Poštnina plačana pri pošti Žetale ŽETALSKE NOVICE GLASILO OBČINE ŽETALE • APRIL 2023 • LETNIK 23 AVTOR FOTOGRAFIJE FOTOGRAFIJE:: TONI BUTOLEN št. 83 Žetalske novice 1 Zima, bleda - VRTEC ŽETALE Zima, bleda starka je snega nasula, drevje v bele čevlje zopet je obula. Z belo je preprogo travnik pogrnila, a veseli potok ves leden molči … Tako smo si prepevali v vrtcu in bili zelo veseli, ko nas je zima obdarila z bogato pošiljko snega, saj sneg nudi otrokom veliko veselja in ustvarjalnosti. Otroci so se sankali, tekali, opazovali stopinje v snegu, po njem risali, izdelovali snežene može in samoroge, se kepali, delali angelčke ter spoznavali različne posledice – mokra oblačila, mrzle roke, spolzka cestišča, ledena tla – ter počeli še veliko drugih zabavnih in poučnih stvari. Mesec januar smo zaključili ob prijetnem druženju s starši in otroki v Mestnem gledališču Ptuj. Ker pa v vrtcu namenimo veliko pozornosti odnosu ljudi do narave in živali, smo v goste povabili lovce Lovske družine Žetale, da nam predstavijo svoje delo in naloge. Lovca sta s seboj prinesla nagačene živali, ki so si jih otroci lahko pobliže ogledali, jih tipali in božali, kar jih je zelo navdušilo, saj veliko otrok teh živali še nikoli ni videlo od blizu. S pomočjo posnetka sta nam pokazala lovsko krmišče in povedala, kako lovci skrbijo za živali pozimi. Otroci so jima postavili številna zanimiva vprašanja, na katera sta lovca predano in z veseljem odgovorila. Skupaj smo preživeli prijeten in zanimiv dopoldan. Kaj hitro pa je na naša vrata potrkal mesec februar in z njim pust, eden izmed bolj veselih in norčavih ter pomembnejših ljudskih praznikov, kar jih poznamo. V pustnem času so v našem vrtcu potekale številne pustne dejavnosti. Izdelovali smo pustne maske, okrasili vrtec, se učili in prepevali pustne pesmi, obiskali so nas kurenti. Tudi tokrat smo na obisk povabili posebnega gosta, in sicer lokalnega mojstra v izdelovanju mask, ki se imenujejo krampusi, gospoda Mihaela Kosa, ki je hkrati očeta našega Jakoba. Predstavil nam je, kako poteka izdelovanje pustne maske krampus vse od začetka do končnega izdelka. Otroci so si lahko masko tudi pobliže ogledali, jo potipali, najbolj pogumni pa so si jo tudi nadeli na glavo. V soboto, 18. 2. 2023, pa so se otroci s svojimi starši in z vzgojiteljicami udeležili pustne povorke po Žetalah, kjer ni manjkalo veselja, dobre volje in pustne razigranosti. V pustnem vzdušju smo z rajanjem nadaljevali vse do pustnega torka, ko smo se še zadnjič letos našemljeni odpravili po žetalskih »ulicah«, obiskali župana in občinsko upravo ter pomahali pustnim norčijam v slovo. Otroci in vzgojiteljice pa smo se zelo razveselili nove pridobitve v našem vrtcu – zunanjih igral, ki smo jih dobili ob 10. obletnici delovanja vrtca, za kar se iskreno zahvaljujemo ustanoviteljici vrtca Občini Žetale. Ker pa je v našem vrtcu vedno veselo, smo v sredo, 15. marca organizirali dan odprtih vrat, na katerem so se nam pridružili otroci, ki še ne obiskujejo vrtca. Vzgojiteljice smo ob tej priložnosti z željo, da se nam v našem vrtcu pridruži čim več otrok, pripravile dramsko igro in različne ustvarjalne delavnice. Vrtec Žetale 2 Žetalske novice Sprehod po vsebini Vrtec 2 Dober dan 4 Županov uvodnik 5 Izgradnja širokopasovnega omrežja v Občini Žetale Aktivnost Občnega sveta Občine Žale SOU Problematika 6 7-9 10 - 11 Slovenski kulturni praznik 2023 11 Župnija Žetale postni čas 2023 12 Aktivnosti v Kulturnem društvu Žetale 12 - 13 Društvo upokojencev Žetale prejelo zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije 13 - 15 Cvetoča pomlad 15 - 16 Quo vadis? (društveno delovanje) 16 - 18 Lov na lisice 18 Pogovor 19 Pestro v pomlad 20 Tudi v naši občini rastejo visoka drevesa 21 Kaj smo in bomo delali 21 Drobtinice 22 Turnir v kartanju šnopsa 23 Rdeči križ Žetale 24 Na obisku 25 OŠ Žetale 27 - 32 Javno GLASILO »ŽETALSKE NOVICE«, št. 83, APRIL 2023, Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale, Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO, Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Tjaša GAJŠEK, Marija KRUŠIČ Prelom in tisk: Tiskarna Silveco, PE Stegne., APRIL 2023 Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 - 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Žetalske novice 3 DOBER DAN Lepo pozdravljeni, spoštovani občani in občanke naše občine Prva triada leta 2023 je že minila, v naravo razpreda svoja krila cvetoča pomlad, ptičji rod je že zdavnaj oženjen, obletnice kar drvijo v opozorilo in spomin. Minilo je že eno leto vojnih grozot v Ukrajini, minila je tudi covidna obletnica, narava se poigrava z življenji in nas opozarja, da se bomo morali obnašati spoštljivo do nje. Pogosta beseda političnega izražanja je »časovnica«, ta bo preganjala tudi naše občane, ki se bavijo s kmetijstvom, da bo vna travnikih in njivah vse opravljeno pravočasno. Mnogo dreves v gozdu bo moralo kloniti pred rastjo, da nam bo naslednja zima postregla s toploto. Naša kulturna dvorana služi svojemu namenu, saj se od lanskega decembra dogaja marsikaj zanimivega, kulturnega. Odvijajo se občni zbori. Oder je večkrat središče gledališke igre. Najbolj veselo bo, ko se bodo na odru z lepo besedo predstavili žetalski igralci, saj imajo smisel za govor in dramsko premikanje po odru, kar so nam pokazali ob novem letu in ob prazniku kulture – osmem februarju. Gledalci se radi nasmejimo vsakdanjim dogodkom, lahko je oder brez scene, lahko sta samo dva igralca na odru in zadovoljita gledalce z besedami vsakdanjih dogodkov. Tako 75-minutno dogajanje smo spremljali na odru v sredo, 8. marca, ko sta nastopila dva igralca iz Ljubljane. Doživeto smo zaključili januarsko soboto v naši dvorani z dvema glasbenikoma: z domačim Andrejem Kosom iz Čermožiš, z glasbeno izobraženim harmonikarjem in z njegovim nekdaj še študentskim prijateljem Primožem Vidovičem iz Gorišnice, ki je odličen vokalist in tekstopisec modernih melodij ob spremljavi na kitaro. Bilo je mirnemu sobotnemu večeru in občinstvu zanimivo in doživeto dogajanje. Vesela sem, da je v našem kulturnem društvu v nastajanju dramska skupina, ki bo gotovo do naslednje sezone naštudirala šaljivo ali pa resno dramsko igro. V zadovoljstvo nam je, da z rednimi vajami in nastopi vztraja moški pevski zbor z obetavnim zborovodjem. Lepo je, da se družimo v različnih društvih, ki so registrirana pod imenom naše občine, da vztrajajo udeleženci pri programih in da se trudimo, da društvo ne propade ali preneha z delom. Tako minevajo dnevi leta 2023, ki so posvečeni razmišljanju o različnih boleznih, o dogajanju v naravi, lahko so mednarodni, tudi svetovni, posvečeni maternemu jeziku, zemlji, smehu, nas pa obkroža misel, da bi bili zdravega mišljenja, da bi se lahko premikali, se srečevali, da bi bili vsakdanje preskrbljeni in bi živeli dostojno življenje. Vedno me preganja misel, da živijo mnogi ljudje pod pragom revščine, izraz je zares čuden, a žalostna je misel na ženico, ki ves teden otepa riž, kuhan v slani vodi, sanja o krompirčku, kot je sanjal pred mnogimi leti poet SREČKO KOSOVEL, saj kuhan krompir mrzle roke ogreje. Ljudje pravijo, da prihajajo težki časi, košarica živil je vedno dražja, zato se mnogi ljudje borijo za boljše plače. Pa kaj bi »jamrali«, prihajajo praznični dnevi, naravo bodo prekrili pomladni čari, ohranjajmo zdravje in bodimo v naši občini enotni in pojdimo novim izboljšavam naproti. Preberimo naše lokalno glasilo. V 84. številki Ž. N. se srečamo v besedi in fotografiji. Dotlej lepo pozdravljeni, zdravo in srečno preživljajte pomlad in poletje, v jeseni pa na veselo snidenje. UREDNIŠKI ODBOR in M. K. odgovorna urednica Ž. N. Pomladno, velikonočno voščilo Naj se razvije brstenje v cvetočo pomlad, prazniki naj bodo polni dobre volje, dobrot, zdravja in medsebojnega razumevanja. Bodimo povezani z naravo in z ljudmi, s katerimi delimo vsakdanje življenje. Lep pozdrav 4 Žetalske novice Župan, Občinska uprava, Občinski svet in Uredništvo Žetalskih novic ŽUPANOV UVODNIK NOVA POMLAD Ne ravno huda zima je mimo. Kljub temu pa je zimska služba občino stala čez 100.000 evrov, kar se bo poznalo pri letnem vzdrževanju občinskih cest. Paradoks je, da smo v tej zimi velike stroške z zimsko službo v celotnem Spodnjem Podravju imele ravno štiri haloške občine, ki se že sicer borimo za vsak evro, bogatejše ravninske občine pa teh stroškov skorajda niso imele. Povprečnina na prebivalca pa je enaka. Sicer pa se občina podobno kot občani sooča s podražitvami na vseh področjih. Vse to bi naj bilo zaradi nesmiselne vojne v Ukrajini, ki je ne želi nihče končati. Putinova Rusija očitno želi povsem podrediti Ukrajino in ji sedanje stanje na bojišču ne omogoča dovolj velike prednosti v pogajanjih. Ukrajina se boji, da bi na pogajanjih izgubila zasedena območja, svetovne multinacionalke in njihovi lastniki pa na račun vojne bogatijo. Na drugi strani so na tisoče žrtev, porušena mesta, milijoni beguncev in prizadet standard državljanov po celotni Evropi. V občini smo po lanskih volitvah vzpostavili vse organe in začeli z delom. Sprejeli smo rebalans proračuna, ki omogoča financiranje izdelave projektne dokumentacije za številne projekte. Naročeni so projektna dokumentacija za cesto Žetale–Nadole, za dva plaza v Kočicah, za medgeneracijski center pri osnovni šoli, za ureditev pokopališča, za ureditev podstrešja nad kulturno dvorano. Šele ko bomo imeli podatke o vrednosti načrtovanih investicij, bomo lahko naredili konkretni načrt izvedbe. Seveda računamo na evropska sredstva in sredstva države, ki pa so prav tako še nedorečena. Prav tako smo dokončali zadnja usklajevanja sprememb OPN. Upam, da dobimo vsa potrebna soglasja in vsaj do jeseni OPN sprejmemo. Medtem smo prejeli oceno smiselnosti obnove »Emeršičeve hiše« v Dobrini. Hiša je v stanju, v katerem je smiselna samo rušitev. Dva projekta, ki jih neposredno ne financira in izvaja občina, je pa občina izjemno vpeta v izvedbo, sta v teku. O gradnji širokopasovnega omrežja sem več zapisal v drugih dveh člankih. Za izgradnjo pločnikov in avtobusnih postajališč je končno potrjena Projektna naloga, ki je osnova za projektiranje. Terminskega načrta še ni. V februarju in marcu so potekali občni zbori društev. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo delo vseh društev v lanskem letu pestro in uspešno. Načrti dela za letošnje leto pa so ambiciozni in obetajo bogato družbeno življenje v občini. Vodstvom društev in vsem članom, ki s svojim prostovoljnim brezplačnim delom prispevajo h kvaliteti življenja v občini, se iskreno zahvaljujem. Vsem občanom in občankam želim prijetno praznovanje velikonočnih in prvomajskih praznikov ter lepo pomlad. Vaš župan Žetalske novice 5 IZGRADNJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI ŽETALE Kratka zgodovina Zgodba o izgradnji širokopasovnega omrežja v občini Žetale je stara že 8 let. Izgradnja širokopasovnega omrežja je bil osnovni projekt haloških občin v evropski perspektivi 2014–2020. Ustanovljen je bil konzorcij haloških občin, ki ga je vodila Občina Žetale oziroma jaz kot njen župan. Konzorcij je pripravil vse potrebno za razpis. Vse občine smo na občinskih svetih sprejele dva ključna dokumenta. Opravljenih je bilo veliko razgovorov in poti v Ljubljano, potem pa se je sistem izgradnje širokopasovnega omrežja po občinah spremenil. Upravičenci do evropskih sredstev niso več občine, temveč izvajalci. Najprej so območja, kjer je izgradnja širokopasovnega omrežja še potrebna, razdelili na komercialni del in del, kjer ponudniki nimajo interesa, saj je izgradnja predraga in nerentabilna (»bele lise«). Izvajalci lahko pridobijo evropska sredstva samo za »bele lise«, komercialni del pa morajo financirati sami. Bilo bi škoda papirja, če bi opisoval vse zaplete z razpisi in obljubami o začetku gradnje na našem območju. Ne glede na to, da konzorcija ni več, sem vseskozi vpet v prizadevanje, da bo do izgradnje vseeno prišlo. Ta projekt je eden ključnih med tistimi, zaradi katerih sem sploh ponovno kandidiral. Sedanje stanje Po neštetih urgencah nam je podjetje za objavo v novicah vendarle poslalo informacijo o izgradnji širokopasovnega omrežja v občini. Informacijo objavljamo v izvirni obliki. Kljub temu menim, da je informacija splošna in da ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki jih občani naslavljate na občino. Zato dodajam nekaj pojasnil, ki jih povzemam po pojasnilih, ki sem jih od podjetja pridobil na številnih sestankih. 1. 3. Občina Žetale je razdeljena na dva projekta: S32 in S32A. S32 se bo navezoval na vozlišče v Stopercah in zajema večji del občine ter se praktično že gradi. S32A se bo navezoval na drugo vozlišče, ki pa še ni dorečeno. Začel naj bi se graditi drugo leto. Iz žetalske občine je v ta projekt vključen del naselja Dobrina, in sicer zaselka Sp. Ravno in Veliki vrh. Občina si prizadeva, da bi oba zaselka vseeno priključili k projektu S32, če je možno zagotoviti enako kvalitetno storitev. 4. Optično omrežje, ki se gradi, je omrežje velikih hitrosti (večje od 1 Gb/s). 5. Optično omrežje bo odprto, kar pomeni, da bomo uporabniki prosto izbirali operaterja oziroma obdržali sedanje. 6. Za zgraditev omrežja izvajalec potrebuje služnosti lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala gradnja. Večina vodov bo potekala po bankinah občinskih cest, nekaj pa tudi po parcelah fizičnih oseb. 7. Služnost za občinske ceste bo seveda dala občina. Do nesporazumov na terenu prihaja pri pridobivanju soglasij od fizičnih lastnikov, ker občani o tem niste bili pravočasno seznanjeni, čeprav smo se na sestanku dogovorili drugače. 8. Soglasja za služnost so ključnega pomena za izvedbo projekta, saj ga je drugače nemogoče izvesti, zato nagovarjam vse, ki se vas zadeva tiče, da soglasje podpišete. 9. Verjetno se bo do zaključka izgradnje pojavilo še več težav. Te se pri tako velikem projektu, ki poteka praktično po celi občini, vedno pojavijo, vendar upam, da bomo težave reševali strpno in projekt, ki je izjemnega pomena, uspešno zaključili. Izgradnjo širokopasovnega omrežja v Občini Žetale izvaja podjetje RUNE Enia d.o.o. Župan 2. Istočasno se bo gradil komercialni del (»sive lise«) in nekomercialni del (»bele lise«). IZGRADNJA ULTRAHITREGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V OBČINI ŽETALE Spomladi se v Občini Žetale pričenja dolgo pričakovana izgradnja širokopasovnega optičnega omrežja RUNE. Ta bo občanom prinesla dostop do boljše, hitrejše in bolj zanesljive internetne povezave, ki bo olajšala življenje, delo in vsakodnevno življenje. V podjetju RUNE Enia d.o.o. se zavedajo, da je kvalitetna povezava z internetom danes praktično neizogibna, zato si v okviru projekta RUNE prizadevajo zgraditi ultra hitro širokopasovno infrastrukturo na podeželskih območjih Slovenije. V projekt RUNE je vključena tudi Občina Žetale. Izgradnja omrežja v občini bo ob ugodnih vremenskih razmerah stekla v začetku meseca maja, tako da se bodo lahko prvi uporabniki veselili optične povezave predvidoma že v teku poletja. Sočasno z izgradnjo omrežja lahko občani preverijo možnost priklopa in naročila optike na spletni strani www.ruralnetwork.eu Strošek priključka na optično povezavo po trenutno veljavnem ceniku znaša 150,00 EUR z DDV za fizične osebe ali 167,13 EUR 6 Žetalske novice z DDV za pravne osebe, lahko pa znesek na željo naročnika krije tudi izbrani ponudnik storitev. Uporabniki imajo tudi možnost izbire med vsemi največjimi operaterji v Sloveniji. Optični priključek RUNE prinaša občini in njenim prebivalcem mnoge prednosti, od stabilne in zanesljive internetne povezave, neobčutljivost na zunanje vplive, hitrega prenosa podatkov, do več povezanih naprav in igranja iger brez motenj. Ne nazadnje pa imajo uporabniki možnosti izbire in zamenjave ponudnika storitev. Za vsa dodatna vprašana ali za pomoč pri izvedbi naročila se lahko občani obrnejo na Center za pomoč uporabnikom. Ta je na voljo vsak delovni dan med 8.00 in 12.00 uro na telefonski številki +386 (1) 235 15 30 ali na e-naslovu rune-si@ruralnetwork.eu. Vse informacije so na voljo tudi na spletni strani www. ruralnetwork.eu AKTIVNOSTI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE Občinski svet Občine Žetale je s konstitutivno sejo 5. decembra 2022 začel novo mandatno obdobje 2022–2026. Župan Anton Butolen je torej uradno sedmič nastopil funkcijo župana, funkcijo pa je prevzelo tudi 7 svetnic in svetnikov. Med njimi je ena svetnica in šest svetnikov, vsi iz mandatnega obdobja 2018–2022. Prvo sejo je kot najstarejši svetnik vodil Janez Vodušek. Prisotnih 7 svetnikov Občinskega sveta se je v prvi točki seznanilo s poročilom občinske volilne komisije o izidu volitev za člane Občinskega sveta in izidu volitev za župana Občine Žetale, ki ju je predstavila tajnica občinske volilne komisije Simona Bauman. V nadaljevanju so sprejeli Sklep o imenovanju Komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Seznanili so se z navedenimi poročili. Občinski svet Občine Žetale za mandatno obdobje 2022–2026 sestavlja sedem svetnikov: 1. Franc Vogrinc, 2. Matjaž Kopše, 3. Anton Furman (SDS), 4. Ema Vogrinc, 5. Nejc Sakelšek, 6. Janez Vodušek, 7. Franc Cep (SDS). Občinski svet Občine Žetale se je seznanil s Poročilom o izvolitvi župana Občine Žetale in sprejel sklep o izvolitvi župana Občine Žetale. Župan Anton Butolen je zbranim namenil nekaj misli zahvale in čestital vsem ponovno izvoljenim svetnikom. Izrazil je željo po nadaljnjem dobrem sodelovanju pri razvoju občine. Občinski svet Občine Žetale je ob koncu sprejel še Sklep o imenovanju Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in sicer v naslednji sestavi: 1. Franc Vogrinc, predsednik 2. Janez Vodušek, član 3. Anton Furman, član S to točko je bila zaključena 1. konstitutivna seja novega Občinskega sveta, ki je tako tudi uradno začel 4-letno mandatno obdobje. Novoizvoljeni svetniki so nadaljevali z delom na naslednji redni seji, drugi, ki je bila sklicana 12. decembra 2022. Dnevni red te seje je bil sestavljen iz predlogov za imenovanje in potrjevanje članov delovnih teles Občinskega sveta, kar je za nadaljevanje dela tega sveta nujno. Soglasno so bili potrjeni člani in predsedniki delovnih teles, in sicer v naslednji sestavi: Odbor za družbene dejavnosti: 1. Matjaž Kopše, predsednik 2. Nejc Sakelšek, član 3. Ema Vogrinc, članica 4. Franc Kidrič, član 5. Simona Vogrinc, članica Odbor za infrastrukturo in gospodarstvo: 1. Janez Vodušek, predsednik 2. Matjaž Kopše, član 3. Franc Vogrinc, član 4. Anton Furman, član 5. Franc Cep, član Odbor za zaščito in reševanje: 1. Nejc Sakelšek, predsednik 2. 3. 4. 5. Franc Vogrinc, član Janez Vodušek, član Janez Vogrinc, član Roman Gajser, član Vaški odbor Čermožiše: 1. Janez Vodušek, predsednik 2. Janez Vogrinc, član 3. Stanko Skledar (starejši), član 4. Vesna Jarc Kodrič, članica 5. Ingrid Fišer, članica Vaški odbor Dobrina: 1. Anton Furman, predsednik 2. Ivan Kodrič, član 3. Jožef Butolen (ml.), član 4. Vinko Kodrič, član 5. Janez Polajžar, član Vaški odbor Nadole: 1. Franc Vogrinc, predsednik 2. Janez Potočnik, član 3. Leopold Prevolšek, član 4. Roman Železnik, član 5. Jožef Širec, član Vaški odbor Žetale: 1. Matjaž Kopše, predsednik 2. Ema Vogrinc, članica 3. Anton Gajšek, član 4. Darja Žerak, članica 5. Milko Vek, član Vaški odbor Kočice: 1. Franc Cep, predsednik 2. Denis Železnik, član 3. Martin Korez, član 4. Franc Gajšek, član 5. Tadej Kamenšek, član Uredniški odbor: 1. Marija Krušič, predsednica 2. Anton Butolen, član 3. Marija Skok, članica 4. Franc Pulko, član 5. Jože Krivec, član Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: 1. Jožef Vogrinc, predsednik 2. Dejan Vek, član 3. Franc Gajšek, član 4. Jožica Prevolšek, članica (predstavnica OŠ Žetale) 5. Damjan Bračič, član (predstavnik PP Podlehnik) Nadzorni odbor Občine Žetale: 1. Aleš Frlež, član 2. Simona Krčar, članica 3. Dušan Kodrič, član Sledila je tretja redna seja Občinskega sveta v mesecu decembru v okviru novega mandata, in sicer 21. decembra 2022. Na tej seji je bila pod prvo vsebinsko točko predlagana obravnava Rebalansa III za proračun za leto 2022, ki je bil sprejet na 14. redni seji 22. 12. 2021, saj je bilo treba uskladiti določene spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna. Župan je podal pojasnilo k pripravljenemu Žetalske novice 7 dokumentu; Prihodki v Rebalansu III za leto 2022 so načrtovani v višini 1.860.368 €. Nekateri davčni in nedavčni prihodki so se glede na realizacijo povišali, in sicer davek od premoženja od stavb, NUSZ, davek na promet nepremičnin, davek na dobiček od iger na srečo. Na drugi strani pa so se zmanjšali nedavčni prihodki kot so prispevki občanov za tekoče in investicijske odhodke ter transferni prihodki iz državnega proračuna za tekočo in investicijsko porabo. Odhodki v Rebalansu III za leto 2022 so načrtovani v višini 1.819.536 €. Povečanje odhodkov se odraža predvsem pri izdatkih za blago in storitve (pisarniški material, gostinske storitve ob občinskem prazniku, poštne storitve, stroški prevoza, tekoče vzdrževanje cest, strokovno izobraževanje zaposlenih) ter v transferih posameznikom in gospodinjstvom (regresiranje prevozov v šolo, priznanja in nagrade). Zmanjšanje odhodkov pa se izkazuje predvsem pri investicijskem transferju neprofitnim organizacijam (PGD Žetale: zmanjšanje za znesek pridobljenih sredstev društva iz razpisa za sofinanciranje gasilske in reševalne opreme v letih 2021 in 2022). Predlagani rebalans so soglasno potrdili vsi svetniki. Občinski svet Občine Žetale je pod naslednjo točko dnevnega reda sprejel Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Enoti vrtec Žetale v naslednji višini: — prvo starostno obdobje – starostno homogen oddelek: 606,55 €/mesec, — prvo in drugo starostno obdobje – starostno kombiniran oddelek: 565,60 €/mesec, — drugo starostno obdobje – starostno heterogen oddelek: 496,29 €/mesec. Obrazložitev k navedeni podražitvi cen je pojasnila ravnateljica dr. Silvestra Klemenčič; povedala je, da obstoječe cene več ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov, istočasno pa je vlada potrdila višje plače zaposlenim. Prav tako se morajo upoštevati napredovanja, zelo so se povišali stroški materiala. Vse našteto povzroča razliko v ceni. V mesecu septembru 2022 se je en oddelek zmanjšal za pol, tako delujeta samo 2,5 oddelka, v mesecu januarju oziroma februarju 2023 pa so zopet predvideni trije oddelki. Da bi bili rentabilni, je nujno povišanje cen posameznih oddelkov, je pojasnila ga. ravnateljica. Nato je bil obravnavan predlog CSD Spodnje Podravje za potrditev cen storitve pomoči na domu. Cena je izračunana v skladu z metodologijo za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev. Svetniki so bili soglasni, da tako kot do sedaj razliko do polne cene storitve subvencionira Občina Žetale iz sredstev občinskega proračuna, in sicer v višini 70 %. Občinski svet občine Žetale je tako soglašal, da znaša ekonomska cena storitve pomoči na domu: — ob delavnikih 23,88 € na uro, — v nedeljo 30,44 € na uro, — na praznik 32,08 € na uro. Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša: — ob delavnikih 7,16 € na uro, — v nedeljo 9,16 € na uro, — na praznik 9,62 € na uro. Svetniki so se na tej seji seznanili tudi s predlogom o povišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj je bila že kar nekaj let nespremenjena. Predvsem v zadnjem letu pa so življenjski stroški narasli za 10 %, kar izkazujejo statistični podatki urada RS, ki nas v skladu s sprejetim Odlokom o NUSZ za Občino Žetale, silijo v povišanje. Svetniki so bili zadovoljni s pojasnilom direktorice občinske uprave Simone Bauman in soglasno potrdili vrednosti točke za odmero 8 Žetalske novice nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023, ki znaša 0,0033 €. Pod zadnjo vsebinsko točko dnevnega reda 3. redne seje pa so svetniki potrdili seznam odsekov, na katerih se naj izvaja zimska služba (pluženje in posipavanje). Predložen jim je bil obstoječ seznam odsekov cest, ki ga občinska uprava vsako leto dopolni in popravi v smislu novih vlog in pobud občanov za izvajanje zimske službe na teh cestah. To so ceste, ki niso zajete v program izvajanja zimske službe, vendar služijo kot dostop do bivališč našim občanom, zato jim v zimskih razmerah na tak način zagotavljamo prevoznost teh cest in nemoten dostop do doma. Pri izvajanju zimske službe mora izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo upoštevati prioritetni vrstni red izvajanja službe. Nadaljevale so se seje v letu 2023. Najprej so svetniki 27. februarja 2023 zasedali na 4. redni seji, ki je obsegala kar nekaj pomembnih obravnav. Med drugim sta bila na dnevni red uvrščena elaborata o določitvi cen storitev GJS za komunalne odpadke in vodo. Oba dokumenta sta zaradi povišanja cen elektrike, goriv in ostalega materiala izkazovala potrebo po povišanju. Obrazložitev obeh sta posredovala predstavnika podjetij izvajalcev. Svetniki so poslušali pojasnila. se vključili v razpravo in si na koncu bili enotni, da so predlogi pripravljeni v skladu z metodologijo za izračun cen navedenim storitvam, in tako potrdili predlagane cene, ki se začnejo uporabljati 1. marca 2023.Tako bo v naslednjem mesecu položnica za plačilo vode višja za 27,81 %, položnica za odvoz odpadkov za mešane komunalne odpadke okrog 20 %, za biološke odpadke pa 40 %. Istočasno je bil na seji pod naslednjo točko dnevnega reda potrjen Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2023. Sprejeli so tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, ki je predvsem potreben zaradi uskladitve delovanja zavoda s predlogom zavoda za poenostavitev postopka za usklajevanje notranje organizacije v primeru pridobitve dodatnih programov ter določil zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako je odlok usklajen z zakonodajo, ki jo je treba upoštevati pri delovanju zavoda. Pod naslednjo točko je bil obravnavan Rebalans I za leto 2023. Občinski svet Občine Žetale je Odlok o proračunu Občine Žetale za leto 2023 sprejel na 14. redni seji 22. 12. 2021. Glede na to, da je bil proračun za leto 2023 sprejet v decembru 2021 skupaj z proračunom za leto 2022 in so v tem obdobju nastale določene spremembe, sprejete tako s strani vlade kot posledica razmer v državi in v svetu, je občinska uprava pripravila Rebalans I proračuna za leto 2023. Vlada RS je potrdila višino povprečnine za leti 2023 in 2024 v znesku 700 € (prej 647 € za leto 2023). Z višjo povprečnino se dviguje izračun primerne porabe (odstopljen vir dohodnine) in sredstva za uravnoteženje razvitosti občin. Sredstva iz naslova finančne izravnave za leti 2023 in 2024 iz državnega proračuna niso predvidena. Rebalans 1 za leto 2023 je pripravljen na osnovi znane realizacije v letu 2022 in višjih stroškov na več področjih (energenti, materialni stroški, plače, obrestne mere.). Z rebalansom za 2023 se usklajujejo določene spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani proračuna. Prihodki se povečujejo iz 1.758.308 € na 1.979.743 €, prav tako se povečujejo odhodki iz 1.638.527 € na 1.921.854 €, je pojasnil župan Anton Butolen, svetniki so se strinjali z njegovo razlago in rebalans soglasno potrdili. V nadaljevanju so se svetniki seznanili z vsebinami letnih programov za kulturo in šport. To so programi, ki jih vsako leto potrjujejo, saj se vedno nekaj sredstev iz občinskega proračuna nameni tudi za ta namen. Pred tem pa so potrdili tudi Lokalni program za kulturo 2023–2026, saj je prejšnji potekel. Občina Žetale zagotavlja za leto 2023 za kulturne dejavnosti, torej za kulturne programe in kulturne projekte kulturnih društev in skupin, sredstva iz proračuna v višini 5.100 €. Sredstva se delijo na osnovi javnega razpisa v skladu z zakonodajo in Pravilnikom o sofinanciranju programov društev na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žetale. Iz sredstev občinskega proračuna se bodo v letu 2023 sofinancirale tudi dejavnosti naslednjim izvajalcem na področju kulture: — knjižničarska dejavnost – javni zavod Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, njena soustanoviteljica je Občina Žetale: 20.330 €, — izvajanje kulturnega programa JS RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Ptuj za področje ljubiteljske kulture: 310 €, Prav tako se v proračunu za leto 2023 zagotavlja proračunska sredstva, ki so namenjena izvajanju športnih programov v občini, skupaj v višini 5.500 € za namen športne rekreacije in športnih prireditev. Pod zadnjo vsebinsko točko 4. redne seje je bilo soglasno potrjeno Letno poročilo o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih, ki ga je pripravila LEA Podravje. Iz poročila je razvidno, da ima Občina Žetale občinskega energetskega upravljavca in da je vključena v lokalno energetsko agencijo. V letu 2022 je bila izvedena dejavnost za učinkovito rabo energije, za uporabo obnovljivih virov energije in za izboljšanje oskrbe z energijo, ki zajema proizvodnjo, prenos in distribucijo. — izvajanje programa kulture na Osnovni šoli Žetale: 650 €. Občinska uprava NA VARNOST DOMA POMISLITE, PREDEN SE ODPRAVITE OD DOMA Še preden se odpravimo od doma, pa četudi le za kratek čas, pomislimo na samozaščitna ravnanja, s katerimi lahko zmanjšamo priložnosti za kazniva dejanja in se izognemo neljubim dogodkom, kot so vlomi v stanovanja, hiše in vozila. Priložnost dela tatu in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir, tveganje za odkritje pa najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebno vabljiva so za vlomilce odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do sicer nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje. Svetujemo, da vedno, kadar se odpravite od doma, zaklenete vrata in zaprete okna. Ključev ne puščajte na »skrivnih mestih«, kot so poštni nabiralnik, posode za rože, pod predpražnikom in podobno. Poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo doma (na primer pustite prižgano luč ali televizijski sprejemnik in podobno). Ob daljši odsotnosti se s prijatelji ali sosedi dogovorite, da vam nekdo redno prazni poštni nabiralnik in dviguje rolete ter občasno prižge v stanovanju luč. Koristna je tudi vgradnja časovnega stikala za samodejno prižiganje luči, radijskega in televizijskega sprejemnika, ki prižge luči ali sprejemnik ob naključno izbranem času. tako, da opazujejo nepremičnine in navade njihovih stanovalcev ter izkoristijo čas, ko so ti zdoma. Občane zato prosimo, da nas obveščate o pojavu morebitnih sumljivih vozil in oseb, ki si morda ogledujejo hiše. Podatki o znamki in registrski tablici vozila ali opis sumljive osebe lahko bistveno pripomorejo k uspešni preiskavi morebitnega kaznivega dejanja. Vsakomur, ki bi postal žrtev vloma, policisti svetujemo, da nas o tem takoj obvesti na številko 113. Oškodovanci do prihoda policistov ne vstopajte v prostor, saj je storilec morda še vedno v objektu, uničile pa bi se tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Viri: www.policija.si Damjan Bračič vodja policijskega okoliša višji policist I Vlomilci se najraje »lotijo« slabo zaščitenih objektov, kjer pričakujejo, da bodo z najmanj truda in kar se da hitro prišli v notranjost in odnesli vrednejše predmete. Pri tem so še posebej pozorni na zunanje znake daljše odsotnosti stanovalcev. Takrat imajo dovolj časa za pripravo in izvedbo vloma. Izkušnje kažejo, da so manj verjetni vlomi v hiše, kjer so nameščene alarmne naprave in videonadzor, pomembno pa je tudi upoštevanje osnovnih samozaščitnih ukrepov. Ob odsotnosti od doma o tem ne puščajte sporočil, kar velja tudi za družbena omrežja, kjer radi objavljamo dopustniške fotografije. Če je le možno, se vzdržite objav o odsotnosti zdoma, kar bi morebitnim storilcem olajšalo »delo«. Svetujemo, da doma ne puščate večjih dragocenosti, na primer nakita in večjih vsot denarja. Če jih boste pustili doma, vrednejše stvari in denar shranite na varno mesto, za vsak primer pa nakit, umetnine in druge vrednejše predmete še prej fotografirajte. Pogosto obravnavamo tatvine gotovine in nakita, ki jih storilci še vedno najdejo na predvidljivih in lahko dostopnih mestih. Storilci se pogosto pripravijo na izvršitev kaznivega dejanja tudi Žetalske novice 9 PROBLEMATIKA OPUSTITVE POBIRANJA PASJIH IZTREBKOV NA JAVNIH POVRŠINAH Kmalu bomo dočakali vremensko otoplitev in sprehode po toplem spomladanskem soncu. Hkrati bomo prepogosto naleteli na nepobrane pasje iztrebke, ki so jih za svojimi hišnimi ljubljenčki pustili njihovi lastniki. Ne gre zgolj za posamezne kupčke pasjih iztrebkov, ki so skriti v grmovju, ampak so z njimi posejane zelenice, otroška in športna igrišča, sprehajalne steze in celo mestne ulice in trgi. Pogosto se jim je težko izogniti. V raziskovalni nalogi, povezani s pasjimi iztrebki, ki jo je pripravil Krištof Križanec leta 2015, je analiziral 48 vzorcev pasjih iztrebkov in ugotovil, da se v 27 vzorcih nahajajo jajčeca zajedavcev, kar predstavlja 56 % skupnega števila vzorcev. Od tega je bilo 22,22 % vzorcev okuženih z dvema vrstama parazitskih jajčec (vir: Raziskovalna naloga Krištof Križanec, 2015). Iz teh izsledkov je nedvoumno jasno, da se zaradi nepobranega pasjega iztrebka bolnega psa lahko okuži tudi zdrav pes, da ne govorimo o zdravi igri otrok na zelenicah, v parkih in otroških igriščih. Nadzori nad vodniki psov so stalnica in se izvajajo ob rednih obhodih, predvsem v poznih večernih in jutranjih urah. Pri delu so ugotovili, da ima večina vodnikov psov pri sebi vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov, vendar je vprašanje, ali bodo pasji iztrebek pobrali, če v bližini ne bo nadzornih organov ali drugih občanov. V prvih spomladanskih dneh bodo občinski redarji nadzor še poostrili in zaradi opustitve obveznosti vodnika ali lastnika psa zoper kršitelje ostreje ukrepali. Obveznost vodnikov psov, da morajo imeti pri sebi pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in iztrebke tudi pobirati, je določena v predpisih lokalne skupnosti, ki ureja javni red in mir na območju posamezne občine. Zakon o zaščiti živali v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. V tretjem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se prekršek posameznika, ki ravna v nasprotju s to odločbo, kaznuje z globo od 200 do 400 evrov. (foto: Krištof Križanec, 2015) Občinski redarji izvajajo naloge kot uniformirane osebe, zaradi njihove prepoznavnosti je težko ugotoviti kršitve puščanja pasjih iztrebkov. Robert Brkič vodja Medobčinskega redarstva SOU SP ONESNAŽENJE CEST Občinski redarji in občinski inšpektorji Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v spomladanskih mesecih, v obdobju intenzivnejših del na obdelovalnih površinah in povečanemu številu gradbenih in vzdrževalnih del, pogosteje nadziramo stanje občinskih cest in državnih cest v naselju, na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino, očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov 10 Žetalske novice to ne storijo in posledično na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto zaradi visoke vlažnosti zraka, hitro naredi spolzko in nevarno za ostale udeležence v cestnem prometu. V 6. členu Zakona o cestah (ZCes-2) so določene prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste. V prvi točki drugega odstavka 6. člena so določene prepovedi dejanj na cestnem zemljišču javne ceste (prejšnji izraz »cestni svet«), v drugi točki drugega odstavka 6. člena ZCes-2, pa so določene prepovedi onesnaženja cestišča javne ceste, ki določa: » Na cestišču javne ceste je prepovedano: — razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; — puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; — onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; — vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora; — razlivati tekočine.« Tretji odstavek 6. člena ZCes-2 določa, da mora voznik preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste,…..odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa, zaradi neupoštevanja navedenih določb je 500 evrov za posameznika in 2000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je potrebno onesnaženje čim prej odpraviti ter poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 2023 Nagovor župana Antona Butolna Lep in prisrčen pozdrav vsem, ki ste se zbrali, da počastimo slovenski kulturni praznik. Spet je čas, ko v ospredje medijske pozornosti in našega razmišljanja vsaj nekaj dni vstopa kultura. Kultura je izjemno zaznamovala našo zgodovino. V času, ko nismo imeli politične in ekonomske neodvisnosti ter je bila politična, ekonomska ali druga vladajoča elita v rokah drugih narodov, je bila kultura tista, ki nas je izoblikovala kot narod. Pravzaprav smo imeli izjemno srečo, da smo v dveh prelomnih obdobjih celotne Evrope imeli dva izjemna posameznika, ki sta nas s pomočjo knjige in poezije uvrstila na kulturni zemljevid Evrope in s tem vsega sveta. V obdobju reformacije je bil to Primož Trubar, v obdobju okrog leta 1848, ki ga imenujemo pomlad narodov, saj je to čas, ko so se po Evropi izoblikovali narodi, pa Prešerna. Prešernove pesmi niso bile samo pesmi, temveč so pomenile mnogo, mnogo več. Z njimi smo se uvrstili ob bok mnogo večjim in kulturno bolj bogatim narodom, doma pa so pesmi prebudile bogato kulturno ustvarjanje in imele izjemen pomen za oblikovanje narodne zavesti. Zato ni čudno, da se je v obdobju druge svetovne vojne, ko sta nacizem in fašizem ponovno želela izbrisati posamezne narode z evropskega zemljevida, Prešeren znova pojavil v središču pozornosti in skoraj 100 let po svoji smrti spet pomembno vplival na slovensko narodno zavest. Začeli smo praznovati Prešernov dan, ki so ga po vojni preimenovali v slovenski kulturni praznik. Tako so želeli poudariti širok spekter dejavnosti, ki jih dojemamo kot kulturno dejavnost. Posameznikom, ki so posebej zaznamovali kulturno dejavnost –bodisi tekom celotnega življenja ali v preteklem letu pa začeli podeljevati Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Letos sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela multidisciplinarna umetnica in akademski slikar, nagrade Prešernovega sklada pa pisatelj, skladatelj, pianist, akademski slikar, filmski režiser in arhitekturni studio. Kultura je bila v ospredju procesa osamosvojitve Slovenije. Tone Pavček je na Kongresnem trgu v Ljubljani 8. maja 1989 prebral Majniško deklaracijo. Številni kulturni ustvarjalci so v novi državi prejeli pomembne politične funkcije. Slovenski kulturni praznik je od leta 1991 postal dela prost dan. Glede na vsa zgodovinska dejstva so verjetno mnogi naivno pričakovali, da bo kultura v ospredju dogajanja v državi ves čas. Na žalost je realnost drugačna. V novem družbenoekonomskem sistemu, v katerem je vse podrejeno lastnini, kapitalu in dobičku mnogi pomembni, predvsem ekonomski stebri družbe menijo, da je kultura nepotrebna porabnica javnih sredstev in bi morala po tujih vzorih tudi sama ustvarjati dobiček. Pri tem pozabljajo, da je kultura majhnega naroda z nekaj več kot 2 milijona govorci v bistveno drugačnem položaju kot kultura nekaj sto milijonskih narodov. Treba se je zavedati, da je v našo kulturno ustvarjalnost potrebno vlagati javna sredstva in da kultura ni poraba, temveč naložba, ki nas duhovno bogati, izoblikuje in pripomore k splošni blaginji in napredku. Je naložba in ne poraba. Kulturni ekonomist dr. Andrej Srakar meni, da je kultura pri nas in tudi po vsej EU najdonosnejša dejavnost v vsem javnem sektorju, njeni multiplikatorji pa višji od multiplikatorjev v zdravstvu, šolstvu, znanosti, predvsem pa javni upravi in sociali. Seveda pa so sredstva na vseh ravneh omejena. Približno 1 % BDP vloži Slovenija v razvoj kulturnih dejavnosti. Mnogi menijo, da je to premalo, vendar podatki kažejo, da je Slovenija med tremi državami EU, ki relativno največ sredstev namenijo kulturi. Res pa je, da se število tistih, ki se želijo financirati iz javnih sredstev za kulturo, iz leta v leto povečuje, kar seveda pomeni, da sredstev zmanjkuje. Kdo je tisti, ki dobi preveč, in kdo premalo. Kdo jih sploh ne bi smel dobiti, je večna tema, kajti slovenska kultura je razdvojena že od Trubarja naprej. Že takrat so nekateri knjige tiskali, drugi so jih požigali … In ta razdvojenost je prisotna še danes. Če pa se vmeša še politika, je zmeda popolna. Kultura dialoga med drugače mislečimi pade pod vsak nivo. Že po tradiciji se vsako leto v tem času na kulturnem področju dogajajo stvari, ki mečejo temno senco na praznovanje. Letos sta seveda osrednji temi Muzej slovenske ustanovitve in ponovna podelitev Prešernove nagrade pesnici Svetlani Makarovič. Neokusne in politično motivirane debate mečejo slabo luč na razdvojeno stroko in vmešano politiko, škodijo pa tudi akterjem, predvsem pa tistim, ki bodo letos dobili zaslužena priznanja, pa so povsem neopravičeno potisnjeni v ozadje. Vse to velja predvsem za uradno profesionalno politiko. Obstaja pa še druga veja kulture, ki je včasih prezrta in neupravičeno podcenjevana. To je kultura, ki rabi neprimerno manj sredstev, ker ljudje delajo prostovoljno in z veseljem za svojo dušo ter v veselje in zadovoljstvo tistih, ki jih spremljamo. Z gotovostjo lahko trdim, da je ljubiteljska kultura z razvojem lokalne samouprave doživela pravi preporod in upam, da bo tako ostalo. Tudi v naši občini ni drugače, zato mi dovolite, da v tem trenutku izrečem veliko in iskreno zahvalo vsem, ki se v občini trudite na kulturnem področju. Upam, da se bodo kadrovske zadeve čimprej uredile, da bo v vaše vrste vstopilo čim več novih članov. Še enkrat hvala in veliko volje in uspehov tudi v bodoče. Hvala za pozornost! Žetalske novice 11 ŽUPNIJA ŽETALE POSTNI ČAS 2023 Spontani pogovori, srečanja, doživetja ostanejo v spominu kot lepi dogodki. Ko stečejo, ne merimo časa in kar čudimo se, kaj vse lahko doživimo, spoznamo, sprejmemo … Tako smo v cerkvenem letu že kar močno zakorakali v postni čas, kjer se lahko dan za dnem odločamo še za temeljitejšo hojo za Kristusom. V soboto, 4. marca 2023, smo se na povabilo g. župnika Cirila zbrali v kaplaniji na postni duhovni obnovi župljani stoperške in žetalske župnije, z naslovom: »Ljubezen do križa«. Po katehezi je bila priložnost za sveto spoved, sledila je sveta maša, ki jo je g. župnik Ciril daroval za vse navzoče, njihove družine in obe celotni župniji. Z 18. marcem smo v katoliški cerkvi pričeli teden družine in tako smo lahko v nedeljo, 19. marca bili priče, kako je lepo, ko dve župniji sodelujeta kot ena družina. Bodoči žetalski birmanci so pred mašo vodili križev pot, v pripravi na birmo so nas obiskali stoperški pripravniki na birmo, ki so sodelovali pri sveti maši. Med sveto mašo nas je nagovorila sestra Štefka Klemen, po maši pa je sledilo majhno presenečenje ob materinskem dnevu, katerega so pripravili vero - učenci, katehetinja in g. župnik. Lep dogodek nas je isto nedeljo popoldne povezal, ko smo se zbrali pri križevem potu, od križa do kapele. Pot nas je vodila po Čermožišah ob soncu in vetru, razmišljanju, molitvi, klepetu in prijetnem druženju in ob dobrotah pridnih rok članic ŽPS-ja. Bog se je usmilil človeštva, zato je poslal na svet svojega sina, ki nas je odrešil s smrtjo na križu in vstajenjem. Sedaj je na skrivnosten način med nami in nam prinaša svoj mir. Kristusov mir in njegovo usmiljenje naj napolnjuje vaše življenje. Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike. S.G. AKTIVNOSTI V KULTURNEM DRUŠTVU ŽETALE V petek, 17. marca 2023 smo imeli v Kulturnem društvu Žetale občni zbor članov. Pregledali smo aktivnosti prejšnjega leta in potrdili načrt dela, ki ga želimo uresničiti v tem letu. posebna zahvala. Vztrajnost se je obrestovala in nagradila. Iz srca se zahvaljujemo Kristjanu Furmanu, ki je z novim letom prevzel nalogo zborovodje Moškega pevskega zbora KD. Minulo leto je bilo še vedno zelo zahtevno. Ob zdravstvenih omejitvah smo se vse leto ukvarjali s tem, kako zagotoviti zborovodji obeh zborov. Moški pevski zbor je vztrajal in organiziral vaje ter nastope v okviru zmožnosti znotraj zbora, za kar jim gre Ženski pevski zbor je še vedno brez zborovodje. Iščemo, sprašujemo in upamo, da nam bo uspelo. Da bomo spet pele pesmi pod vodstvom zborovodje, tako kot smo to počele vse od leta 2001 naprej. 12 Žetalske novice Dramska skupina se je uspešno predstavila na prednovoletni prireditvi. Avtorja besedila sta bila Toni in Silvo. Nazorno, kot uspeva le njima, sta nam prikazala delo v jesenskem času in dogodivščine v gozdu. Gozd je lep v vseh letnih časih. Posebno pa v jesenskem, ko privablja številne druge obiskovalce, da si pridejo nabrat sadove narave in še kaj. Pogovori z njimi so posebni, zanimivi, humoristični, včasih celo žaljivi. Še dobro, da imamo »trdo kožo« in da zmoremo ob zaključku dialoga gosta povabiti še na kozarček dobrega vina. Pesem in slovenska beseda sta naša kultura in oblika naše dejavnosti. Ob slovenskem kulturnem prazniku smo 6. marca 2023 skupaj z učenci in mentorji OŠ Žetale priredili proslavo v počastitev praznika. Prireditev je bila kar lepo obiskana, veseli smo, da je bilo tako. Prav tako pa bomo zelo veseli, če se nam pridružijo novi člani društva. Skupaj zmoremo več, več za ljubiteljsko kulturo. Kulturo, ki nas bogati. Prizadevamo si skupaj, da bomo naše znanje in sposobnosti povezali v uspešno delovanje v kraju, kjer živimo. Delovno predsedstvo Občnega zbora Kulturnega društva Žetale Marta Prevolšek DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽETALE PREJELO ZLATO PLAKETO ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE Osnovno šolo Žetale, z organizacijami in društvi v naši občini in sosednjimi prijateljskimi društvi. Osrednja prireditev v počastitev 30. obletnice delovanja Društva upokojencev Žetale bo v soboto, 11.novembra 2023 v večnamenski dvorani Žetale. 30. JUBILEJNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE UVOD Kot smo že napovedali v 82. številki Žetalskih novic je leto 2023 jubilejno leto, saj Društvo upokojencev Žetale praznuje 30. letnico svojega delovanja. V jubilejnem letu 2023 se na poseben način in s spoštovanjem spominjamo članov, ki so v preteklih desetletjih nesebično pomagali pri delovanju Društva upokojencev Žetale. Ustanovni občni zbor društva upokojencev se je zgodil 27. novembra 1993 v dvorani Žetale. Na tem občnem zboru so bili soglasno izvoljeni organi društva. Prva predsednica društva je postala Marija Žerak. Leta 1997 je društvo razvilo svoj društveni prapor. Ta je simbol društva, ki spremlja člane ob veselih in žalostnih trenutkih. Sedež društva je na naslovu Žetale 1, kjer imamo prostore za svoje delovanje. Društvo deluje v javnem interesu, vendar si mora ta status uradno šele pridobiti. V letih svojega delovanja je društvo izvedlo številne prireditve, izlete, srečanja in ostale aktivnosti, ki so doprinesli k prepoznavnost društva v žetalski občini in širšem okolju. Na tem mestu je treba poudariti dobro sodelovanje z Občino Žetale, Župnijo Žetale, V soboto, 18. marca 2023 je bil v večnamenski dvorani Žetale jubilejni 30. občni zbor Društva upokojencev Žetale. Občnega zbora se je udeležilo 61 članic in članov društva. Občnega zbora so se na povabilo Društva upokojencev Žetale udeležili številni gostje, in sicer: Anton Butolen, župan Občine Žetale; Ciril Čuš, duhovnik Župnije Žetale; Viktor Kokol, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj; Jožica Prevolšek, predstavnica Osnovne šole Žetale; Matej Horvat, predstavnik Prostovoljnega gasilskega društva Žetale; Miran Skok, predstavnik Kulturnega društva Žetale; Anton Frlež, predstavnik Športnega društva Rim; Kristina Horvat, predstavnica Društva podeželskih žena Žetale; Fanika Jus, predsednica DU Majšperk; Martina Horvat Voda, predsednica DU Podlehnik in Daniel Uran, predsednik DU Ptujska Gora. Uvodoma je predsednik DU Žetale Franc Horvat pozdravil vse prisotne in vabljene goste. Po sprejetem dnevnem redu je predsednik predlagal minuto molka v počastitev spomina na vse preminule člane DU Žetale. Po izvolitvi organov občnega zbora je vodenje zbora prevzel predsednik delovnega predsedstva Jože Krivec Osrednje točki dnevnega reda 30. jubilejnega občnega zbora DU Žetale so bile: poročila o delu DU Žetale za leto 2022, načrt Žetalske novice 13 dela DU Žetale za leto 2023 in finančni načrt DU Žetale za leto 2023. Poročilo o delu DU Žetale za leto 2022 je podal predsednik Franc Horvat, ki je poudaril, da je bil načrt dela DU Žetale v celoti realiziran. Razprave o podanih poročilih ni bilo. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Predsednik DU Žetale je predstavil predlog programa dela za leto 2023. Pri predstavitvi programa dela je predsednik posebej izpostavil praznovanje 30. obletnice Društva upokojencev Žetale, ki bo predvidoma na martinovo 11. novembra 2023 v večnamenski dvorani Žetale. V programu dela sta predvidena dva izleta DU Žetale v spomladanskem in jesenskem času. Tradicionalni prireditvi sta pustovanje in martinovanje. Pustovanje je že bilo izvedeno v mesecu februarju. Želja DU Žetale je, da bi se v letu 2023 ustanovila skupina ljudskih pevcev. Takšna skupina trenutno v naši občini ne obstaja. Tudi v letu 2023 bosta v društvu delovali keglaška in balinarska sekcija, ki vabita člane društva k sodelovanju. V letu 2023 se nadejamo dobrega sodelovanja z Občino Žetale, Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj, Župnijo Žetale, Osnovno šolo Žetale in organizacijami in društvi, ki delujejo v občini. Nadaljevali bomo sodelovanje s sosednjimi in ostalimi prijateljskimi društvi upokojencev. Prav tako v društvu željno pričakujemo izgradnjo medgeneracijskega centra na igrišču pri OŠ Žetale. Na predstavljen predlog programa dela ni bilo pripomb, zato je bil soglasno sprejet. V nadaljevanju občnega zbora so bile opravljene nadomestne volitve člana častnega razsodišča, ker je dosedanji član Stanko Jus umrl. Za novega člana časnega razsodišča je bil izvoljen Boris Male. Razgibana točka dnevnega reda je bila beseda gostov. Besedo je najprej prevzel Viktor Kokol, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj. Predsednik je spregovoril o prizadevanjih ZDUS za zvišanje pokojnin in ostalih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo življenja upokojencev. Zatem je Kokol izročil priznanje zveze tajniku Jožetu Krivcu. V nadaljevanju je še čestital Društvu upokojencev Žetale za opravljeno delo v preteklih 30 letih in društvu izročil zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Iskrene čestitke je društvu izrazil župan Občine Žetale Anton Butolen in med drugim povedal, da so se sredstva za delovanje DU Žetale v letu 2023 povečala za 200 evrov. Pozdravne besede so izrekli tudi ostali predstavniki društev in organizacij. Ob zaključku občnega zbora so bili razglašeni jubilanti, ki v letu 2023 praznujejo 75, 80 ali 90 let življenja. 75 let praznujejo Viktor Fakin, Štefka Jazbec, Boris Jazbec, Janez Letonja in Marija Pernek. 80 let praznujejo Marija Horvat, Jože Polajžer in Hilda Letonja, 90 let pa Nežika Kodrič in Berta Rosič. Vsem jubilantom iskrene čestitke z željo, da še dolgo delujejo v DU Žetale. Novi člani DU Žetale so postali Kristina in Janez Horvat, Anica in Jože Korez, Nada Mlakar, Minka Markež, Terezija Jus in Albina Žerak. Po končanem uradnem delu občnega zbora je sledila zakuska za vse prisotne in družabno srečanje. ODŠLI SO NA POT SPOMINA … Na jubilejnem 30. občnem zboru smo se spomnili vseh umrlih članov društva. Vse ohranjamo v lepem in trajnem spominu. V letu 2022 so nas za vedno zapustili: — Franc Peklič iz Dobrine, — Marija Korez iz Kočic, — Alojz Rosič iz Peker, — Eva Butolen iz Žetal. STANKO JUS 1963–2023 Marca 2023 nas je globoko prizadela žalostna vest, da je nenadoma na svojem domu v Dobrini umrl član Društva upokojencev Žetale Stanko JUS. Pokojni Stanko je bil aktiven član našega društva in dva mandata tudi član častnega razsodišča. Zmeraj je bil pripravljen pomagati pri organizacij prireditev, srečanj in izletov Društva upokojencev Žetale. Bolj kot z besedami je svoje poslanstvo na društvenem področju uresničeval z dejanji. To je počel tako v Društvu upokojencev Žetale kot v Prostovoljnem gasilskem društvu Žetale, kjer je bil dolgoletni član. Starejšim občanom ostaja v spominu njegov neprecenljiv osebni prispevek pri odpravi posledic naravne nesreče, ki je 3. julija 1989 prizadela Haloze. Takrat je njegovo matično podjetje Cinkarna Celje postavilo Stanka na razpolago takratni Krajevni skupnosti Žetale, da je vodstvu krajevne skupnosti pomagal pri delu na terenu. Stanko je začrtane naloge opravil več kot odlično. Nadvse 14 Žetalske novice rad je imel domači kraj. Rad je zahajal v planine, kjer si je nabral moči za vsakdanje življenje. Kruta usoda ga je vzela mnogo prezgodaj, v času, ko bi ga potrebovala njegova družina in širša družbena skupnost. Naj bo ta skromen zapis iskrena zahvala za vse, kar je dobrega storil v svojem življenju. PUSTOVANJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE 18.2.2023 Na pustni petek, 18. februarja 2023 je Društvo upokojencev Žetale organiziralo tradicionalno prireditev pustovanje. Prireditev je bila namenjana sproščenemu druženju v norčavem pustnem času, ko lahko snamemo vsakdanje maske in si nadenemo nove lepše ali bolj grde. Pustovanje se je odvilo na našem tradicionalnem prizorišču v večnamenski dvorani Žetale. Pustovanja se je udeležilo 49 članov društva. Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik Društva upokojencev Žetale g. Franc Branko Horvat. Posebej je pozdravil tiste prisotne, ki so zbrali pogum in se maskirali ter s tem popestrili prireditev. Zatem je sledilo pustno kosilo, na katerem ni manjkalo pustnih krofov. Po kosilu je sledilo pustno rajanje pod vodstvom našega godca Jožeta Koresa, ki je s svojo frajtonarico razveseljeval prisotne do poznih večernih ur. Prireditev so popestrili Žetalski krampusi pod vodstvom Mihaela Kosa iz Čermožiš. Mihael Kos je izdelovalec mask krampusov, ki povsod, kjer se pojavijo, vzbudijo strah in občudovanje. Ko je ura na zvoniku farne cerkve Sv. Mihaela odbila 22. uro, smo se člani Društva upokojencev Žetale po osmih urah prijetnega druženja dogovorili, da se čez leto dni ponovno srečamo na podobni prireditvi. Jože KRIVEC CVETOČA POMLAD Za društvo podeželskih žena naše občine mi je prijetno pisati o tem, kar se je v eni triadi zgodilo; kaj zanimivega pa je minilo od konca decembra do velikonočnih praznikov, preberemo v tej številki Ž. N. Sveti Valentin, ki ima ključe od korenin, je že mimo, je tudi dan ljubezni; na koledarju je zaznamovan 12. marec kot GREGORJEV dan: »Na gregorjevo, otec, še veš, se ptički ženili so, tam v šolski mejici gnezdili so!« Ta dan je že blizu koledarski pomladi, ki briše svoje dni od 20. marca, in je pomladni ekvinokcij, dnevi bodo daljši, svetlobe obilo. Kaj pa delo naših članic: seme za slastno solato že razvija svoje kalčke, krompir se razvija v dobro pognojeni zemlji, pšenica razvija svoje bilke na širnih njivah. Po stari navadi so stanovanja pred veliko nočjo v pravi čistoči. Sladice so pečene, šunka kuhana, pisank dovolj, hren se tudi ponuja v svoji ostrini, oblikovan je šopek pomladnih cvetic, sliši se pokanje iz možnarjev, tako je napočil VELIKONOČNI ČAS. Bernarda ima dovolj znanja in izkušenj za vodenje in je sprejela vodenje društva samo zato, da ne bi društvo prenehalo z delovanjem, čeprav ima tudi ona dovolj obveznosti na kmetiji, pomagala bo podpredsednici društva ge. Darinki Bukšek, da bo lahko pridobila dovolj izkušenj v tem dveletnem mandatu in postala predsednica. Nova predsednica društva ga. Bernarda se je zahvalila dosedanji predsednici ge. Darinki Kodrič za vzorno, natančno in uspešno delo. Ga. Darinka je sprejela od članic društva simbolno darilo in zaželela novemu vodstvu obilo uspešnega dela v društvu. Članice našega društva so aktivne na vseh področjih, mnogo okusnih sladic so prinesle na občni zbor, ki se je odvil 4. marca 2023 v večnamenski dvorani v Žetalah. Po tradiciji je potekal občni zbor tekoče in z jasno besedo delovne predsednice Metke Butolen ter članov zbora. Poročila smo soglasno potrdili in se ustavili pri točki Razrešitev dosedanje predsednice in potrditev nove predsednice. Dosedanja predsednica društva ga. Darinka Kodrič je podala odstopno izjavo o prezaposlenosti, vodenju gospodinjstva, vodenju turistične kmetije in trenutnem slabšem zdravstvenem stanju, kar smo članice sprejele kot prenehanje odgovorne funkcije društva in soglasno sprejele njen odstop. Delo in obveznosti društva je sprejela ga. Bernarda Kolar, ki je bila predsednica našega društva pred osmimi leti. Potrjena ga. Delovno predsedstvo Občnega zbora Društva podeželskih žena Žetale Žetalske novice 15 Ostali so nam lepi spomini na sobotni sprehod po Rogatcu, o doživetjih smo vas seznanili v prejšnji številki Ž. N. V knjigi spominov lahko preberemo decembrsko večerno doživetje pri ge. Darinki na njeni turistični kmetiji. Lepo število članic je v prešernem vzdušju sedelo pri bogato obloženi mizi z narezki, z okusnim pecivom in rujno vinsko kapljico. Enako razpoloženje se je odvijalo v gostišči Pri ribniku ob materinskem dnevu ob dobrem kosilu, ob Tvojem darilu – vsaki članici en lep cvet in sočno pecivo in ob zaključku Tvoje besede: »V osmih letih druženja z vami sem doživela mnogo lepega, prepotovala sem z vami lep del Slovenije, se nasmejala in bila sem in sem še vesela, da ste bile zadovoljne z mojo organizacijo in načinoma vodenja društva – hvala vam za razumevanje.« Tudi jaz, oblikovalka besedil za Ž. N, sem vesela, da sem bila lahko s Teboj osem uspešnih let, cenim Tvojo odločnost in doslednost pri vodenju društva, vem, da si s svojo prijateljsko in prepoznavno posrednostjo pridobila mnogo sredstev in nas večkrat pogostila. Zato v imenu vseh iskrena hvala, da smo bili s teboj teh osem let, naj se ti ta leta vsaj potrojijo v druženju v društvu podeželskih žena naše občine. Ostani zdrava, uspešna in srečna. ZA DRUŠTVO M. K. QUO VADIS? (DRUŠTVENO DELOVANJE) »Quo vadis, Domine?« ali v prevodu »Gospod, kam odhajaš?« je znano delo baročnega slikarja, na kateri je upodobljen trenutek Petrovega bega iz Rima ter Kristusov odločen korak proti mestu. Kljub svoji znani usodi se Kristus odloči za pravo pot. Pogosto smo tudi sami seznanjeni s posledicami lastnih odločitev. Sistemska naravnanost in ekonomska ureditev sveta pa nas vse bolj silita k tehtanju ali se nam te splačajo ali ne? Postati gasilec, ostati gasilec? Porabiti dopust za oddih z družino ali ga nameniti izobraževanju na Igu, morda Sežani? V miru pojesti nedeljsko kosilo, se odpraviti na več urno intervencijo? Prenašati znanje na svoje otroke ali čas namenjati tudi vzgoji mladih gasilk in gasilcev? Izpolnjevati dolgočasne formularje? Morda bolj prija ogled ljube športne oddaje ali serije? Voditi stotine računov in hkrati odgovarjati za transparentnost in profesionalnost? Nameniti 3695 ur za gasilsko delo in dodatnih 800 za intervencije (povzeto po poročilu preteklega leta, podano iz strani bivšega predsednika na rednem občnem zboru)? Navsezadnje pisati ta članek ali ne? Če si dovolim osebno odgovoriti na prvotno vprašanje: splača se. Splača se zaradi stiska roke, zahvale in pohvale, zaradi nasmejanih obrazov, tudi žalostnih, a hvaležnih. 16 Žetalske novice Splača se nam že skoraj 70 let. Odkar se je leta 1953 nekaj občanov z osnovno opremo odločilo pomagati sovaščanom in ustanoviti gasilsko društvo. Postopne odločitve so privedle do prve motorne brizgalne, začela se je izgradnja gasilskega doma. Kadrovski stiski in konfliktom navkljub so v naslednjih letih nabavili prvo vozilo, za tem še eno in še eno. Članstvo, gasilski dom in operativna pripravljenost so zrastli. Društvo se je moderniziralo. Zasluge pripisujemo vsem članom, posebej tistim najbolj angažiranim, ki so bili deležni največjih naporov. Čedalje bolj nas pesti čas nestabilnosti, čas kriz, hitrih premikov in velikih sprememb. Kam torej gremo? Naši cilji, kljub novemu izvoljenemu vodstvu, izvorno ostajajo enaki. Delo osredotočamo na opravljanje operativnih nalog gasilstva v skladu s sistematizacijo del, predpisi ter pravili gasilske stroke. Ustrezno pripravljenost zagotavljamo z rednimi usposabljanji članov, operativnimi vajami ter nenazadnje ob nesrečah. Z aktivnim ozaveščanjem laične javnosti želimo vzpostaviti visok nivo preventive. Pridobljena znanja skušamo deliti med sabo ter jih prenesti na najmlajše. ČISTO PRAVI GASILEC. (MLADINA) Otvoritev 55. svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju je pospremila priredba nekoliko pozabljene slovenske pesmi Oj, Triglav, moj dom. Aranžma, ki so ga izvedli pod taktirko skupine Laibach, je najbrž v vsakem Slovencu vzbudil kanček domoljubja, tistega zdravega, z zavedanjem o mogočnosti in lepotah, ki nam jih dežela nudi. Z dvignjenimi kocinami in ponosnim srcem se ob ponovnem poslušanju z grenkim priokusom, sprašujem: zakaj? Zakaj te lepote ne ohranjamo? Zakaj je potrebno metati smeti, izvajati stihijsko pozidavo, skratka iznakaziti naravo? Bodimo domoljubi, ampak do narave. Bežen pomislek me ob vrstici »tujina smehljaje kazala mi kras« vrne k lanskemu požaru na Krasu. Območje je zaradi malomarnosti (lahko tudi namernega vpliva) postalo nerazpoznavno. Idilične kraške vasi so zamenjale distopične podobe iz filmov. Ponovno: zakaj? Najbrž smo spet pri odgovornosti in z njo povezanimi posledicami. Naši najmlajši z odločnimi koraki stopajo na pot gasilstva. Ob tem jih vestno spremljajo naše mentorice in mentorji ter starši, ki vanje polagajo upe in trud. V društvu želimo mladinke in mladince, pionirke in pionirje predvsem preko tekmovalne plati seznaniti z delom v gasilstvu. V dokaz, da se gasilstva lotevajo resno, so letos prvič izvedli redni občni zbor. Otvoritvi in pozdravu navzočih je sledila izvolitev organov občnega zbora, podajanje poročila o delovanju v preteklem letu, sprejem novih članov, pozdravili so jih tudi gostje. Na tekmovalnem področju z več ekipami dosegajo zavidljive rezultate, z izkušnjami iz tekmovanj pa nadgrajujejo svoje operativno znanje. Želimo si in upamo, da bodo naši pionirji prerasli v mladince in iz mladincev nadaljevali pot v pripravnike in gasilce. Trudimo se, da njihove pravljice iz prividov zrcalimo v stvarnost, junake želimo oživeti. V ta namen gasilstvo predstavljamo v luči tovarištva, pomoči in dobrih dejanj. Ne pa v luči večno spremljajočih stereotipov. OJ, TRIGLAV, MOJ DOM, KAKO SI KRASAN! (PREVENTIVA) Iz tega razloga prenašamo apel po previdnosti. Prihajajo toplejše vreme, spomladanska čiščenja, sčasoma tudi pikniki, ki jim v veliki meri botruje kurjenje v naravi. Prosimo vas, da ob morebitnem kurjenju poskrbite za urejeno in zavarovano kurišče. Obdajte ga z negorljivimi materiali in iz bližnje okolice izločite gorljive snovi. Posebno previdnost namenite sežiganju odpadkov in obdelovalnih površin ter travnikov. Skušajte se izogniti kurjenju, če pa se ga lotite, pomnite naslednje smernice: — Kurite le podnevi (med 8. in 18. uro) in ob stalnem nadzoru odrasle osebe (ognja ne puščajte samega). — Ob vetrovnem vremenu se ne poslužujte sežiganja. — Kraj sežiganja naj bo oddaljen vsaj 100 m od stanovanjskih in drugih stavb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od skupin dreves, grmovja, gozda. — Če nameravate kuriti v večjem obsegu, nas o dogodku obvestite ali obvestite center za obveščanje na številki 112. V primeru, da zagori, je pomembno, da ostanete mirni in zbrani. Če gre za manjši začetni požar, ki se je šele začel, ga poskušajte pogasiti. Pri gašenju pazite predvsem na lastno varnost. Gasite z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, veje, lopate, grablje, Žetalske novice 17 odeja, …). Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Ogenj mora povsem ugasniti. S smrekovimi ali drugimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj, ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne zadušite ognja. Sami gasite, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, takoj obvestite center za obveščanje na številko 112 in povejte: kdo kliče (ime in priimek sta dovolj), kje gori (pri opisu bodite čim bolj natančni, omenite morebitne težave pri dostopu, lahko navedete, kako se reče kraju po domače), kaj gori (gozd, trava, hiša), kakšen je obseg požara (kup trave, drevo, gozd, travnik) in ali so ogroženi ljudje, živali, objekti. Če je možno, informirajte tudi, kje boste počakali gasilce za nudenje dodatnih informacij, saj najbolje poznate domač teren, te informacije pa močno pripomorejo k učinkovitemu interveniranju. Požar se da lažje preprečiti kot pogasiti, zato skupaj delajmo na preventivi. Za PGD Žetale Jure Sakelšek LOV NA LISICE Nedelja, 12. marec je bil dan, ki so ga žetalski lovci namenili druženju s svojimi boljšimi polovicami. Jutro, ki je bilo skoraj brez oblačka, se je prevešalo v zgodnji nedeljski dopoldan. Pred lovskim domom v Žetalah se je zbirala vesela druščina. Namen je bil, da lovci zaključijo zimsko sezono lova, hkrati pa svoje žene, partnerke in ljubice počastijo ob njihovem prazniku. Začelo se je z res prijateljskim sprejemom vseh povabljenih. Gospodar lovskega doma Silvo in njegova Tatjana sta poskrbela za okrepčilo, preden smo se odpravili na lov. To ni bil običajen lov, 18 Žetalske novice ampak lov na lisice v spremstvu boljših polovic. Preden smo se odpravili na vnaprej določena stojišča, nam je napotke za varen lov, mirno roko in dober pogled podal gospodar lovišča Dolfi. Vsi smo se opremili z varovalnimi jopiči in se podali tja, kjer vlada tišina, govorijo lahko samo potok, ptice in veter. V prelepem objemu narave smo čakali na plen. Dolgo tišino je prekinil pok puške. Diana je bila naklonjena Ivanu, lisjak je padel in prvi pogon je bil zaključen. Sledil je zbor na vnaprej določenem mestu. Razvajanju ni bilo konca, saj so sledili slastna malica, dobra domača kapljica, klepet in priprava na drugi pogon. Ker nas je čas že priganjal, smo nadaljevali z lovom. Tokrat je Diana pustila vse v pričakovanju za naslednjič. Konec lova so naznanili poki pušk in vračanje gonjačev ter zveste goničke Tise. Polni lepih vtisov smo se vrnili k lovskemu domu. Sledil je pozdrav lovini in izrek lovski blagor uplenitelju lisjaka. Po vsem tem se je prava zabava šele začela. Na mizah v lovski dvorani so nas čakali slavnostni pogrinjki, vrtnice, slastno kosilo in nagovor starešine Andreja. Seveda vsemu, kar smo doživeli skozi dan, sledi zabaven del. Uplenitelj Ivan je, razpoložen kot že dolgo ne, raztegnil harmoniko, uspela nam je tonska vaja in v nadaljevanju se je že začelo pravo petje, ki ga ni bilo konca. Bilo je res luštno. Spoštovani lovci, hvala vam za prečudovit dan, pa če boste mogoče brali ta članek, ne pozabite na to vašo lepo navado. Za vse žene, partnerke in ljubice zapisala Milka Kopše POGOVOR Tokrat me je pot odnesla v Dobrino. Za pogovor sem se dogovorila s Krušičevo Martino. Za uvod v najin klepet se, prosim, sama predstavi. Martina: Sem preprosto in skromno dekle, ki ima rada sprehode v naravi. Sem delovna in večino časa nasmejana. Se spomniš obdobja pred vstopom v šolo? Si hodila v vrtec? Martina: Ne, v vrtec nisem hodila. V varstvo so naju z bratom vozili na Ptuj, k dedku in babici. To so bila čudovita, brezskrbna otroška leta. Na osnovno šolo imaš lepe spomine, kajne? Martina: V osnovno šolo sem hodila v Žetale. Naš razred je bil poseben, saj nas je bilo le šest, od četrtega razreda pa sedem. Učiteljica Marjana nas je vzela za svoje, bilo nam je zelo lepo. Dobro smo se razumeli. Učiteljico smo pogosto presenetili s kakšno rožico ali dramsko predstavo, ki smo si jo hitro izmislili. Osnovnošolska leta hitro minejo. Si se z lahkoto odločila za nadaljevanje šolanja? Martina: Precej težko sem se odločila, kam po osnovni šoli. Kolebala sem med veterinarskim programom na biotehniški šoli in gimnazijo. Odločila sem se za gimnazijo na Ptuju. V šolo sem se vozila z avtobusom, kar je bilo precej naporno, saj vožnja vzame čas, pa tudi učenja je bilo veliko. Vedela si, da boš študirala. Kam si se vpisala? Martina: Odločila sem se za študij kemijske tehnologije v Mariboru. Po treh letih sem diplomirala, nato pa sem se odločila za študij bioinformatike v Mariboru, saj me je ves čas zanimala »bio« smer. Po dveh letih sem magistrirala, nakar se je ponudila možnost za mesto mladega raziskovalca na medicinski fakulteti. Trenutno obiskujem drugi letnik doktorskega študija. Zdaj hodiš v službo in zraven študiraš, če prav razumem. Kako poteka tvoje delo v službi? Martina: V službo se vozim. Vsak dan poteka malo drugače, saj je delo precej raznoliko. Po navadi najprej berem strokovne članke, nato dobim biološke vzorce in iz njih izoliram biološki material. Ko je vzorcev dovolj, se v laboratoriju odločimo, katero analizo bomo izvedli. Delo večino časa poteka v skupini. Analize so različne, nekatere so končane v enem dnevu, za druge potrebuješ več dni. Vse podatke nato obdelujemo na računalniku. To se še učim. No, to bi pravzaprav rada počela tudi v prihodnosti. Članki so v angleščini in tudi mi jih pišemo v angleščini. Moram priznati, da je zahtevno sočasno pripravljati doktorat in delati, prednost pa je, da sta študij in delo med seboj povezana. Teče mi tudi delovna doba. Kako naprej? Kaj boš počela po študiju? Martina: Po končanem doktoratu je možnosti več. Lahko opravljaš delo na fakulteti, kjer začneš kot asistent, delaš lahko na projektih, v različnih podjetjih, … Govoriva le o delu. Imaš kaj prostega časa? Kaj rada počneš? Kaj te zanima? Martina: Rada imam športne avtomobile in motorje. In potovanja! Imam tudi svoj motor, za katerega mi, žal, primanjkuje časa. Upam pa, da bo tudi za to prišel čas! Moja najdaljša pot je bila zaenkrat do Kopra in nazaj. Uživam! Včasih preberem kakšno knjigo, rada imam take s psihološko tematiko, pogledam dober film, prav tako pa zelo rada grem na sprehod z »malim« sosedom. Martina: Veliko mi pomenijo zdravje, sreča in pozitivni ljudje. Ne maram pa vzvišenosti, materializma ter določene hrane. Pa še to; obožujem čokolado in pecivo. Si raziskovalka. Ali ti morda kak znanstvenik veliko pomeni, je zate nekaj posebnega? Martina: Ja, seveda. Dva sta. Watson in Crick, ki sta odkrila DNK, deoksiribonukleinsko kislino. To je zame res posebno odkritje, morda tudi zato, ker delam na tem področju. Kako se vidiš v prihodnosti? Martina: Velikih načrtov ne delam. Želim si, da bi ostala v teh vodah, kjer sem zdaj. Seveda si želim, da bi se osamosvojila, bila srečna in živela v miru. Drugo bo prineslo življenje. Vedno sem rekla, da bi rada imela magisterij, no, naneslo je, da delam doktorat … Kdo ve, kaj me še čaka! Kdo ve! Upam, da te čaka le dobro. Delovne vneme ti ne manjka. Naj te spremljata zdravje in sreča! Vse najboljše ti želim. Hvala za pogovor. Naštej nekaj stvari, ki ti veliko pomenijo in nekaj, ki jih ne maraš. M.S. Žetalske novice 19 PESTRO V POMLAD Prehod iz zime v pomlad je v Turističnem društvu Žetale zaznamovalo bolj resno in formalno sestankovanje na rednem občnem zboru, včlanitev v lokalno akcijsko skupino LAS Haloze 2023–2027, sicer pa bolj hudomušno in predvsem pestro dogajanje tako na področju predstavitve turistične ponudbe kraja, popotniških podvigov in kulturnega, pa tudi etnografskega udejstvovanja članov. ki ga je potrebno negovati in tudi nadgrajevati. Obiskovalci so bili najbolj navdušeni nad našo mladostniško zagnanostjo in iskrenim nastopom. Obilo je bilo povpraševanja po vikend oddihu v Halozah, pri čemer smo veseli, da bo skorajšnje odprtje novih nastanitvenih kapacitet v kraju pripomoglo k razvoju in dopolnitvi turistične ponudbe. Januarsko temo so razsvetlili avtorski šansoni člana društva in domačina Andreja Kosa v sodelovanju z Primožem Vidovičem, ki sta s hudomušno slikovitostjo pripovedovala o navadnih in nenavadnih ljudeh, se rogala našim napakam in modrovala o družbi, svetu in usodi. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika v februarju pa sta Nina Jazbec in Darjo Vuk, prav tako člana TD Žetale, v besedi, fotografiji in videu predstavila svojo 10-mesečno pot od Slovenije do Centralne Azije, ki sta jo prevozila s 30 let starim Landrover Defenderjem. Med pustnim časom je bilo pestro in aktivno tudi za Žetalske krampuse. Udeležili smo se številnih povabil na pustne povorke in dogodke, vrhunec pa je bil zagotovo mističen nočni spektakel na Ptuju, ki je privabil na tisoče obiskovalcev. Ker smo že dodobra prešli v pomladni čas, pa seveda srečujemo že prve pohodnike po naši PEP poti. Že aprila sta napovedana kar 2 avtobusa veselih pohodnikov, ki se bodo pri naših ponudnikih z veseljem okrepčali z dobro kapljico in mastnim jelenom. Mnoge manjše skupine pa naključno odkrivajo lepote Haloz. Turistično društvo Žetale je zastopalo barve svojega kraja in regije na 33. Sejmu turizma, kampinga in karavaninga Alpe-Adria, ki je potekal od 15. do 18. februarja 2023 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Osnovna tematika sejma je bil zelen in aktiven turizem, ki se sklada tudi s konceptom in vizijo strategije razvoja slovenskega turizma. Turistično ponudbo Kmetije Skok, Kmetije Furman in Vinogradništva Plajnšek smo odlično umestili v ta koncept in ponovno dokazali, da ima turizem v Žetalah potencial, 20 Žetalske novice TD tudi letos organizira tradicionalni pohod po pohodni ekološki poti, zato ob tej priložnosti slehernega bralca vabimo, da se nam 13. maja 2023 ob 9. uri zjutraj pridruži pri baru Dobrinček in jo skupaj mahnemo na pot. Želimo vam mirne velikonočne praznike in se veselimo prijetnega skupnega lokalnega udejstvovanja! BŠ in NJ za ŽN, Turistično društvo Žetale TUDI V NAŠI OBČINI RASTEJO VISOKA DREVESA V Tisovcu je bila 18. 10. 2021 posekana smreka višine 46,5 m in premera na panju 1 m x 1 m. Stara je bila okrog 120 let. Rastla je ob potoku, kjer ji ni manjkalo vode. Lesna masa je znašala 10 kubičnih metrov. Letošnje leto, natančneje 18. 2., smo morali 400 m stran posekali še višjo smreko. Žal so ji odpadle iglice, ker je njeno rast ustavil osmerozobi smrekov lubadar. Gozdni zdravnik – žolna je odstranjevala skorjo in jedla ličinke lubadarja, a žal neuspešno. Višina smreke, stare 130 let, je znašala kar 47,96 m, premer panja pa 99 cm. Uporabnega lesa je bilo 8,89 kubičnega metra. Izmeril jo je revirni gozdar Janko Vidovič. V naših gozdovih se občuti segrevanje ozračja, saj se število škodljivcev povečuje, posledično narašča tudi število bolezni dreves. Pazimo na gozdove in pametno gospodarimo z njimi, da jih bodo občudovali tudi naslednji rodovi. Upam, da še kdaj urežem kako podobno gozdno lepotico. Anton Gajšek KAJ SMO IN BOMO DELALI? Strojni krožek Žetalanec je, tako kot vsa lokalna društva, izvedel redni letni občni zbor. Ti so običajno namenjeni pregledu opravljenega dela v preteklem letu in načrtovanju aktivnosti v tekočem letu. Pri pregledu lanskoletnih aktivnosti smo ugotovili, da smo uspešno izpeljali vse zastavljene cilje in še kakšnega dodali. Predvsem smo ponosni na izvedbo spomladanskega Gozdarskega praznika, tradicionalnega pohoda in piknika iz Gorce k Sv. Duhu na Rodnem Vrhu in uspešno izpeljani tečaj ter izpit za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) sekač. Prepričani smo, da smo z organizacijo predstavitev strojev in strokovnih predavanj pomembno prispevali k izobraževanju in varnosti pri delu na kmetijah. Naštetih aktivnosti ne bi mogli izvesti brez aktivnih članov, drugih sodelujočih, sponzorjev in sredstev občine Žetale. Vsem se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek. Za leto 2023 smo pripravili obsežen načrt dela, ki zraven rednih aktivnosti zajema dve tradicionalni gozdarski tekmovanji, strokovne ekskurzije, tradicionalni pohod in piknik, demopredstavitve kmetijskih in gozdarskih strojev, strokovna predavanja in, če bo kandidatov dovolj, še organizacijo usposabljanja za NPK gozdar sekač in gozdar traktorist. Decembra lani nam je po treh letih premora delovno intenzivno leto končno uspelo zaključiti s prijetnim druženjem in plesom, kar želimo letos seveda ponoviti. Na vse naštete dejavnosti vas bomo povabili z obvestili skozi vse leto in upamo, da se jih boste lahko udeležili oziroma v njih aktivno sodelovali. Povabimo vas, da spremljate našo Facebook stran in kmalu še prenovljeno spletno stran, kjer bodo na voljo vse informacije o delovanju Strojnega krožka Žetalanec. Na koncu pa še povabilo: — V sredo, 27. aprila bomo izvedli tradicionalni Gozdarski praznik na poligonu Hojka. Nekaj dni pred dogodkom vas bomo obvestili o podrobnostih. — V soboto, 22. aprila se bomo odpravili na strokovno ekskurzijo z ogledom proizvodnje podjetja VITLI KRPAN d.o.o. in kmetije TERČIČ, ki se ukvarja z rejo prašičev in predelavo mesa. Obiskali bomo še ekološko kmetijo in ves dan degustirali dobrote s Kozjanskega. Naš načrt dela za leto 2023 je raznolik. Upamo, da bo vsak našel nekaj zase. Lepo vabljeni k sodelovanju. Petra P. Žetalske novice 21 DROBTINICE PREDSTAVA SLOVENSKA VICOTEKA V ŽETALAH V večnamenski dvorani Žetale je bila v sredo, 8. marca na sporedu predstava Slovenska vicoteka. Predstavo je organiziralo Kulturno društvo Žetale v sodelovanju s King Kong Teatrom iz Ljubljane. To je bila druga predstava te gledališke hiše v Žetalah. Verjetno mnogim ostaja v spominu predstava priljubljenega igralca Matjaža Javšnika z naslovom Striptiz pred tremi leti. Ideja pokojnega predsednika gospoda Silva Potočnika je bila, da bi v Žetalah organizirali gledališke predstave in koncerte profesionalnih izvajalcev, seveda v obsegu, kot ga dopušča oder večnamenske dvorane. Glasbeni večer sta izvajala mag. glasbe Andrej Kos in kantavtor Primož Vidovič, skupno sta prejela prvo nagrado na glasbenem nastopu v Novem Sadu. Sta dobitnika številnih domačih in mednarodnih priznanj. Mnogokje sta izvedla že glasbeni večer avtorskih šansonov in popevk. Vsebina njunih pesmi je modrovanje o družbi, svetu in usodi. Andrej igra na posebno harmoniko, z vokalom in kitaro pa spremlja Primož. V organizaciji Turističnega društva Žetale smo doživeli v družbi izvajalcev Andreja in Primoža prijeten glasbeni večer. Mnogo uspehov pri izvajanju raznovrstne glasbe na vajini življenjski in poklicni poti vama želimo zadovoljni poslušalci tega januarskega večera. V predstavi Slovenska vicoteka sta nastopila znana igralca Jože Čamernik in Janez Cankar, ki s pripovedovanjem znanih slovenskih vicev nikogar v dvorani nista pustila ravnodušnega. Večina se je vicem, ki se večinoma pripovedujejo po gostilnah in zaprtih družbah, nasmejala do solz. Slišali smo marsikaj, o čemer se ne znamo odkrito in brez zavor pogovarjati. Morda je bilo na trenutke besedilo grobo, vendar nikakor ne žaljivo. Dejstvo pa je, da se je v ozadju šal skrivala marsikatera resnica. Na koncu predstave se je predstavnik Kulturnega društva Žetale Jože Krivec igralcema zahvalil za odigrano predstavo, ki je bila polna gledališke prezence in izjemnega tempa, ki ga zmorejo le pravi mojstri odrskih desk. Jože KRIVEC GLASBENI VEČER PRI BEROVIH V KOČICAH 38 Na kmetiji, ki je lepo obdelana, živijo oče Ivan in mama Nada kot kmetovalca, en dijak in en študent. Spomladansko delo je opravljeno. Drevesa so lepo obrezana, veje so obrnjene k soncu, razvijajo bogate brstiče, in kmalu bo sadovnjak poln opojnega cvetja in vonja. Tudi jagode se pripravljajo na majsko obdaritev tistih, ki so ljubitelji teh rdečk. Seveda je bilo potrebno jagodam odstraniti suho listje, jih lepo namestiti za rastni razvoj, jih lepo pokriti. Kako lepo bo videti v maju to rdeče sadje. Polovico nasada so že pokrili, druga polovica pride na vrsto kmalu, to pa je zato, da ne bodo vse dozorele istočasno. Majski dnevi pri Berovih bodo zelo pestri. Svoje proizvode, to so jabolka in sokovi, razvažajo šolam, da učencem popestrijo malico. Vaši odjemalci vam želimo, da bi vreme ustrezalo rasti jablanam in jagodam in da bi bila letina obilna zdravega ter okusnega sadja. Lepo pozdravljeni, V uvodniku našega glasila je zapisano, da smo doživeli zanimiv in glasbeno bogat sobotni večer, 28. januarja 2023 ob 19. uri v večnamenski dvorani Žetale. 22 Žetalske novice za Ž. N. M. K. TURNIR V KARTANJU ŠNOPSA 18. februarja je Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja priredilo in izvedlo že 8. tradicionalni turnir v kartanju šnopsa. Udeleženci so lahko igrali posamično ali v dvojicah. Posamezno je 1. mesto zasedel Denis Železnik, 2. mesto Herman Kopše in 3. mesto Milan Zakelšek. V igri v dvojicah sta 1. mesto osvojila Igor Ilijaž in Franc Cep, 2. mesto je pripadlo Adolfu Kropflu in Antonu Kodriču, 3. mesto sta zasedla Milan Železnik in Herman Kopše, 4. mesto pa Bojan Male in Milan Zakelšek. Kartanje je potekalo v prijetnem vzdušju in ob dobri hrani ter pijači. Vsem tekmovalcem čestitamo, vabimo pa tudi vse ostale občane in občanke, ki se v turnirju še niste preizkusili, da se nam prihodnje leto pridružite. Za DHKP: Franc Cep PRIHAJAJOČ RAZPIS 17. 3. 2023 smo se po prejetem vabilu kot društvo zopet odpravili v Ljubljano na odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pogovor je tudi tokrat tekel o že znani problematiki. Ministrica gospa Irena Šinko pa je tokrat dejala, da bo junija 2023 v veljavo stopil razpis za nakup mehanizacije – novejši stroji za male hribovite kmetije. Olajšava bo znašala 90 %. Majhni kmetje se bodo lahko na razpise lažje prijavili, saj se bo rang površine kmetij zmanjšal. Zato občanom in občankam občine sporočamo, da naj bodo pozorni na razpis. Franc Cep SESTANEK Z MINISTRICO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO V začetku januarja je Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja v Ljubljani gostila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospa Irena Šinko. Pogovarjali smo se o problematikah, s katerimi se srečujejo majhni kmeti na hribovitih predelih, in o nakupu kmetijske mehanizacije, kosilnic ter ostalih strojev. Ker so bile majhne kmetije zaradi določenega ranga velikosti površine na razpisih neuspešne, je beseda tekla tudi o tem. Sestanek smo zaključili z besedami, da se poskuša urediti razpis, kjer bodo imele majhne kmetije večjo možnost za sredstva v višini do 60.000 evrov na hribovitih območjih. Franc Cep ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, očeta, dedija, brata in strica — Kolektivu Cinkarna Celje STANKA JUS — DU Žetale Iz srca se zahvaljujemo: — Pevcem za odpete žalostinke — Urgentni službi za hitro intervencijo — Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. — PGD Žetale za pomoč in izvedbo pogreba — Župniku Cirilu Čuš za zelo lepo opravljen cerkveni obred — Pogrebni službi Mir — Bivšim sodelavcem Cinkarne Celje Hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi! Žetalske novice 23 RDEČI KRIŽ ŽETALE Kako hitro se vrstijo letni časi. Še dober mesec nazaj smo uživali v pravi zimski idili, sedaj pa nas zjutraj prebujajo topli sončni žarki, ki so tudi naši spremljevalci skozi dan, ko z veseljem opravljamo spomladanska opravila na vrtovih, poljih in okrog domov. V tem času smo se članice OO RK Žetale srečevale ob ponedeljkovih dopoldnevih v naših prostorih. Pod spretnimi prsti udeleženk so iz volne prejice ob vrtenju kvačke nastajali unikatni izdelki. Nekatere smo samo opazovale in vadile začetne zanke, prave mojstrice so izdelovale čudovite namizne prte, prtičke, pa še čudovite vzorčke na pisankah. Spet druge so uživale ob ustvarjanju velikonočnih voščilnic. Ob sproščenem klepetu, druženju in prepletanju idej so nastajali izdelki, ki bodo popestrili darilca našim občanom v velikonočnem času. Več let že pripravljamo darila za naše najstarejše občane, bolne, osamljene. Nekateri živijo na domačijah s svojimi domačimi, nekateri v domovih upokojencev, nekateri v socialnovarstvenih zavodih. S klepetom ob izročitvi paketa jim sporočamo, da smo pogosto z mislimi pri njih, saj s svojim bivanjem pomembno bogatijo našo skupnost. Več let posebno pozornost OO RK Žetale namenja tudi našim občanom in občankam, ki so prestopili prag devetdesetih let življenja. Na začetku so bili to redki posamezniki, to koledarsko leto jih imamo na seznamu 15 (12 žensk, 3 moški). Obiščemo jih, z drobno pozornostjo in iskrenim stiskom roke jim zaželimo čim bolj trdno zdravje. Komur zdravje dopušča, deli ob prijetnem klepetu bogate življenjske preizkušnje in pestre življenjske zgodbe. Meseca novembra je praznovala gospa ŠTEFKA BUTOLEN iz Čermožiš, ki je zadnje mesece življenja preživljala v Domu upokojencev Ptuj, enota Kidričevo. Meseca decembra je praznoval 90 let življenja gospod JANEZ KIDRIČ iz Čermožiš. V letošnjem januarju so praznovale: Gospa ROZINA RODOŠEK, Žetale, 91 let, Gospa MARIJA HORVAT, Žetale, 93 let, Gospa MARIJA HORVAT, Dobrina, 92 let. 24 Žetalske novice Marija, Blažova Micka, se je našega obiska zelo razveselila. Obiskali smo jo najstarejši in najmlajši član naše organizacije in njena dolgoletna sovaščanka. Zaželeli smo ji trdnega zdravja in zadovoljstva med njenimi domačimi. Jakob je že na sestanku rekel: »Jaz bi rad šel na obisk h gospe Mariji. Ko me pot vodi skozi Dobrino, jo velikokrat vidim, ko dela na vrtu ali na njivi. Ko jo pozdravim, se veselo nasmehne in zelo prijazno vrne pozdrav. Njena pozitivna naravnanost je recept za dolgo in umirjeno življenje,« pa je ugotovil ob današnjem srečanju. Marijina pozitivna energija, dolgoletno petje v cerkvenem pevskem zboru in trdna vera so ji vedno znova dajali novo moč v času bolezni in ob težkih življenjskih preizkušnjah. Ko je sama, si krajša čas z gledanjem televizije, pogledom skozi okno, da vidi, kaj se dogaja v bližnji okolici. Rada si zapoje še kakšno pesem. Pozno popoldne, ko se vrnejo njeni domači, pa se hiša napolni z vsakodnevnimi opravili in z igrami pravnuka. Obljubila je, da bo starejše pesmi pela in pripovedovala, Maks pa jih bo zapisal. Ob slovesu smo si s trdnimi stiski rok obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. DEJAVNOSTI OO RK ŽETALE V BLIŽNJI PRIHODNOSTI: V mesecu aprilu bo krvodajalska akcija za OORK Žetale in Strojni krožek Žetalanec. Krvodajalska akcija bo v torek, 11. aprila 2023 na transfuzijskem oddelku bolnišnice Ptuj. Prisotnost je treba potrditi od 8. do 14. ure na telefonsko številko: 051 615 124. Vljudno vabimo zdrave občane med 18. in 65. letom, da častite pol litra te nenadomestljive življenjske tekočine za ljudi, ki to nujno potrebujejo. V soboto, 13. 5. 2023 bo med 8. in 9. uro odvzem krvi za laboratorijske preiskave v prostorih Rdečega križa Žetale. Cena kompletnih preiskav znaša 15 evrov. Vaš prispevek je 10 evrov, razliko do polne cene v višini 5 evrov bo poravnala Občinska organizacija RK Žetale. Izvid krvi boste lahko uporabili pri osebnem zdravniku, saj ga bodo opravili strokovni zdravstveni delavci laboratorija ZD Ptuj. Izvid vsebuje vse osnovne in biokemične preiskave krvi (sedimentacija, eritrociti, levkociti, trombociti, hemoglobin, sladkor v krvi, teste delovanja ledvic, jetrne teste, holesterol, trigliceride, …). Naj bodo velikonočni prazniki polni miru, zdravja in ljubezni. Preživite jih v krogu najbližjih. Vam želimo iz OO RDEČEGA KRIŽA ŽETALE Zraven osnovnega laboratorijskega pregleda lahko opravite še: — test ščitnice (TSH), vaš prispevek znaša 6 evrov, — test za prostatični specifičen antigen (PSA), vaš prispevek znaša 10 evrov. Izvide boste lahko še isti dan ob 15. uri dvignili na sedežu Občinske organizacije RK Žetale. NA OBISKU PRI ROZINI RODOŠEK MARIJI HORVAT V ŽETALAH V mesecu februarju sva predstavnici OO RK Žetale obiskali Marijo Horvat iz Žetal, ki je letos praznovala že 93. rojstni dan. Sprejela naju je nasmejana, vesela, v družbi vnuka Mirka in njegove Simone. Z njima preživlja jesen življenja. V mesecu februarju smo člani OORK Žetale obiskali gospo Rozino Rodošek, ki je 24. januarja praznovala enaindevetdeseti rojstni dan. Izročili smo ji skromno darilo OORK Žetale, ki ga je bila vesela. Gospa Rozina je že več kot leto v postelji, saj se zelo težko giba. Zaradi tega živi pri hčerki, ki skrbi zanjo. Vsakega obiska se razveseli, posebej pa obiska vnukinje in pravnuka. Poslovili smo se z željo, da ostane zdrava. Jože Polajžer Žetalske novice 25 MARIJI HORVAT V DOBRINI Po »obveznem« fotografiranju smo sedli k bogato obloženi mizi in pogovor je stekel kot namazan! Gospa Mimika je še čila, dobrega spomina, bistrih misli. Zelo rada pripoveduje o svojem polnem življenju, prepletenem z dobrimi in manj dobrimi dogodki. Vnuk Mirko je na obisku pripomnil, da bi lahko napisala knjigo. Zagotovo! In zelo zanimiva bi bila! Gospa Mimika še poskrbi zase, marsikaj postori po hiši. Skuha kosilo. Le zvrti se ji včasih in zato uporablja pripomoček, ki ji pomaga, da med gibanjem po stanovanju ne pade. Čas obiska je kar prehitro minil. Želimo ji, da ostane še naprej dobre volje, zdrava in zadovoljna. M. S. PRI KODRIČEVIH Da ta vetroven, a sončen dan lepo mineva, zavrtiš telefon in veselo govoriš z go. Marijo Kodrič tam na visokem pod Donačko goro. V Čermožišah 98 ali pri Bükovski Miciki – sredi lepih bukovih gozdov. Dogovorili sva se, da se osebno srečava v poletnem mesecu in da bova poklepetali ob pogledu na lepo zeleno naravo. Z možem Jožefom ali Pepijem sta se spoznala v mladih letih, od februarja letos sta že 63 let v zakonski zvezi. V zakonu so se jima rodili Avgust, Martina in Micika. Vsi so poročeni in so podarili Miciki in Pepeku 9 vnukov, Avgust in Vesna imata Klemna in Nikija, živijo v zgornjem delu hiše, kar je v veliko veselje Miciki in Pepeku, saj imata zavetje v mlajših ljudeh. Martina živi na kmetiji z možem Francem. Kraju pravijo Boriče, imata štiri otroke: Marjetka, Barbara in Monika so odšle od hiše. Na domačiji je ostal Martin. Družina se imenuje Gajšek. Micika živi na Gorenjskem, je bolj šibkega zdravja, z možem imata še sina in hčerko, sin Dani je izgubil življenje v prometni nesreči nedaleč od doma. Družini je ostala velika bolečina. Tako Kodričeva naštejeta 9 vnukov, razveseljujejo jo tudi pravnuki. Vsi iz družine Kodrič radi prihajajo na obisk, klepetajo in pišejo spomine vsakdanjih dni. Ob koncu tedna bo na obisku hčerka Micika z družino in to je najlepše doživetje za mamo Miciko in lep spomin na materinski dan. Micika in Pepek Kodrič živita v lepi hiši v Čermožišah 98 že od leta 1965. Leta 1964 sta s svojimi prihranki kupila to domačijo od Loškega Tončeka in Anice, ki sta takrat odšla na domačijo v Ložec ali v Nadole. Skoraj 60 let živita Micika in Pepi v posodobljeni hiši v spodnjem delu ali pritličju. Pepi je hodil v službo, že pri sedmih letih je služil pri Medgorskih, Micika je prišla izpod Donačke gore. Kot mladenič se je Pepi zaposlil v »gozdni«, kjer je delal 7 let, štiri leta je delal v Nemčiji, do upokojitve pa je bil priden delavec v Cinkarni Celje, kjer si je zaslužil pokojnino. Micika je vedno delala doma, obdelovala njive in travnike, saj so imeli pri hiši krave in svinje. Za koline sta poskrbela vsako leto, tudi 26 Žetalske novice letos bosta, če jima bo služilo še zdravje. Pepi rad vzame v roke palico in hodi naokoli, Micika pa hodi počasneje, oba čakata na operacijo, a čakalne vrste so dolge, Kodričeva sta potrpežljiva in mirno čakata na poseg. Živine nimata več. Ga. Micika redno kuha za oba preproste jedi, zelenjava zraste na vrtu in na njivi, imata še kokoši, ki znesejo jajca za vsakdanjo rabo. V stanovanju opravi Micika še vse sama, tudi prebere še rada kaj v Kmečkem glasu, ki je že dolgo njun časopisni prijatelj; tudi na TV-ekranu se najde včasih kaj zanimivega, včasih pa je boljše, če česa ne vidita ali slišita, kajti časi niso najugodnejši, sicer pa razkošja nista bila vajena, sta skromna in si želita le še zdravja. Vsak dan vzameta predpisane tablete, ki jima pomagajo vzdrževati življenje, ki ga rada živita na tej haloški zemlji, ki jo imata rada in sta vse življenje povezana z njo. Ga. Micika je povedala, da ima rada tudi rože, še vedno sta dve koriti polni cvetočih rož. Vstajata malo pred sedmo uro, pozajtrkujeta, nato jo Micika mahne v hlev, nahrani ovce in njihove mladičke, ki so ljubki in veselo poskakujejo po hlevu. To je pravo kmečko veselje. Mož Pepi se rad spominja nadolskega hribovja, saj se je rodil v Nadolah Lizi in Vencu Kodrič. Oba podoživljata čase otroških let, ko sta si morala služiti vsakdanji kruh pri tujih ljudeh. Ga. Micika je še dodala: »Rada se spominjam svoje sestre, ki šteje 96 let in z možem živi v Rogozi, v februarju sta slavila 74 let zakonskega življenja.« Micikino in Pepijevo življenje je polno lepih, včasih težjih zgodb, ki ga naj živita ta dva preprosta Haložana ali Bukovska tam pod Donačko goro. Hvala za zanimiv pogovor ga. Micika, naj Vaju spremlja zdravje in Vaše pozitivno razmišljanje še mnogo let. Lep pozdrav za Ž. N. M. KRUŠIČ DRUGE KULTURE NAS BOGATIJO V ponedeljek, 6. februarja, smo za učence od 6. do 9. razreda izvedli še zadnji kulturni dan v tem šolskem letu. Z obiskom na šoli nas je počastila bivša učenka Nina Jazbec, ki je s svojim partnerjem prepotovala že dobršen del našega planeta ter imela leta 2019 in 2020 priložnost za 299 dni zamenjati svoje bivališče z domom na štirih kolesih. Da nam države, ki jih je na poti, dolgi 28.000 km, raziskovala in spoznavala s predelanim terenskim vozilom, niso bile prevelika neznanka, smo prvi dve šolski uri iskali osnovne podatke o državah med Slovenijo in Kirgizijo, nato pa z velikim navdušenjem prisluhnili zanimivemu potopisnemu predavanju, ki je bilo podkrepljeno z izbranimi fotografijami s poti. Naši vtisi: Dan smo začeli v učilnici za slovenščino, kjer so nam predstavili, kaj bomo delali. Nato smo v matematični učilnici izdelovali osebne izkaznice držav. Ko smo končali, nam je gospa Nina predstavila svoje potovanje z defenderjem. Najbolj sem si zapomnil, da je bila v zavetišču za medvede in na drugi najvišji cesti na svetu ter da so ljudje drugod po svetu zelo prijazni. Kulturni dan mi je bil zelo zanimiv. Gospa Nina Jazbec se mi je zdela zelo prijazna. Izvedela sem, da je skupaj s svojim fantom prepotovala 18 držav. Avto se jima je pokvaril petnajstkrat. Najvišja cesta, po kateri sta se peljala, je bila na več kot 4000 metrih nadmorske višine. Avto, v katerem sta živela, je bil star 32 let. Za pot sta porabila 10 mesecev. Moje mnenje je, da je bilo zelo zanimivo. Slišala sem za nekaj novih držav, za katere nisem vedela, da obstajajo. Nina je zelo prijazna. Zagotovo pa si bom zapomnila to, da je pot prevozila s starim defenderjem in da je bila v osemnajstih državah, pri petnajstih mehanikih. Dnevi na poti so bili zelo topli in zelo mrzli. Prebrala je veliko knjig. Kulturni dan mi je bil všeč, saj je bil ponedeljek in ni bilo pouka. Pri predavanju sem si zapomnil, da so bili tudi slabi deli potovanja. Ljudje so zelo prijazni in vsaka država je lepa. Če živiš neomejen s časom, živiš srečo. Ninino potovanje je bilo zelo zanimivo in predavanje mi je bilo všeč. Zapomnil sem si, da je bil avto zelo preurejen in rezervoar je držal 120 litrov goriva. Ljudje so bili zelo prijazni. Potopisno predavanje mi je bilo zanimivo in naučil sem se veliko novega. V spomin se mi je najbolj vtisnilo: avtomobil in njegova predelava, krater, v katerem je gorel zemeljski plin, najvišja temperatura v Turčiji, Iran in cesta na visoki nadmorski višini. KO PADE TEMA, MORAŠ BITI PARKIRAN Nina Jazbec je Žetalanka, ki se je s svojim fantom Darjem Vukom podala na pot do Kirgizije. Z 32 let starim defenderjem sta prepotovala kar 18 držav in naredila 28.000 kilometrov. Potovanje je trajalo 299 dni. Na poti sta obiskala kar petnajst mehanikov, velikokrat pa sta manjše okvare popravila kar sama. Defenderja sta si opremila sama in ga spremenila v majhno hiško na štirih kolesih. Ob obisku na OŠ Žetale smo z Nino opravili intervju. Česa vas je bilo najbolj strah, preden sta se s fantom podala na pot? To je najpogostejše vprašanje, saj me to vsi sprašujejo. Nobene stvari me ni bilo strah, v resnici sem se samo veselila. Mogoče je bilo druge ljudi okrog mene bolj strah kot mene samo. Nekako sem si zaupala, da bo vse v redu, in veselila sem se Žetalske novice 27 poti, želela sem si je in ni bilo prostora za strah. Sploh nisem vedela, kam grem. Česa me pa naj bo strah, če ne vem, kam grem? Mogoče pa se strahu sploh nisem zavedala. Kako dolgo je trajalo, da sta si uredila in opremila defenderja? Je bilo drago? Pol leta je trajalo, da sva res “šraufala”, stalo je pa nekaj tisoč evrov. Večino sva poskušala narediti sama, nekaterih stvari pa pač ne moreš. Pri tem projektu je bil vodilni moj fant Darjo, medtem ko sem sama pomagala, kolikor sem lahko. To je bila neke vrste naložba, saj avto še imava. Tako kot si kupiš letalsko vozovnico, da boš nekam prispel, tako sva midva predelala avto, da bi nekam prišla. Vedela sva, da delava zase, vedela sva, da greva na nekaj, kar si oba želiva, in zato sva bila pripravljena narediti tudi malo več, četudi je predstavljalo višje stroške ali pa težave. Vaše top 3 države na poti? Katera država je na vas naredila res poseben vtis in zakaj? Ali ste na potovanju spoznali kakšne nove prijatelje? Ste ohranili stik z njimi? Ja, zelo veliko. Količina turistov se po Grčiji zelo zmanjša in po 14 dneh 3 tedne nisva srečala nobenega turista. Potem sva zagledala podoben – ali pa bog ne daj enak avto in smo se ustavili, se pozdravili, kam greš ti, kje smo, kam gremo, si izmenjali izkušnje, ker so mogoče bili tam, kamor greš sedaj ti. Bili so najzanesljivejši vir informacij glede mejnih prehodov. Težko se je odločiti. Med najboljšimi tremi so zagotovo Kirgizija, Gruzija in mogoče Turčija. Če pa bi vprašala Darja, ima tri druge najljubše države, saj je to zelo subjektivno. Velikokrat sva se s kom najprej spoznala preko Instagrama, potem pa smo se videli v živo in še zdaj imamo stike na Instagramu. Ko sem bila na poti, sem mislila, da mi je bila neka država najbolj všeč, in ko sem prišla domov, se mi je druga zazdela najboljša. To je res težko vprašanje. Mogoče bi mi bilo lažje, če bi me vprašali, katera pokrajina mi je bila najljubša, zagotovo bi rekla gorovja in njihov mir. V Turkmenistanu sva potovala z Belgijcem, kar v avto sva ga naložila in smo se vozili skupaj. V Sloveniji je bil dvakrat, za novo leto smo se na primer slišali in povedal je, da je dobil novo službo … V kateri državi vam je bila najbolj všeč hrana? V Turčiji. Turki pač znajo. Poznajo meso zelo različnih oblik in zelo dobro ga znajo pripraviti na žaru. Imajo dobro meso, zelenjavo in sadje. Spomnim se nasadov jagod, ko sva se peljala mimo, so jih prodajali. Bile so neverjetno dobre, ker imajo različna podnebja, različne pokrajine, različne vplive – vse najboljše, da lahko delajo najboljšo hrano. V kateri državi so bili najlepši sončni zahodi? Hm, ne vem. Mogoče v Grčiji. Veliko sva bila na plažah in sva lahko opazovala sončne zahode vsak dan. Na primer med kuhanjem. Na prostem sva bila veliko, če sva hotela ali pa ne. Ko smo doma, smo notri in ne vidimo vsak dan sončnega zahoda, ker niti nimamo priložnosti, da bi ga videli ali pa se ne spomnimo. Na najini poti pa je bil to del vsakdana. Vsak dan sva videla vzhod in zahod. Aktivna sva bila lahko samo, dokler je bilo svetlo, ko je padla tema, sva parkirala in to je zlato pravilo kampiranja: ko pade tema, moraš biti parkiran. Prilagoditi se moraš na naravne cikle in na letne čase. Najvišja nadmorska višina, na kateri ste bili? Vozila sva se kar na 4500 metrih. Višje sva bila z avtom kot pa peš. Sedaj po štirih letih se spomnim vzponov, spomnim se tega, da je bilo malo težko in da se sva morala potruditi. Ali so vse države urejene, čiste? So na ulicah tudi smeti? Ne, ni urejeno. Težava s smetmi se začne že v Bosni, in če sem čisto iskrena, se nadaljuje v Albaniji, Turčiji in naprej. Še najmanj smeti je bilo v Iranu. In to recimo turiste zelo zmoti. Imela sva pravilo, da če sva prišla nekam, kjer so bile smeti, sva jih najprej počistila in se potem parkirala. Problem z onesnaženostjo in s smetmi je velik. Potem sva šla tudi v Indijo, kjer je ta težava na nepredstavljivi ravni. Enako je glede vode in zraka. V Indiji se ne smeš kopati v vodi, ker je tako onesnaženo. Fekalije se iztekajo neposredno v morje. Ali imajo v kateri državi kakšno čudno oziroma zanimivo navado, ki vas je presenetila, navdušila? 28 Nikoli si nisem mislila, da nama bo uspelo priti v Turkmenistan, saj je zelo težko dobiti vizum. V bistvu dolgo niti nisem vedela, da ta država obstaja. Zaradi zemeljskega plina ima majhna elita ljudi veliko, ti pa kupujejo stvari, kot so fontane in italijanski marmor. To pač ne sodi v tisti del sveta in nikakor ne moreš verjeti, da to tam obstaja. Še sedaj ne morem verjeti, da sva bila v tej državi, tako me je impresioniralo. Nimam pa neke velike želje, da bi še enkrat šla tja, saj je velik del države puščava. Žetalske novice Z nekaterimi se veliko slišimo, recimo z Benjaminom smo se zelo dobro ujeli. Z avtom sva bila počasnejša kot on, ki je šel z nahrbtnikom. Štopal je ali pa šel na avtobuse in je bil veliko pred nama. In sem mu vedno pisala, kje je, kako je, je težko, … Bil je najin izvidnik, midva sva pa šla za njim. Ali ste zelo pogrešali dom in domače? Ja, imela sem zelo veliko domotožje. Sploh ko so stvari postale težke, sem pomislila, kaj je meni tega treba, moralo bi biti prijetno, zakaj je naporno, … In takrat je bila prva misel, zakaj ne morem kupiti letalske vozovnice in iti domov. Ko si bolan, je zelo težko, ko imaš vsega vrh glave, ko si lačen, takrat bi šel domov. Ali bi izkušnjo ponovili? Kaj Vam je najbolj ostalo v spominu? Ja. V bistvu nisva nikoli prej tako potovala, niti avta nisva imela niti avtodoma niti šotora niti žara niti nič. Prvič sva šla na tako pot in dobesedno sva se zaljubila v tak način potovanja. Na prejšnjih potovanjih sem vedno bila odvisna od drugih. Potrebovala sem bus, hotel …, tu pa si sam. Občutek, da si sam nekaj našel, sam prišel na 4500 metrov, noben te ni pripeljal, noben ti ni povedal, kam moraš iti, občutek, da si dobesedno sam odgovoren za dobro in slabo, kar se ti zgodi, je zelo dober. Neodvisen si, izmišljuješ si lahko, kam greš. Redko v življenju imaš tako vrsto svobode, da si rečeš: danes bom pa počel samo to ali pa danes grem tja. Ta občutek svobode je lahko tako močan, da mu nič več ne pride blizu. V realnem življenju, tu, kjer smo, je tega občutka zelo malo ali pa ga sploh ni. Ali si na takšen način želite prepotovati še Ameriko in Afriko? Ja, seveda si želim, ampak ni tako enostavno. V Ameriko je treba najprej transportirati avto, kar stane nekaj tisoč evrov, potem je treba leteti tja, kar je spet povezano s stroški, mogoče so potrebni še vizumi in še kaj drugega. Začetni stroški in angažma, da prideš v Ameriko, so veliko večji, kot če greš na primer v Kirgizijo. Moraš imeti kar dosti energije, da začneš recimo potovanje v Ameriko. Želim obiskati Aljasko in Kanado in vse bi šla z avtom, samo priti do tja mi je trenutno malo odveč. V Afriki sva bila pa zdaj in sem tudi mislila, da si je želim, a je zelo naporno, napornejše kot v Aziji. Ko prideš enkrat pod Saharo, si samo misliš, da se tega ne greš več. Zahtevno je tudi v smislu kulturnega šoka in načina življenja, vse je drugače. Afriški način razmišljanja je takšen: belec si, aha, super, zdaj ti bomo pobrali vse, kar lahko vzamemo. In ta občutek, da sem neka vreča denarja, mi ni bil dober, sploh nisem vedela, kako naj se s tem spopadem. Imela sem slabo vest, ker nisem nič dala, zato sem nekaj dala, a ker nisem dala vsem, sem spet imela slabo vest. Nemogoče je biti dober vsem. V Aziji je pa vse nasprotno, tam te nosijo skorajda po rokah. Zapisala Zala Halužan. TEKMOVANJE BOBER Bober je mednarodno tekmovanje iz računalniškega mišljenja, namen tekmovanja je povečati zanimanje učencev za računalništvo. Računalnik ni le orodje za komuniciranje, brskanje po spletu, gledanje filmov … Računalnik je neizčrpen vir zanimivih logičnih problemov, zaradi katerih računalnikarju ni nikoli dolgčas. Enega izmed njih, ki so ga letos reševali petošolci, lahko poskusite rešiti tudi sami. V tem šolskem letu se je šolskega tekmovanja v računalniškem razmišljanju udeležilo 52 učencev naše šole. Bronasta priznanja so prejeli učenci: Katja Gajser, Staša Gajser, Nik Kröpfl, Tim Lončarič, Nejc Poštrak, Larisa Širec, Eva Krčar, Patrik Bukovec, Matic Božičko, Janja Plajnšek, Anamarija Gajser, Taj Kopše Vek, Maj Korez, Miha Magdič, Lana Zakelšek, Žiga Bukvič, Tomaž Korez, Ožbej Peršak, Aleks Kröpfl in Žiga Skledar. Učenec Aleks Kröpfl se je z odličnim rezultatom na šolskem tekmovanju uvrstil na državno tekmovanje, ki je letos potekalo v soboto, 7. januarja 2023 na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani in osvojil SREBRNO PRIZNANJE (do zlatega mu je zmanjkala ena točka). Za udeležbo na tekmovanju, vestno reševanje problemov in dosežene rezultate si vsi sodelujoči zaslužijo pohvalo. Hvala tudi vsem učiteljem za sodelovanje in podporo pri izvedbi tekmovanja. mentorica Helena Topolovec Žetalske novice 29 Nino Kovačič, 5. razred red raz Nika Lončarič, 4. Mirjam Gajšek, 5. razred er, 3. razred Manca Štrajberg razred Luka Vatovec, 4. red Lara Režek, 3. raz razred Matic Božičko, 5. red Lara Gajser, 5. raz 30 Žetalske novice red Tilen Butalen, 4. Inja Kopše, 4. raz razred Peter Majdič, 4. razred , Alen Stres, Žiga ek, Tomaž Korez lia Mastnak Ivš Neža Skledar, Ju Skupinsko delo: Bukvič, la Halužan, Julija ja Bukšek, Za Ožbej Peršak, An Šolman, Tomaž ek Voler, Jan Plajnš red Eva Krčar, 3. raz Jan Plajnšek, 5. razred Žetalske novice 31 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Na OŠ Žetale smo Prešernov dan obeležili s šolsko proslavo, ki se je začela s himno in nagovorom ravnateljice dr. Silvestre Klemenčič. Učenci šestega razreda so ob spremljavi harmonike, na katero je zaigral devetošolec Aleks, odplesali ljudski ples rašplo, nato pa so se z igro in deklamacijami predstavili učenci, ki obiskujejo izbirni predmet gledališki klub, in učenci osmega razreda, ki so nas popeljali v čas življenja slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca. Na koncu smo lahko prisluhnili še pesmima mladinskega pevskega zbora. Z zanimivim in razgibanim programom, ki ga je popestrila bogata scena, so se nastopajoči predstavili tudi na občinski proslavi. Prvošolci in učenci 3. in 4. razreda pa so praznik v šolski avli zaznamovali z razstavo upodobitev balade Povodni mož in portretov našega največjega pesnika. mentorici Saša Peršoh in Brigita Luteršmit