molitve, ki jih nekateri, posebno duhovni, na pa-met znajo, a ti se boj6 B§trigama zameriti. Zato pu-ste to5o razsajati.
Predno priCne gospodar orati, hodi okolo vpre-^enih volov in okolo pluga z goreco blagoslovljeno sveCo, moli, blagoslavlja voli in plug z blagoslovljeno vodo, prekrizuje jarem.
Ko se deva zito v kope, treba je pod kopo djati dve siatnni bilki na kri2, in na te tri male kamenckc. Tako mi§i 2ita ne poSkodujejo.
Ce se otrok po nogah rodi, prepelje naj se skoz hlafinik suknenih hlac\ ali skoz regetke pri okau, sicer postane vedomec (mora), ki ljudi in ftvali ? spa-nji tlaCi in jim kri pije.
Kedar uesd otroka h krstu, mora boter hoditi par korakov pred botro. Slednja ne!?<j otroka na glavi v lesenih de§6icah (neckah) se svilnatimi trakovi po-vitega. Glavo mora otrok imeti vedno naprej, torej obratno nego pri mrliCih. Nikdar pa ne sme boter niti botra med potjo na stran, sicer je otrok nesaazen. Pri pogrebu imajo navadno posel vsi hiSni gospodarji dotiCne vasi. Po tem dobe eedmino, katera se pa tudi lehko opravi nekaj meseccv pozneje. Cesto se pripeti ko nesejo izoddaljenih vasij mrlica k fari, da se tarn napijejo in nazaj gred6 slep6. Minolega leta so nosadi od pogreba gred6 pretepli sina ba§ pokopa-nega ofieta — bojda zato ker ni hotel za ofietom jo-kati ? I Nosila, na katerih rakev nesd, priredijo b: sa-mi iz dveb koloy ^a ko r^kev spuste v gomil0| pri-
Po vseh postajah do koroSko meje 6akal je ee-sarja mnogoStevilui narod se svojimi 2upani, z du-hov^ino, z ufiitelji in se Solsko mladino. Povsod pre-srftio pozdravljen, odzdravljal je tukisto prijazno in ljubeznjivo.
De2elni predsfidnik baron Winkler gprovelje cesarja do Trcbiza,
Tak6 je sloveuski narod po Stajarakera in Kranjskem vzprijcmal svojcga cesarja, kateremu je za toli-ke dobrote od srca hvale2en, sosebno mu nikdar ne zabi, ka mu je kot narodu pod njegovim vladanjem bilo dano nekoliko prosteje dihati, in ka vidi, da mu vladar sam spoStuje jezik in narodnost.
Gesarski dnevi so minuli, odhrumel je vri§6 in truS, in vse so giblje zopet v navadnem kolotoku, a vender so se nam posami&ii prizori vtisnili takd globoko v du&o, da jili nikdar no zabimo in danas bode spomin na nje Se na stare dni osrcceval. Gojimo pa tudi prijetno nado, da ho je cesar uveril, da pod njegovim mogocnim ^ezlom ima Biccr bogatejSe, umnejfte in naprcdnej^a narode, ali v vsem cesarstvu ga ni, ki bi mu bil bolj mlau in bolj ssveat, nego je narod sloveuski.             mmmmmmm
Sodnijsko re6i.
Iz Brd, 20. julija.
Radi mojega dlanka v 28 St. „Socoa bili ste torej zase^eni, Ne bi bil mislil, da zimm tako ostro pisati. Naj bo; sku§al bom, da Vam naprej ne bom uzroko-val neprijetnostij, ali resnica ne sme pri tern nit tr-peti. Danes dovolite mi par besed o sodnijskih zade-vah. Morda Vam je la znano, da pro^nja „ Slovenske-ga jeza" za posebno sodnijo v Brdih je ovrzena. Re-lila na dotiCne proSnje so nemSka in ne navajajo ni-kakih razlogov. „Slovenski jeztt je sklenil v svojem obCnem zboru 5. t. m. prositi, naj bi se mu blago-volili naznaniti razlogi, ki so nagnili na§e sodnijske oblasti, da nam niso dovolile sodnije. flSlovenskijez* navedel je v svoji proSnji mnogo razlogov za posebno sodnijo in zdaj bi rad vcdel, kako sodi visoka vlada o teh razlogih: ali jih priznava, ali ne.
Pri tej priliki ne morein, da bi ne omenil neke govorice o sodnijskih zadevab, katera obecuje Bricem gotovo pomoc, s katero se pa jaz in moji somiSIjeniki
meta dva najvecja in najkrepkejga mola imenovana kola, ter ja vrzeta deled iz pokopaliSca. dim dalje od pokopaliSfia ja vrzeta, tem dalje casa v dotiini hi§i ne bode mrlica.
Ce krava nema mleka, treba novo sklenico s kravjo vodo napolniti, na venge z grloin uizdol obe-siti, hiSne duri zapreti, ter ogenj mocno zakuriti in Le kdo nahi§na vratavtem casu trka, nesme se mu odgovoriti, kajti kakor se peLe sklenica nad ognjem, takd tudi baba, ki je kravi mleko vzela. Ako pa kdo ogovori babo, katera je nedvomno pri§la na vrata tr-kat, potem, je ona resena. Ce se krava ne more oteliti, opa§i jo z robido, ki ima na obeh koncih ko-renike, hitro jej bo pomagano I
Ako po svojem opravku grede sre5a§ na poti moza, priSakuj srefinega izida, sreca§ pa 2eno» gotova je nesreSa.
Takovih in jednakih vrai5 nahajamo tu pa tarn se mnogo, a meni nibilo dano radi'kratkega%ivanja v Brkinih vsega doznati. Mnogo truda, mnogo napo-rov §e 6aka vrlih duhovnov in ufiiteljev.
Kakor vidite, ^Cestitl Citatelji, dobili smo v tein ljudstvu, na kolikor ga morete soditi po bo mem mo-jem opisu marsikaj zanimivega, hvale in posneme vrednega, a tudi mnogo vse graje vrednega, osobito, kar se dostaje vra2. Vi pa narodni duhovni in uiite-lji, v Brkinih bivajoft, delujte z vso Ijukeznijo do ua-roda. Marljivo pulite osat in robido, a pridno zali^ vajte narodnim cvetlicam! Kajti lejedino po Vas pride sre5nej§a doba ondaSnemu ljudstvu. K dobremu vspehu vam pouiozi Bog!
nikakor ne Yjemamo. Pravijo namreL, da goriSka sodnija, ki je zdaj za mesto in za okolico goriSko, se ima razdeliti na d?e sodniji:  aa mestn© in na oko-licno, pa tako da ostaniti obe v 'Gorici. Sedanja sodnija, pravijo, ima toliko posla, da ga ne more zma-govati; potem bi pa vse gladko slo, ker bi bill dve sodniji. Okolicna sodnija na] bi.se tako tazSirila, da bi priSte pod ujo tiste briske zitpaoije, ki so do zdaj pod Kormin; tako bi bila vsa Brda pod eno okrajno sodnijo in dosledno bi priila pod gorisko okrajno gla* j varstvo.   Okolicna sodnija naj bi nradovala Y sloven* j akem jeziku, mestna pa? MJansksm. Tako bi bilo t vse dobro narejeno in vseni uatrt-zeno.                          !
To miacl gojijo celo nekaten Slovenci, kine po- . mislijo, da Uka uredba bi bila ? prid le uraduikoia j ia odvetnikom, nikakor pa ne sioveuskemu narodu in J jeaikofi mviiopravoosii. Uradniki so navaduo wj3i v f roestu, ko na deieli, zato bi ne oporekaB, ako bi m i tndi njdovaka, k&ualska in korminska sodnija prenesta [ t mmto. Odvctniki ieijjo velikc tozeb in kolikor je j raogoce na kupu, da jib morejo zmagovati; zato bi : jim Mo gotovo ljub§e, da bi imeia Gorica desetsod-nij, ko da ima samo dve, in da bi aegale goriske sodmjc od Idrije do Hubjja, ko da bi jib mejila Sofia , in Lijak. Uradnikom in odvetnikom ne zamerimo le* { pih Le?j, ali po naaera ranenji se njih 2elje in ome- ; njena preraemba sodnijskih mej ne vjema s koristijo j nacoda in z naceli jezikove ravnopravnosti.                  ;
Tega ne moremo prizaati  kot pravicno, da bi goriSka mestna sodnija uradovala izkljucjjivo ? itali- { jaaakem jeiiko. Mestna sodnija naj bi uradovala pra- ; vi^no, to je v tistem deielnem jezikn,  v katerem se podajejo vlogo,  ali ki je raatemi jezik pravdarjev. ; Gorica uima le Italijanov, ampak tudi Slovence, ki bi j iraeli pravde med seboj ali pa z okolicani. Teh Slo- : vcnccv ne moremo podvreci italijanskemu uradovauju, ampak bi imeli pravico, da se jim sodi ? slovenskem jezikn, kakor bi se sodilo Italijanom v itaiijanskein. Mestna sodnija bi ostala torej gled6 uradnega jezika taka, kakorSna je zdaj: slovensko-italijaoska.   Ce pa : je uradni jezik pri tej sodniji slovenski, tedaj ni uz-1 rokn, ki bi taviral, da bi ne mogla ostati pri mestni I sodniji goriSka okolica, kakor je zdaj.   Edina tezava 1 pri mestni sodniji bila bi ta, da bi imela muogo po* I sla; zato naj se pa nastavi muogo poslov, in en del I okolice, aamrec briski, naj se odda drag- sodniji.      I
Nikoli ne moremo odobriti, da bi prisle one briske I iupanije, ki so zdaj pod Kormin, pod goriSko (bodisi I sedanjo mestno, bodisi bodoco okolicno) sodoijo. Kaj I bi s tern pridobiie ? Slovensko uradovanje. Do sloven-1 akega nradovanja imajo vsi Slovenci pravico po § 19. I temetjnih postav. Eo se zafine ta paragraf v resnici I izpeljevati, bo se tndi Bricem sodilo v narodnem je* I ziku. Tega se ne more od Bricev zahtevati, da naj si I odknpijo slovensko uradovanje z dolgo potjo 4 ali 5 I ur v Gorico, med tem ko imajo v Kormin samo 1 I alt poldrago aro. Ako bi Brici v sodnijskem oziru ne j zahtevali drnge^a, ko slovensko uradovanje, bi se jim | lahko pomagalo s tem, da se vpelje pri korminski I sodniji tudi slovenski zraven italijanskega jezika. To I bi se bilo moralo ze kedaj zgoditi. ue do zdaj ni se | ie zgodilo in Ce se vabila poSiljajo v slovenska Brda j t italijanskem jeziku, ne more se to odobravati, am* j pak pricakovati je, da se izpolni volja presvetlega ce* j sarja tndi v Korminu.                                                    j
Ali Brici zahtevajo lastno sodnijo ne le iz sod* 1 nijskih, ampak tudi iz drugtb, politifinih in gospodar- j skib razlogov. Brda so zdaj razdeljena pod dve okraj- j ni glavarstvi in pud tri okrajne cestne odbore,   dasi so ena skupna celota, ki bi se raorala skupno vladati. Nasledek razdeljenosti je ta, da se nikdo ne briga za na§ gmotni blagor, da smo posebco v zahodnih Brdih po- j polnoma zapuSCeni, da nase ceste so v slabein stana. 1 Gmotno blagostanje se pri nas ne povzdigne, ako ne bomo politico zdrufeni pod eno okrajno giavarstvo. j Pod eno okrajno giavarstvo pa ne pridemo,  ako ni* { smo pod. eno sodnijo. Pod goriSko sodnijo nam je pa 1 predates in predrago,  ker komisije iz Gorice bi nas I toliko stale, da samo bogatini bi mogli pravico iskati, | revezi bi pa morali krivico trpeti,  ker bi ne imeli [ denara, da bi toiili. Torej ni druge poti za nase re- I Seoje ko ta, da se ustanovi Bricem Iastna sodnija, za | kateto srao in bomo prosili.                                          I
Dopisi
\l gOriSke Okolice, 25. julija. — Prav ima dopisnik, g. Peter, ki se je poto2il z nadnjem Tvojem listn, draga „Soca,* da de^elni odbor goriSki poSilja slovenskim zupanstvom italijanska poro&la 0 svojem delovanji, namesto da bi posiljal slovenska poroCila, ki ostajejo zapreSena v Gorici. Skoda zadenar, kise izdaje za take naprave in taka dela, od katerih nimn narod nobene koristi: bolje bi bilo, da bi se tak tro-Sek prihranil, pa ubcgim razdelil. Najbolje pa bi bilo, da bi se vsak trosek tako uredi!, da bi donesel deieli obilne obresti. Denar, ki se izdaje za tiskauje slovenskega poroSila, bil bi dobro obrnen, ako bi se poro&Ia zares razposlala po dezeli in bi ljudstvo lahko bralo, kako se gospodari & njegovim premoienjem in kako oskrbojejo de^elo visoki in naJviSi deZeloi ura-
dniki. V nstavnib drzavah in dezelah je uavadi, da se vladaneem poklada racua. S tem zbudi se pri vla-dancih zavest njih veljave, z.itami se ponos na ujih mofi, duievni obzor se iaz5iri, omika poganja globo-kejie korenike. Iz Ijnbezui do spiosae omike mora torej vsak resnicjii rodoljub zeleti, da se raz§irijo sla-venska porofiila deielnega odbora v obilnem -sCevilu po deieli. Narodni zupaui, ki so zaupni icozje naro-da, imajo v tem ozirn vaino nalogo. Ko dobijo ita-lijansko porofiilo, motaja sicer z dostojnim spoStova-njem, katero so dolzid gosposki, pa tndi s tisto odln-finostjo, kateru jim naklada ujih velevazni pose!, da btez odbga uaznanijo dezelnetnu odboru pomoto ter da zahtevajo paro&la v domafiem jeziku. V zadnjih stirib letih se to ni godii>T kaiikor je pisaeelju zttaao; ali tako ne sme iti uaprej. SnoStovati moramo se saint, da nas bodo drug! spo§tovali.                   Pavel.
IZ Brd, 23. julija. — ProSnji*, odposlane od poIiliCiiih (lrustev sSlov. j«»«* in »Sloga,* potent oil poacstoikov in hiSnia go»po«larjev sodnijskih okrajev goriskega in pa kortninskegaT ovrzene so cd visok. ce^. kralj. ministerstva pravosodja zaporedoma, ne da bi bilo miuisteratvo navedlo kake razioge, kar je v nas-protnem taboru aevela veiiko veselje naptavilo.
Naj mi bo dovoljeno, da podam tukaj natan6en prepis odloka sa tergo*, ki reSuje poilednjo proSnjo posestnikov in hi^nih gospodarjev pod sodnijski okraj Kormin spadajo&h, s katero polpirajd petictjo kat<»* liSkega politftopga narodriega drnUva „SIov. jes* v Brdih od 12. julija 1882 hi kder prosijo, da bi se okrajna sodnija v Bntih ustanoviI.u Gtasi se tako le: N.o 3026.
»In seguito a ducreto abbassato doU'Eccelso i. ,r. Tnbnnale d*appeIIo 27. Giugno pp. N.o 2590, die vairiferisce alPanteriore dd.o 14.Giugno 1883 N.o 2121 ^comunicato con decreto di que^E® giudizio in data 20. „GiugiiO pp. N.o 30 Pr. si resttttiisce la presentc 9Istauza ai pctenti a man! del primo firtaato AiHonio wJaconcig segretario comunale in Claunico e possideii' Bte, coll' avvcrtimento che I'Eccelso i. r. Ministero „di Giostizia ha dichiarato con riverito dispaccio 7. vpp. Giugno N.o 8950 di n»n dar lnogo alia domv.tth Mda altra parte (tukaj meuda raisli proSnjo BSlov. j»aa" „od 12. julija pret. leta): avvanzatagli, pur 1* islttu-„zione di un giudizio pel Coglio.
nI. R. Giodizio distrettuale
„Cormons 6 luglio 18S3
H0BER I. r.
Bs 171/, Ioti It 24.|7. 188S G. Zius I. r.a —
Ta je odlok,  ki nam ne  pov6 ue bev ne mev,
in ki nam ni razlozil,  zakaj se nasini praviSnim ZeU
jam ne ustrcze.    Vsekako na§i nasprotuiki so za su-
daj toliko dosegli, da se jim je njih  presr&ia 2elja
uresniCila;  uresnifiilo se je njih prizadevanje 2altbog
na narodno Skodo    Akoravuo smo 0 briski haduiji o
svojem casu majgc povedali  in marsikatere znacaje
spodobno razkrili, lahko bi vendar na§im nasprotnikom
§e marsikaj  na uho  povedali in razlozili jim,  da s«>
nam znana ona pota, po kojih so delali nam uasproti
in kakor se vidi s prav dobrim uspehjin; no, za se-
daj moILimo.  Toda tega preprifianja ostanemo vednoT
da briska sodnija je Brdom,  slovenskerau narodu in
dr^avi tak6 potrebna, kakor ribi voda.
Slovenci so se vedno iz kazali pravi, neomahljivi domoljubi, kakor tudi pogumni bojevalci proti drzav-nim sovra2aikom; zarad tega smo upali, da bo visoka c. kr. vlada, ker se ravna za korisfc cele drzave, Selje v tolikih proSnjah ie peticijah izraiene izpolnila, kar bi bilo Ijudstvu, narodnosttT pravosodja in drzavi v veliko korist.
Kako se pa pri nas   ravnopravnost spostuje  in Cisla, dokazuje zgorej prcpisani odlok korminske so I-nije 6. t. m. St. 3026. Ako smemo, prasamr* gospodit soduika, ki je Slovenec in Bolean  po rodu, se li z laSko reSitvijo na slov. vloge eaakopravaost spo^tuje ? Nadalje moramo popraviti, da reCetie petictje ni podpisal „segi-el;arii} comunale in Claunico,* kakor to sodnija v svojem odloku trdi, kajti ta nima pravice v imenu ob5ine dolenjske se podpisovati, temvefi dotifeno proSnjo sta prva podpisala dva briska veleposestaika. Akoravno je na§im briskim rodoljubom prvikrat zarad sodnije izpodletelo, naj ne obupajo, temve6 naj le trkajo in rairno prosijo z Lovr. Taman^om, ki je pel: Dokler za dom navdusje cudno Branenje serCno, zmagetrudno Za narod svoj je perva cast: Ne bo se narodnost podala, Stoji, ko v morjx silna skala, TerdnejSi, ko stol^tni hrast.
________                       N-a.
Od levega brega Bote, 15. julija. — Slovenci ne moremo ponaSati se z lepimi narodnimi rae-sti, s krasnimi palaCami, z velikimi tovarnami in z bogastvom sveta; a vendar imamo nekaj, s Cemer se moremo tudi mi ponositi. Kdor je med Slovenci po-toval, cudil se je mnogoStevilnim cerkvam in cerkvi-cam, obilno posejaoim po visokih, strmih gricih, pa tudi po ravni, §irni zemlji. Duh pobo^uosti in ijubez-ni boije je sv. hrame postavljal svetnikom in poseb-no bo^ji nofodpici Mariji, ki si je izyolila aaogo kr*-
jev, na katerih vernemi Ijudstvu vsakovrstne milosti deli.
„Tak milostni kraj, ki ga je nebeSka Mati se svojo priLujo6uostjo poCastila, kjer je v railem uasem sloveuskem jeziku nedolzni pastiricici nebeSko spo-roCilo priuesla: nReci Ijudstvu, da naj mi tukaj hi§o zida in me milosti prosi" — tak kraj, uamrec sveto-gorako bozjo pot, opisuje nam na 183. malih straneh knjiztca, ki |o s tem oznaujamo ter slovenskemu ob-cinstvu toplo priporoCamo. „Sveta Gora pri Gorici" tako .je naslov tej knjizici, ki jo je spisal fi. g. Anton Cerv, ma§nik ua Sv. GoriT a zalozii v. 6. g. L. R u t a r, svetogorsk«mu sveti§6u vodja. Knji-itce broSiran izvod stoji, ako smo prav sliSali,  30 n.
„Sveta Gora" sme so, pravi c. g. pisatelj v pred-go^oru, Bpo vaej pravici imenovati najimenitut§e in uaj&istityivSu boija pot vseSloveuije,; celd v prostra-nem naS^m cesarstvu ima le malo vriitnic. Zgodovina n;im ne pmoca 0 nobeuejn cerkveuo prci.ikauem pri-kazu Matere Bozje po Slovouskem, rxnux 0 avetogn> skem; v c«li Avstriji so le kaka tri svctisca kjer se je nebeska Kraljica prtkazala. Za6etek „Sv. Gore" je zclo potloben za6»itku svetozuanik francoskih svetiSS „Lurdov in Lasalcte*.
Zgodoviu^ke Crtice, ki jih je 0 nasi bozji poti pisateij zbral po tiskanih in rokopisnih virih iu po ustnetn izroeilu, pisane so v lahko mnevoi, lepi slo-venSCini ter so v Stiri dobe razvr5Lcne. Da ni tekst pretrgun iu dase bralcevo oko ne moti, so skoro vso 9opazke in dodatki* kiijtgi ob konca pridjani, Po teh t.pazkah in dodatkih soditi, bilo je pisatelju gradiva obilno na razpolaganje; m slimo torej, da si je moral nekain silo delati, da si je gradivo zoLil v pri* jetno, zadostno mero, da je namenu zadostil. In uje-ga naman ui bil uceno zgodoviinko razpravo pisati, temvi:5 po dotnaCe zgodbe tega svotisCa pripovedovati, kakor nam sam v prcdgovoru zatrjuje. A iui smo prepricani ter vemo, da je t g. pisatelj izmej uaj-sposobnej§ih, ki bi nas raogel tudi se strogo afieuo zgodovinsko razpravo 0 svetogorski bo^ji poti ra/.ve* scliti. La na delo, ali pa, le na dan z delora, iu slovensko razumnfttvo bo Vam, Castiti gospod, hvalo vedelo.
Naj pristavimo 5e, da je tudi tisek knjt2ice oCem prav mijazen, kar ni v Gorici vsak   dan viduti.
Poleg obsiruc knjizice napravil j« 6. g. pisatelj krajso izdajo prav piiktaduo za muuj izobra^eue ljudi. Kratkiiu zgodoviuskiut crticaui pridjan je silno lep poduk 0 bozj.h potih sploh iu kako se je [lobozuim romaijem na njih vesti.
In ker le oni pravo pogodi, kdor zna prijetno in koristno ziiti v soglasuo celoto, skrbol je L g. pisatelj, kak6 bi slovenskim rotnarjem pripomogel tudi do du^ue koristi. Zato jim je spisal v posebni knjizici ttdevetdnevuico k Casti milostne Matere Bozje ua Sveti Gori pri Gorici". Pridjanih je Se nekaj drugth moiitev.
Lep spomin omislijo si svetogorsd romarji, naj sezejo ie po tej ali oni izmej treh navedcuih knji^ic. ______                        S. K.
Tofmin, 21. julija. — Ta teden pocastil nas je zopet se svojim pohodow g. Baldiui, popotni uci-telj kmettjstva. Cudimo se mu, da nas je priSel pou-cevat v takein Casu, ko imamo uajvec dela na polji, ko najmauj uteguemo sedeti v prijetni seuci in poslu-§ati njegti nerazuinljivo benio. Kmetje moramo delati poleti, da plaCam^ davke ter da yrezivirao sebe ie druziue sv.»je. Nas pregovor pravi: „Kedor po let! v orehovi send lezi, ga po zuui ttebuh boli." Po zimi se lahko odtrgamo od dela, po leti pa ue.
Ker je prisel g. Baldiui k nam 0 tem casu, ko ga ne inoreuw poslu^ati, ue vein >, kaj bi ga bilo mo-glo napotiti v uaSe kraje, ako ne nurd* uaS „frifiea left* toUnitiiid. Katecemu Xciacauu m skomme po na§em zdravem gorskem zraka'j1 zvlasti letos, ko pre-ti uevarnost, da piipeljejo celo kolero iz Egipta v Trst. Gospod Baldiui pokazal je, alt da mi uaSe raz-mere niso zoaue, ah da se ua uje aoce ozirati. Ze zadnjic smj ga opomaili, kadar niaurava iti v vasi jjuueevat, naj to naznaui vsaj tedeu U01 poprej, da se ozuaui ijudstvu tudi v cerkvi, kjer je za take re<5i najprimeruejSi kraj, ker se tu ob uedeljab. vsi zbe-rejo. Tega pa g. Baldiui ni storil. Nam jail se je pou-Cevati kmetijstvo ie tarn, kjer ve vsak otrok, da mu tega ne bo treba. Menda je mislil, da imajo v Zatol-minu in v Iderskem svojo Solo iu svojo duhovnijo, ter da mu pojdejo ucitelji ia duhovniki na roko pri poudevauji. Za take razmere bi moral zvlasti on ze poprej vedeti, ker je popolnoma neveSe uaSega jezika. Kaj more opraviti v Zatolmiuu in v Iderskem brez tolmaCa, kjer so trdi Slovenci? Kedo bi razumel nje-ga. 6e bi tako bral, kakor je zadnjic v Tolminu in v Volcah? Se Trstenjakom bi se trdo godilo, Ce bi le slisali brati, ne da bi tudi videli pisauo. Mozje t kaj ue, da je le zavrzen denar, ki ga dobiva g. Baldiui, da poufiuje kmetijstvo ? Dokler ue dobimo druzega u&tyija v kiuetijstvu, dotlej kmetijstvo v nalih gorah nap redo valo ne bo.
Folitifini pregled.
Leto 83 je za Avstrijo jako znainenito, kajti leta 1283 prisli sti Stajerska in Kranjska defcela pod zezlo Habsburske dinastije. Pred 200 leti pa, t. j. leta 1683, so bili premagaui vedno zmagonosni Turkt pred Dunajem, tako da si od onega casa niso upali vefi nadlegovati nase cesarstvo ter neusmiljeno pleniti in moriti po naSih degelah. Vazuost te zraage za vso Avstrijo, da za ves civilizirani svet je oeividua, posebno pa bi se moral Dunaj v prvi vrsti te zmage veseliti. Nadejati se je bilo torej, da bo Dunaj praznoval dvestoletnico te zmage sijajno, velikansko, toda motili smo se. Vecina dunaj-skega mestnega zbora pripada ustavoverni stranki in ta se je izrekla proti slavnosti, cos da je dunajsko prebivalstvo potrto vslcd sedanje politike grofa Taaffeja ter da Laluje. Tudi ni tem gospodom prav, da so pri oslobojenji du-najskega mesta vse narodriosti sodelovale, da je glavno ulogo pri tem igral Slovan, poljski kralj Sobieski, da je Ceh bil nekoliko easa na eelu posadke, ki je mesto branila itd.
Zmernejsi odborniki so sicer ugovarjali ter ovrgli vse izgovore onih krieafiev, a zastonj, vecina dunajskega mestnega zbora bo6e demons tri-rati zoper sedanjo viado in vsi razlogi, ugovori in protidokazi so pri tch Ijudeh le udarci po zraku. Vendar se node tudi dunajsko prebivalstvo sklepom te vecme podvretii, kajti skliuan je za te dni v Prater pri Dunaji vclik ljudski shod, kjer se bo razpravljalo vprasanje, nu ka-ko^en naein bi se praznovaia dostojno dvesto-letnica rcSitve Dunaja pred neeloveskim Tuskom — proti sklepom dunajskega mestnega zbora. 0 tem bomo priliodnjtC kaj ved porocali.
V deztilnem zboru ceSkvin, kateri se pr-ve dni priUodnjega meseca zakljuui, stavil je dr. Itieger in tovarisi vazcn nasvct o prenaredbi dosedaujega krivicncga volilnega reda na Oes-kem. Nasvet se tako-le glasi: „Dezcltu zbor naj sklene: Dezelnemu odboru se naroCa pri-praviti naert retormi volilnega reda v dezelni zbor, s katero naj bi se posebno naslanjaje se na zadnje ljudsko stetje in druge uradne podat-ke volilna pravica z ozirom na prebivalstvo, ste-vilo in plaCani davek, kar moztio je, jeduakomeruo podelila, volilni okraji z ozirora na geograiieno lego razdeiili in tako obmejili, da zadobiti obe aarodnosti jeduako in popolno pravico. Nadalje naj se preiskuje, bi li ne bilo prikladno, da bi se volilna pravica v nefideikoniisarienem velepo-sestvu izvrsevala v vee volilnih krajih in naj se li petakarjem podelt volilna pravica." Ta pred-log podpisalo je 71 Cehov in nadejati se je, da dezelni zbor v prihodnji sesiji ta predlog vzame v obravnavo.— Obravnavala se bode tudi najbrze Clam-Martinicova resolueija, da postaneta po vseh srednjib solak eeske deMe oba deielna jezika — nemski in ceski — obligaten predmet.
Daimatinski deMni zbor je bil te dni za-kljncen po tem, ko je vse gradivo za letos pre-tresel. Tr^aska 8Tr. Zeitung" prinesla je bila Sicer vest, da je dezehiizbor daimatinski bil po pisniu. cesarjevem v zadnji seji razpuscen, kar pa ni res, to si je tetka ie zelela. A ker se ji niso zelje izpolnile, sunta v listu od 24. t. m. Ogre na dalmatinske Hrvate, ces da bofiejo zadnji dualizem prestrojiti v trializem in ogrsko kra-Ijestvo razdjati. Neverjetno, koliko budobije more list v malik vrsticah nakopiciti z oeividnim na-menoin, da bi Ogn pomagali Hrvate v Dalma-ciji zatirati ter srene prijatelje trzaske tetke, Italijane, zopet na krmilo privesti. Po zimi je pretila, da se bodo Italijani iz Dalmacije v Italijo preselili, ako jib vlada ne bode podpirala, kar je mnogo smeha pouzrocilo; sedaj sunta ie Ogre na dalmatinske Hrvate. Ker ne bo tudi to po-magalo, smo radovedni, kaj bo tetka v svoji strasti prikodnjic nasvetovala, da bi Hrvate u-nieila.
Trgovinski minister baron Pino se je vrnil iz Anglije v Bed.
V Trstu nameravajo napraviti vsa patrijo-tiena flrustva dne 2. avpsja. velifeo bakljado kot
demoastracijo zoper one rogovileze, ki se na ti-hem vesel6, da je lansko leto lopov fclovek vrgel bombo med veterance, ki je 1G i.iiega decka usmrtila. Nadalje obi§eejo grob runjcega ter po-iozyo vence nanj.
Cesar Viljem je prisel tudi letos, kakor druga leta, v Gostiuske topi ice, kjer ga obisie, kakor se obce govori, dne 2. avgusta nas cesar.
Crnogorskega kneza hcer Zorka poroci se v prvi pulovici prihodnjcga meseca s priucum Karageorjevicem.
Vstric sedauj«'ga SucSkega kanala nameravajo nov prekop ali kanal narediti. Pogovar-janja med anglrsko in franeosko vlado v tej zadevi se ze vrse.
Kolera se vedno hudo razsaja po Egiptu, posebno je Stevilo mrlicev v Kairu na vsakili 24 ur straSansko. Kediv, Sultauov namestnik, je o-sobno gel se prepricat,j ali so v Kairu natanko izpeljali vse uredbe proti koleri
Domade stvari.
Osmi izkaz radodaroih doneskov za za-stavo „Slovenskeniu bralneuiu in podporncmu. dni-itvu v Gorici". 0, Ulrih Golja 2 gl.; 6. g. V, Stepau-fiifi 1 gl.; g. Ant. C«m« i gl.; 6, g. And. l«cban, vikar, 1 gl.; 6. g. And. Maruftic' 2 gl.; Nimsis Nime* nos v llifcnbergu 5 gl,; 6. g. Fmnc LuiSuik I gl.; g. Iv. Jonko 1 gl. 80 hoI. ; 1. K. krft. 7 gl. 20 sold. ; Vkup 28 gl. S prej$iijiini razktizi vred 252 gl. 10 kr.
Nazttaiija se. gg. drufitvotiikom, in smm dari-tetjem za zasfavo, da je odbor podpornega druStva iz set razlogov blagOHlovljQiijc zastavo za to leto ojm-stil, ter da zdi, ako Bag da, prihotltijo Into s Umi veCjo svefianostjo gtwtavo blagoslovit. lUdodarni do* nuski so bodo vedno tudi nadaljo hvalc^no sprujemali.
Prihodnjo nedeljo, 29. t. in., oh 11. uri so pro-da v druStvonih prostorih na javni dra^bi wTr. Tag* blatt" oucmu, ki n& plaCa.                  J. Vuga.
Slavuo c. k. okrajno glavarstvo goriSko je raznoslalo vsem ^unaiistvoin ukaz, naj zavirajo in, ako je mogoCe, odpravijo prepogoste, pohujsljive in Skodljivo javne plese, ki so ljudstvu v vsakom oziru v vuliko kvar. Mnogo denara se potrosi na plcsih bffz potrebe, pije se za stavo in zdravje se pogublja, kakor bi ue bilo uiL vredno. Co ue u drugih, iz zdrav-stvenih in gospodarskih ozirov je treba zatrcti divje razveselovanje, ki priuaSa le gorju razposajeni mla-dini. Gospodje 2upani stopijo zdaj lahko toliko krep-keje na noge, ko vejo, da v njih prizadevauji jih bo podpirala cesarska godposka. V drugih de^elah so ta-ki javui plesi, kakor§ni so pri nas navadni, popolno-ma neztiaui, in tujci se ne morejo naCuditi, ko slisi-jo, koliko se pri nas plcSe. Naj bi obrodil ukaz sla-vnega okrajnega giavarstva oni sad, ki ga zasluzi.
Veterani, ki hoCejo pristopiti fietam (kolonam) dru§tva rudecega kriia za prenaSanje ranjmcev, naj se oglasijo v pisaruici vetcrauskega dru§tva v Gorici v gledi§enih ulicah, via Teatro, h. iSt 4. ki je od-prta vsako nedeljo ob 10. uri
Zrelostno skuSnjo je delalo na tukajgnji vi§i realki 9 dijakov: 3 domiCih in 1 zunanji. Eden do* raadi je obolel po pismeui skugnji, cdeu je zavrnen za 2 meseca, drugi so pre^tali sku§njo z dobrim us-pehom; zunanji dijak je zavrnen za 1 leto. — Na c. k. vi§em gimnaziji se je izvrSila leto§nja zrelostna preskuSnja prav sijajno. Vseh 21 osmoSolcev se je podvrglo sk»i§iiji in vsi so jo dobro prestali, 7 njih celo z odiiko. Oiilikovanci so: Friderik 21. G r i p p a iz Hietxinga pri Dunaji, Fabijan Matija iz Kob-dilja, G e i g e r Frauu iz Kranja, K a f o 1 Janez iz Ravne pri Cirknem, Lempruch baron Karol iz Verone, P a v I e t i c Franc iz Podgore, Z i g o u Franc iz AjdovScnie.
Cecilijansko petje v Gorici vrlo napreduje. V bogoslovskeni in v deSkem semeni§Ci dobiva vedno veC prijateljev in gojiteljev; slovesue mase se pojejo v teh zavodih navaduo v cecilijanskera duhu, pa tudi litanije, ki se pojejo ob nedeljah, so vecidel skladbe ceciiijanskih skladateljev. Tudi v samostanih it urSu-link in oo. franLi§kanov se je novo petje ie precej udomafiilo. Ursulinke so zadnje leto v tem oziru mo-gno napredovale in so z lepim petjera mnogo pripo-mogle, da je bila cerkev obilno obiskovana ia da so vermki v cerkvi zbrano molili. FranCi§kaui so 8 pe-tjem v svoji cerkvi dajali vzgled in pogum dragim cerkvenim pevcein, da se uiso straSili te2av, ki se nahajajo tu pa tarn pri vpeljevanji cecilijanskega pe-tja. Ljudstvo ni se povsod za to petje pripravljeno in se mora Se le polagooia zanj pripravljati. Kakor drugod, tako se privadi tudi pri nas pravema cerkve-nemu petju, ako se ne za6ae prehitro 8 strogo ceci-{ lijftuskirai skladoami fceg nre^oda p4 aasedanje^a
petja in ako se cecilijanske skladba dobro izvrSujejo, kajti ni dosti, da se poje cecilijanska skladba, ampak treba je, da se poje dobro. Ljudje, ki iSfiejo v cerkvi pobo&ii pies ia s>gotajo6j glasove, so sicer vfiasdi hudujejo nad cecilijanskimi poskuSnjami in de-lajo v lik ropot; a cecilijanci naj se no dajo motit po njih. ker cerkev je izrofena Petru, da jo vlada, ne pa ]iub.^iiini ropotalco.m in ropotalkam.
Za Kociaadicev spomenik darovali so dalje:
Ivan   Ko.ire, vikar v Oseku, 2 gl.-----Simon Gaber-"
ftc.;k, vikar v Standre^i, 1 gj. — JoM Bajec, vikar v Kronbtrgu, 2 gl. — Anton Favetti, posestnik v Sktiljah, 1 gl. — dubovniki zbrani vLt Tomafu 22. julija 7 gl— Prenesek 44 gl. 50 kr. Vkup 57 gl. 50 kr.
Na goriSkem bogoslovskem udilifidi se sklene jutre sSolsko leto. GoriSkih «etrtoletnikov izstopi 7, Druge kik sklenejo se v mestu 81. t, m. Pri za-hvalni maSi c. k. viSega gimnazija bo pel gimn. dl-jaSki pevski zbor ob 73/4 v cerkvi sv. Ignacija Schnau-beltovo 2. „Vocalmesse% Wittov flSanctusw, BOfferto-rimn" iu „Tantum ergo" pa iz Kotbejeve zbirke.
Sredke dobrodelno loterije sktipne Notranjske na korist nNarodnemu doinu" v Idubljani, so dobl-vajo, kakor smo fo enkrat naznanill, po 10 kr. pri opraviiigtvu BSoee« in v goriSki «italnici. Srefikanje bode v Postojini o prilikl skupne Notraujske narodno slovesnosti 9. septetnbra t. 1.
Umor. Veliko hudodelstvo se je zgodilo pro-teklo nedeljo zvefier v Gorici v neki higi ob cestl, ki mdje od Kataiina do voja^ke boluiSnlce, via Orzoni. Zivela sta v isti hi§i o^enjeim po polu brata, 32 in 20 let stara, ki sta imela zarad premolenjskih zadev i5e dolgo preplre. Stareji, Tauaani, je bil bajo nousmi-ljon iu je h\ prej veckrat mlajfoinu, Seroku, ^ugal, da ga ubijo. IVeteklo nedeljo sta si priila, kakor pravijo, zarad ueko ma^ke navokri^ in starojSl so jo tako ra/jezil, da je zvefier Lakal svojega mlojSega brata, ko je priSel domov, iu gajo s te^kim kladvom trikrat po glavi tako inodno udarll, da jo mlajii za projetimi rattami v nekatorlh mtnutah umrl, Uudoilol-ca, ki je svoje dejanje piiznal, zapili go U tisti ve-a>r, da bo gakal sodbe pred okio?,no sodnijo.
Ha dezelni kmetijski Soli se dobiva posebno izvrstna p^enica za seme, kakor Itieti, Goldenrovin Pedigne, katero so se po dvehletnih skuSojah posebno dobro obnesle.
Ha prodaj so v novi cerkvi na tnirenakom Gradu dosedanje male orgle. Dobijo se po nizki coui pod 200 gld. Kake so te orgle, vejo vsi, ki so hodili zadnja leta na bozjo pot na Grad. — V Gorici sti ua prodaj dve cerkvent zastavi, Stirivo-glati, nekoliko obrabljeni, pa vendar Se v dobrein stauu.
Porcijunkola se bo prazuovala letos prihodnji ictrtck, 2. avgusta, na Kostanjevici pri 65. oo. fran-6i§kauih in v mestu pri U. oo. kapucinih, kakor tudi na Sv. Gori in v Sv. KrizX Pri oo. kapucinih boti tisti dan dve sloveuski pridigi, cna ob 6., druga ob 9. uri.
Slovenski jezik pred sodnijami. Poto^uje-mo se pogosto, da naSe soduije se ne ezirajo na slovenski jezik tako, kakor bi bilo pricakovati po § 19. temetjnih postav, in na§e priloibe so utemeyeae. Pri vsem tem smo pogosto sami krivi, ako se naSeinu jeziku pred sodnijo ne izkazuje ona Cast, katero za-slu^i. Mnogo je na§ih moz, ki se hofiejo pobahati, da znajo mmSko ali italijausko, in se silijo pri sodniji italijausko lomiti. Mnogo je tudi tak.h, ki monijo, da se v sodniji zamcrijo, ako vlo^ijo slovensko pismo: zato i^ejo pisaca, ki jim pi§e italijausko. Le malo je takih moz, ki bi zahtevali od pisarjev, naj jim piiejo slovenski, ali ki bi pri maleukostnih pravdah rabiii sloveaske tiskane obrazce; veCiuoma so vloge italijan-ske. Ni cudo potem, da soduije reSujejo pravde v tu-jem jeziku, ko vidijo, da Slovencem je tuj jezik ljub§i ko doma6i. Tudi bi oe bilo Cudo, ako bi v Gorici uastavili samo italijanske soduijsko ui-adaike: po pi -smih se sodi prebivalstvo in po jezika v pisraih naro-dov jezik. Slovcuci, spoStujte sami sebe in svoj jezik; rabite domaco govorico tudi pred sodisdem ustno in pismeno, da Vas bo svet spoStoval, da r.e porece, da se sramujete koie, v kateri ste rojeni, in da obladite tuje ko^uhe, da bi svoje roke zakrili. Posnemajto mo-ze, ki se zavedajo svojega ^astnega slovenskega roj-stva, katerim sodnija slovensko odgovarja, ker sloven-sko praSajo. Zahtevajtc od svojih zagovornikov, naj Vam sestavljajo sloveoska pisma, ki imajo pred sodnijo enako veljavo z italijanskimi ali nemskimi.
V ^tjeverjaiiu se je ustanovilo „k a t o 1 i Mc o b r a 1 n o d r u § t v ott, ki je 2e zacelo svofe delovanjo in ki nam daje poro§tvo, da bo Wagodejno uplivalo na ljudsko omiko ondasnje ob5ine. Bralna drnStva na dobri podlagi in pod umnim vodstvom so dandanes potrebna, ker posamezniki si ne morejo vselej oski-beti potrebnih knjig in dasnikov. Brez teh pa ni mo-goCc napredovati tako, kakor zaateva sedanji cas. No* vemu dmSWu ^elimo nray ^er m Qbjlea uspe^,
Iz Tolmina se nam poroca: 26. avgusta zafine pri nas sv. raisij ou. Okolifcrai se ga udelez6 go-tovo v obilnem Stevilu ia v dob reus duhu. Nadcpti se je, da trzam ne ostanejo za okolicani, auipak da |im budo swtili z lepim vzgledom pri svetern opravi-lu id da se pokazejo vredue voditelje aasih gor. Du-hovni so preprtfani, da misijon ne ostaue brez do-brega oplwa na trg iu na okolico.
Po2ar. 24. t. m. ob pol 6. are popoludne zaL gal je na Koritnici blizu Grabovega Ma-zen gospodar svojo hiSo. Ogenj razSiri sekoj ter aoiCi 10 bli in 7 h]e?o?, nekoliko preSiie? in cno junico, Tudi n«ki atar&k se je tako hudo olgal, da je 8 ur pozneje umrl. Zavarovano ni bilo nobeno poslopje. Poilgalca so daaes, 25. t. ni,, zajutra zaprli.
Izjava.
Podpisani se popolno ?jema s zaupnico izroSrno naSemu drzavnemu poslancu g. dr. J. Tonkliju na volilnom shodu v Koranu. Stijak, dne 10. Jul. 1883. PeCat.
2upan 1. PavliC.
lefije koze kvintal 35T do 616 gt. — 100 jarifijik koz 60 do 110 gl. — Volna kviutai 100 do 130 gl.
Y Ljubljani, 25 julija
PSeuica hektoliter 1 gl. 80 kr.; rez 4 gi. 55 kr.; jeCmen 4 gl. 6 kr.; ove^ 2 gl. 92 kr.; ajda 4 gl. 71 ki\; proso 4 gl. 53 kr.; koroza 5 gl. 40 kr.: leCa 8 gl.; grab 8 gl. ftfc>l 10 gl. — Erompir kvintal —g{. — kr. — SIa>i«» kilo 94 kr.; mast 88 kr.; speh friSen 72 kr.; 8p«»h povojeo 78 kr.; snrovo masfo 85 kr.; goveje raeso 6t> kr.; tcldije in. 52 kr.; svinj-sko in. 62 kr.; koStruttow «i. 32 kr. — S«no k v i n-tal 2 gl. 16 kr.; shut* I gl 78 kr. — Drva trda, 4 S11 r j a § k i m e i r i 6 gl. 40 kr.; drva mehka, 4 gl. 20 kr.
Trzno porocilo
Y Oorici, od 17. da 24. juiya 1883.
Kava: Moka kvintal 170 do 172 gl — St. Jago 144 do 150 gl. — Cejlon, plante 150 do 162 gl. — Cejlon perla (biser) 166 do 172 gl. — Porto Rieo, srednje in fino 140 do 150 gl. — Malabar 110 do 118 gl. — St. Domingo 104 do 110 gl.
—  Java 112 do 119 gld. — Rio fino 100 do 104 gl.
—  Rio, srednje in pol fino 92 do 97 gl. — Santos, navadaomfino 100 do 106ghl. — Sladkor, oCftfeii domaei 48 do 49 gl. — Melis 43 do 44 gl. — Peafco 42 do 42 gl. 50 kr.
Olje na kvintal: izoljk najfineje 86 do 90 gl. — fino 65 do 69 gl. — pol fino 56 do 58 gl. — s Karfa (Corfu otok) 49 do 54 gi. — iz Dubrovuika (Ilagusa) 46—47 gl. — izlstrije gl. — iz pavole an-gleSko 41 do 43 gl. — Petrolij v sodih 23 gl. 50 kr. do —• gl. — v zabojib 24 gl. do — gl. — kr.
Masti, na kvintal. Kobaoo maslo 80 do 96 gl. — Mast (salo) domaca —-.— ogerska 74 do 78 gl. — Speb domad in ogrski 72 do 79 gl. — amerikanski —.— Sir placentinski star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. — ovSji (pekorin) 130 do 135 gl. — domafii bolSki star 106 do 110 gl. — nov. 80 do 84 gl. — Grojerjev 74 do 78 gl.
Zita, na hektoliter. PsenicaSgl. —do 8 gl. 25 kr. — TurSica 5 gl. 70 kr. do 6 gl. 30 kr.—• R2 4 gl. 50 kr. do 5. gl. — JeCmen eel 4 gl. 30 kr. do 4 gl. 50 kr. ¦— pehan 8 gl. do 8 gl. 50. kr. — Oves 3 gl. 50 kr. do 4 gl. — kr. — Fazol gl. do gl.
— Ajda5gl.60kr. do5gl. 70 kr. — Rajz, nakvin-tal: fini 25 do 27 gl. — novarski naravni 22 do 23 gl. — mntisk 19 do 22 gl. — indijski 15 gl. 50 kr. do 17 gl. —
Vina in § pi ri t if na hektoliter. ^ga-nje domace 42 do 48; Spirit pre6i§cen 39 gl. — kr. do 40 gl. — Vino crno 18 do 22vgl. —beio 20 do 22 gl.
Moka na kvintal. St. I. 19 gl. — kr. — St. II. 16 gl. 80 kr. — k. HI. 15 gl. 60 kr. — St. IV. 14 gl. 20 kr. — St. V. 12 gl. 60 kr. —St. VI.
9  gl. — kr. — O t ro b i drobni z zakljein 5 gl. 50 kr. — debeli z zakljem 5 gl. 30 kr. — Krompir 2 do 2 gl. 50kr. kvintal.
V Trstu, 23. julija 1883.
Kava, na kvintal. Moka 116 do 123 gl.— Cejlon, plante 85 do 135 gl.—perla 120 do 132 gl.
—  Portorico 94 do 115 gl. — Malabar — do — gl.
—  St. Domingo 50 do 67 gl. — Rio 40 do 56 gl. — Santos 38 do 61 gl. — Sladkor 29 gl. — kr. do 35 gl. —
Olje, na kvi ntal. LaSko pol fino in fino v sodih 60 do 80 gi. — jntrovsko in albansko v sodih 38 do 42 gl. — s Karfa (Corfu) v sodih 39 do 44 gl. — dalmatinsko v sodih 42 gl. — v posodah 43 do 44 gl. — Olje iz pavole, angleSko 38 do 41 gl.
—  Petrolje v sodih 9 gld. 60 kr. do 9 gid.  75 kr.
—  v zabojih 12 gl. do 12 gl. 25 kr. —
Mast, na k v i n t a I. Mast (salo) angle§ka 71 gL ~~zkr~ ~~' °&erska 76 6l. — §peh 69 do 70 gl.
Z i t a, na k v in t a I. PSenica 10 gl. 50 kr. do 11 gl. 75 TurSica 7 gl. 25 kr. do 9 gl. 25 kr. — R2 7 gl. 50 kr. — Jecmen —.— Oves 6 gl. 50 kr. do 8 gl. — Fizol 10 gl.  50 kr. do 14 gl. 50 Gran
10  do 15 gl. — Rajz laSki 16 gl. — kr. do 23 gl. 50 kr. — indijski 13 gl. do 14 gl. — kr. —
K o2e. Podplati kvintal 140 do 175 gl. — Te-
f[U OLJI PODOBE
okvirji in ogledala
se kupijo ceno in dobro le neposredno v tovarni
Gustav-a Kerstan-a,
na Dunaj i, II. Kdrnergasse 1.
Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti.
Ognja in tatvine variie
DENABMCE
ima WIESE & COMP, Kassenfabhk
Dunaj, Budapeita, Praga.
Zaloga: Dunaj, II. Untere Donaustrasse,
St. 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim-
gasse, gt. 58.
prosti. Grozdni mlini niyir nam vsec.
Pasi kilo vim SSfIS!
SNETI, knkop tudi fs»ke yrsti* oliveie, s pavvi za dlovcka, ;
angl. in franc, nogovh-e proti kr«-u, najno ejSI pa§oYl za
nosilee, we ranoeelske prip^v^ iz game© in vm poireb-
Scine za bolnike.
0. NEUPfiRT, prej .1. A. ZlfiGEK,
fin 11*11 u8tano?l[eno I. iSJit. kakor prej I.Oraben 29, zno-if UllilJ^ tra v Trattncrhofu, Z»foga vseh pari^kih po* sebnosty. Ra/poailja hitro in m<Mti prcti povzetju.
FrancosJco z^anjs s soijo
Mau de vie de France)  Franzbmntimn mit  Salz \
napravil pod  nadzorstvom po izvirnem predpisa j
iznajdnika Viljema Lee-ja
To zdravilo, katero sem '(ur napravil, potnetga bv?., prf>j ; kot kalero ilrugo, protj znaanjcrau in notranjernu vnctju o-poklinam in spoklinam, proti novim n.apadom, nadubi, rakom, dristi, natoku krvi v glavo za obvarovanjo zobor, proti <>t»ski, diagenteriji, bolo^inam, na obrazii, v uScaib, v glavi, srtati /.ili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti. boIcCinani na jetrih, | na oLch, zastarolim ranam, vpificnjtt oanema in muSiftnemu skrnjakn  kurdeju, zovam in imotici.
Vc.liko spnCevat imamo, ki potpjujojo tnofi tega izvrstne ga zdravila.
V 10. Ictu avoje atarosti scm st popolnem ozdravil prstc na rokah s francoskim zganjem in soljo.
0" Senitsky. c. k. finanCui komisar I. r.
Z Vasim  francoskim Jganjem s soljo sem doscgel naj-boljSe vspebe, za katere sc Vani neskoncno zahvaljujera AIojz KlobtiCar, Xupnik in dekan v pokoji.
Prodaja se v izvirnih botcljkah po 40 kp. samo pri &. Cri8tofoletti-ji, lekarju in c. k, dvornem priskrbniku v llorid na Travntka 14. pri Skofiji.
Ljudi in blago spravlja
AMERIKO
najbolje in najceneje
AMOLD RE1F, na Bonaji,
I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1.
Mi tlivie
(preše)
najnovejše sestav«, potrebujejo malo prostora, tiskajo dvakrat hitreje ko prejšnje tiskavn,' o, se lahko goiiijo, močne in trdne, v vseh velikostih za posameznike in za največe posestnike kot posetne vrednosti. Poroštvo, spričevala 1000 že narejenih tiskav-uah, Načrti in ceniki po rželji brezplačno in poštnine ijdbc. Zgodnja naroČila so
I*H. MAYFARTH & Co. &»&**.
Tovarna v frankfurtil a. M,
L B. Purger
v Groedenu v Tirolih se priporočajo častiti duhovščini in cerkvenim pralotojnikom za napravo cerkvenih in domačih altarjev tet* taberna-kelnov v vsakem sloga, ima mnogo velikih fotografij, katere pošilja na ogled in izbiro onim, ki za to prašajo.
Tudi izdolbene križeve pote z okvirji v vsakoršitem slogu in božične jaslice izdeluje po katerikoli meri in načrtu. Posebno priporoča Teče cerkvene jaslice, ki so devajo na ultar in so lepo prevlečene. Proračune pošilja brezplačno. Podobe in načrte pa prosi nazaj, ko se ponudba ne spejrne. ' Za lepo izpeljavo daje poroštvo.
SPRIČEVALO.
Blagorodnemu gospodu I. B, Purger-ju, v Groedenu v Tirolih.
S srčno radostjo Vam naznanjam, da smo z Vašim Kristusom, ki ste nam ga poslali za misijonski križ, splošno zadovoljni. Kristus je tako lep, da bi služil v kinč tudi najlepši cerkvi, iu žal nam, je da ga nimamo v cerkvi, namesto da ga imamo na prostem. Zaboj je bil za pošiljatcv prav primeren in nikomur se ni bati, da bi se Vaše blago s pošiljanjem pokvarilo. Firma I. B. Fnrgcr v Groedenu v Tirolih naj bo s tem vsem toplo priporočena.
Antisenliofen, Gorenja Avstrija, Ion-., kreis, oktobra 1882. Anton Schwenter, koo-perator.
Samo 10 g. 75 k.
popolna obleka iz mcSanine (Stoff).
Samo 8 gl. 50 k,
modcrna povrlma suknja.
Samo 3 gld,
lilaee iz inesiuiino.
Samo 5 gl. 50 k.
popolna obleka i/^platna
v zalogi obleke za gospode
Ignaeija Steiner-ja v Gorici,
nasproti nadskoiijski palaSi.
Obleka za otroke vsake starosti, zaloga mesaniu, vsakovrstnih doma6ih iu tujih izdelkov» lastna §ivarnica, dela se po men hitro, fino in trdno.
Xepremo5ijivi pla§ii, ponoSoe suknje, lov-ske suknje, perilo za gospode, zavratniki, pla§6i za gospe posebno priporoceni.
Izdajate^ia odgworni pedaife; 4: fmi^ — Xi^i; Hilarqauska tiakarna" v Gorici.