w««»wwwwe
k, >samezBi it«T. KHO ;
tib nedeljah K	S
■
.TABOR* uka^-Tra* d«, mm S uedalj« m prašnikov, ob 18. vi * da. lanom na&iednjoga dno tor i msHoeno po poiti K. 20*—, sa muihIto K 40 —, dostavijo« na i K 22* —,prej*m*n ▼ upravi A. J*
Insorati po dogovora«
> »ur o o* so pn opravi .liBOSA*,
MANI BOK, Jurčičeva uka 3Wf« i.
O O D POBTISTENA PAMSAIARAlSrA
Posamezna itn. K HW Ob nedeljah E 2*—
UBKDKlMTb 0 so naiuga v Kari* bora, Jnrdidova aL št. 4, i, nad* siropje. Tolslon intorarb. it. 27d. UPRAVA so uah^ja v »Juroičevi ulici it. 4, pritličje, desno. Tele* :o« it. 24. ailS poslnooekovui radia 4 tov« 11.787,
Ha naro&U bros denarja m no
ozira. — Rokopisi «*o ne vročajo.
Leto: III.
Maribor, torek 10. januarja 1922.
Številka: 7.
Macaa tucmam
Cannes.
Dne 6 januarja se je začela veka konfeienca antantnih državnikov v Cannesu. O pomenu konfe-
etice primšiimo članek angleškega publicista George Glasgowa objav-J.V n v „Prager Presse“.
izgloda, da bo 1. 1922. imelo za zgodovino človeštva velik pomen. V Londonu se opaža, razpoloženje, da se brez o! lasanj a n rede sedanje raztaere, ki stalno prehajajo v kaotično stanje in po dosedaj pomenle pravo prekletstvo Evrope.
Položaj Velike Britanije je nena-vauno paradoksen. Geografsko leži ona izven Evrope. Po svojih dosedanjih tradicijah je uživala ali trpela pod »Splendid isolation«. Evropa se sedaj nahaja v periodi gospodarske bede, katero najbolj označuje fantastično stanje meničnih tečajev. Kakšen upliv ima položaj Evrope na Veliko BriUlni* j°- Dejstvo jo, da upliva na Veliko Britanijo bolj kot na katerokoli drugo deželo kontinenta- V današnjem svetu ni izolacije; ali bomo gospodarsko vsi utonili, ali pa bomo skupaj plavali dalje. V tem trenutku se nahaja v Veliki Britaniji dva milijona delaveev na cesti, a stroji velikih tovarn mirujejo. — Dohodninski davek je dosegel višino G šilingov na funt, a to ima posledico, da ne more nobena tvrdka začeti novih velikih podjetij. Velika Britanija pa ni sgBMf ki trpi na teh strahotnih posledicah gospodarske becle; tako, kakor v v eliki Britaniji, je več ali manj v vseh evropskih državah. Kot posebnost Velike Britanije bi se lahko navedlo samo to, da je v mnogo večji meri odvisna od zunanje trgovine in splošnega gospo-Liar -kega položaja. Francija je v tem oziru mnogo na boljšem, ker spada med one redke države, ki zadostujejo samemu sebi. Velika Britanija ima onkraj svojih obal samo toliko živeža, da je prebivalstvo preskrbljeno za štirinajst dni. Štiri petine za prehrano potrebnih živil se pokrijejo z rednim uvozom. Za Veliko Britanijo je tedaj zunanja trgovina vprašanje obstoja in življenja. — Dva milijona nezaposljenih sta vidna uianiiGstacija dejstva, kako daleč upli* va sedanji položaj na Veliko Britanijo.
Lloyd George gre v Cannes, da predloži vrhovnemu svetu svoj veliki načrt o stabilizaciji Evrope v gospodarskem ln ° iU'i°povem pomir jenju v političnem “-iu. njim stoji vsa javnost, an-g a narod zahteva trgovino, zahte-'a’ ,a sQ Popusti v stvareh, o katerih k h •11 m sma,tra, da 60 nezdrava politi-p > za deva nadalje, da so Nemčijo in v mu jo,, enako kakor nove države v “J0 1111 in jugovzhodni Evropi prilegli,- RP osni- načrt za gospodarsko ob-ropc-. Angleži hočejo, da so ‘..rmstijo politični problemi, katerih
be^SP°f0d^ ni rešila- Z dragimi Caonf«. ’	>°	George predloži v
ourorrvnc SV<>- P7081’3111’ bo imel za seboj ogromne večine angleškega naroda.
Ni t rabn™,? Si1n'.pr- n©mško vprašanje.
*> » »n-
r..,i;i.	jSf°	v vsakem oziru
razlikuje od francoskega. V Veliki Bri
Juniji ima največ pristašev ona rešitev, katero je pred.par meseci razložil v svojem velikem govora Wiston Churchill. On hoče,^da bi se sporazumele tri 'rvave:.Nemčija, Francija in Velika Bnjanija. V londonskih pogajanjih T, klovd Georgom in Briandom pa *hoyd George ni mogel detajlirati svojega načrta. Radi tega obstoja v oficiel* n j.i krogih razpoloženje, da so fran-oosko-n emško-amgleški odnošaji urede a nnak način, kakor so se na vvashing-
• .mJ'.0renci medili odnošaji med c in lenimi državami, Anglijo in Ja-
Otvoritev del. zbornice za Slovenijo.
Pozdravni govor pokrajinskega namestnika. — Konstituiranje zbornice.
1 LDU Ljubljana, 9. jan. Danes dopoldne je g. pokrajinski namestnik svečano »tvoril prvo sejo delavske zbornice za Slovenijo. V svojem pozdravnem govora je poudarjal, da po-menja otvoritev te zbornice velik napredek v socialnem življenju države ter pozval člane zbornice, naj delujejo ne samo za interese posameznih strok, katere zastopajo, marveč tudi v interesu države, ki je pokazala s tem. da je usta-
novila delavsko zbornico, da zna ceniti delo, ki je prvi pogoj za gospodarski napredek države in prebivalstva. Seji sta prisostvovala tudi delegata mini* strstva, inšpektor Štebi in načelnik oddelka za socialno politiko, Ribnikar. — Nato se je vršila volitev predsednika zbornice, za katerega je bil izvoljen načelnik rudarske unije, Melhijor Cobal. Po volitvah predstavnikov v izvršilni odbor je bila seja zaključena.
DeSla Toretta o odnošaph med Italijo in Jugoslavijo.
DKU R j ?•’ ' jan. 'Zunanji minister imarkeze della Toretls i» izjavil v nekem pogovoru z dopisnikom »Popolo dTtalia«- Med Italijo in Jugoslavijo ne ’ obstoja nikaka napetost. Tretja cona v Dalmaciji se bo evakuirala komaj tedaj, ko bodo izpolnjene vse obveznosti rapallske pogodbe glede zaščite(!?) Italijanov v Dalmaciji. Italija pridno za* slednje zn skupno delo uravnano politi-
■ ko nasledstvenih držav, vendar pa mo-
i
ra izjaviti, da je trditev, da je to gibanje naperjeno proti Italiji, fantazija.
Zagreb, 8. jan. Kakor poročajo splitski listi iz Rima, so pogajanja med našo državo in Italijo glede evakuacije tretje cone v Italiji baje končana z u-spehom- Evakuacija se bo izvršila koncem januarja ali začetkom februarja. Italijanske vojne ladije bodo par dni popreje zapustile naše luke.
Odgoditev plačila nemških odškodnin.
i LDU C a n n e s, 7. jan. Vrhovni svet se je danes dopoldne bavil izključno le Iz angleškim predlogom;'naj -bi se Nemčiji dovolil odlog plačila vojne odškodnine za 1. 1922., ne da bi s tem bile oškodovane pravice Francije. Angleški delegat je so utemeljevali ta odlog s splošno krizo. Odlog se dovoljuje z izrečnim pogojem, da Nemčija vodi pod medzavezniškim nadzorstvom pametno finančno politiko. V prvi vrsti gre za io,^ da se dobi več jamstva in da se doseže, da Nemčija ustavi nadaljnje izda* janje papirnatega denarja in da resno stremi za tem, da se spravi njen proračun v ravnotežje
LDU Cannes. 7. jan (Agence JTa-vas.) Ministrski predsednik Briand jo prejel od vrhovnega sveta nalog, naj povabi nemško vlado, da pošlje svoje i	—H
zastopnike v Pariz, kjer naj bi bili pripravljeni, da pridejo v Cannes, ko se bo vrhovni svet zedinil glede vojne odškodnine. Nemški delegati bodo v smislu določb pogodbe mogli tukaj staviti svoje pripombe glede možnosti plačevanja. Zavezniki jim bodo pri tem tudi sporočili svoje pogoje- Predlog, naj se povabijo nemški delegati, so stavili nem .šle! zastopniki, ki so tudi zahtevali, naj se Nemčija povabi oimprej.
DKU. Berlin, 8. jan. (Wolf.) V današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo v prvi vrsti o vprašanju reparacij, posebno pa še o povabilu nemških delegatov na konferenco veleposlanikov- Sklenilo se je, da bo vodil delegacijo diplomatično bivši državni minister Rathenau.	,
Spor radi reparacij.
DKU London, 6. jan. Reuterjev urad poroča iz Cannesa: Italija se trudi, da bi dosegla sporazum glede vprašanja reparacij. Vsi trije ministrski predsedniki so iskali skupne točke, na katerih bi naj temeljil sporazum. Posedaj co ostali vsi poskusi brezuspešni. Obstoja pa upanje, da se bo potom zasebnih pogorov dosegel sporazum na seji vrhovnega sveta.
Padanje ccn na Češkoslovaškem.
TIP P r a g a, 8. jan. Vsled stalnega ' naraščanja kurza češke valute se opaža zadnje dni znatno padanje ceune le tujih izdelkov, ampak tudi domačih proizvodov in živil. (Pri nas pa je ravno narobe. Op. ur.)
Naraščanje čeških mest.
Tli’ Praga, 8. jan. Iz podatkov zadnjega ljudskega štetja Ceškoslova-. ? ‘le razvidno, da se je prebivalstvo čeških mest zelo pomnožilo, doČim se je nasprotno prebivalstvo nemških mest zmanjšalo.
Iz 'vrashingtonske konference.
DKU W a s h i n g t o n, 8. jan. (Ren- ; ter) V včerajšnji seji washingtonske konference se je sklenilo, da se strupeni ■ plini v bodočih vojnah ne bodo več smeli vporabljati. (Ce se bodo vojskujoče se silo tega sklepa držale, je drugo ■ vprašanje. Med svetovno vojno se ni 1 nihče držal raznih podobnih odredb. ■ Qp. ur.),	j
Likvidacija tniega premoženja v Italiji.
HKU Rim, 8. jan. »Tribuna« napoveduje kraljev dekret o pospešen ju likvidacije tujega premoženja v Italiji.
Sporazum med Italijo in Francijo.
DKU London, 7- januarja. Iz Cannesa poročajo, da sta Lloyd George in Briand pričela pogajanja glede sklepa sporazuma med Anglijo in Francijo, s katerim bi bil zajamčen mir v Evropi. V slučaju nemškega napada, bi Anglija Francijo podpirala z vojaško silo.
Lenjin povabljen v Genovo.
DKU Rim, 8. jam. Vsled sklepa vrhovnega sveta v Cannesh, je italijanska vlada povabila Lenjina potom ruske trgovske delegacije, da se udeleži konference, ki se bo vršila v Genovi.
Demonstracija proti legitimistom v Budimpešti.
DKU Budimpešta. 8 .jan. Sku* pdna visokošolcev je demonstrirala včeraj pred nekim poslopjem, v katerem se je vršil ples pravnikov, ker se je nahajala v častnem odboru oela vrsta znanih legitimistično mislečih politikov. Demonstranti so vrgli v dvorano par bomb s smrdljivimi plini
Novo znižanje mezd v Ameriki.
TEP N ew y o r k, 8. jan. Zveza ame riških brodnikov bo v kratkem pričela pogajanja z zastopniki vseh v zvezi včlanjenih ladjedelnic glede 15 odst nnižanja delavskih plač.
fponsko. Tudi tam je zveza med Japon-:sko in Veliko Britanijo ovirala sporazum s tretjo stranko, Zedinjenimi dr-i žavami. Problem se je rešil na ta način ! da se je razširila baza že obstoječega /sporazuma med Anglijo in Japonsko’ 1 in sicer tako, da so se lahko na tej novi ; podlagi zedinile vse tri države. Na
■ enak način bi bilo mogoče izločiti tudi nesoglasja med Francijo in Veliko Bri-
‘: tanijo. Podlaga, na kateri temelji sen-temte oondiale«, bi so naj razširila v to-i*.k°’	^	lahko	pristopila	tudi	Nem-'
čija. Francija zahteva vojaške garancije zoper Nemčijo. Velika Britanija si je v tem edina ž njo- Vendar pa, rako . sklepa velika večina angleške javnosti i ul bolje garancije za Francijo, kakor je zveza med tremi državami, v katero bd bila sprejeta tudi Nemčija.
Oblika, ki se predlaga za to zvezo, ,je nastopna; sedanja okupirana cona I na zapudni obali Rena hi se morala j izprazniti in nevtralizirati; v to cono. bi ne smele priti nobene vojaške čete-; Za njeno nevtralnost bi jamčile tri ve-: leshe: Francija, Velika Britanija in i Nemčija, izmed katerih bi dve velesili
■ vodno mogle prisiliti agresivnejšo tre-I tjo osebo, da se umakne.
Vprašanje reparacij je sledeče; Lloyd George je izjavil gospodu Lou-cheuru, da je Velika Britanija voljna dati Franciji znatne finančne koncesi-' je,-fe bd Francija podpirala Anglijo pri njenem splošnem načrtu za obnovo | Evrope. Anglija je pripravljena izbrisati francoski dolg, odreči se svojemu delu nemške odškodnine, s čimer bi , | Francija dobila to, kar ji gre, Nemčija; ( Pa bi bila toliko ojačena, da bi mogla1 obnoviti opusitošeno ozemlja Toda Ve-' lika Britanija ima svoje pogoje: Ona I vztraja na tem, da se prično stvarni ‘ poskusi razoroženja in pacifikacije Evrope. Velika Britanija ne mara da-jati Franciji finančnih koncesij, da bi Francija dobila dovolj denarnih sredstev za izgradnjo velikih armad in neštetih podmorskih čolnov. Angleški predlog jamči dovolj za varnost Fran-, cije, tako, da zaradi varnosti ni več u-' temeljen francoski militarizem. V o-j stalem inozemstvu bodo smatrali te di-| ferenče med obema državama za ne-i častim in ponižujoče. Take so tudi v , resnici. Ne bi pa bilo nobenega upanja na evropski mir v stalnost kakoršne-. koli ureditve evropskih razmer, če bi se Francija in Anglija po treh letih izza premirja ne mogle sporazumeti o problemih, ki so nastali iz vojne, v kateri sta se obe državi vojskovali roko v roki. Glavna zahteva nove dobe je, da pride med obema državama do sporazuma. Angleški narod uua, da se bo ta sporazum dosegel v Cannesu- — Naj Francija in Belgija obnovite na račun : Nemčije opustošene dele svoje države, naj pa tudi pripomorete, da. bo mogla Angli ja one dele Evtwm>, ki so za njeno trgovino istotnko važni, ali pa šo važnejši, kakor za prestiž Francije opu-stoŠeni francoski kraji, obnoviti z obnovo trgovine, stabilizacijo valute in j zdravo gospodarsko cirkulacijo v vseh | evropskih državah Splošna evropska gospodarska konferenca., katere bi sO' udeležili zastopniki Nemčije, Rusije, Češkoslovaške. T.itve Boljske Avslrjič* in balkanskih jr7.1v. h* ■nrinestn mnogo dobrih posledic. V tem oziru je dala ravno Cc-k st- • .	L -
tivo, ker je svoje sosede povabila k spo-, razumnemu gospodarskemu delu in s tem pripomogla k konsolidaciji Evro. pe.
M t&p h a ws s*j»m n sat® vj
* Francoski glas o šibeniškem incidentu. »V Journal des Debats« z dne 2. t. m. piše znani, publicist AuguAe Gauvain o šibeniškem incidentu in sklopa, da je stališče jug. vlade docela pravilno- Vprašanje je samo, ali je italijanski konzul v Splitu zahteval zadoščenje na svojo roko, ali pa na zahtevo zunanjega ministra. Če na svojo roko, tedaj se moramo vprašati: kakšen duli vlada v italijanskem diplomatskem, koru v Jugoslaviji! če pa je rimska vlada sama odredila diplomatski nastop. tedaj to diši po Bertholdovi politik: julija 1914. 1. in utegne roditi štabe posledice. Pašičeva zahteva, da
eza narodov izposluje natančno izvršitev rapallske pogodbe, je naravna in pravična. Bomo videli — pravi g. Gnuvain — a-li se bo Della To ret ta pc-i, j.ri.1 z Jugoslavijo ali pa bo vodil politiko prestiža po receptu grofa Ber* iplda.
* Gospodarska konferenca v Pragi. !z Cannesa poročajo: Lloyd George in Briand sta imela G. t. m. dolg razgovor, tekom katerega sta se sporazumela o -egojih sklicanja mednarodne gospo-hirske konference, ki bi bila brez vsakega političnega značaja. Konferenca bi imela čisto gospodarski program, zlasti bi se pečala z valutnimi problemi, povzrligo trgovine in regulacijo svetovnega trga- Konference bi se udeležili tudi Nemčija in Rusija, eventueb no Amerika kot, opazovalec. Pariški »Journal« javlja, da je Lloyd George predlagal Prago kot sedež to velike konference.
* Glasovi o novi intervenciji proti Rusiji. Nekateri pariški list prinašajo vest, da bo Anglija na konferenci v Cannesu podpirala nemški načrt o eksploataciji Rusije, da-siravno mu nasprotuje ofic-ijelna Francija. Gotovi angleški krogi, zlasti oni krog generala Malcolna, bivšega britanskega atašeja v Berlinu, kažejo simpatije za nemški načrt o vojaški intervenciji v Rusiji. Ta načrt propagira Arnold Rechberg, bivši adjutant nemškega prestolonaslednika, ki se je nedavno mudil v Parizu in konferiral z nekaterimi francoskimi krogi. Po njegovem načrtu bi se naj oborožilo 30 do 40 angleških, francoskih in nemških divizij, za katerimi bi prodirali v Rusijo konzorciji finančnikov, ki bi restavrirali okupirano rusko ozemlje. Ker na bi imeli glavne koristi Nemci, so francoski krovi odbili Reehbergov načrt- Vsekakor se bo Anglija nosta-vila v ostro msprotio na* uram Franciji. fGloi današnji uvodnik, ki nant dokazuje, da se Angleži potegujejo celo za zvezo, z Nemčijo!)
* Nekdanji načrt Habsburžanov. Charles J. Vopicka iz Chicaga, ki je za-
stopal Združene države na Balkanu,' to je v Srbiji, Rumuniji in Bolgarski, je izdal knjigo z naslovom: »Balkanske tajnosti«, v kateri opisuje sedemletno zgodovino diplomatstva na Balkanu. V knjigi razodeva, da je obstajala med nemškim cesarjem, in ženo avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda, ki je bila porneje z možem vred ubita v Sarajevu, značilna zarota. Ta.lco pripoveduje Vopicka: »Po smrti Ferdinanda in njegove žene Zofije, je bivši avstrijski cesar Karel prihitel v Kouo-pište in pobral vso korespondenco, ka-• tero je našel v palači. S tem si. je pridobil dokaze, da jo bila Zofija, žena nadvojvode Ferdinanda, v tajni zaroti z tedanjim n e m š k i m ces t ejeni proti »Srbiji in da je z njim razpravljala tudi o vojni z Rusijo. Med njima je bilo dogovorjeno, da se bo ob primerni priliki napovedalo vojno Srbiji in ko bi bila ta poražena, bi se iz nje napravilo avstrijsko provinco. Kralja Petra bi se odstranilo in na njegovo mesto bi se posadilo starejšega sina Ferdinanda in Zofije. Kadar bi se porazilo še Ru* sij o, bi sc napravilo Ukrajino neodvisno kraljevino- Kot ukrajinski kralj je bil določen drugi sin Ferdinanda in Zofije. Cesar Viljem je popolnoma soglašal s temi načrti in tako se je začelo z intenzivnejšo akcijo, da se dove-i de do vojne s Srbijo, da se tako izpoini-! jo načrti nadvojvode Ferdinanda in 1 njegove žene Zofije«. Tako pripoveduje i Vopicka in njegove besede se sme smatrati za popolnoma resnične. Znano je, da je bila Ferdinandova žena Zofija velika katoličanka in slovenska duhov-; ščina ji je radi tega neprestano pela glorije, toda »vera« je ni ovirala, da bi ne želela pognati v krvavo klanje ne-; kaj milijonov ljudi samo zato, da pre-S skrbi svojim sinovom kraljevske pre* stole. Njeni sinovi namreč niso imeli pravice do avstrijskega prestola, zato j ker ona ni bila pred poroko s Ferdinan-! dom kraljevskega rodu, nego le navadna grofica. Njeni krvavi načrti se niso uresničili. Usoda je odločila, da je s svojim možem sama padla prva. U-soda je določila, da ne bodo njeni smo-j vi nikdar sedeli na kraljevskih prc-; stolih- Določila je. da nnjen slavni za-veznik nemški cesar, žaga drva v tuji deželi, kjer ga ne časti nihče drugi, .kot njegovi lakaji. Usoda je odločila, i da jo Srbija izšla i.z boja kot zmago-! valka in da se nahaja v Rusiji danes ! vlada, ki je izmed vseh oblik najmanj i rije* n a. BEphenzollerneem Usoda je do-1 ločila še več: da je habsburškim in ho-; henzolčrnskim lopovom zatonila zve/d i za vedno. Avstrija in Nemčija sta da-i nes republiki. Usoda je kruta včasih, toda v tem slučaju je bila pravična-
* Iz poljske Slezi jr. Bivši švicarski predsednik Calonder je včeraj na svo-
jem potovanju po Poljski, prisojenem 1 delu Gornje Žlez. je v spremstvu članov ( tajništva Zveze narodov, ogledal več ; remogokopov in tovarn. Med »prem* st volu'se nahajata tudi bivši nemški državni tajnik Leivnld in nemški državni tajnik Goppert.	.j
* Za pomoč stradajoč! Rusiji* Kakor poroča Vonviirts , so nemške strokovno družbe glasom izkaza mednarodne strokovne zveze nabrale do i5. decembra. 1. 1. 75.000 holandskih goldinarjev za pomoč stradajoči Rusiji. Bkupno je nabrala mednarodna strokovna zveza 794.400 bol. goldinarjev. •Jne -S. decembra je odplula prva ladja z živili, ki so se nakupila s tem denarjem, iz Hamburga v Rigo. S temi! živili se namerava prehraniti 40.000 o-j trolt. Druga ladja bo odplula še tekom tega mesca.
* Odprava izjemnih odredb v Ru* J muniji. Uradni list objavlja dekret o uk m jen ju preventivne cenzure nad dnevniki in časopisjem, ki velja za vso j karljevino, izvzemši vojaško cono ob meji- Objavljanje člankov, v katerih bi se napadalo krona, armada in zavezniki, kakor tudi hujskanje zoper javni red in k vsi a,ji, je še nadalje prepovedano.
* Epidemija influence v Nemčiji. V Sasu od G. novembra do 6. decembra je tukaj umrlo na španski influenci in Mietjem pluč 348 oseb. Vsak teden zboli po vi »rečno 100 oseb.
* Važna jzprememba na Irskem. V Dail Ei eanu je bilo »uradno ob.ia.vlje-1 no, da je de Valero, voditelj irske radikalne skupine, odložil mesto predsednika irske republike*
Vinc. Sičpariek. — V. P.:
Dnevnik mladega človeka
4. IX*
no sem dospel na mesto. Konec je vsem mukam, konec ukazovanj:.. Sedaj si vstvarim življenje po svoji volji, sedaj sem v vsakem oziru samostojen. Opravim si svoje delo v pisarni in v ostalem mi nima nihče nič ukazovati. Kadar je človek star -0 let. ima vsega tega že dovolj.
'8. IX.'
Ogledal sem si že mesto. Naravnost grozno gnezdo v primeru s Prago. Da* ne,i je bil praznik, včeraj nedelja, toda sama puščoba. Niti najmanjše možnosti ni za kako primerno zabavo. Nisem vedel, kaj bi počel in šel sem zve* čer gledat nekako javno telovadbo tukajšnjega. sokolskega društva, ki je tukaj kakor sem opazil najimenitnejše društvo in ima največ privlačne moči; prišlo je vsaj mnogo občinstva, ki je izražalo nastopajočim neobičajno naklonjenost. Mene ta reč ni posebno žari i mali. Telovadba je bila srednjevr-d nr. in vobče ni videti, da bi bilo tu* kaj stremljenje, h kakim odličnim u-speijom. Skakali so tako, da so ni dalo n'č doseči. Takozvanih prostih vaj nisem mogel vobče nikdar razume ' Pre-('avrdi so tudi prolog, ki pa ni -»-»1 s telovadbo nič opraviti. Dolgočasil sem so dovolj, to ie res.
Nenavadna, usoda mesta Tule. — Lov na lisice v Parizu.
V Tule ji, glavnem mestu departe* m en ta Korez na Francoskem, se je od-1 igrala te dni tragedija, ki je zavzela celo mesto, — tragedija celega mesta, ka-j koršne še do danes ne pomni zgodovi-j na. Ze več kot pred tremi leti, je začel nekdo v tem mestu pošiljati anonimna pisma raznim meščanom, a to kar po več sto na dan; v pismu so bila opisana natolcevanja, ki so bila vsekakor verjetna in mogoča. Tako se je n. pr. naznanilo celemu mestu, da je imela ta ali ona ugledna gospa Ijubim-ski sestanek tam in tam s tem in onim gospodom, ali da je bila ta in ta gospa ob tej in tej uri s tem in onim gospodom v hotelu X itd. Sčasoma se je žo vsak meščan bal, da pride danes ali ju* tri on na vrsto in se bode tudi o njem kaj sličnem pripovedovalo. Vsa pisma pa piše neka oseba, ki dobro pozna mesto in razmere posameznih meščanov ter je v izmišljevanju dogodkov tako
9. IX.
V "isa.rni so okrog morv' sami So- j koli. Vsi samo: »Ti brate« — preden se človek privadi, je vse smešno. — V društvu imajo nekak spor* Nekoga hočejo i/ključiti. Menda bo tisti, ki jim je včeraj dvakrat pokvaril na drogu. Nočem se mešati v njihove reči*
10. IX.
Danes sem se seznanil z ljubeznivo gospodično v trgovini, ko sem si kupo-; val kravato. Hotel sem se ž njo majo i pogovoriti, toda ona je hitela, ker ba-j IjC vodi v Sokohi žensko doeo in da moka biti ob pravem času na mestu. Ne-
i voljen sem šel domov.
12. IX.
V tem gnezdu ie neka sokolska bolezen, ka-li. Danes sta me vprašala dva tovariša v pisarni, ali sena član Sokola, ali nisem bil nikdar v Sokolu in zakaj ne! Odgovoril sem jim odkrito, da na tem ničes«” ne vidim. Ponujala sta mi njihov časopis za katerega sem se zahvalil in nazadnje ati me ealo nagovarjala. naj pristopim k Sokolu. Rekel sem, da si še premislim. Do lcdaj baje. — Strašna vsiljivost! To je naravnost. čudna sekta. V nisn.rno ti pride čisto tuj človek, z drugega konca dežele, a oni ž njim takoj brate sem, brate tja, samo prijateljstvo, mlečezobi dečki proti ctaremu človeku, da jo kar neumiti,vo. Vprašal sem, ali ga pozna-
j In oni. da ga še v »volem življenju j niso videli. Vprašal som, kako ga torej 1 poznalo Baje no znaku na suknji. »Va-
spretna, da’jih opiše v najmanjšo podrobnosti verjetno in da mora čn»\ e 3 nehote verovati v ta dokaz. M nog:. . družin je vsleci tega uničenih, marsikateri mož pa je pognal svojo ženo sebe ali pa jo sam zapustili im če itn-1 cinca v kratkem ne razkrinkajo, ne iJ kmalu več nobene družine ki bi živela v miru in sreči. Mod drugimi- je postal žrtev teli anonimnih pisem ;u;ii tajnik mestne prefekture. Spet iči te j pismo, ki je kompromitiralo njegovo ženo. Dasi je vse mero vctlpio, da .je žena poštena in zves u svojemu možu. J se ,jt zaman trudil zatre i dvome, ki so se mu oglašali v duši in ki so ,,'m a (dno znova ne‘ l! i ua 1 dpi > pisma Po večmesečnem duševnem trpljcpju jo končno znorel in amid. Sam ,p■■efekt je * govoril ob od.prv.em grob t našteval vrline pokojnega uradnika kr. izjavil, da 'je postal žr,te-v zahrbtnega in brezvestnega zločinca — uis i anonimnih pisem. Uvedla se je v? ur vinsko stroga preiskava, poklicali «o se na jboljši, pa* „ rižki detektivi, a zaman. Zločinca niso tuogli izslediti. Meščani še nad::1 je dobi*?;,k anouim .i- pisun <** c:»-sikateti so. že ne upa več odpreti svojih pisem. Družabno živ jen ie v TuAju je mu* prosno obsojeno na smrt. Prefekt mesta je še enkrat poskušal odkriti to tajnost. Sam je pisal v Pariz na ministrstvo, da mu pošljejo v pomoč enega inšpektorja. Nikdo ni vedel za to pismo, razen njegov kabinet. A že drugi dan je dobil od anonimnega pisca poročilo, da mu je prefektova nakana znana in da je ves njegov trud zaman-Nato so skušali izslediti pisca po od-t,iških prstov. Toda tudi za to je zvedel t-ajinstveni pisec ter sporočil, da, nosi pri pisanju vedno rokavice iz gumija, kakršne imajo zdravniki pri operacijah In tako so ostali dosedaj vsi poiz* ku si, razkrinkati okrutnega pisca, brezuspešni, in nikdo ne ve, kakšen namen ga je napotil k temu zločinu. Vse mesto pa živi v vednem strahu pred temi anonimnimi pismi, ki so pozro** čila že toliko zla in gorja.
V nekem pariškem premestju, kjer Banu jejo večinoma delavci, je bilo čim dalje umuje kokoši in. piščancev. Dolgo so iskali in zasledovali tatu, a nikakor mu niso mogli priti na sled. Nekega dne pa. so zapazili na dvorišču sredi mesta pri belem dnevu — lisico. V m ribi vseh prisotnih' je pograbila Kokoš ter jo odkurila. Pri zasledovanju so zapazili, da je smuknila v neKo staro odo; lino. Ko so natančneje pogledali, "o našli celo lisičjo družino v stari kleti in sedaij so si bili! vsi na jasnem kdo so je mastil z njihovimi piocanci in kokoši. Seveda so drznega tatu a mlado zalego vred pokončali. Tako so tudi Parižani spoznali zvitorepko — na lastni Koži.
ša prijaznost in zaupljivost se vam lahko grdo izplača«, pravim, »če si kupi znak kakšen prekanjenec!« To baje ne gre in takoj so mi začeli pojasnjevati nekak obred o neki šestmesečni preiskusni dolu, preden postane kdo
član, — šlo mi je vse pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. —
15. IX.
Danes sem videl tukajšnje življenje
v vsej nagoti. Ko sem šel popoldne iz pisarne, so mo povabili kolegi, naj grem ž njimi gledat, kako planirajo stavbišče za telovadnico. Hudič me je premotil in šel sem. Tam je mrgolelo ljudi pri raznih dninarskih poslih, kakor bi šlo za stavo. Pri tem pa smeha in vpitja — bilo je videti, da so v svojem življu- Imeli so tam velik napis: »Poženi konja in pritisni še sam!« Stal sem ob strani in iz razgovora gledalcev sem zvedel, da so ti ljudje mešanica vseh stanov in poklicev — samih Sokolov in Sokol ic. Neka ženska si je pri nakladanju desk raztrgala krilo; zvedel sem, da. je soproga tukajšnjega odvetnika, ki je podpredsednik društva. Dvokolnico je vlačil disponent iz tovarno za sladkor z nekim zaviračem s kolodvora in skupim kopačev ilovice je sestojila iz samih profesorjev realke, ki I ih je komandiral polir tukaj* šnjega stavbenika. Prava komedija. Star gosr»od je moro zapisoval ure. dasi mislim da vsaj premožnejši ne delajo za nlačo.
Najhujšo pa je šele prišlo. Ko teko .si»viim. vidim svo.io znanko od pred-
včeraj. Bila je jako zaposlena, Kar ys pa ni motilo, da bi z nasmehom ne pristopila K meni ter mi z vprašanjema: »Vi si nočete ničesar zaslužiti!« pori-nila v roke motiko, češ. naj grem ž njimi razkopavat breg. Manšete bi mi bile baje na potu, naj si jih odložim na kup, katerega je čuvala neka gospa z dvema dečkoma. Nisem vedel najprej, ali naj odložim orodje in odidem, Ko sem pa videl toliko na mene glodajočih ljudi, potegnil sem z rok' manšete in šel sem kopat. Saj nisem bnš nasprotnik telesnega dela, a ne v taki obliki-— Za tremotek sem moral poslušati Komando »ti brate« — mislili so namreč, da sem iz njihovega Kroga - in nazadnje so me pridelili skupini, ki je na drugem koncu kopala temelje za klet. pod vodstvom človeka, katerega sem včeraj zjutraj videl, ko je v mlinu vozil malto. Za uro sem bil poten in umazan, da bi se bilv sramoval,. ko bi ne bili o* krog meno vsi ravno taki. Zlasti dame so bile krasne videti s potnimi progami na obrazu. Ko sem eni pomagal iz jamice. sem čutil, da ima roko trdo, kakor drvar. Zn neikoi časa sem otopel in delal. Kakor drugi, da im morem sedaj niti pere°a držati v roki. Na levi roki
imam žulj. kakor lešnik. N' dnp ••mu
se šel ž njimi umi v* v teMmi-himo Sredi občega vpitja. glorU pn*vV'e delavne dobe sem ob*p-bi*. da prid. if* drugič zopet. Te svoj" ne*' • ura': " *■' fbvi ne morem vem«***'? M»,••"»n up '*
ti kak izgovor.
Uhtlio prihodnjič.)
Dnevna kronika.
— Poslanec Franjo Pišek umrl. Dne
6. t. m. ob 9.30 uri je umrl v Orehovi vasi pri Mariboru narodni poslanec ! \ a n e Pišek v 66. letu. Pogreb se vrši dne S. t. m. ob 14. uri. Pokojni je bil 1 vi.i* a,š SLS ter bil od leta 1908. čo preobrata poslanec v avstrijskem državnem zboru, po preobratu pa je bil izvoljen na listi SLS za poslanca v na* rod u. skupščino. Na njegovo mesto stopi g. Franjo Žebot, novinar in hišni posestnik v Mariboru.
— Um tl je dne 4. jan. v Meži ob Dravi orožniški narednik Ivan Božič. Bolehal je samo tri dni za pljučnico, ki ga je spravila v prerani grob. Star jej bil šc.e 44 let. Pokojni je bil vesten v! svoji službi ter je bil ugleden in priljubljen med svojimi tovariši in domači mi. N a'j počiva v miru!
-1 Umrl je v Gornji Radgoni TOletni posestnik Janko Pele. Bil je mož stare korenine, zvest pristaš klerikalne stranke, vendar pa poštenjak in velik i odoLiub. tip kmečkega idealista. Že pred desetletji je snoval na eksponirani točki naše narodne meje slovenska društva jn zadruge. Užival je ugled tudi pri političnih nasprotnikih. r»odi mu lahka domača gruda!
— Imenovanje in premeščenje. Za roditelja okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi je imenovan sodni svetnik dr. Muha. Dosedanji voditelj okrajni sodnik dr. Milko Gaber je premeščen v Ljutomer.
— Pisatelj Finžgar odlikovan. Pisatelj Fran S. Finžgar, župnik v Trnovem v Ljubljani, je bil včeraj odlikovan z redom sv. Save III. reda. za zasluge, ki si jih je pridobil za slovensko literaturo- Finžgar je po smrti Ivana
* Cankarja naš najboljši pisatelj tor je obhajal lani SOletnico svojega rojstva. Odlikovanje mu je predal pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar.
— Nov občinski davek v Beograd«-Beograjska občina namerava uvesti nov občinski davek na vse nepremičnine. katerih vrednost presega, stotisoč dinarjev.
— Rimske toplice v domačih rokah. Kopališče v Rimskih toplicah je kupil
od dosedanjega lastnika g. Ulricha. ?«-žener g. Veseli, profesor na zagrebški trgovski akademiji- S tem je prešlo to priljubljeno letovišče v domačo roke.
— Konferenca nasledstvenih držav v Gradcu. Dno 16. jan. se bo vršila v Gradcu konferenca nasledstvenih držav, na kateri se ho v prvi vrsti skušalo rešiti vprašanje medsebojnega obmejnega prometa. Radovedni smo. če bo ta konferenca končno dosegla obnovitev prometa na progi.Maribor—Gornja Radgona?
— Zopet prepovedani listi. Notranje ministrstvo je prepovedalo v naši državi liste’ »Nebes Wiener Journal«. vAz - • -1". Die Post«, »Deutsche Zeitung« ter koledarje Der Wiener Bate«, »Dor Jahres-Bote« in »Hauskalender«.
— Železniška nesreča pri Vinkovcili. t nedeljo ob 1. uri zjutraj je trčil beograjski brzovlak na postaji Miklavci v Uo.ioči^ zagrebški vlak. Obe lokomoti-’■ i m štirje vagoni so razbiti. Nesrečo
i c'krivil kretničar, ker ni postavil K roinie pravilno. K sreči je Strojevo-d .a beograjskega brzovlaka pravočasne zipazil pomoto ter se je le njegovi hladnokrvnosti in odločnosti zahvaliti, da nesvcca ni zakrivila številnejših člove-Mvii.i židev, ker je z vso silo zastavljal -.la.ioei vlak. Popolnoma preprečiti nesiece ni mogel. Ranjenih je osem o--e i, smline žrtve ni nobene- Lokomotivi ■ c se zarili druga v drugo, oba poštna voza beograjskega vlaka sta razbite ter posta razmetana, zagrebški poštnin., p.i je s tako silo sunil v spalni voz Ja ga e zajezdil. T\ sreči v spalnem vo-m ni bilo nikogar, .sicer bi bil gotove mrtev.
— Kamnica pri Maribora. Dne 6 ja auar.m se je ustanovila v Kamnici kra mvna orgnpizacija JDS. — Nemška tar.ii so pritiskali z vsemi silami, da h onemogočili ustanovitev te organizma rln *a . °p njihov trud je bil zaman i'i mniri kakor tudi v njeni okolic ovc cez 99 odst. Slovencev in koma;
m st. nemčurjev. Nemcev pa je tak< p'alo, da niti v poštev ne nridejo. Kei
*
pa naši Slovenci tukaj nikdar niso bili organizirani in več ali manj raztrose-ni, je bilo vedno vzrok, da so zlasti pri obebiskih volitvah propadali, a maloštevilni nemškutarji, a to vsled svoje organizacije vselej zmagali, tako, da mora že več kot pol stoletja 99 odst. Slovencev plesati tako, kakor žvižga nemškutar. Naš cilj je, da naše Slovence združimo v močno organizacijo, da tako omogočimo zmago nad onimi, ki nam hočejo po vsej sili gospodariti. Dovolj poštenih slovenskih kmetov in delavcev, ki bi za naš blagor delali lioljše, kakor se je delalo do danes. — Nuše Slovence, ki so nasprotnega političnega prepričanja, radi tega opozarjamo, da se ne bomo bavili s strankarskimi prepiri, ker nam gre samo za blagor naših Slovencev. Jasno je, da hotno šli proti izv. »nemškoavstrijslcim iredentistom«, škodljivcem naše države v boj do skrajnosti. Oni nemško misleči. ki se zavedajo, da se nahajajo v Jugoslaviji. ne pa v Avstriji in ki se za* vedajo. da imajo dolžnosti do naše države, ne pa do kakšne tuje, nam sovražne, pa so lahko uverjeni. da jim ne bomo skrivili niti lasu. Delokrog naše krajevne organizacije .TDS se razširja po občinah Kamnica, Rošnah. Bzeater-nica in Jelovec.	K.	O. J. D. S.
— Trocki izključen iz židovske cerkve »Daily Fbtpre«« poroča, da je Trocki izklhtčen iz židovske cerkvene objeme v Jekaterinoslavu in to na zahtevo njegovega lastnega očeta.
— Velikanski požar na Angleškem. V Farflepolu na Angleškem je v četrtek nastal v nekem skladišču požar, ki
-se je bliskovito razširil na vsa. nad .štiri hektare obsežna skladišča. .Vsled požara je hi hi ogrožena tudi vojna Jn-(djedelnicu. Zgorela je vsa zaloga lesa !er mnogo delavskih hiš. škoda znaša ; več milijonov funtov.
!	— Trocki grozi. Vodil el jem sovjet-
ske Rosi*e še ni noveli groze in bede. ki so jo v Rusiji že povzročili, temveč groze še z novo vojno. Trocki je na zadnji sovjetski konferenci zagrozil antanti, češ, da bo do spomladi rdeča ar* m ari a popolnoma opremljena in da bo Rusija v slučaju vojne prej povečana, kakor pa zmanjšana.
— Ponovno naraščanje draginje v Avstriji. Nn plenarni seji avstrijske
. narodne skupščine, ki se bo vršila dne ! 17. t. m., se bo pretresalo finančne raz*
| mere. V kritje deficita se predvideva ! ^9 odst. zvišanje železniških pristojno. ki stopi v veljavo še koncem janu-j arja za februar pa se predvideva še n a daljno povišanje cen. Od S. t. m. na-j Prej stane hleb kruha 316 kron, a kilp-'gr.im bele moke 500 k'on.
‘	— češkoslovaška valuta se je znamo
popi avba. V soboto je n otirala v Cii-jrihu 8.3(1. Naša krona je stala v ir,tem času 1.80. Geškoslovaška republika je na potu k trajnemu ozdravljenju, nje na gospoda rska moč raste, njena politična konsolidacija je trdna Dviganje čeŠkosh vaške valute vzbuja med pre-j biva'sf'-oiri veselje in odkrito zadošče-jnjp.Tuni nemški listi, ki sloje v najstrožji opoziciji, ugotavljajo z zadošče-( njem ta. napredek. Pri nas na frankov-i»ki iisii. kakor »Hrvatska Mimo« z za-| dovol jstvorn konstatirajo, da so pripo-, mogli k padanju valute in na ta način l vzbudili novo nezadovoljstvo med Ijud-i stvom.
— Velika eksoloriJa na vojni ladij, j V Pireju je bila te dni na krovu gr.ške-, va torpednega rušilen '-ohkn eksplozija. Mrtvih je 50 oseb, med njimi poveljnik j hulje in več civilnih oseb. Kako je na-; stal n eksplozija, še ni pojasnjeno.
|	— Avstrija m> priznava narodnost-
j>iih manjšin. Kakor poročajo češki listi, j je i rjavil avstrijski predsednik Hei-:|ni«ch uovodom sestanka s predseduj-ukom Masarykom v Lanah, da Avstrija L ne priznava narodnostnih manjšin •— j torej logično tudi ne njihovih pravic ’ Peški listi opozarjajo oh tej priliki, da živi na Duna ju in v severni Avstriji na • stol isom Čehov, na Burskem na deset-
■ tisoče Hrvatov, na Koroškem in deloma | tu d m Sta terskem na tudi na desetti-i soče Slovencev., Zn nas je ta. Uninisehe
■ va iz.xa.va zelo važna, ker Ji lahko odgo-. vorimo s proti izjavo, da tudi mi ne pr?
i tnnvomo v naši državi nemških’ manj; i šin. Teh manjšin torej ni — in logični > tudi ne morejo zahtevati nikake P ra.
■ vice!
— Ljubavna drama v Moskvi. Litov-! ški vojni ataše A\viatanzan je imel 1 ju- ’ bavno razmerje z neko Rusinjo. Tc dni je mož Rusinje zasačil zaljubljeni parček ter na mestu ustrelil vojnega ata-, še ja.
— Padanja cen v Ameriki, S 5.
ian je bila v Newyorku znižana cenai kruhu na predvojno ceno, lako da sta-, ne sedaj1 hleb kruha zopet 5 centov, k a- • kor junija 1914. leta.
Mariborske vesti.
Maribor, 9 januarja 1922
m Redni občni zbor JDS- Občni zbor krajevne organizacije JDS v Mariboru se vrši v četrtek, dne 12. jan. 1920, ob 20. (8.) uri zvečer v mali dvorani Na* rodnega doma. Poročala bosta ministra gg. dr. Kukovec in dr. Kramer- Vabimo vse somišljenike, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Članske izkaznice, brez katerih je vstop za bran jen, se dobe pri g. prof. Voglarju. Koroščeva ul. št. 4, I. nadst. ter v uredništvu s Tabora«.
m Vse do gotove meje. Dne 7. maja 1. 1. sem bila imenovana za stalno učiteljico na šoli Krčevina-Lajteršberg in od tedaj, torej celih osem mescev pro- j j sim pismeno in ustmeno od urada, do u-! rada za stanovanje. Imam v Krčevini j svojo hišico; da ne bom s svojo obilo j rodbino nikomur v nadlego. Iz te hišice je ravno ob nastopu moje službe | odšla neka stranka — toda stanovanj-, ski urad tega stanovanja kljub štiri-, mesečnemu moledovanju ni nakazal meni, ampak neki trafikantinji Nemki. Mesca avgusta je umrl moj brat, pri katerem sem imela pohištvo, 'toda stanovanjski urad je nakazal nje-; j go v o stanovanje nekomu Sch. ter me
■ vrgel na cesto, kljub teinu, da sta še, •sedaj dve sobi prazni! Moj bolehen j
mož je moral nastopiti 43. službeno le* to, ker sicer bi ne imel s*"ohe; svoje otroke, radi leve-ib sem zaprosila za Maribor, sem m.vnJn razdeliti med so* rodnike; s trem., ki obiskujejo tukajšnje šo.e pa on v »prh-t.n prljitelj-ska ro na v malo ledi ni m, katero delim *>:■ z nekim «!■*.,’Ln dijakom Tako jc »»sled - tega uničeno ne !e vse moje gmotno blagostanje, ampak tudi
I družinsko življenje. To vse se je dogodilo v jugoslovanskem Mariboru ucile-
jljici po 22 službenih let ih, materi sed-
■ mero otrok, ženi narodnega vzgojitelja in posestnici hišice- Tako skrbi naša domovina za svoje ljudi. Anka Me-• šiček-černej, učiteljica.
j m Vodstvo ilcške osnovne šole I. tor
pomožne šole za• mn n j nad arjene in sla-t boumne izreka vsem c. damam in gospodom. ki so blagohotno žrtvovali de-
• nar in blago za najbolj nesrečne med nesrečnimi, za manj nadarjene in slaboumne, ki imajo poleg tega tudi še
t uborne starše, oziroma samo matere vdove, najprisrčnejšo zahvalo. Ubogi o-
■ troci, 48 dečkov in deklic je dobilo obu-
■ Lev, dele obleke, šolske potrebščine ter
■ darove božičnega drevesca. Najboljša
■ zahvala darovalcem so bili pač vskliki
■ veselja teh ubožnih malčkov.
II m Slovensko obrtno društvo v Mariboru privedi v torek, dne 10. jan. 1.922
Lob 20. uri (8- uri) zvečer v restavraciji ; »Maribor« obrtno predavanje o repro-Lcitetnem zakonu in o naobrazbi nadar-' j jenili obrtnikov v inozemstvu. Preda-; valelj je znani g. dr. I. Mohorič iz Lju-1, bljane. Ker je predavanje za nas obrr-'jnike potrebno in velikega pomena, u-- parno, da se ga člani in članice naše* ga društva, kakor tudi drugi obrtniki ’ v polnem številu udeleže. Torej obrtniki na svidenje v torek v restavraciji »Maribor«. Pozor! Predavanje se ne 1 vrši v Narodnem domu, kakor je to v vabilih navedeno, temveč v restavra-
• ciji »Maribor«. Tečaj za knjigovodstvo ’ se vsled predavanja ne vrši.
m Vabilo na nstanovni občni zbor i »Društva učiteljic, učiteljic ženskih
- ročnih del in otroških vrtnaric«, ki se
- vrši v Mariboru, dne 19. jan 1998. ob
- pol 3. uri popoldne v mali dvorani Nn-
- rodnega, doma. t. Otvoritveni govor. 2,
• Društvena nraviln. 3. Volitev odbora, J 4. Predlogi in slučajnosti. Imamo sicei
- v Beogradu društvo učiteljic, ki se imenuje ponosno »Društvo učiteljic in. za.
bavilj kraljevine SHS«, ima a* Ljubljani »Društvo učiteljic Slovenije« — a moramo priznati, da nam je Beograd in tudi Ljubljana predaleč, da bi se udeleževale rednih zborovanj. Vendar ima mo tudi me v severnem delu Slo venije, na bivšem štajerskem, naše težnje, za katere bi se rade potegovale;
— ali za društvo v Ljubljani bi le bile članice na papirju, ker vsled oddaljenosti ne moremo dejansko sodelovati ter se ne moremo brez velikih izdatkov zborovanj v Ljubljani udeleževati. Zato si osnujemo sestersko društvo z istimi oilji in pravili. Vsaka društvenica ostane ud svojega okr. učiteljskega društva, naša članarina bo le majhna. Delovati hočemo za- skupne težnje, se tovariško pogovoriti o skupnih zahtevah, ki jih imamo me ženske posebej. Kot. »Društvo učiteljic« stopimo avtomatično v »Ženski Sa.vez« in imamo pravico poslati delegatinje na skupščine »Ženskega Sayeza«. Ena trka nov* sod zastonj, v društvu združenja na smo močne in upoštevanja vredne Za pripravljalni odbor: Marija Godec, uč, Matilda Vodenik, uč. žensk. roč. del.
m Kovinarska zadruga v Mariboru,
objavlja, da se vršijo preiskušnje za vajence kovinarskih obrti v času od 15-do 25. jan. 1922. v* zadružnem tajništvu v Mariboru, Tkalska ulica št. 9 po sledečem redu: 1. dne 15. jan. ob 8. uri zjutraj za elektrotehnično obrt, 2. dne 18. jan. ob 16. uri za mehamiško obrt, 3. dne 21. jan. ob 16. uri za urarsko obrt, 4. dne 22. jan. ob 8. uri za ključavničarsko obrt, 5. dne 25. jan. ob 16. uri za elektrotehnično obrt. Obenem poživlja podpisana zadruga vse včlanjene mojstre, da. prijavijo zadružnemu tajništvu nemudoma vse svoje pomočnike in vajence. Pomočnikom, oziroma vajencem, kateri niso vpisani, zadruga v bo* doče ne bo dajala nilcakoršnih potrdil, oziroma spričeval. Glasom sklepa zadružnega. načelstva z dne 28- 12. 1921'. bo vsak mojster, ki v tem oziru ne vrši točno svojih dolžnosti, kaznovan z redno globo 400 K v prid zadružne blagajne. Pomočniki se morajo prijaviti tekom 14 dni po nastopu deta. vajenci pa tekom 3 mesecev potem, Ko začnejo svojo učno dobo.
m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klubi-baru«.	i
m Seznam v Maribora izbrisanih obrtnih pravic v mesecu decembru- — j Ferdinand Loschnig, Frankoipanava ul. 7, gostilna; Marija Fratsehko, Franko* panova ul. 27, kavama; Wagner Jožef, Aleksandrova c. 15, kavarna; Neger Hermina, Glavni trg 3, kavarna; Zenk-ner Leopoldina, Vodnikov trg 2, gostilna: Martina Pottnig, Gosposka ul. 38, branjarija; Marija Poch, Gosp. ul. 29, trgovina z delikatesami; Roza Roczek Vetrinjska ul. 19, modistinja; Marija Smaher, Glavni trg, trgovina s sočivjem in sadjem; Viljem Maly, Šolska ul. 3, brivec; Marija Pooh, Gosposka ul. 29, trgovina z sladkorčki, marmeladami in vkuhanim sadjem.
m Seznam v meseen decembru 1921 v Mariboru izdanih obrtnih pravic. —
i Horvat Atoizij, Frankopanova ul. 7,
J gostilna; Kokol Ivan, Frankopanova 1 ul. 27, kavarna; Zorčič Amalija, Alek-; sandrova c. 15, kavarna; Švigelj Franc, Mlinska ul. 15, gostilna; Scheil Hugon,
; Sodna ul. 16, zidarska obrt; Glaser Ttaj-i mund, Vetrinjska ul., stavbeniška obrt; jSitter Blaž, Vodnikov trg 2. gostilna; Slanic Leo, Vojaška ul. 10, litografija; Marija Hauptman. Magdalenski trg 4, izdelovanje ženskih oblek; Marija Sko-| liber. Ruška cesta 2, prodaja alkoholnih i pijač v zaprtih steklenicah; Ela Klobu-jčar. Vetrinjska, ul. 15. izdelovanje ženskih oblek; Tihomir Miloševič. Gospo* jskaul. 3. knjigovez; E con Kubiček, i Ciril-Metodova ul 24, glasbenik: Anton j Poš, Gosposka ul. 29. trgovina medneirn in galanterijskega blaga: Blaž Sardinske, Glavni trg. mesar; Ernest G ort, Gosposkd ul. 13. trgovina s steklom, porcelano in kamenino: Josip Rože Tomanova ul 5. trgovina s nemtrPnn in sadjem na debelo: Jožefa Konic K>*em-rijeva ul. 8 Izdelovanje ženskih obtok: Josip Rože. Rotovški tr«* 3 izdei-'—•» •«
Ukerie*- jo šni**ituo7, »Alpina«;' s^nf.on Paveši5, G|nA~ui frg.	'To—	;
T„-.yit«cbaoher. F”nnč*”kao«'-a ni ključavničarska obrt; iririji5 i drugovi.
- Cankarjeva ul. 80. Špedicija
Str*. <
rr*. januarji 195&
ra Himen. Poročil se je g. Ernst Faninger, bančni uradnik, z gospodično Hedo Kul j at, bančno uradnico v Mariboru. Obik> srečel
m Pozor železničar}! ! Občni zbor Ciril in Metodove podružnice Zveze jugoslovanskih železničarjev se vrši danes ob 20. uri v društvenih prostorih. Pridite vsi!
m Tudi naša mladina na tukajšnji trgov, šoli se je prebudila z resnim delom. Dne 28. decembra pr. 1. je izšla prva številka lista .Hermes", glasila izobraževalnega krožka na imenovani šoli. Vsebina je zadovoljiva. Najboljši je prvi spis .Naši cilji". V njem najdemo vse naloge, ki si jih stavi naša mladina. V listu najdemo tudi dve pesmi. Ne moremo ravno trditi, da So slabe, vendar je prva vsebinsko slabejša od druge. .Tužna nevesta" ie sicer slabejša po obliki, vendar moramo reči, da bi bila lepa, če bi bila lepše izpeljana in če bi bila dana večja skrb na obliko. Dijaki omenjene šole imajo tudi vsako nedeljo predavanja, na katerih se, kdor se zanima, najbolj izobrazi. Veseli naš, da si je naše trg. šolsko diiaštvo stavilo take cilje, iz kojih vidimo, da žele po na-daljni izobrazbi. Dijaki, težka je vaša pot, toda ne omagajte, preduo dosežete svoje cilje.
ffeodšio gledališče.
Repertoar:
Torek 30.: „Gozd“. Abon. A.
Sreda 11.; .Hlapec Jernej'1. Izv. ah. Cankarjeva prodava.
Četrtek 12.: ,Svet“. Izven abon.
Petek 13.: „PI>čar“. I/.v. abon.
Sobota 14.: „Gozd“. Ahon. C.
Nedelja 15.: Popoldne ob 15.: „Oče“. Lju.t aredstava. — /.veter ob pol 20.: „Ptičar“. Izv
Kultura šsi umetnost
x Glasbena Matica v Mariboru. Orkestralni odsek. Nocoj, pon del jek, dno 9. jan. 1922 se vrši točno ob pol 8. uri j zvečer v Glasbeni Matici redna orke- ‘ stralna vaja in se vsi člani poživljajo, da se iste točno in polnoštevilno udeleže
- Drama. Izšla je tretja številka posvečena manam Ivana Cankarja ter prinaša: Angelo Cerk v en Lic Ljubezen — Sovraštvo. — Milan Skrbinšek: Ivan Cankar: Hlapec Jernej in njegova pravica. — Prof. Ivan Favai: Nekaj misli o Cankarju. — Miran Jarc: Nekaj njegovega. — Joško Kovič: Njegovo romanje. — Silvester Škerl: Umetnikova trilogija. — Dr. Makso Šnudorl: Molie-re. — Beležke. »Dramo« izdaja mariborsko Narodno gledališče ter stane številka 10 K-
x Književni dar Slovenske Šolske Jatice za 1921- bo obsegal sledečih troje knjig: Pedagoški Zbornik (104 str.), uredil dr, K. Ozvald. — Telovadba, II. del (s 47 slikami in mnogimi načrti — 112 str.), spisala dr. Pivko in ptof Schaup. — Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razredu osnovi h šol (76 sir.), spisal Fr. Fink. Ker bo to vsega skupaj 352 strani ali malone 22 tiskanih pol dobrega pedag.rihlakt. beriva za naročnino celih 8 dinarjev, zato pač letošnjim publikacijam SŠM ni treba še posebnega priporočila Knjige bodo vsak čas dotiskane ter se začno kmalu razpošiljati.
x Dr. Alojzij Gradnik objavlja v zadnji (17.-18.) številki »Njive« sledeči ikluelni sonet:
Veteranu.
Ti črnožolti verni veteran, ki jedel si iz črnožolte žlice, kje pa je tisto tvoje prejšnje lice! Odkdaj pa takšen si Jugoslovan!
Saj si nam vendar dobro, dobro znan. še bolj lok tvoje mehke hrbtenice!
Ko so ob vojni gnali nas v temnice, te bilo sram je reči: »Dober dan«.
Od nas zdaj hočeš biti spoštovan ti, ki ližeš prah po podu pred ministri in tožiš, da smo narodni filistri,
ker ne posnemamo še tvoje vloge in ne priklonimo pred njimi noge: mi smo apostoli — ne ministranti!
x Trije labodje. Prejeli smo (malo zakasnelo) najnovejšo revijo najnovej-ših »Tri labode«, kateri izhajajo šest-
il krat na leto, stanejo celoletno 75 D, pos samezna številka 15 D. Naslovno stran j jim je narisal Fran Kralj, naslov jim je iznašel Silvester Škerl, klišeje je iss-■ vršila »Jugoslovanska tiskarna«, natis-, nila jih je tiskarna J. Blasnika uasl,
, d. d- Ljubljani. Urejujejo jih: Anton Podbevšek, Josip Vidmar in Mari.) Kogoj. Uredništvo im upravništ-vo se nahaja v Ljubljani, Stari trg štev. 3. It. Vsebina prve številke je: Vida Taufer: Strupena kača. — Krvave lise. Beračica z lilijami. — Žena pijanka. (Pesmi).
— Joža CvelbaT: Trije zapiski. (Proza.) Josip Piber: V noči. (Pesem.) — Zdenko Skalioky: Splašemi konj na obzorju.
— Pevec v rakvi- (Pesmi-) — Stane Me- ; lihar: Nabornik št. 149 I. — Double eonseiense (Proza.) — France Onič: Oltarji. —Okostcnjak. — Klic iz predmestij (Pesmi.) —- Ciril Vidmar: Iz moje sobe. — Ogenj. (Proza.) — Vladimir Premru: Žrtvenik ob slapu, ki koplje grob živim. — V grobnici, katere stene so sestavljene iz osušenih, obeljenih kosti. — Mučenik (Galejski kaznjenec)-
— Krvnik, pojoč na črno zagrnjenem odru. (Pesmi.) — Josip Vidmar: Po* men umetnosti in država. (Esej.) — A. Podbevšek: Plesalec v ječi. (Kompozicija.) Listek. — Slikarske priloge: Tone Kralj: Bolest Slovenije. (Gips.) — Fran Kralj: Janez Krstnik. (Les) — Veno Pilon: Predmestje I. — »Arnonrj simpl-e«. (Radiranki.) — Glasbena pri-j' loga: Marii Kogoj: Skica. (Klavir.) —; Otožnost.,(Salona.pev s klavirjem.)
x Nova drama Ive Vojnoviča. Znani jugoslovedski dramatik Ivo Vojnovič pripravlja komedijo, ki bo imela naslov: »Maškara ta ispod kuplja«.
Sokolstvo.
o XTT. redni občni zbor »Sokolskega, društva« v Mariboru se je vršil 3. t-m zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Pozdravnemu nagovoru br. staroste so sledila poročila odbornikov, iz ! katerih posnemamo to-Ie: Društvo je štelo v preteklem letu 634 članov. 164 članic, 247 naraščaja in 819 dece, torej skupaj 1864 včlanjenih oseb: med nji-itn je bilo telovadečih 1.189 članov, v kroju 122. Telovadilo je v štirih telo- -vadnicah v 1311 telovadnih urah 47.815 j! oseb. Društvo je nastopilo oziroma so- \ delovalo ob 17 prilikah s telovadnimi i točkami, sicer pa večkrat ob raznih pri- . ložnostih, n. pr. pri pogrebih itd. Dru- ' štvena. blagajna je imela denarnega j prometa pol milijona kron; bilanca iz- | kazi:je čistega društvenega premože- j nja v vrednosti čez 100.00(1 kron. Knji- , žnica šteje 625 številk in se je pomno- i; žila v zadnjem letu za 148 številk. V i društvu je bilo med letom S predavanj, i! Odseka obstojita dva, mladinski in! jezdnu ta je nastopil v zadnjem letu v ) 8 prilikah. Izven Maribora so društvu I podrejeni odseki v Jaremini, pri Sv. ? Jakobu v Slov. gor. in na Pragerskem. 8 Na novo se je na občnem zboru položi! | temel j stavbenemu odseku, ki bo imel j rirrbefi zn zgradbo Sok. doma v Mari- j boru. — Društvu v novem letu mnogo i n speha!
o Za sokolski dom v Ormožu je na- |
bralo vesela družba na Novega leta jj dan na Humu 150 K Naj bi sledili mno- j | gi drugi! — Zdravo!	£
Gospodarstvo.
g Dunajska borza posluje od 1- januarja t. 1. naprej samo tri dni na teden in sicer v pondeljek, sredo in petek.
Izpred sodišča.	!
»Lojalen« državljan.
Rudolf Smolej, 23. let star trgovec z mešanim blagom v Mariboru, rodom iz Radvanja, se je imel zagovarjati pred: okrožnim sodiščem radi pregreška po § 97. srb. kazenskega zakonika. Obtožba i ga dolži, da je 8. okt. 192L prigovarjal kaplarju Radomirju Balteaaroviču, naj zapusti vojaško službo in gre v Gradec delati v tovarno za orožje, ter mu je v j to svrho ponujal 200 dinarjev. Tega) dne je namreč čakal pred »Vesno« na .neko gojenko in se je spustil z imeno-l ;vanira kaplarjem od tamošnje straže!
I razmejitvene komisije v pogovor, te-*
jak. Vojaka Radomir Bajteza* ’ rovič in njegov tovariš Miro Kranjce*, vic sta kot priči potrdila obtoženčevo nagovarjanje k pobegu iz vojaške službe- Kazenski senat pa je več verjel obtožencu, ki je vse tajil, kakor dvema pričama, iz zelo »tehtnih« razlogov. Ne-; verjetno se namreč zdi sodišču, da bi kdo na javnem prostoru skušal zapelja-' ti vojaka k pobegu iz službe, ker se to lažje doseže pri kozarcu vina v kakii beznici. Na drugi strani pa taki obdol-1 žitvi nasprotujejo odlične lastnosti ob-* toženca, kakor jih je navedla dolga vr-1 sta prič iz vseh v Mariboru obstoječih političnih strank. Po zatrdilu teh prič je bil Rudolf Smolej svoj čas član dru-, štva »Katholischer Jugendbund« in ze-, lo religiozen človek, pri zadnjih občinskih volitvah' pa je kot zvest pristaš volil z demokratsko stranko. Drugi so zopet potrdili, da o političnih strankah; nima nobenega pojma, tako da ne raz« j ločuje »Sokola« od »Orla«, da se v po-j litično delovanje strank ne vmešava in j ne zahaja v nobeno društvo, ampak živil samo svojemu poklicu, ter se drži ved-j no samo svoje trgovine i,n doma in obi- j skuje kvečjemu cerkev (in hodi na se- j stanke z dekleti, česar pa priče niso po-1 kom katerega mu je prigovarjal, naj. zapusti vojaško službo in gre v Gradec,! kjer bo kot ključavničar v tovarni za orožje več zaslužil nego tukaj kot vo-: trdile, najbrž ker niso bile o tem vpra-j šane). Je bale tudi zelo priden in var-i čen in celo zaveden Slovenec, ki pa navzlic temu ne ve dobro slovenski, am-j pak govori mešanico mariborskega ’ nemškega in slovenskega narečja in hrvaščine.	j
Iz teh okolnosti je visoki sodni dvor sklepal, da človek s takimi lastnostmi,; kakor jih ima Smolej, ne more gojiti; čustev do države, ki bi ga privedle do j kaznivega dejanja. Oprostil ga je, dasiU ravno sta dva vojaka zoper njega pri-! čaln in pod prisego potrdila obdol žit ve obtožnice.	j
Kako pravilno je postopal kazenski j senat, ko je obtoženca oprostil, se je izkazalo tudi še po razpravi v času iških poročilih. Smolej je namreč poročevalcu »Slov. Naroda« tako k srcu prirastel, I
riSSlrrmr.rmrrr-i	n r—    
da je hudo zameril državnemu pravd-niku, ki si je upal tako krepostnega državljana z vsestranskim političnim prepričanjem staviti pod obtožbo, mariborska »Volksstimme« pa je dolgi vrsti odličnih lastnosti pridružila še eno, ker se poteguje za obtoženca kot — preganjanega boljšovika.
Kino.
I. mariborski bloskop. V torek, sre
do in četrtek se predvaja v I. mariborskem bioskopu II. epoba kriminaloo-de-tektivne drame »Verige kaznjenca". Ta epoha presega v vsakem oziru prvo in je popolnoma zaokrožena zase, tako, da kdor si to eooho ogleda, razume, ne da bi jo videl, tudi prvo. Naravne slike Rusije, zopet Londona, Pariza, Ntwyorka in Curiha so vrhunec umetnosti in lepote. Senzacije na vodi in v zraku spravljajo gledalca v strmenje.
Razno.
— Sanitarne In prometne razmere v Beogradu. Te dni se je vrnil v Beograd predsednik beograjske občine Bora Pajevič z upravnikom >odovoda in električne. centrale zdravnikom dr. Morti Bulijem in dvema odbornikoma, s katerimi je bil dalje časa v Berlinu glede nabave raznih potrebščin za beograjsko občino. Komisija je svoj posel uspešno končala ter nabavila vse potrebno za ureditev sanitarnih in prometnih razmer v Beogradu. Ves materijal se bo sprejel na račun vojne odškodnine, čim bo vlada to odobrila.
— Pes ustrelil orožnika. Orožnik Vukovič Dinko je bil s svojim tovarišem na nekem službenem pohodu. Na potu ga je spremljal tudi njegov pes. Med potom je sedel orožnik na nek zid, da si malo odpočije. Puško je naslonil na zid. Pes je začel vohati krog puške, pri čemur se je puška sprožila ter je zadela orožnika v srce, tako da se ic zrušil na mestu mrtev.
   1 111 1
Glavni urednik: R a d i voj R • b;qi«w Odgovorni urednik: Rudolf Ozim
1. Dalibor.
2' Cilulička.
3. Prodana nevesta.
4. Slovenski plesi.
5. Rusalka
6. legende.	4
Velika kavarna V pondeljek 9.:
Večer
čeških komponistov
— Pomnoženi orkester -
— prof. E. Kublčeka. -
Proizvajajo kompozicije: Dvofaka,
Smetane,
Tibieha,
Sebeka,
Vaisa,
Novaka Itd.
Tožnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da ie dne 9 januarja 1922 po kratki in mučni bo-leztii pieminula gospa
im 101¥HT
roj. KOZEL.
Popreb preblage pokojne se vrši dne 10. j»-nuaria ob 14. uri iz hiše žalosti, Linhartova ul. št. 16, na tukajšnje pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 9. januarja J 924.
Žalujoči ostali:
Horvat Franc, -oprog; Vilma Eliza Horvat' hčerka; Marija Mlakar, mati;
Tement Marija, sestra.	47
iala oznanila.
K enemu gospodu se sprejme gospod ali večji dijak na hrano In stanovanje. Koroščeva ul. 2. I. nadstr. Kovačič.
«5
Slikarski vajenec se sprejme
aventuelno tudi z oskrbo Slomškov trg 2. Maribor. 46
Kupi se blagajna 9 predali in resortom za denar. Jug. LIoyd d. d. Ročka cesta 45. 36 2-i
Ocarinjenie f
Vse v to stroko spadajoče posle izvršuje točno in kulantno od trgovcev ustanovljena
„Orient“ d. d., Maribor
Telefon št. 90 Meljska c. 12 Telaton št. 90
in njena	1911
podružnica v Ljubljani, Sv, Petra cesta 27
KNJIGOVODJA
z, daljšo prakso (bilančnik), perfekten korespondent v slovenskem. nemškem, srbohrvatskem in italijanskem jeziku, želi spre' meniti službo Nastop 1. aprila oz. preje, ker je dosedanje mesto J še neodpove Jano. Cen j. ponudbe I na naslov: „T. F. kod J. Beekrr, j Sisak, Vrbina".	44	3-3