ssijfc® Izhaja 10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca. Naročnina stane I gld. na leto. -<$>■$— Posamne številke po 5 kr. aaOKS Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4, -O®— Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj 1 Si-OKS Štev. 10. V Ljubljani, 10. aprila 1899. Letnik V. Kako sl morejo delavci pomagati ? Vlil. Važne pravice delavcev. Strokovna društva nimajo sama po sebi nobene zakonite veljave. Delodajavci jih samo v toliko vpoštevajo, v kolikor jih hočejo vpo-števati ali v kolikor se jih boj6. Tam, kjer niso vsi delavci združeni v njih, ne morejo imeti pri delodajavcu mC pomena. Recimo, da pridejo društveni odposlanci k njemu in mu hočejo tolmačiti želje in zahteve društve-nikov. Delodajavec pravi v takem slučaju: »Jaz poznam tu samo vas in ne morem poslušati, da bi mi govorili v imenu drugih.« Tako se je neštevilnokrat že zgodilo. Zato je pa nepopisne važnosti, da postava sama daje delavcem pravico voliti si nekakšne zastopnike v tako imenovane rudarske zadruge in obrtna sodišča. Dozdaj naš zakon ni priznaval delavcev kot nekakšne celote; po teh dveh ustanovah se je pa to izpremenilo. Rudarji imajo pravico voliti svoje zastopnike v rudarsko zadrugo. Ti zastopniki nimajo samo pravice in dolžnosti pri zadružnih sejah poja-snovati delavske želje, zahteve in pritožbe, marveč tudi sicer govori zakon o njih kot o upravičenih posredovavcih med delavci in delodajavci. Delodajavec mora vsprejeti zadružnega odbornika kot zastopnika delavcev in ga mora kot tacega poslušati. Ravno taka je tudi z obrtnimi sodišči. V ta sodišča izvoljeni delavci niso samo poklicani, da obravnavajo sporne zadeve pri sodiščih samih, marveč so pravi delavski zastopniki. Obe postavi sta še novi. Rudarske zadruge so se vpeljale vlansko leto tudi po naših krajih. Obrtna sodišča pa še spč. Zakon, ki jih določa, je v veljavi od dnč 1. jul. 1898, toda pri nas se še nobeden ni zganil zanje. Morala bi se namreč potegniti za vstanovitev takih sodišč dežela — po deželnem zboru, ali pa trgovska in obrtna zbornica. Toda deželni zbor je pri nas zato, da kak neslanec otrobi veže proti zadrugam; v trgovinski zbornici nimajo drugega posla, nego da z zabavljanjem proti konsumnim društvom branijo »revne trgovce«. Cas je že, da se v tem oziru izpremenč razmere. Na vsakem koraku opažamo, da naša liberalna gospoda nima niti najmanjšega smisla zaso-cijalno-politiška in gospodarska dela. Z naj-večjimi težavami, med nasprotji od zgorej, od leve in desne, lomimo pri tem predore; podpira nas nobeden ne. Ko pa kaj storimo, pa brž zažene liberalna gospoda hrup in šum, češ da nič ne znamo, da smo samo po-litiški sleparji in še marsikaj drugega. Bodi jim povedano, da so svojo nevednost v socijalnih stvareh naši liberalci,za nas že tako jušno dokazali, da nam še na misel ne pride resno jih vpoštevati. Taka je povsod; tudi v vprašanju o obrtnih sodiščih. Kakor v mnogih drugih stvareh, bodo tudi v tem oziru morali delavci učiti oholo jaro gospodo in jim polagoma dopovedati, da bodo imeli kaj pojma o njih. Obrtna sodišča in rudarske zadruge po-menjajo velik napredek v naših socijalno-politiških zakonih. Po ti poti mora zakono-dajstvo napredovati še dalje in rešilo se bo — delavsko vprašanje. Važne pravice daje zakon delavcem v tem oziru; naj se jih krepko poslužujejo. Misel, ki jo boječe izraža zakon v omenjenih dveh vstanovah, so sprožili in brez zakonite pomoči, Cesto celo v boju proti krivičnim zakonom, vresničevali delavci v strokovnih društvih. Delavska organizacija bo spopolnovala to misel in brez dvojbe bo dobila mnogo podpornikov tudi v druzih stanovih. Samo jedno ostane gotovo : Topih in sebično zaritih liberalcev ne bo spametoval a, razven če jih uniči. Ljubljanske mestne volitve. Vsako leto po Veliki noči volijo v Ljubljani nekaj mestnih očetov v občinski zastop. Včasih so bile te volitve jako burne, ko se je še katoliško-narodna stranka vdeleževala volitev; tedaj je šumelo in vrelo med ljubljanskimi meščani; pozneje pa se je katoliško-narodna stranka umaknila terorizmu liberalnih mogotcev in volitve so postale za Ljubljano nezanimiv in neznamenit dogodek. Dr. Bleiweiss je zbobnal vsako leto takozvani »volilni shod« kjer je kakih 20 možicev, med njimi tretjina doktorjev, postavilo »narodne« kandidate, in ti so bili na povelje liberalne stranke tudi izvoljeni. Vsaj je večina ljubljanskega meščanstva izgubila vsako samostojno politično mišljenje in je slepo drla za komando vsemogočnega dr. Tavčarja, in njegovega po-bočnika Hribarja, ki jim je v zahvalo diktiral vedno večje devčne naklade. Vsi poskusi, spraviti v občinsko dvorano nekaj opozicijo-nalcev, so se izjalovili, in tako smo prišli do tega, da liberalna klika brez ovire in brez odpora svojevoljno kraljuje na ljubljanskem rotovžu. Pa zdi se nam, da so se tudi zaspanemu našemu meščanstvu začele odpirati oči; spali so dolgo časa, a začenjajo se buditi iz spanja in vidijo belo Ljubljano zakopano v dolgovih — ljudstvo pa preobloženo z bremeni. Sedanje mestno gospodarstvo je pritiralo Ljubljano, ki jo imenujejo središče Slovenije, malo ne na kant. Liberalci razmetavajo denar hladno- krvno dalje, davkoplačevalci stokajo in bo na tihem »giftajo« — na glas se seveda ne sme zabavljati zoper Hribarja — tujci pa bo nam posmehujejo. V teh neznosnih razmerah pa je začelo dvigati svoj glas. ne proseč marveč zahtevajoč glas, odločen in nevstrašen ljubljansko delavstvo. Ljubljanski krščanski socijalisti s »katoliškim delavskim društvom« na čelu so začeli veliko bojno akcijo za dosego volilne pravice v mestni zastop. Ljudstvo se je začelo zavedati svojih političnih pravic, ker ima toliko političnih dolžnosti j. Vnebo vpijoča krivica, ki jo je mogel učiniti le brezvestni kapitalistični liberalizem, je, da je delavsko ljudstvo, ki plačuje toliko iudirekt-nega davka in ki mora plačevati toliko krvnega davka, izključeno od občinskega in deželnega zakonodajstva. Za državni zbor imamo 5. kurijo, ki je pa le drobtina, katero so vrgli bogatini od svoje bogato obložene mize brezpravnim ljudskim masam. Zahtevali bodemo občno, direktno in tajno volilno pravico, dokler je ne priborimo in sicer v državni in deželni zbor, kakor tudi v občinski svet. Na Dunaji mislijo antisemitje, ki imajo večino v mestnem zastopstvu, razširiti volilno pravico tudi za delavce; dasi nimamo te reforme za vzor in je še marsikaj pomanjkljivega, da, naravnost krivičnega, vendar kaže velik napredek v socijalno-političnem razvoju prestolnega mesta. Našim naprednim svobodnjakom seveda ne pride na um, kaj tacega ukreniti. Bobnajo in kriče na vsa usta o svobodomiselnosti, o politični svobodi in kar je še takih liberalnih fraz, katere se mečejo ljudstvu v oči, a razširiti volilno pravico za občinski svet, kar bi bilo res nekaj modernega in naprednega, tega ne! Prišlo bi na ta način na ljubljanski magistrat nekaj mož, ki bi Hribarju in njegovim slugam brali neprijetne litanije o tem in onem, da bi gospodom kar šumelo po ušesih. Gospodi bi bilo to gotovo nadležno in si ne želi tacih časov, mi pa ne bomo prej mirovali, da se to uresniči. Posluževali se bodemo vseh poštenih sredstev, podpirali bodemo pri volitvah tiste kandidate, o katerih bodemo prepričani, da bodo vstopili za voljjpo reformo v našem smislu in ki bodo zastopali tudi delavske interese. Bog daj, da bi se prihodnje mestne volitve tudi v tem smislu srečno izvršile in da bi prišla na magistrat poštena, delavskim slojevom prijazna, krščansko misleča opozicija. Socijalna demokracija v prahu na kolenih pred kapitalisti. Znamenit in pomemben dan v zgodovini krščanskosocialnega razvoja in delovanja je bil 6. april t. 1. Zbrali so se namreč naši kapitalisti na protesten shod, proti delovanju krščanskih socijalcev. — Toda tudi naše pošteno ljudstvo je hotelo dati duška svojemu navdušenju in je prihitelo ne le samo iz Kranjske, marveč tudi iz druzih pokrajin, da se skupno navduši na svojem shodu za daljno delo gospodarskega ali sooijalnega osvobojenja. Oba shoda sta bila sklicana na dopoludne. Toda glej spaka! Vlada je prepovedala iz »varnostnih« ozirov shod gospodarskih zadrug, dočim so kapitalistični liberalci smeli svobodno zabavljati socijalnemu stremljenju kršč. socijalcev. Toda kršč. soc. je trd, zato se je vršil ob najstrožji kontroli komisarjevi popoludne vendar le shod po § 2. In tako se ni vres-ničila goreča želja združenih liberalcev, da bi preprečili naš shod. Na shodu kapitalistov v »Narodnem domu« imeli bo menda glavno besedo socijalni demokratje. Sodrug Železnikar, kateremu kršč. socijalci na shodih mečejo v obraz nesramnega lažnjivca, valjal se je v prahu pred navzočimi zborovalci, pridušal in prosil bogate trgovce, naj se združijo z njimi. Prav nič ga ni bilo s soc. dem. stališča sram, beračiti za slogo s soc. demokracijo] družbo, v kateri so bili navzoči prvaki kapitalistične narodne stranke, ki so v klubu mestnih odbornikov v Ljubljani sklenili ne dati delavstvu volilne pravice. Da je Železnikar tu nastopil v ime socijalne demokracije, je neovrgljivo, ker je pozdravil shod celo v imenu vseh ljubljanskih delavcev kar se ve, zopet ni bilo res. Krščanski socijalci mu nismo dali nikakega pooblastila v to. In vendar je ogromna večina delavcev v Ljubljani krščansko socijalnega mišljenja. »Ne zamerimo si eden drugemu, na »ta viža« bomo prišli skupaj«. Toraj Železnikar prav nič ne zameri liberalcem, da odrekajo v Ljubljani delavcem volilno pravo. Nasprotno išče on v ime socijalne demokracije z njimi zveze. Iz tega pač lahko vidimo hinavstvo, s katerim na najnesramnejši način socijalna demokracija slepi delavce. Oglasil se je tudi v »imenu« obrtnikov Hribarjev »Hausmeister« Thuma, ki je z vso poštenostjo in resničnostjo pravega soc. demokrata lagal in zabavljal kon8umnim društvom in »farjem«. Prosil in klečeplazil je tudi ta pri kapitalistih za pomoč. Radi njegovega govora bilo je nekaterih navzočih liberalcev malo sram. Ker toliko protislovij, kakor jih je spravila ta »učena glava« na dan, ne zmore vsakdo. Kako je zastopal interese obrtnikov, se vidi iz tega, da je bil z Jeničem, zastopnikom Modlinske čevljarne, enih in istih misli, ker oba sta bila za nasvete shoda. Nas more samo veseliti, da se socijalna demokracija vsaj včasi pokaže tako, kakoršna je v resnici. Boj kapitalistom, je njihovo geslo v družbi delavcev. Boj socijalnemu delu in osvobojenju ljudstva, je njihovo geslo v družbi kapitalistov. Soc. demokrat Bernstein prizna sam, da je soci-jalizovanje mogoče le v zadružnem življenju. Toda naša socijalna demokracija išče svojega izveličarja pri kapitalističnih liberalcih, katerim nje zastopniki oblizujejo pete in se valjajo pred njimi v prahu na kolenih. Res lepa socijalna družba se je sešla: Dr. Tavčar poleg Železnikarja, Tuma poleg župana Hribarja, baron Žvegel poleg soc. demokrata Lapajnerja iz Idrije. Veletržci: Holzer, Mayer, Souvan, Ihl, bodo sedaj pričeli reševati socijalno vprašanje. No če sedaj ne pride rešilna ura vsaj socijalnim demokratom, potem je ne bode nikdar. Delavci, ako imate še prekratke nosove, le lepo pustite, da vam jih socijalna demokracija še nekaj časa vleče. Spoznajte vendar, da tam, kjer se taji Bog in krščanska pravičnost, ni mesta za delavske interese. Brezznačajnost in breznačelnost delavstva ne more rešiti iz sedanje bede. Krščanski socijalci smo zasnovali krepko organizacijo ljudstva na gospodarskem polju in proti temu se druži soc. demokracija z najhujšimi nasprotniki delavskega ljudstva z liberalci. Liberalizem je spojen s kapitalizmom in s tema se spaja proti ljudstvu tudi socijalna demokracija, ker nje zastopniki vsaj pri nas nimajo druzega načela, kot »farško gonjo.« Zato proč od njih! Le kršč. socijalizem bo rešil ljudstvo, zato tej resnici — slava! Naša organizacija. Shod gospodarskih zadrug. Vkljub vsem zapresam se je vendar snod gospodarskih zadrug vršil v četrtek 6. aprila sijajno, mirno in dostojno, kakor malokateri shod. Javen shod je baron Hein prepovedal, nato se je sklical shod po § 2; tega je magistratni komisar razpustil in še le tretjič sklicani shod, zopet po § 2, je obveljal. Shod se je začel ob 12 uri opoldne in je traial do 4 popoldne. Vdeležili so se ga zgolj zavedni in socijalno izobraženi zastopniki raznih gospodarskih zadrug in kon8umnih društev. Shod je otvoril dr. Krek, povdarjajoč, kako je zborovalce privedla na shod j edinost in ljubezen, ki druži krščansko socijalno organizacijo. Prvi govornik g. učitelj Jaklič iz Dobrepolj je pojasnjeval v izbornem govoru pomen gospodarskih zadrug in dokazal njih korist iz praktičnih skušenj. Drugi poročevalec je bil gospod Peter Hauptmann iz Starega Trga, ki je poročal o konsumnih društvih in njih nasprotnikih. Ta govor priobči »Glasnik« v celoti. G. Z i 11 e r je osmešil dr. Tavčarja in njegov govor v deželnem zboru o konsumnih društvih, g. B a h a r pa je poročal o življenji in delovanji v ljubljanskem konsumnem društvu. G. Škrjanec iz Zagorja je označil nedosledno postopanje soc. demokratov glede konsumnih društev. V Zagorju imajo socijalni demokrati konsumno društvo, danes pa se je vdeležil shoda v »Narodnem domu«, ki je bil naperjen proti konsumnim društvom, socijalni demokrat Železnikar. Kritikova! je govornik tudi postopanje vlade, ki je shod prepovedala, dočim je dovolila nedavno v Zagorju dva politična shoda nasprotnih strank. G. Stariha iz Dev. M. v Polji pobijaTavčarjeve trditve gledč ondotnega konsumnega društva in jih obsodi kot laž. G. Stanonik poroča o horjulskih gospodarskih društvih, o njih izvrstnem napredku in pravi, da se ljudje v Horjulu »Narodovim« napadom le smejejo. G. Gomil š č a k iz Jarenine na Štajerskem prote-stuje kot obmejni Slovenec proti vednemu obrekovanju in natolcevanju dr. Tavčarja proti zadružni organizaciji in konča z besedami, da kdor nastopa proti gospodarski organizaciji, je nasprotnik našega naroda in zasluži, da v ga Slovenci vržejo iz svojega kroga. Dr. Šušteršič predlaga, da se brzojavno pozdravijo ministri Dipauli, Thun in Kast, ki so prijatelji zadružne organizacije. Obvelja mej živahnim pritrjevanjem. Dr. Krek je poročal o vzajemnem delovanju in dejal, da nam treba imeti veliko zadrug katere naj bodo tako osnovane, da vzamejo vse panoge v svoje področje, zato naj se nemudoma vsa koDeumia društva po deželi razširijo v zadruge, da se ustanove osrednje zadruge s samo jednu panogo, vse te zadruge pa naj bodo pod vodstvom in nadzorstvom »Zveze«. Ko-nečnn predlaga govornik, naj se takoj izvoli odsek, ki oskrbi vse potrebno za osnovo osrednjih zadrug ter sestavi razne prošnje na deželni in državni zbor. Po nasvetu dr. Šušteršiča se sklicatelji današnjega shoda izvolijo v nasvetovani odsek, kateri se po nasvetu g. Gomilščaka potrebno pomnoži. G. Z i i e r povabi navzoče na vseslovensko delavsko slavnost dne 28. maja v Ljubljani, na kar zaključi shodov predsednik dr. Šušteršič lepo zborovanje. Na shod je došlo tudi več brzojavnih pozdravov, mej njimi tudi od dveh trgovcev v Vipavi, čast njima! Volilska shoda. Včeraj, v nedeljo 9. t. m., vršila sta se v Ljubljani dva dobro obiskana volilska shoda, katerih so se vdele-žiii z neznatno izjemo vrii možje voliici, ki s sedanjim liberalnim gospodarstvom na našem rotovžu niso zadovoljni. Prvi se je vršil dopoludne v dvorani „Katol. doma*1 in ga je vodil č. g. poslanec kanonik Kalan, ki je po otvoritvi v krepkih besedah pojasnil, da davkoplačevalci, ki so sedanji liberalni kliki le takrat dobri, kadar jih potrebuje, ne smejo več mirno giedati, kako se gospodari z njihovimi žulji. Treba je pri bližnjih občinskih volitvah z vso silo pričeti boj in voliti take može, ki bodo vsak čas povzdignili svoj glas za koristi volilcev. Drugi govornik g. Kregar je v poljudnih besedah označil par cvetk z rotovža ter ob kratkem narisal program, ki naj ga zastopajo protitiberalni kandidatje : proč s sramotno hišo, rednost v gospodarstvu, sprememba stavb, reda, sprememba volilnega reda in volilna pravica za delavce. G. dr. Krek kot zadnji govornik pa je kazal na veliko nevarnost, ki nam preti v narodnem, gospodarskem, posebno pa še v socijalno-poli-tičnem oziru, ako se sedaj vladajoči kliki Cim preje ne pristrižejo peroti. Zatorej v boj proti njej, vsak bodi agitator v svojem okraju, pokazati treba, da je Ljubljana še krščanska, še slovenska, ter da se ne strinjamo z neumno mislijo sedanjih mogotcev, češ da je dovolj, da je Ljubljana na zunaj lepa in na videz bogata, četudi so prebivalci sami berači. — Popoludne seje pa vršil volilni shod v Vod-matu pri »Kamnarju«. Vdeležilo se ga je precejšnje število vodmatskih mož. Govorili so : gg. K r e g a r, dr. K r e k, dr. B r e j o in Breskvar. Govorniki so ožigosali sedanje liberalno občinsko gospodarstvo. Doktor Krek je omenjal tudi zadružne organizacije. Potreba je, da dobi naše občinsko gospodarstvo tudi kaj smisla za to. Ogla»il se je tudi neki socijalni demokrat, ki je dejal, da naj voli vsak po svojem prepričanju brez strank. Morda mož tudi soc. demokracije ne smatra za stranko.) Hotel je narediti zmešnjavo, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Dogovorilo se je tudi vse potrebno za uspešno agitacijo. Vse kaže na splošno nezadovoljnost s sedanjo mestno upravo, zato bodo pa možje v Vod m atu storili vse, da liberalizem s svojim kapitalističnim načelom ne bo zmagoval v tem delu mesta. Posnemajte jih tudi drugje! Naprej za ljudska prava in krščansko ime! Slov. katol. delavsko društvo je priredilo velikonočni pouedeijez dva shoda v svrho občne volilne pravice za mestni zastop. Prvi shod se je vršil dopoludne ob pol 11. uri v gostilni gosp. Maroutha na Ra-deckijevi cesti. Moškerc je poročal o potrebi volilne pravice za mestni zbor tudi za delavski stan. Navedel je, da delavci nosijo ogromna bremena v občini. Dalje omenja gg. Hribarja in Tavčarja, kako sta svojedobno »gorela« za občno volilno pravo. Sedaj se pa temu z vsemi silami vstavljata. Predlaga nato peticijo za občno volilno pravico, katera se je soglasno vsprejela. Gostinčar kritikuje posamne naprave ljubljanske občine, ki stanejo ogromne svote denarja in vendar so tako nepopolne, da se v spopolnitev zahtevajo zopet velike svote. Takemu gospodarstvu se mora vsak resen človek vstaviti. V mestnem odboru je tudi nekaj obrtnijških zastopnikov, ki pa po večini klečeplazijo za mogotci. Tacih možičev se je treba otresti. Mož mora imeti pogum povedati resnico vsakemu v obraz, kedor nima tega, naj se skrije za kiklje. (Klici Turk.) Dalje pozivlie navzoče, da gredč na volilne shode in od kandidatov zahtevajo, da vstopijo za obč. volilno pravo. Seveda na shode Tavčarjeve stranke ne bode mogoče iti, ker se Tavčar boji shodov — ozir. ljudskega glasu, kakor je sam izjavil v »Narodnem Domu«, kar je dokaz občinskega gospodarstva. Dober gospodar se ne boji dati računa, torej je 8 tem Tavčar sam najbolj obsodil gospodarstvo občinskega zastopa v Ljubljani. — Popoludne se je vrSil shod ob pot 5. uri v Trnovem v gostilniških prostorih meščanske vojašnice. Govorili »o Moskerc, Gostinčar, Kordelič, Jakopič in ŠtrfV. Resolucija za volilno preoanovo se je tudi tu vsprejela soglasno. Nekateri pijani socijalni demokratje so hoteli vprizoriti nemir, vendar se je shod dobro zvrSil. Sploh kažejo tudi na nafiih shod h socijalni demokratie neko prijateljstvo in sorodstvo z liberalno narodno kliko, vsaj Kordelič je v tem smislu govoril. — Tako je v kratkem priredilo nafte slov. katol. delavsko društvo pet javnih shodov za razširjenje volilne pravice v Ljubljani. Naša organizacija v deželnem zboru je dala povod precej burni debati. Dr. Tavčar se je zopet jedenkrat razkoračil in v dolgi govoranci kazal svetu nevarnost in pogubnost naSih zadrug in konsumnih društev. »Narod« imenuje ta govor senzaci-joneien; da, če je vsaka budalost senzacijo-nelna, potem ima »Narod« prav. V resnici pa se je gospod dr. Tavčar grozno blamiral, ko je klical barona Heina na pomoč, naj on vendar vmes poseže, sicer nam vse vrag vzame. Baron Hein pa je učenemu juristu pojasnil, da je to stvar državnega zbora, in da je naSa organizacija vtemeljena po državnih postavah, katerih on ne more spreminjati. Dr. Tavčar se je moral tiho in ponižno dati poučiti o stvareh, katere pri nas vsak delavec ve, on pa ne, ki je advokat. Poslanci kato-liSko-narodne stranke so ugovarjali dr. Tavčarju. Zaradi večje varnosti je zasedlo Se nekaj trgovcev, ki so prišli v Ljubljano na shod, galerijo, in skrbelo med Tavčarjevim govorom za klako. Hujse nesreče pa ni bilo. Socijalne zadeve. Zavod sv. Nikolaja v Trstu, o katerem je poročal »Glasnik« že lansko leto, je postal pravo duSevno in telesno zavetišče slovenskim dekletom v Trstu. Posluje komaj pet mesecev, a že je vsprejel pod svojo streho 130 slovenskih deklet, ki bi se sicer Bog ve kam izgubile. Daši je ta zavod tolikega socijalnega pomena, vendar ga županstva jako slabo podpirajo. Vsaj bogatejše občine bi se lahko odzvale s kako denarno podporo, to tem bolj, ker se je oskrbovalo tudi nekaj bolnih deklet, in so se torej dotičnim občinam prihranili bolnišnični stroSki. U Štajerske je bilo do-Bedaj največ deklet, a ravno od tam se ni odzvala niti jedna občina. Vodstvo zavoda želi vstanoviti ondi tudi gospodinjsko Solo, — če bi bilo sredstev. Za različne mrtve spomenike imamo Slovenci denar, za žive trpine naSega naroda ga nimamo. Zadružno restavracijo so ustanovili železniški delavci v Dijonu na Francoskem. Ustanovni kapital znaSa 13 000 frankov, razdeljenih v 520 delnic po 25 frankov. Tako sili povsod mej ljudstvom zadružni princip na dan, samo na Kranjskem ga hočejo liberalci -vničiti. Poletni dopust za delavce je uvedla tovarna za barve Kasl & Ebinger v Feuerbachu na WurtemberSkem. Vsak delavec, ki je najmanj deset let pri tovarni v delu, dobi vsako poletje osem dni dopusta. V tem času dobč delavci popolno plačo in povrh Se 20 mark priboljška. Posnemanja vredna naredba orno-gočuje tovarniškim delavcem vsaj nekaj dni prebiti v čistem zraku in se nekoliko razvedriti. Kako se je reševal trgovski stan? V četrtek dne 6. aprila so se sedli v »Sokolovi dvorani« Narodnega doma trgovci in obrtniki (') iz celega Slovenskega. Komandiral jih je v Ljubljano dr. Tavčar, pozdravil pa župan Hribar, počastil s svojo navzočnostjo baron Schwegel. Šlo se je proti konsumnim društvom in gospodarskim zadrugam, proti katerim so klicali vlado, Škofa in ne vem koga Se na pomoč. Načelovali so shodu Pogačnik iz Cerknice, Trdina iz Ljubljane, krčmar T o s t i iz Trnovega v Liubljani. Hribar je zabavljal proti katoliški gospodarski organizaciji, istotako tudi poročevalec Lapajne; mož naj bi si bil te stvari nekoliko bolje premislil; mogoče da se bo Se kesal; isto velja tudi o čevljarju Tumi, ki je vzel na piko ljubljansko konzumno društvo; tudi z gospodom Tumo se bomo še videli na drugem mestu. Najbolj senzacijonelen trenutek cele manifestacije pa je bil nastop socijalnega demokrata Železnikarja, ki je trdil, da zastopa »ljubljansko organizovano delavstvo« in ob jednem poudarjal, da bo treba biti složnim — liberalcem in rdečkarjem namreč — v boju proti klerikalni stranki. Shod je te besede vzel mej burnim odobravaniem na znanje. Sprejela se je resolucija za ustanovitev novega trgovskega druStva, Ki bo na bip uničilo vsa konzumna dru&tva, zadruge in kar je Se druzib tacih nepridipravov. »Narod« je z vspehom shoda zadovoljen. In kako tudi ne, vsaj je trgovski stan za jedenkrat resen, klerikalna organizacija pa v prah potrta. Zavedni organizovani delavci, obrtniki in kmetje se bodo takim mahljejem v zrak le smejali, in Sli preko njih na dnevni red. Kot odgovor tej demonstraciji pa ne bodo sledile besede, marveč dejanja! Vojaška služba jemlje poljedelcu brezobzirno potrebnih močij pri njegovem truda-polnem delu. Kmetje želš že davno, da bi se njihovim sinovom — vojakom — vsaj za časa najpotrebnejših poljskih del dovolil odpust. Na Češkem se je začela po kmetskih občinah živahna agitacija za dosego te ugodnosti. Državni in deželni poslanci naj bi tudi pri nas to stvar resneje v roke vzeli in od vlade izposlovali to prepotrebno stvar. Drobtine. Trgovski shod se je vršil 6. t. m. v »Narodnem Domu«. »Sokolova« dvorana je bila polna. Veliko je prišlo »Narodovih« pristaSev z Notranjskega, semtertje so jih veliko pri-vab,li petaki za »rajžo«, pogled na zborovalce pa je kazal, da so gostilničarji skoro preva-gali trgovske zastopnike in da je znaten del poslušalcev obstajal iz ljubljanskih radovednežev, med katerimi s-) je zapazila častDa udeležba učiteljstva in ljubljanskega Nemštva, na katerega čelu ie prišel na shod baron Schwegel. Ljubljansko trgovstvo se je shoda udeležilo v jako pičlem Številu. Ljubljanskih trgovcev je bilo navzočih komaj 8. Otvoril je shod dr. Tavčar, kateremu se je v nagovoru sosebno dobro zdelo, da je iz izvenkranjske prišel na shod jeden cel zastopnik, namreč zastopnik trgovske zadruge za celjski okraj. Predsednikom je bil izvoljen Pogačnik iz Cerknice, 1. podpredsednikom nemSkutarski trgovec ljubljanski Trdina, II. podpredsednikom pa tukajšnji krčmar Tosti, tajnikom radovljiški trgovec Fiir-s ar ge r. Pozdravil je imenom »bele Ljubljane« župan Hribar, ki je zabavljal na katoliško zadružno organizacijo, ob jednem pa trdil, da se zadružništvu ne sme odrekati vso veljavo, ker je potrebno za okrepljenje stanovskega interesa. Ustanoviti moramo sami zadružno organizacijo, ki bode bramba proti katoliški organizaciji. Predsednik trgovske in obrtne zbornice g. Perdan je s težavo iz-pregovoril par pozdravnih stavkov. Poročevalec je bil g. Lapajne. Z njegovim govorom se bodemo Se baviti. Zbral je nekaj »Narodovih« »rožic« in prišel do sklepa, da je zaradi tega naša gospodarska organizacija nepotrebna, ker nikogar ne podpira, ampak samo škodo dela. Jahal je posebno na staro-trškem konsumnem društvu, kjer mladi duhovniki mladim dekletom merijo moderce po meri. Ta »Sloger« je vse prepričal in pritrdili so mu z velikanskim ploskanjem. Grozen utis je naredila vest, da so v Starem Trgu pri otvoritvi konsumnega društva kmetje pojedli cele tri pečene praSiče in da se pri konsumnih društvih dobč sem ter tje celo tako malo inteligentni Kaplani, da s kmeti kegljajo. — Bodoče trgovsko in obrtno društvo naj sestavi spomenico proti katoliški gospodarski organizaciji in naj i a pošlje na vsa pristojna mesta, celo k — škofu. G. Peče iz Starega Trga je spravljal ua kup trgovske in obrtniške interese, zato naj se ustanovi »Trgovsko m obrtno društvo«, ki naj delokrog zadrug omeji, prepove um prodajo vina. peti-jota, žganja in sploh ostro pazi na kretanje teh sitnih narodno gospodarskih komarjev, ter naj jim odvzame tudi vse postavne udobnosti. To društvo naj pomaga članom v pravnih in političnih zadevah, odpošilja naj peticije in tudi za ustanovitev »Slovenske trgovske Sole v Ljubljani« bode se moralo (tkupno s klerikalci) poganjati. Ustanoviti je treba slovensko trgovsko banko. Dotične resolucije so bile V8prejete. Hribarjev »Hausmeister« Tuma je potem govoril v »imenu obrtnikov« in o ljubljanskem konsumnem društvu pravil tako grozne reči, da bo mu bode dala prilika, jih dokazati. — Nastopil je tudi soc. demokrat Železnikar, katerega so s ploskanjem pozdraviti in niti poslancu Lenarčiču ni prišlo slabo pred to rudečo internacijonalo. Železnikar je zborovalce nafarbal, da jih pozdravlja v imenu vsega ljubljanskega delavstva, in se pridušal, da boj, večni boj mora biti klerikalni stranki, za kar je treba skupnega postopanja. Zborovalci so pritrdili temu načrtu. Soc. dem. je v »Narodnem domu« zopet žel zasluženo pohvalo. V priprav, odbor novega društva so bili izvoljeni trgovci: dr. Tavčar, Murnik, Malovrh, Souvan, Zupanc, Trdina in Tosti za Ljubljano, za Notranjsko Pogačnik, Domicelj, za Gorenjsko Fiirsarger in barvar Pirc, za Dolenjsko Guštin iz Metlike, in Štepec. Govorili so še Lenarčič, Kunc, Urbančič, Žnidaršič, Tavčar. Tuše je naravnost zahtevalo, da deželni šolski svet pritisne na tiste učitelje, ki delujejo pri gospodarski organizaciji, ker sicer jim trgovci svojih otrok ne morejo zaupati. Zahtevalo se je tudi trgovsko sfcladiSče v Ljubljani, kar bode seveda ljubo Mayerju in Souvanu. Nekaterim obrtnikom se je proti koncu shoda precej zjasnilo, zato so zahtevali, da se mora prosta trgovina po vse omejiti id da se židovski izdelki ne smejo prodajati. To bode res težko doseči društvu, v katerem bodeta skupno sedela čevljar Tuma iu zastopnik modlinSke tovarne. Urar Klopčič je zahteval, da naj se odpravijo ceniki, na kar so se čule obrtnikom prijazne opazke »Unsinn«. Konečno se je predsednik Se zahvalil narodni stranki in udeleženci so se razšli po ljubljanskih gostilnah, kjer so se imeli bolje, nego km8tje po konsumnih društvih. Pozor delavci! Valed letošnje mile zime pričela so se stavbinska dela v Ljubljani jako zgodaj. Seveda je to zopet, spomlad v zimski obleki, ustavila. Toda že v pričetku stavbmsKe sezije dogodila se je 18. t. m. nesreča pri neki stavni v tukajšnji tobačni tovarni dninarju kranjske stavbinske družbe 2 «... • ’~V,‘ Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.