DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 30 CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, FEBRUARY 5TII, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Poziv na narod, da pride na dan z denarjem, ki se skriva na domovih Washington, 4. februarja. Si-^oči je predsednik Hoover dal v Javnost resen apel na ameriški ftarod, da ne skriva denarja po domovih, pač pa pride z denarjem na dan in povzroči, da za-(:n(- denar delovati. Predsednik Hoover je mnenja, da če pride doslej skrivani denar v javnost, fla bo to mnogo pomagalo k odpravi depresije. Hoover je mne-da če bi se začelo kupovati denarjem, ki se sedaj skriva Po domovih, bi se pojavila tudi fiova naročila tovarnam in delo bi'se odprlo. Tekom zadnjega kta, pravi Hoover, so ljudje skrili na svojih domovih nekako K300,000,000. In vsak skriti dolar vzame najmanj od $5.00 do $10.00 kredita v javnosti. Za Vsak dolar, ki se ga spravi v pro-ttlGt, se lahko dobi enega moža na delo. V soboto se bo vršila tozadevno velika konferenca v hiši med predsednikom in Zastopniki trgovskih zbornic, Savskih organzacij, ženskimi klubi in zastopniki razločnih na-r°dnih organizacij. Začela se bo obširna narodna kampanja po Vs€j deželi. Namen te propagande je prignati na dan $1,300,-°00,000, ki se sedaj skrivaj«* po starih nogavicah, v posteljah, Pod deskami ali pa v varnostnih boksah po bankah. Vlada nikakor ne misli denarja, ki je vlo- Število radi prohihicijske postave aretiranih ljudi se letno zvišuje Prosekutor Miller udriha po režimu nevidne vlade Maurice Maschketa Državni prosekutor Ray T. Miller, demokratski kandidat za župana se je včeraj udeležil 17 političnih shodov, na katerih je govoril. Miller je imel za predmet svojega govora včeraj vsepovsod napad na nevidno silo, pod katero ječi sedanja mestna vlada, in ta sila je Maurice Maschke. Vsepovsod je nagovarjal ljudi, naj enkrat obraču- j najo končno z Maschketom'in vr-! nejo vlado narodu v roke. "Upam, da boste pri volitvah 16. februarja uničili Maschketov po- Cleveland. — žalostne številke nam kaže izvestje probatnega j oddelka mestne sodni je v Cleve-llandu glede prohibicijske postave. Celo najbolj' fanatični prohi-jbicijonisti so se ustrašili uradnih številk, ki so pravkar prišle v javnost. James Metlicka, glavni probatni uradnik mestne sodnije v Clevelandu, podaja število slučajev, ki so bili posla-! ni od sodnije na njegov oddelek. !V preteklem letu so mestni sod-! niki zavrnili v njegov urad nič manj kot 1,371 moških in 131 žensk, ki so bili vsi aretirani radi pijanosti, še v nobenem letu prej ni bilo več kot 10 žensk poslanih na probatni oddelek mestne sodnije. Na probatni oddelek pridejo taki slučaji, ko je areti-ranec ali aretiranka radi pijanosti obtožen še družinskega tepe-ža ali zanemarjanja svoje družine. Vsega skupaj je bilo lansko leto aretiranih radi pijanosti 11,281 moških in 1,256 žensk. Izmed teh jih je bilo 4,197 takih, ki niso mogli plačati niti malenkostne globe. Metlicka pravi, da mora na Vsak način dobiti več uradnikov za svoj urad, ker z dosedanjimi niti prohibicijskim slučajem ne more slediti. zen v bankah na hranilne vloge, ker ta denar je v prometu, pač Pa denar, ki ni vložen na hranil-vloge in je sedaj skrit po vseh Mogočih mestih in krajih. Predsednik Hoover je dejal: "Vsak, ki skriva denar doma, ne škodu-3e samo sebi, ker je brez dela, ^i Pa, če je trgovec, da ne dobi 0c'jemalcev, pač pa škoduje vse-11111 narodu. Skrit denar ne mo-re nikomur koristiti, povzroča da je vedno več ljudi brez delh." Premogarji proti znižanju plač uradnikom Indianapolis, 4. februarja. — Premogarji, izbrani na konvenciji, premogarske unije, United Mine Workers, of America, so glasovali, da se njih uradnikom ne znižajo plače, ker nečejo dati slabega vzgleda kompanijam, ki znižujejo plače. Predsednik pre-mogarski unije dobiva $12,000 ! plače na leto. Zanimiv ples V nedeljo, 7. februarja priredijo slovenski demokrati 23. var-de velik in zanimiv ples v Grdi-flovi' dvorani. Ta ples bo posedi tudi demokratski kandidat Za župana, Ray T. Miller. Ob tej Priliki se bo Mr. Millerju v Grdinovi dvorani izročil krasen simbolični ključ mestnih vrat. Dve izvrstni godbi bosta na razpolago plesalcem v nedeljo. Ob> čintsvo je prijazno vabljeno k udeležbi. Kako se troši denar Mestni stadion v Clevelandu je veljal $2,700,000 davkoplačevalce. Od novembra pa do maja meseca ni niti ene same prireditve v stadionu, pa vendar drži tam mestna vlada 22 oseb, ki gledajo prazne stene. Kot nekak paša prihaja vsak dan v urad George Bender, ravnatelj stadiona, ki vleče $7,000.00 plače na leto za prazen nič. In do-čim Bender komodno sedi na stolu v krasno opremljenem uradu in bere časopise, ga obdaja- j jo štirje strežniki, ena privatna telefonistinja, trije stražniki in štirje mehaniki. Poleg tega ima Bender pri rokah še štiri "eks-| perte," ki svetujejo, kadarkoji ; Bender kaj zahteva. In Bender ima še enegji strežnika, ki čisti litični ustroj, ki deluje samo za osebne in posebne interese in za interese onih okoli republikanskega bosa. Miller je zlasti tudi udrihal po republikanskih članih i volivnega odbora. Oba republikanska člana sta namreč glasovala proti pričam v volivnih kočah, ki naj nadzorujejo volivne j uradnike. Miller je pojasnjeval, kakšne sleparije so se godile v j volivnem odboru leta 1928, tako da je bila država prisiljena pognati na cesto volivni odbor. In ; sedaj, ko so volitve poštene, predlagajo republikanci, da ne bi smelo biti prič v volivnih kočah ! To je na vsak način na komando Maschketa. že danes po-zivljem vse demokrate v Clevelandu, da so skrajno čuječi na vplivni dan, da preprečijo vsako I sleparijo. Mi hočemo poštene volitve, poštenega izraza ljudske volje, mi želimo samo naše gla-soye. Dolžnost vseh demokratov je, da pazijo na to! -.—o- Tat, ki ima polno srce lepe hvaležnosti Sommerville, Mass., 4. februarja. Tatovi niso vedno nehvaležni ljudje. Saj dotični, ki je ukradel trgovcu Bickermanu $28.00 je poln hvaležnosti. Bi-ckerman je imel $1.00 razprodajo in je v izložbenem oknu razstavil 28 predmetov ,in da bi predočil ljudem jasno, koliko veljajo ti predmeti, je nalepil na vsak predmet endolarski bankovec. Kmalu potem je nekdo izložbeno šipo ubil, in ko je Bi-ckerman opazil škodo, je že zginilo vseh 28 bankovcev. Tat je v oknu pustil listek sledeče vsebine: "Sprejmite mojo srčno zahvalo za tako lepo darilo!" Kitajci prosijo velesile, da hitro končajo krvave borbe na Kitajskem Geneva, 4. februarja. Kitaj-1 j ska delegacija na razoroževalni konferenci vseh narodov sveta, i je danes naprosila zastopnike ve-! lesil, da ne poravnajo samo ne- i mudoma spor s Kitajci in Japonci, kar se tiče šangaja, pač pa i tudi spor glede bogate province Mandžurije. Toda oglasila se je takoj japonska delegacija, ki je! izjavila, da se mirovne ponudbe | od strani Amerike, Anglije in I Francije, tičejo samo zadeve | v šangaju, nikakor pa ne mand-žnrske zadeve. Kitajci pa smatrajo mandžursko afero za veli-! ko bolj važno kot pa krvave boje | v šangaju. Oglasil se je tudi | ruski delegat na konferenci, ki je izjavil ,da vse početje Lige i narodov je brez pomena, kajti. dočim zastopniki Lige govorijo in sklepajo, Japonska strelja in žanje uspehe. Strinjajo se pa vsi v tem, da je Mandžurija bolj važno vprašanje kot pa šangaj. tako Kitajci, Japonci in Rusi. j Dočim Japonci želijo, da velesile posredujejo glede šangaja, pa ne dovolijo njih vmešavanja glede j Mandžurije. Japonci poraženi pri Šangaju. Pošiljajo novo divizijo na bojišče šangaj, 5. februarja. Po 24 urnem obstreljevanju Woosung forta in kitajskih pozicij v ča-pej distriktu v šangaju, so Japonci morali odnehati radi nenavadno trdovratnega kitajskega odpora. Japonsko poveljstvo se je začudilo kitajskemu odporu, katerega niso pričakovali. ! Več japonskih zrakoplovov je bilo včeraj uničenih od Kitajcev, ki so nenadoma dobili od nekod zrakoplove, dočim so se japonski zrakoplovi prej prosto gibali. Poraz Japoncev pred šangajem je vrhovno poveljstvo napotilo, da je zahtevalo, da nemudoma pride na pomoč polna divizija vojaštva, 11,0Q0 nadaljnih mož, ki so se že vkrcali na ladje. ; Doslej so imeli Japonci pred Angus McLean in njegova žena, katera vidimo na sliki, sta dospela nepostavnim potom v Ameriko, in 3ta ibi-la obsojena v deportacijo na Škotsko. V Ameriki se jima je rodil sinko, katerega vidite v sredini. Sinko je ameriški državljan in ne more biti deportiran. Mr. in Mrs. Angus sta brez vsakih sredstev, in če jima kdci ne podari $143.00, da plačata za vožnjo otroka, bo moral otrok ostati v Ameriki, oče in mati pa odideta kot deportirana prihodnji teden iz Amerike. Čudna postava taka! šangajem samo 5,000 marinov zaeno z vojnimi ladjami. Na pomoč Kitajcem pri šangaju je dospelo več najboljših kitajskih regimentov iz južnih delov, kjer jimajo izvrstno organizirano armado. V bojih tekom zadnjih treh dni je padlo kakih 1,500 | Kitajcev in Japoncev. Sedem ! ameriških torpednih rušilcev je ! dospelo danes pred šangaj, in popoldne pričakujejo 1,200 ame-! riških vojakov. Amerika ima sedaj v šangaju 6,000 mož. Nov demokratski klub Pred nedavnim so imeli direktorji S. Del. Dvorane na Prince Ave. svojo sejo. Po izčrpanju dnevnega reda, je pa Mr. Jos. Silk predlagal, da bi bilo dobro, če bi se v naselbini ustanovil slovenski demokratski Politični klub. Mr. Silk in Mr. Volk sta prevzela začetno delo, njegov urad,- enega mestnega šoferja in enega janitorja. Zadnji pondeljek so se demokrati v mestni zbornici bridko pritožili nad tem zapravljanjem denarja. In kaj je naredil Maschke? Takoj drugi dan je poslal še enega strežnika Benderju v pomoč! Vidite, to je en slučaj, zakaj je treba voliti Millerja za župana! Dne 27. jan. je bila že sklicana Prva seja. Udeležba je bila po-v°ljna. že prvi večer se je vpisalo 29 članov. Prihodnja seja se vrši 10. februarja ob 7. uri zvečer, in se bo v javnosti še poročalo. Prosi se vse rojake, da Pridejo in se vpišejo. Farmarji in mleko Tekom sodnijske obravnave, katero so naperili neodvisni mlekarji napram mlekarskem tru-stu v Clevelandu, je pričal vče-raJ farmar Frank Mrazek iz Ashtabula county, da je dobival v novembru in decembru od Tel-hng-Belle Vernon Co. samo 1.89 cer»ta za kvort mleka, ali nekaj m»nj kot dva centa. Ne bo nič opravil Republikanci v Clevelandu nameravajo kandidirati za zvezni senat svojega pristaša Carini Thompsona. Thompson bi kandidiral proti demokratu Bul-kleyu. Thompson je bil že prej dvakrat poražen proti slabšim kandidatom, kaj šele, da bi zmagal proti Bulkleyu. Policijski načelniki Včeraj so imeli policijski načelniki raznih mest in vasi v Cuyahoga county svoje zborovanje, tekom katerega so zlasti pohvalili delovanje šerifa John Sulzmanna. Morajo v ječo Včeraj so bil obsojeni v Clevelandu Chester Crobaugh, D. D. Kimmel in Wm. Casler, ki morajo za pet let v ječo, ker so na sleparski način upropastili Union Mortgage Co., pri kateri je bilo prizadetih tudi mnogo Slovencev. Zvezna vlada je prvotno potlačila obtožbo proti njim, toda takoj jih je prijel Ray T. Miller in posrečilo se mu je nezveste uradnike pognati v zapor. Kirby je prost Iz zveznih zaporov v Atlanti se je vrnil v Cleveland Josiah Kirby, ki je presedel 6 let ječe radi bankrota poznanega finančnega zavoda Cleveland Discount Co. Kirby je izjavil, da bo "začel znova" svoje življenje. Barry resignira Direktor javne varnosti, Edwin Barry, je že pred tedni izjavil, da bo resigniral, predno nastopi novi župan urad. Sedaj je resignacijo Barry a sprejel začasni župan Burton. Barry odide iz urad 16. februarja. * 48 stopinj pod ničlo je včeraj kazal toplomer v Newfund-landu. Angleška mornarica je našla prostor, kjer je bil potopljen submarin London, 4. februarja. Angleška admiraliteta danes naznanja, da je mornarica končno izsledila prostor, kjer se je pred enim tednom potopil angleški ■submarin M-2, ki je nosil na krovu 61 mož posadke. Ta prostor se nahaja v Angleškem kanalu, nekako 6 milj od Portland Bill. Potapljači so se spustili navzdol, toda jim ni bilo mogoče priti do dna radi modnega morskega toka. Angleška admiraliteta je dala povelje, da se mora submarin dvigniti, naj velja, kar hoče. Prostor, kjer leži submarin, je izsledila torpedovka Torrid, in je skoro natančno tam, kjer je pred enim tednom opazil kapitan nekega trgovskega parnika, da se je submarin potopil. Kakor hitro poneha nekoliko močni morski tok, bodo potapljači skušali z verigami prikleniti submarin nai posebne vlačilne parnike, ki bodo potegnili submarin z moštvom vred iz morskega dna. Seveda se ne pričakuje, da bi bil še kdo živ Predsednik Hoover je nezadovoljen, ker so Japonci zavrnili ponudbo Washington, 4. februarja. Ker se v šangaju še neprestano vršijo boji med Kitajci in Japonci, je nastala velika nezadovoljnost v Washingtonu, kjer so pričakovali, da mirovna ponudba poslana skupno od Amerike in Anglije bo prisilila k molku topove, ki grmijo v šangaju. Ameriška vlada je znala že naprej, da bo Kitajska brez izgovora sprejela ameriško ponudbo, toda brzojavke iz Tokia naznanjajo, da Japonci ne sprejmejo pete točke te ponudbe. Uradnega od- i govora Amerika še ni dobila gle- j de svojih pogojev, toda japonski poslanik v Washingtonu se je to-, zadevno že izjavil. Japonska je že ponovno povdarjala, da je vprašanje Mandžurije tako, ki se mora obravnavati samo med Japonsko in Kitajsko. 500 policistov navzočih pri deložiranju New York, 4. februarja. Do resnih nemirov je prišlo v Bronx oddelku mesta New York, ko so prišli trije sodni uradniki, s 100 policisti; da bi vrgli tri družine iz stanovanja, ker niso plačale ■ najemnine. Kmalu se je j na licu mesta zbrala 2000 glava i mnpžica, ki je začela napadati I policijo. Na pomoč je moralo priti še 400 policistov, predno so i ljudi razgnali. Volivni slepar? Detektivi v Clevelandu iščejo' že dva dni nekega Dorsey1 Barndt, republikanca, ki je za-: posljen pri okrajnem inženirju.! Kot trdi državni pravdnik, je Barndt protipostavno registri- \ ral volivce. Več državljanov se \ je pritožilo, da je Barndt nepo-stavno jih registriral v neki briynici na St. Clair Ave. Krasni dobitki V izložbenem oknu Mr. J. Mi-helicha, zastopnika parobrodnih družb v S. N. Domu, so občinstvu na pogled krasni dobitki, ki bodo podarjeni najbolj primernim maskam na pustni torek, 9. febr. ob priliki maškeradnega plesa, ki ga priredi Klub društev S. N. Doma v obeh dvoranah. Zelo važen shod! Nocoj večer, 5, februarja, se vrši v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. politični shod, na katerem bo glavni govornik1" bivši županski kandidat Peter Witt. Kot nano, se Peter Witt od časa primarnih volitev, 12. januarja, še ni izjavil glede stališča, ki ga zavzema pri sedanjih volitvah. Na tem shodu pa, kot se nam poroča direktno iz glavnega stanu Peter Witta, bo Witt povedal in razjasnil svoje stališče. Na vsak način bo to zanimiv shod, na katerega pozivljemo vse rojake! Nihče ni varen Drznost clevelandskih tatov seže prav do vrat urada policijskega načelnika. Včeraj je nekdo ukradel izpred vrat policij-kega načelnika pripravo za— čiščenje čevljev. Lincolnov spomenik Prihodnji petek, 12. februarja, bodo odkrili spomenik Abrahamu Lincolnu na pročelju novega šolskega upravnega poslopja v mestu. Brivec zažgal ? Brivec Max Kaplow, 889 E. 105th St. je bil te dni aretiran in obtožen ,da je svojo brivnico zažgal. Ogenj je naredil $23,000 škode. Lorain Avenue Mesto bo v kratkem začelo širiti Lorain Avenue, od novega Central mosta do W. 25th St. Cesto bodo razširili od 60 na 100 čevljev. Poceni vožnja New York Central železnica naznanja, da velja v soboto vožnja iz Clevelanda v Detroit in nazaj samo $3.00. Dobil diplomo William Strojin, sin Mr. in Mrs. Anton Strojin, ki ima ga-solinsko postajo na Turney Rd., je graduiral 27. jan. na South High šoli. "Bili" se je zelo odlikoval v šoli in je bil pri tovariših zelo priljubljen, in ga bodo gotovo pogrešali. Zgubljena denarnica Zgubila se je denarnica v sredo, med 61. in 69. cesto in St. Clair Ave. V denarnici so bile tudi društvene knjižice, denar in račun za elektriko in plin. Kdor je našel, je prošen, da pri-1 nese na 1065 E. 69th St. 29 letnica Letos praznuje najbolji poznana in priljubljena slovenska tr-govina v Clevelandu, A. Grdina j & Sons, 29. obletnico svojega ! obstoja. V tej solidni slovenski i trgovini ste vedno dobili pošteno blago po najnižjih mogočih cenah. Njih geslo je bilo vedno: zadovoljila, postrežba odjemalcem. Ob priliki 29. letnice trgovanja nudijo A. Grdina & Sons veliko razprodajo, ko so itak že nizke cene ponovno znižane. Vprašajte v trgovini za kreditni certifikat, s katerim si prihranite mnogo denarja. Opozarjamo na današnji oglas. Poroka V soboto, 6. februarja, se vrši v Marijini cerkvi na Holmes Ave. poroka. Poročita se Mr. Joseph Bajec, 380 E. 160th St. in Miss Vera Bayuk, 1230 E. 175th St. Iskrene čestitke obema! Avto žrtve S smrtjo Edwin Glauberja, 3086 East Derby Rd. je narast-lo število žrtev letos v Clevelandu 27, ali 8 več, kot v istem času lansko leto. Manj stroškov Državni prohibicijski urad je znižal svoje stroške za $12,000 na leto. Več suhaških agentov je bilo odpuščenih. Na pustno soboto Veliko plesno veselico priredi društvo Danica št. 34 S.D.Z. na pustno soboto, 6. februarja v prostorih Slov. Del. Dvorane na Prince Ave. Izvanredno dobra in prijetna zabava je pripravljena za ta večer za vse udeležence. Vstopnina samo 35 centov, j Igral bo znani Culkar Trio. Pridite! Za šolske otroke Od začetka šolskega leta v septembru pa do 1. februarja so razni dobrotniki v Clevelandu j prispevali $15,830 za hrano lač- j nih in sirotnih šolskih otrok. 75,000 brezplačnih kosil je do-, bila iz tega denarja šolska mla-dež. šunke zastonj Vsak odjemalec Križmanove trgovine na 6220 St. Clair Ave. ima v soboto priliko, da dobi lepo šunko zastonj, ko praznuje Križmanova trgovina obletnico otvoritve dotičnih prostorov. Podrobnosti zveste v trgovini. Klub Slovenskih vdov Slovenske vdove vas prav prijazno vabijo, da se v soboto, 6. februarja, udeležite njih prijazne veselice, ki se vrši v Knauso-vi dvorani. Naše vdove so znane, da priredijo veselico vam v zabavo in kratek čas, in težko dobite kje boljše postrežbe in zabave kot ravno na veselicah tega društva. Tudi to pot, na pustno soboto, boste prav veseli, ako se udeležite veselice Kluba Slovenskih vdov. Vstopnina je samo 35c za moške in 25 centov. za ženske. Igral bo Ilojer-jev Trio, torej: come on! Novorojenček Pri družini Paul Bizjak, 8902 Macomb Ave., so se oglasile vile rojenice in prinesle krepkega in zdravega fantiča. Iskrene čestitke! • NAROČNINA: Z» Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za AmeiUto in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dofrlse in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, •117 at. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Sptered $s second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. nt ►83 No. 30, Fri., Feb. 5th, 1932 Ali Nemčija zopet želi vojno? bi dobila vsaj nekoliko pojasni-' la o tem. Spomnim se, da sem! nekoč slišala, da je bila Mary' Vrček prva tajnica. Hitro grem ' do nje. Malo čudno se ji je zde- j lo, da sem prišla, ker ni moja: navada okrog- hoditi. Težko je! bilo vprašati jo kar naravnost! in ji povedat po kaj sem prišla. Toda kadar bi človek rad zvedel i kaj važnega, je kaj težko pripraviti žensko do besede, čeprav včasih rade govorimo. Društvo Kraljica Miru je bilo ustanovljeno po sodelovanju Mr. J. Resnika in Mr. John Gorni-; ka. Sledeče so ustanoviteljice' društva: Agnes Verček, Mary Verček, Frances Gregorčič, Angela Skufca, Fiiances Legan, Antonija Jordan, Frances čeho-vin, Ivana Resnik, Ivana Hro-jvat, Angela Videč, Anna Ster-gar, Ivana Traven, Karolina Kuren. MAŠKERADNA VESELICA I. Ameriški profesor Rudolph Broda, iz Antioch univerze v Yellow Springs, Ohio, je pred kratkim potoval po Nemčiji ter je sedaj vtise tega potovanja zabilježil v;posebnih člankih, ki jih prinaša ameriško časopisje te dni. En članek je posebno zanimiv, v katerem profesoh Broda razpravlja vedno ponavljajoče se vprašanje, če se bodo Nemci maščevali za poraz v svetovni vojni, in če želijo vojno. Članek sledi: "Ko sem pred kratkim potoval po Nemčiji, sem vprašal nekatere moje nemške prijatelje, da mi povedo, za katero politično stranko so glasovali pri zadnjih volitvah. Večina njih je prej glasovala za demokratične ali socialistične kandidate ,in nekako začuden sem bil, ko so mi sedaj odgovarjali, da so pri zadnjih volitvah glasovali za kandidate narodno socialistične stranke, ali takozVane fašistovske stranke kateri načeljuje Adolph Hitler. "Vprašal sem jih tedaj, in sicer precej ostro, da če v resnici hočejo začeti novo vojno z vsemi grozotami, ki jih vojna prinaša. Toda pri tem so bili njih odgovori precej različni. Prva predsednica je bila Agues Verček, tajnica Mary Verček, blagajničarka Frances Gregorčič. Nekaj teh je še sedaj, ki so članice, nekaj se jih je pa raz-gubilo. Da ni bilo takoj izpo-četka dosti napredka, je bil vzrok v prvi vrsti to, ker je že" bilo eno žensko društvo v naselbini. Večina jih je bilo prepričanih, da eno žensko društvo za newburške žene zadostuje. Velika napaka nekaterih žensk je. ker mislijo, da je najbolje, ako so pri moškem društvu, da tako mož hodi na seje in plačuje zanjo. j priliki mojega šestnajstletnega ! rojstnega dneva. Po pravici j lahko rečeni, da ta dan mi ne bo j 361 iz spomina, dokler bom živa i in se vas bom vseh spominjala, ki ste me tako presenetili, tako I z darovi, kakor tudi s svojim j obiskom. Jaz nevednica nisem niti slutila, kaj vse se pripravlja za mojim hrbtom in s kako lahkoto so me za nos vodili. Tako me je naprimer moja prijateljica, Miss Josephine Kocin, dan prej peljala v mesto, kjer sva ostali skoro ves dan. Drugi I dan zvečer me je moj prijatelj i Mr. Vinko Zgonik, spretno izvabil, da sem šla žnjim na zabavni večer godbe "Bled." Točno ob devetih zvečer me je pripeljal s svojo lizo na naše sta-novanje, kjer je bila zbrana že cela družba mojih prijateljic in prijateljev. Resnici na ljubo lahko rečem, da je bil ta večer pravi "surprise" zame. članstvo društva "Naš Dom št. 50 SDZ priredi v soboto 6. februarja veliko maškeradno veselico in prosto zabavo na 4536 Warner Rd. To bo zabava našega članstva in vseh naših sosedov v tej okolici. Nobenega se ne bo preziralo, pa če je član ali ne. če se ni, pa še lahko bo. Mi smo vedno pripravljeni sprejemati nove kandidate. Prijazno vas vabimo, da pridete našemljeni na našo zabavo. Vem, da ne bo nikomur žal, ker tukaj bo veselja in smeha polne koše. Za postrežbo pod zobe bodo skrbele naše članice, za mokroto pa mi člani, vsak nekaj. Muzikantov pa imamo v naši okolici kar pet in vem, da nam bo vsak rad kaj zaigral. Kar se tiče nagrad za maske, jih ne bo dosti. Ena pa bo, pa ne vem, katera maska jo bo dobila: morda najlepša, morda najgrša. Za Ako bi se ženske držale, kot se moški, bi bilo društvo Kraljica Miru eno najmočnejših. Nikdar ne slišimo, da bi nas kateri moški silil v žensko društvo. Zakaj bi se še ženske ne držale svojih principov in pokazale s tem svojo zmožnost? Dasiravno je društvo Kraljica Miru spočetka nekoliko nazadovalo, se je pa potem popravilo in je bilo pozneje celo odlikovano od • Zveze, da je dobilo častilo kupo. Za to sta se največ potrudili članici i A&fiefc Žagar in Terezija Legan. Danes je društvo Kraljica Miru. na dobri podlagi in zboruje v lepi slogi in zadovoljnosti., Zavoljo sla- j bih delavskih razmer se sedaj ne more dosti agitirati, ker je! težko z odplačevanjem asesmen-ta. "Nekateri so odgovorili. 'Mi smo preveč, dobri vojaki, da bi ne vedeli vsega tega. Enkrat so nas porazili, toda zlepa nas ne bodo več. Dobro nam je znano, da imajo Francozi tanke, zrakoplove in težke topove. Vse to mi danes pogre samo, torej vemo, da vojne začeti ne moremo." "Zopet drugi so odgovorili sledeče: "Ko pride naša (fa-šistovska) stranka na krmilo vlade v Nemčiji, tedaj bomo kot prvi korak odpovedali vsa nadaljna plačila in odškodni-: no zaveznikom. Mi vojne ne bomo začeli, toda ako nas bo-! do napadli, da dobijo denar od nas, tedaj bomo udarili nazaj, j Plačevati odškodnino je nečastno delo, in mi smo siti tega dela." . j "Oni, ki so odgovarjali na način, kakor je tu najprvoj omenjeno, so bili večinoma možje, stari nad 40 let, oni pa, I ki so rekli, da bodo udarili nazaj, so pa bili večinoma vsi okoli 25. leta. Iz the dveh odgovorov se prav tipično pojasnuje mnenje in mišljenje današnjih Nemcev. Hitlerjeva ali faši-stovska stranka bo prej ali slej prišla na krmilo nemške re-i publike, o tem ni dvoma. "Toda v stranki sami sta dva elementa. Eden je bolj; spravljiv in ni pripravljen za takojšno vojno. Temu načelju-' je Hitler sam. Drugi je pa bolj bojevit in zna s svojim nastopom sam izzvati vojno. Temu elementu v nemški faši-stovski strani načeljuje Goebbel, ki je veliko bolj radikalen. "Hitler je tudi pripravljen odpraviti vse revolucionarne, melodramatične prizore v namenu, da se prikupi onim krogom, ki posedujejo denar. On najraje zbira denar od> njih za svojo strankino blagajno, da se potem bori proti organiziranemu delavstvu. Zato pa nikakor ne želi prestrašiti posedujoče kroge z govoricami o novi vojni, ali o kakem nasilju. Hitler želi imeti kredit. Hitlerju je danes dobre znano, da bi bila Nemčija v boju s Francijo tepena, ker bi se morala boriti na dveh straneh, in najbrž na treh. Od ene strani bi jo napadli Francozi, z druge pa gotovo Poljaki in najbrž celo Čehi. "Francozi pri tem prav dobro poznajo Hitlerja in vedo. kaj on misli. Zato pa Francozi nečejo ničesar slišati o kaki! razorožitvi, vsaj toliko časa ne, dokler ne dobijo absolutnih političnih garancij od strani Anglije ali Zedinjenih držav,' da jim ne bo vzeto, kar so dobili v svetovni vojni. Tozadevnoi imajo Francozi na en način prav. Kajti če se razorožijo, tedaj dobro vedo, da bodo Nemci pograbili prvo priliko in pla- j nilj nad Francoze, ki bi bili v takih razmerah tudi poraženi. Francozi vedo, da je tudi Hitlerju to znano, zato ne odloži-1 jo orožja. i i ,, Zato se hočem na tem mestu vsem skupaj najiskrenejše zahvaliti za sprejem, ki ste mi ga napravili, v prvi vrsti se pa zahvaljujem mojemu očetu in materi za njih trud in ljubezen, ki sta jo izkazala do mene. Nadalje se iskreno zahvaljujem tudi vsem mojim znancem, ki ste me posetili ta večer in sicer: Mr. in Mrs. Lesjak, Mr. in Mrs. Mi-kovich, Mr. in Mrs. Lange, Mr. in M sr. Batich, Mr. in Mrs. A. Bolko, Mr. in Mrs. L. Petrov-jčič, Mr. in Mrs. Kocin, Mr. in Mrs. Batich. Nadalje tudi vsem ostalim, kakor: Mr. Vincent Zgonik, Frank Gombach, Eržen, Salmich, Byly, Joe Rakar, Jack Sernel, Stanley Stefančič, Stanley in William Kozely, Ed-de Skul, James Jevnikar, Tony Bolko, Frank Kocin, Frank Zupančič, Zora Lesjak, Josephine Kocin, Frances Planinšek, Ste-fie Stefančič, Mary Avsek, Caroline Zupančič, Mary ; Jevnikar, Frances Samson, Edjth Ce-bron. , Najlepša hvala našemu muzi-kantu, Tony Klun, ki je proizvajal tako poskočne komade do šestih zjutraj. : Torej vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala. Miss Frances Lesjak. to bodo skrbeli naši sodniki, katere smo izbrali, to so: Lukov Matija, Putrihov Janž, Sodov Nace, štrebunkov Jožel| in Oliaj-čanov Jaka. Za policmana pri vratih bo skrbel Andy Bates, naš grocerist. Ko sem vprašal našega Antona Strojina, ki ima gašolihško postajo na Turney Rd., čb se bo tudi on kaj našemil, je rekel: "Ma ja, France. Namazal se bom L Če verjamete al' pa ne. vsega s črnim "šmirom' 'in vam bo vsa tla pomazal, da bosto laglje plesali!" Ma strela, Tone, če si nisi pravo izmislil! Saj te poznamo, da povzročiš dosti smeha, kamor prideš. Zato te bomo pa tudi po svoji moči vsi podpirali, ki imamo avtomobile. Tisti pa, ki jih nimamo, bomo pa "naptha gas'1 pri tebi kupovali, saj ga vsaka družina danes precej rabi. Ker nam Tone vedno dobro postreže, ga priporočam vsem rojakom. Torej rojaki in rojakinje, skupaj na 6. februarja, takoj po 7. uri -zvečer, pri Mr. in Mrs. Bates, da se malo poveselimo pred pustom! Marsikatera me je vprašala, če bomo imeli to veselico samo za člane našega društva. Ne, to ne bo samo za člane, ampak za! vse naše sosede in prijatelje. Vsi ste nam dobrodošli. Torej pridite vsi! ženske naj bodo moški, moški naj bodo ženske, tako da bo vse narobe, da nam ne bodo copernice škodile. Z bratskim pozdravom in na svidenje v soboto 6; februarja; I F. Stemberger. Opomba. Vsak bo lahko svojo suknjo ali klobuk spravil v gar-1 derobo. Torej naj vsak pazi, da l ne izgubi številke. Ljubljana, Jugoslavi ja.— Slovenski izseljenci živite po raznih delih in državah sveta popolnoma svoje posebno življenje, ki se razvija v drugo smer, kakor tu doma, v vsaki državi drugače, primerno razmeram, v katerih tam živite. Tega vašega življenja tu doma ne poznamo in ne moremo poznati, ker ne poznamo vaših razmer. Vsa literatura, katero izdajate, ima sedaj začasno res samo pomen za vas in samo za vaš kraj, za vašo naselbino. Vendar je pa gotovo, da bo vse to dobilo velik pomen tudi za cel slovenski narod v 1 prihodnjosti za zgodovinarja, ki bo pisal zgodovino 'našega časa. Ta nikakor ne bo mogel preko poglavja tudi o našem slovenskem izseljeništvu te dobe in o življenju in delovanju Slovencev po raznih državah in delih sveta. Toda, kje bo dobil podatkov za to poglavje? Vi po svetu nimate nikogar, ki bi shranjeval ves potrebni materija!, ker nimate kakih zavodov s knjižnicami, ki bi vse to shranjevale in ohranile potomstvu. Knjižnice tujih narodov, med katerimi živite, o vas komaj vedo. Vi sami bosto potonili v t.ujih morjih, med katerimi živite. Tako se bo vse to popolnoma izgubilo za pri-hodnjost, na veliko škodo našega naroda. "Hitler se je medtem že večkrat izjavil v svojih spisih, da ima popolnoma druge načrte, kako bi zopet zgradil nemško svetovno silo in moč. Dočim skuša na eni strani spopri-jazniti se z Italijo s tem, da ne podpira težnje zasužnjenih Tirofcev, ki spadajo pod Italijo, ima oči obrnjene tudi proti zapadu in misli na pridobitev Rusije, da tako ustanovi svetovno silo, ko takorekoč oženi nemško izurjenost in iznajdljivost z ruskim naravnim bogastvom in prebivalstvom. Vse to se popolnoma strinja s principi nekdanjega Bismarcka, ki zametujejo vsako sentimentalnost in računajo le s kruto lealnostjo. Tozadevno Hitler lahko računa na podporo narodne stranke, ki je v parlamentu soseda narodno socialistične stranke. Skratka politika Hitlerjeva cilja za istimi interesi in principi, kot jih je razvijala Nemčija pred svetovno vojno. Družba sv. Rafaela za zaščito slovenskih izseljencev, se je čutila zato poklicano, da se loti za vas tega dela in začne zbirati vse te stv ari in jih shranjevati : za poznejše dobe, in sicer vse, kar se jc žc do sedaj kje pa. svetu izdalo, ali se bo v ptfhqtjnje. 1 Ustanovila je "Izseljeniškj arhiv," kjer bo zbirala vge, karko-115 M bilo v zvezi z našim izselje- i šivom in z življenjem naših, i izscjjencev kjerkoli na zemlji in bi bilo važno in vredno, da se shrani. Zato se tem potoni obrača do I vseh slovenskih rodoljubov po celem svetu in prosi vsakega po-; sameznika, vse naše župnije, šole, gg. dUhovnike, čč. sestre, jed-»ote, časopise, revije, vsa društva, brez razliko, verskega prepričanja ali kakoranegijkoli prepričanja .sodelovanja m pomoči pri tem velikem kulturnem delu za naš narod in za vas, dragi izseljenci. Zato prosimo, da bi se nam pcslalo in pošiljalo: 1. Vse časopise in revije (magazine) tiskane slovenščini. 2. Vse časopise in revije v tujih jezikih, ki pišejo o Slovencih. ali kol narod, ali samo o ki*-kein posameznem rojaku. Ako bi ne bilo mogoče podati cel časopis, prosimo vsaj izrezek z na-1 značbo imena, datuma, kraja in številko časopisa, ki je prinesel dotični članek. 3. Vsa letna poročila naših cerkva, šol, jednot, društev, trgovskih, bančnih ali kakoršnih koli podjetij. 4. Vso programe raznih slav-nosti in prireditev po naselbinah. " .,' 5. Vse knjige, brošure, letake, kakoršnekoli izdane v slovenščini, ali .o Slovencih v tujih jezi- i kih. 6. Slike slovenskih cerkva, šol, duhovnikov, sestra, narodnih in društvenih d o m o v, slovenskih j podjetij, odličnih mož, društev, konvencij, društvenih odborov, slavnosti itd. 7. Sploh vse, kar bi bilo karkoli zanimivo, da se shrani za i zgodovino slovenskega izseljeni-! štva in življenja — delovanja slovenskih izseljencev po raznih državah in delih sveta. 8. Prosimo vse, ki imajo kake; take stvari shranjene iz preteklosti, da. nam to pošljejo v naš "Izseljeniškj arhiv," kjer bo shranjeno, z naznačbo imena, kdo nam je poslal. Pri nas bo to varno shranjeno, med tem, ko se bo to gotovo izgubilo, ako bosto to hranili sami. To so j ako lepe besede in zaslužijo vse priznanje. Ampak na te besede pa že poprime drugi njegov tovariš, ki žalostno vzdihne: "Kaj boš ti jamral, ki imaš bolno ženo. Vesel bodi, da je bolna. Ampak jaz, revež, ki imam ženo pri najboljšem zdravju! Le kaj bo, ko pridem lomov!" (Moje simpatije so s tem, ki ima zdravo ženo.) 2. Soproga enega izmed gori omenjenih, ki so končno le prišli že v sredo domov, pride L družbo kegljat v Slovenski dom. Ker je bilo nekaterim znano, da je bil možiček "odsoten" od domačega ognjišča celih 72 ur, jo eden navzočih prijazno vpraša: "Kje je pa John?" "Doma kleči!" je bil odločen in jedrnat odgovor. DOPISI Ta poziv smo poslali vsem nam znanim uredništvom po celem svetu, brez razlike kakega prepričanja Ako bi kdo ne dobil, prosimo oproščenja, ker nismo hoteli nikogar prezreti. Vse gg. urednike slovenskih časopisov v tujini, prosimo, da ta poziv gotovo natisnejo in potem večkrat opozarjajo svoje či-tatelje na ta "Izseljenski arhiv" in na veliko važnost, ki je ima za cel naš narod, pred vsem pa za slovensko izsdjeništvo samo. Za vsako Uslugo, vsak nasvet in vsako pomoč se že naprej vsakemu in vsem iskreno zahvaljujemo. 1 ( Z iskrenimi pozdravi Družba sv. Rafaela v Ljubljani, j Cleveland (New,burg), O. Spominjam se iz svojih otroških let, ko smo nekega zimskega večera sedeli okrog peči in so nam stara mati pripovedovali neko pripovedko, v kateri se govori, da jc bil nek mlad človek izvo 1 jen za papeia, pa »i znal m: pisat ne brat. V ravno taki sa dreg i ae nahajam--sedaj— jaz. "AMERIŠKA DOMOVINA" ' (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays Tajnica od društva Kraljica Miru št. 24 SDZ mi je kar odločno ukazala, da moram o priliki desetletnice nekoliko pisat o delovanju tega društva. Pa kako naj to napravim, ko je komaj dve leti kar sem postala članica tega društva. Da bi izpolnila vmj nekoliko tega naročila, začnem premišljevati,. kaj . Ut kako Vse članice in pa tudi sosednja društva se prosi, da se ude-! Iežij o v velikem številu naše J slavnosti. Program bo zelo lep, a kratek, ker potem se bo razvila zabava, z ohajčanom, z raznimi dobrotami in plesom ob izvrstni godbi. članice imajo v nedeljo 7, februarja skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši ob sedmih. Zvečer naj se zberejo v spodnjih prostorih S. N. Doma ,da potem j skupno odkorakamo v dvorano. I da se bomo pokazale, koliko nas .j c. | Končno pa želim društvu Kraljica Miru št. 24 SDZ mnogo i napredka in mnogo zadovoljno-j sti med članicami. Delujte skup-! no, kakor hčere matere slovenske,, našo Slovenske Dobrodelne j Zveze. Pozdrav! Mrs. J. Kic. Cleveland (Collinwood). O.— Kot čitateljica Ameriške Domovine, sem se že večkrat mislila1 ; kaj oglasti v Vašem listu s kakim malim dopisom. Naključje1 je pa sedaj tako naneslo, da sem skoro prisiljena, da storim to sedaj. Sicer je to moj prvi dopis in naj mi Jaka ne zameri, ako bom delala kake napake, ker dobro vem, kako je on natančen, kar se tiče nežnega spo*-:la in nas za vsako malenkost'kri* j tfeira v svoji koloni. (Po zaslugah, Francka, po zaslugah. Op. j Jaka.) Ampak kljub temu ga' imamo rado. (menda ja), kajti včasih se le spozabi in napiše tudi za nas kako dobro besedo. Kakšnih važnih novic nimam sedaj sporočati, ker jih Ameriška Domovina prinese vsak dan sproti. Hočem pa sporočati ne-1 kaj o sebi in sicer, kako veliko iznenadmije ao trni pripravili moji starši in drugI prijatelji in < znanci zadnjo soboto zvečer, ob Cleveland (Collinwood), O.— Ker se predpustni čas že nagiba i proti svojemu koncu, zato smo si članice ženskega kluba Slo-venskega doma zavihale rokave in pridno delamo, da bo naša ma-škeradna veselica 6. februarja prekosila vse do sedanje. Dvajset lepih nagrad bo razdeljenih med maske ta večer ob 10:30. Da pa imamo toliko lepih nagrad, se imamo zahvalit našim' požrtvovalnim in velikodušnimi trgovcem tukaj v Collinwoodu. Naša dolžnost je, da jih podpiramo, kolikor je nam mogoče. Resnica je, da so sedanji časi jako pusti, toda kdo bi se vedno kislo držal in se lemental? Zabava in razvedrilo sta v takiW časih najboljše zdravilo. Vesel ' , in pogumen človek doseže vse. ženski klub vabi vse, ki so I hočejo v resnici dobro zabavati , na tej predpustni zabavi. Muzi-'] j k ante imamo dobre, da bosta . igrala starim in mladim luštne! komade. Za jed In pijačo bo j tudi izvrstno preskrbljeno, da j vam bo v resnici žal, če nas ne , obiščete ta večer. Vstopnina je j samo 35c. I. Ker je ves čisti dobiček namenjen za. kuhinjsko ovremo v Slovenskem domu, zato pričakujemo velike udeležbe od strani delničarjev in delničark, kakor tudi od posameznikov iz našo okolice. Vsak bo dobrodošel. Torej na svidenje v soboto večer ob 7:30 v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pozdrav vsem čitateljem tega liuta. Za Ženski klub Slovenskega doma; Rose Planinšek. ZAROČENčfNE MOREJO TOŽITI Na švedskem so sprejeli postavo, da se takega, ki je prelomil obljubo zakona, ne more tožiti radi nezvestobe. Toži se edino lahko, če pride v pošte v otrok, ki je bil rojen pred zako-! 110111. IZSELJENIŠKI ARHIV RAZLIČNI KOLEDARJI Ni čuda. da je v Indiji vse ta.-ko narobe. Tam imajo namreč danes v rabi nič več in nič manj kol, 17 različnih koledarjev, ki vsak drugače kaže. Tako kažejo nekateri koledarji petek za nedeljo, medtem ko imajo drugi nedeljski počitek v soboto. Nekateri kažejo prvi dan v mesecu, i medtem ko imajo drugi tisti dan že četrtega v mesecu. Nekateri koledarji kažejo na primer letos leto 19Š2, drugi pa kažejo da se letos piše 6&Š3. To so zakasnele cvetke, ki so se razcvetele po naši jagrovski večerji in katerih sladki vonj je prišel do mene šele zadnji torek pri streljanju v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1. Nekaj naših navdušenih jagrov ni znalo domov (ali niso hoteli, ali so se bali) še par dni po zadnji jagrovski večerji. Tri dni in tri noči so poletava-li v bližini doma, ampak njih geslo je bilo: kamorkoli, samo domov ne! Tako sedijo v torek zjutraj pri mizi in marjašajo. i Petelin je bil že najmanj pet-j krat zapel, a naši fantje so bili tako zaverovani v karte, da niso slišali petelinjega petja, niti blažene jutranje zore, ki jih je pokukovala skozi okenca. Eden izmed njih je bil pa še vseeno tako pri zavesti, ali pa se mu je oglasila slaba vest, ali se mu je zbudilo domotožje, ča ga ni mar dregnila in ranila v srce ljube-! zen do drage ženice, naj bo že kakor hoče, udaril se je po pi-Iskru in zapel po dolenjsko: "Va-j.su! (Mislil je reči osel, kolikor jaz razumem) jaz tukaj vso noč mečem tele umazane karte, doma mi pa žena bolna leži !" j . 3. Tudi, eden izmed gori omenjenih pondeljkarjev, ki je prišel šele v sredo domov, se je hotel svoji ženici prikupiti, pa jo je peljal v kino. V tstem kinu so pa tisti večer ravno dajali ženskam namizno posodo za ; "prezent." Torej cenjena soproga in njena prijateljica vzame posodo, se zahvali in gre v kino. Naš junak, ki to vidi, si pa misli: "Kaj smo pa mi, možje!" in stopi k možaku, ki je de-lil posodo z odprtini rokami, rekoč: "How about me, mister?' Ta ga začudeno pogleda in reče: "Kaj ste vi ženska? Mi dajemo posodo samo ženskam." "O, tako," se začudi naš ja" ger, ki je bil še tako zmešan od : nedelje, da ni vedel, ali je man-delc ali je babca. o Letošnjo zimo šle nismo dobili toliko snega, da bi se moglo zagvišno odločit, kdo ga bo kidal : mož ali žena. Slišal sem že namreč pripombe, da ga bodo morale letos kidati ženske, ker je prestopno leto in sedaj radovedno čakam odločitve te raz-orožitvene konference. • A Fantje, eno veselo novico imam za va,s. Včeraj sem nek j o bral, da je polieman aretiral nekega Andrej ca Putko na njegovem domu, ker je,bil pijan. Sodnik je pa policmana pokaral, četi da je doma lahko vsak pijan, če I že ravno hoče biti in da ga ni paragrafa na svetu, ki bi mu to veselje in zabavo kratil. - A župnik ustavi mlekarja na cesti; "Ali vi dovažate mleko v faro vž?" "Aha!" "Torej vas opozarjam, da jaz rabim mleko za hrano, ne pa za krste." FRANC JAKLIČ: OD HIŠE DO HM In njegove oči so plavale na desno in levo, da bi videl, kak vtis so napravi j ale njegove svetinje. In ko so tako z njegovih svetlih svetinj odskakovali zajčki v hiše, so se ljudje ozirali za njim in se potem čudili: "O-ho! • • . Lejte ga, lejte, kako se še postavi !" In Barbiču so bile povseči take besede, da se je čutil srečnega in lahkega. Tudi otroci na vasi so strmeli- Hej, kdo se je sicer bal starega Barbiča! Valjali so se pred "jim, zaletavali pod kolena, hodili pred njim po rokah, kozol-čkali se, da se je moral vedno boriti ž njimi z jezikom in s palico ... A danes? . . . Hehej! . . . Otroci so strmeli in se umikali spoštljvo, gledajoč v tista zlata koleščka na njegovh prsih. "Starček! Kaj pa imate? . . . Jej, pokažite vendar striček!" A striček se je smehljal otrokom, ki so se pehali ob straneh. "Vidite, kogar ima rad cesar, »li papež, pa dobi tako svetinjo!" "Ali ima vas cesar rad?" "O, pa še kako! . . . Bolj kakor vse vas!" In otroci so še bolj spoštljivo zrli starega invalida, katerega irria sam cesar rad. Nasproti mu pride Kovačeva Liza. Ko ga uzre, osupne in obdane, upre roke v bok in ga pazljivo gleda. In videla je svetle svetinje in trde rožičke pod nosom. In to je dražilo njen smeh. Ko pa pride Barbič vštric nje in jo pogleda po vojaško, češ, kje •ie še tak pod solncem, prasne Prešerno dekle v zaničljiv smeh in ploskne z rokami: "He-he-he! . . . Glejte ga, starega, kako se postavlja!" ... Dekle se reži za njim, a ko vidi prihajati Barbiču nasproti svojo znanko, ji zavpije: "Marta, ogni se! Varuj se, da ti vol oči ne iztakne!" — A invalid si Pogladi rožičke in gre svojo pot, kakor zmagujoč vojak. Rohne je klepal koso v jabla-fiovi senci, ko prikoraka Barbič v paradi. In kakor nekdaj v ^užbi pred poveljujočim častnikom, tako se je postavil po vojaško pred "moža" in ga vprašal: "Kje naj začnem?" Rohne ga pogleda, in smeh šine preko obraza, ko se mu Zasvetijo vojne svetinje. "Kam pa, stari, tako ubri-san ?" "Od hiše do hiše . . . kakor si »'i ukazal ..." "Tako? Tako? ... Pa s temi svetinjami? . . . Ilahaha! ft "Tako! . . . Povej mi, kje naj lačnem!" "Ker hočeš! Najbolje je pač Po vrsti ..." "Kakor ukažeš." "Začni pri Lazarju! Ta ima Prvo številko." "Dobro!" In stari invalid so zasuče in K>'c. Rohne pa zre za njim, in neko sočutje se mu zbudi, da si misli; "Malo prida je sicer bil, Pa jo vendar nekaj vreden. Ko '-»i bil le še malo pameti imel, pa oi imel še kaj drugega poleg svetinj!" "Pa bi ga bil pri nas usta-vil!" se oglasi ona na pragu. "Da bi ga ti gledala?" "Malo že. Vsak nima takih svetinj kakor Barbič. In danes Je tako snažen." "Le počakaj, še sita ga bos!" In ldepec je zopet zapel tisto dolgočasno pesem, ki pa vendar tako prijetno zveni po vasi. III. "Tako, danes bom pri vas!" S tcmi besedami se oglasi Barbič nekako o popoldne Lazari-oi. ki se je nosila z velikimi, čr-nimi lonci pred pečjo. In Barbič je pozneje pripovedoval : Pogledala me je, in ko me je videla v paradi, je potegnila s Predpasnikom po križastem ob- razu in si popravila ruto, da se ji niso usipali lasje po čelu .. Zasmejala se mi je — ej veste, nekdaj, ko je bila še mlada in ni imela tega Lazarja, je imela zame eno oko in pol — kakor staremu znancu. "Prav, prav, mi boš kaj povedal," je rekla in mi primaknila stol. Jaz sem kmalu spoznal, da žena ne ve, po kaj sem prišel . . . Povedal sem ji, da bom njen gost dva dni . . . Prestrašila se je tega in mi očitala, zakaj nisem prej prišel in se jezila na. moža, da ji kaj takega ni povedal . . . Potolažil sem jo, da sem z vsem zadovoljen. Ej, kako je bila vesela zaradi tega in se radovedno ozirala na moje prsi, kjer sta tako lepo blesteli moji svetinji ... In zmenila sva se to in ono. Rekel sem ji potem, da je srečna, ker ima Lazarja. Nasmehnila se je nekako tako, da se' mi je vsiljevalo mnenje, da'pa morda le ni srečna . . . Nekako žal mi je bilo zanjo . . . Opoldne je prišel domov Lazar. Na rami je .prinesel moti-ko, pod pazduho mlade koruze. Bil je bos, srajco na prsih je imel odpeto, rokave zavihane in po rjavi koži mu je lil pot, da se je svetil, kakor star baker, širok slamnik mu je senčil itak resni in temni obraz. Motiko je postavil v kot, svežo koruzo je razgrnil v senci. Nato je pogledal v hlev. Otroci, ki so prišli ž njim, so se brž lotili dela. Poznalo se jim je, da so vajeni delati, da imajo ostrega očeta. In potem je prišel Lazar v vežo. že pred hišo se je odkril in si brisal potno glavo. Ko me je ugledal, je osupnil in videlo se mu je, da bi me rad vprašal, česa iščem — a spomnil se je morda, po kaj sem prišel in je molčal. Obraz pa mu/je postal še bolj teman. Sedel je na tnalo, na katerem se je sekala zelenjava, in, hladil se je pihljajoč si s slamnikom sapo. i "Zakaj mi nisi povedal, koga dobimo danes k mizi?" mu spo-čitne ona. "Skuhala sem kakor ponavadi." On,še je pa porogljivo zasmejal in me (zanioljivo pogledal. ■ "Mar sem vedel, da bo zadela našo hišo taka čast, da bo Barbič naj prvo stopil pod našo streho?" "Zakaj pa imaš prvo. številko? . . . Sem mar jaz kriv?" ga zavrnem jaz. On se je ugriznil v ustnice in nekaj zamomljal. Zdelo se mi je, da je malo zaklel. Jaz se nisem zmenil za to-, ampak sem si mislil: Možje ste, mora biti že prav tako, kakor ste uganili — pa sem gledal nje- govo hčer, ki se je bila p'recej pripravila pomagati materi. Bila je taka, kakor mati nekdaj, dokler je ni preobrazilo trpljenje. Vse mi je bilo všeč na nji: zagorela lica, ponosni nosek, temni lasje, ki so se svetili kakor svila, polni život, ki je bil vendar vitek in gibčen. Tudi ona je gledala moje svetinje, na katere sem v tistem trenotku skoraj pozabil. Gledala je moje ponosno navihane brke, in zdelo se mi je, da ji ugajam, zakaj oči so se ji zadovoljno smejale in vedno zopet uhajale proti meni. Ta ga bo pa lahko dobila; sem si mislil, in dejal Lazarju: "Dekle je pa kakor zarja." Zadel sem bil pravo struno, ki je prijetno zvenela in božala očetov ponos. Gube na njegovem obrazu šo se pogladile in turobni mrak je zbežal z njegovega obraza. Spoznal sem takoj, da sem dobil prave vojke v roke in sklenil sem, da jih ne izpustim iz rok, dokler bom živel vsled županove modrosti ob Lazarjevi milosti. "Punca ni nič boljša, kakor druge," je odvrnil oče navidez malomarno. "Ej, je pa gorša! . . . Jaz to vem, ki sem videl že dosti sveta in dosti deklet." "Si bil cvet!" me je zavrnil on. Dekle me je pa tako hvaležno pogledala, da bi se bil skoraj zjokal od veselja. Vsa zardela je pograbila skledo na ognjišču in jo nesla na mizo pod zeleno jablano. "Pa kar tako očitno se dekline ne hvalijo,se oglasi ona. A tudi njen veseli glas je pričal, da ji je bila hvala všeč . . . Potem smo šli za njo, za skledo poti jablano. Ko smo pomolili in jc> bilo treba zajeti, je meni manjkalo žlice. Zato sem obsedel in gledal v skledo. ' "'Viš ga, kako' se drži! . . . Ali ni zate?" zarezi Lazar. Tudi ona me sili: "Zajmi vendar!" "Ko bi imel žlico," sem opomnil skromno. ' "Kaj, ;še žlico!" zagrmi Lazar. "Tako, hi- uganjeno. Dva dni te moram'prehraniti, a o žlici ni bilo nobenega pomenka." "Brez žlice vendar ne bom jedci." "Kaj meni mar! Bi jo bil pa seboj prinesel." Tako brž ga je bila premagala umazanost in sirovost. A ona je tarnala: "Jeh! . . . Jeh! . . . Tone, kaj si boš mislil ..." In je pogledala hčer, ki je na-pravljala na mizo in pozabila, da bom tudi jaz sedel k mizi. Zardela je do las, položila žlico in zdirjala v kuhinjo. Lazar je pa še vedno godrnjal, da ga jc KMniau DaviB Sccretar.v oC State Henryl). SUmeon Ameriška delegacija m razyroiiiveni konfercncL T ij c-n&vi. Vse. ameriška delegacija šteje 45 oseb, s pisarniškim osobjeinvred- morala ona krotiti, češ: "Nikar ne golči, ne, kaj si bo kdo mislil." "Naj misli, kar hoče ... Jesti mu moram dati, žlice pa ne. Nihče me ne more prisiliti." (Dalje prihodnjič) -o—- Nova bus linija Iz Columbusa je prišlo dovoljenje, da se upelje nova bus li nija, ki bo imela zvezo med Cle-velandom in Indianapolisom. Vožnja v Californijo Za $40.00 se lahko danes po železnici peljete iz Chicage v Californijo v udobnih železniških vozovih. * Newyorski gradbeniki so sklenili znižati plače za 30 procentov. MALI OGLASI VSAK DAN PRI NAS NAJNIŽJE CENE! funt Mlada jagnjetina, __10c Teletina za ajmoht, 12c Teletina za pečenje, 15c Teletina za pohanje, 16c Telečji steak,_____24c Govedina za juho____9c Govedina od plečet _ _ _ ______12V2c Govedina za pečenje, 14c Svinjska plečeta, sveža in pusta,____9c Pork loins, 3 do 4 funte, komad,____12c Mleto meso, mešano,_______12^20 Svinjske ledice,_____8c Prašičeve kosti,_____9c Prašičevi repi______8c Suha rebra,_______12c V zalogi imamo tudi vse drugo sveže in suho meso. Vse to je po najnižjih cenah v mestu. Pri nas dobite prve vrste blago, točno postrežbo. Se prijazno priporočam ljudem za obilen obisk. VUKUŠIč TRGOVINA 6024 St. Clair Ave. Jako poceni! Prodati moram mojo 77 ak-rov obsegajočo farmo, 16 milj iz Clevelanda. Na farmi je 12 krav, 2 dobra konja, dosti sadnih dreves, 1500 bušljev koruze, 350 bušljev ovsa. Se zamenja za dobro hišo v mestu, ali za polovico v gotovini. Tri akre grozdja. Naprodaj jc tudi farma 106 akrov, ob glavni cesti. Vse orodje in pridelek. Se zamenja za hišo v mestu. Vprašajte takoj na 10411 Union Ave. (31) Soba se da v najem za žensko ali moškega, s hrano ali brez. 1192 Norwood Rd. (32) POSEBNOST ZA PETEK IN SOBOTO Posebnost za ta teden! FUNT Sveža plečeta__________ 9c Sveži butts............1 le Sveža pečenka_______1 2c Sveža rebra ............1 Oc Domače suhe klobase 18c Kokoši_______________24c Dobra govedina za juho ................ I 2c Round steak______20c Sirloin steak ...________20c Porterhouse steak ,_..20c Nizke cene na vsem drugim, svežim mesom. Pri nas dobite samo prvovrstno meso. Postrežba točna. Se vljudno priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 37 1 6 Candy prodajalna je naprodaj. Proda se zelo poceni. Vprašajte na 525 E. 152nd St. (31) želim dobiti eno sobo, brez pohištva. Kdor ima kaj, naj se zglasi na 725 E. 156th St. (30) V najem se dajo štirje trgovski prostori, tri stanovanja, v sredini slovenske naselbine na St. Clair Ave. Trgovski prostori so pripravni za vsakovrstno trgovino, razstavo ali popravljalnico avtomobilov (Auto Show Room and Garage). Biljardnica z osmimi mizamL Pričakuje se v kratkem boljših časov, pripravite se za trgovino. Za vsa' pojasnila glede cen in drugih podrobnosti se zglasite v trgovini John Gornik 6217 St. Clair Ave. ' ■ 1 (Kri.) Najboljše in najcenejšo doma sušeno meso po najnižjih cenah, se vedno dobi pri nas. poskusite, da se bodete pre- j pričali. Suhe klobase, 5 funtov $1.00 , Suhe šunke, ne mastne, ......18c Suha plečeta, mala in pusta, 15c Suha rebrca, 2 funta za ...25c Dva funta kisle repe zastonj. Suha slanina, cela ali pol komada, ..........................15c Mali kosi suhega mesa, 8 do 14c Pork shoulder, ..................9c Pork loin, mali komadi, 12c Tri funte krače «a ..............27c Pri tem je dva funta kisle repe zastonj, Teletina za pohanje, ..........18c Teletina za pečenje, .. .15-20c Meso za juho, ..............10-18c Vse to se dobi v dolgoletni slovenski mesnici na St. Clair Ave. pri MATT ARKO :mz St. Clair Ave. Tel Henderson 6627 . Pripeljemo tudi na dom, vsak dlan, v soboto celo dt'akrat. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE MESO! Prijazna postrežba! Sladkor, 25 ft. za $1.17 Jajca, ducat _______ 15c Surovo maslo, ft.___25c Suhe, najboljše klobase, 5 ft. za $1.00 Sveže šunke,______12c Pork chops v komadu, lepi in pusti, ft. 10c Pork butts, ft------10c Sveže prešičje noge, ft. _ _ .......5c Sveža prešičja rebrca, ft.-------8c Sveže mleto goveje meso, ft.--------lic Meso za juho, ft.---9c Kosti zastonj! Dobi se tudi vsa groce-rija po najnižjih cenah. Radi slabih časov smo nastavili najnižje mogoče cene, da prodajamo, kolikor nas blago velja. Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. ttttKtKsnmKtKttttmmtmnmttmmmit unmmsnMmmummmsmmnmmim KUPON Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi vstop v La Salle gledališče Iz prijaznosti Ameriške Domovine in La Salic Theatre o—5—'82 mmsusmmmmmA Mi smo že dolgo let pošiljali po pošli elastične nogavice, trebušne pasove in pasove za kilo. Pišite nam. MANDEL DRUG CO. 15702" Waterloo ltd. CLEVELAND, O. Pbsoi-! Mi vam lahko preskrbimo , z iinporti-ranimi pijavkami. Se < jih razpošilja povsod. ' "a-- '. lifct-iŽtrOT• •- ^V 'ft Debeli prešiči naravnost iz dežele Vseli velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta in jih pripeljemo kamor želite. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins ill vse druge stvari se dobe vsak torek in petek, koljemo v ponedeljek in četrtek. Pridite in izberite si sami. H. F. HEINZ Vine St., Stop 150 Willoughby, O. Tel. Wickliffc 110-J-2 1 Michael Casserman I 18700 Shawnee Ave. i PLUMBING & HEATING | KEnraore 3877 If -——--H Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Ud. (V ozadju trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov (I) Avto naprodaj Dodge, Victoria Coach, dobro ohranjen. Se proda po zelo nizki ceni. Vprašajte na 19108 Keewanee Ave. (30) :xxx*xxxxxixixxxxixxxiizxxi PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. £ Če bočute delo poceni ln L pošteno, pokličite mene. 0 RAndolph 5188 0 (Thn. r>fi LED IN PREMOG TOfcNA PORTflEŽ Ji A JOSEPH KERN SLOVENSKI KAZVAJAI.EC LEDIJ IN PUEMOUA 1194 E. lfi-th St. Poklititel KEmnote 4381 VABILO! VABILO! VABILO! •NA VESELICO KI JO PRIREDI KLUB SLOVENSKIH VDOV V SOBOTO 6. FEBRUARJA V KNAUSOVI DVORANI Začetek ob osmih zvečer Kakor veste, smo imel« voclno najboljšo jed in pijačo in tako bomo gledale, da jo bomo tudi sedaj imele. Zato vabimo vse prijatelje in prijateljice, vdovce in peClarje, da nas obiščejo. Vsakomur je znano, da prirejamo veselice zato, da pomagamo vdovam, torej jo denar obrnjen v dober namen, da pomagamo v skupni dobrobit. Igrala bo izvrstna godba Hojer trio. Vstopnina za moške 35 centov, za ženske 25 centov. Vas priiazno vabi Klub slovenskih vdov. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. KEnmore 1971 VABILO NA | maškeradni ples j S I VABILO NA PLESNO VESELICO katero priredi DRUŠTVO DANICA š. 34 S. D. Z. NA PUSTNO SOBOTO, 6. FEBRUARJA 1932 '•'■'•< I ' : ! i v : V PROSTORIH SLOVENSKE DELAVSKE DVORANE na Prince A vi;. , Vabi ste cenjeno občinstvo od blizu in da kič, da nas poseti na ta vočer. Igra Culkar Trio. Vstopnina 35 centov. katrrega priredi ŽENSKI KLUB SLOV. DOMA v zgornji dvorani SLOVENSKEGA DOMA na Holmes Ave. v soboto 6. februarja 4 Vstopnina 35 centov litra srorlba Tony Klun Dvajset krasnih nagrad za masko. Razdelitev na- j| gra4 točno ob 10:80 zve-crr. K prijetni' zabavi vas vljudno* vabijo danjce f Ženskega kluba S. D. ® I ♦ i VESELICO priredi SLOVENSKO PODPORNO DRUŠTVO K R A N J V tiBDINOVi DVORANI, »ta- »T. l"|,AIR ME. Za/Cetlt ol> ucdjnib tvt fce^. Vstopnina, 33 centov Krr obhajamo drug''« obletnico obel-aiika nasepa drufilva. prosimo brate in sestre ter vse prijatelje In iipljalnljlce za obilno udeležbo. Najboljša postrežba in izvrstna ;;Mba. ( >1 )Ut )R tnmiiiiiii>ntiiiMHtviiMiiiH>tMiin"ti>iit • ' ......i RAY T. MILI ER demokratski kandidat za župana bo osebno navzoč na tej PLESNI ZABAVI v qšd«ljo, 7, februarja v Grdinuvi dvorani tlOVfcN&KfcOA DSJVlOURAtSKitiA iUWJSA DVA ORKESTRA. DESfiT KRASNIH NAGRAD FKJ VRAZIH u. .„A.i...:._,____:_____ ■ " ' i' , - "»■i -" •' rs r Februarska RAZPRODAJA Mladi ljudje, ki se nameravate poročiti, { poslužite se naše februarske razprodaje { in načrta kreditnega certifikata Kupite na naši februarski razprodaji in prihranite si denar Vprašajte za naš načrt kreditnega certifikata na februarski razprodaji A. GRDINA & SONS Težke brisače Jf)^. Otročje nogav. ;| Flanel. nočne srajce ................ MORSKI RAZBOJNIK SPISAL KAPITAN FREDERICK MARRYAT IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M. Žena, To Je iTvoje ..Deio»:: črstvi moški nočejo, priznati, da potrebujejo vsakovrstne nege. Zato je od tebe, ŽENA, odvisno, da ostane tvoj mož zdrav. Vedno imej pri rokah steklenico slavnega linimenta. Varstvena ^ P A I N - E X P E LL ER ^ Reff. U. S. Pat. Off. Utrujene mišice, zgodnji prehladi, vsakovrstne bolezni in bole-čine_ hitro izginejo s tem pomirjujočim linimentom. PAIN-EXPEL-LER* je najcenejša oblika "zavarovanja dela." 35c in 70c - - - •*.•>».* Naprodaj vsepovsod ** * Tristn! ima SIDRO varstveno znamko. PRVO POGLAVJE ,1 V Biskajskem zalivu 1 Bilo je- v drugi polovici me- 1 seča. junija leta 179., ko so se ž srditi valovi Biskajskega zaliva 1 po velikem in v onem letnem ča- 1 su nenavadnem viharju polago- } ma polegali in umirjevali. Ven- r dar je morje šc vedri o močno i valovalo, in časih je potegnil ve- t ter v močnih, srditih sunkih, \ kakor bi hotel obnoviti boj med '/ elementi; pojemal pa je vedno \ bolj, in črni oblaki, ki so se zbra- 1 li k viharju, so bežali sedaj na ! vse strani sveta pred mogočni- i mi solnčnimi žarki, ki so jih na- 1 posled razgnali s svojo zmago- < nosn«) svetlobo in toploto. In i ko je razlivalo solnce svoje sve- 1 tie žarke nigdoli in jih potaplja- i lo globoko v vodovje tega dela ] Atlantskega oceana, ni bilo razen neke komaj vidne reči vide- 1 ti ničesar obkoljeno z nebom. 1 Rekli smo: razen neke reči; sre- < di te slike, tako preproste in vendar tako veličastne, sestavljene iz treh velikih elementov, 1 je bil namreč ostanek četrtega, i Ostanek, pravimo; zakaj bilo je le ogrodje neke ladje, brez jad- . renikov in razbito, čigar zgornji del se je vzdigoval le še tu-intam iznad valov, kadar so se l pomirili za trenutek. Vendar se je le malokdaj zgodilo tako; v trenutku so jo zagrnili valovi, ' ki so sei penili po kyovu, in v hi- : pu se je zopet vzdignila visoko Iznad valov, tako da je vrni a tekla iz raznih lukenj in odprtin ob njenih straneh. Koliko tisoč ladij — za koliko milijonov blaga — se je zapustilo in izročilo nenasitnim globinam oceana iz nevednosti ali iz strahu! Kako velikanski zakladi morajo biti pokopani na njegovem dnu! Kako neizmerno bogastvo mora biti med njegovim skalovjem ali pa plava v n j egovem brezdan j eni žrelu, kjer je spričo velikanskega tlaka voda tako težka kakor stvari, ki jih obliva in ki so na'tem mestu varne vsake gnilobe in vsakega razpada, dokler ne bo konec sveta! Kako tudi pa je neizmerno tam doli nakopičenega blagaj; največkrat je bilo izgub- j Ijeno zato, ker niso poznali prvega in glavnega prirodnega zakona, to je onega o specifični teži. Ladja, ki smo jo omenili, je bila, kakor Je vse kazalo, v zelo nevarnem položaju, nalik človeku, ki se utaplja in oprijema ene same slabe vrvice. V resnici pa je bila bolj varna, da se ne potopi v globine, kakor marsikatera druga, ki ponosno plove po vodovju in katere prebivalci so se oprostili vsake bojazni, skrbeč edino za to, da pridejo kolikor mogoče hitro v ..pristanišče. "Cirkasijan," tako je bilo ime ladji, je plul iz Novega Or-leana; bila je krasna in dobro preskrbljena ladja, naložena večinoma z bombažem. Kapitan je bil v navadnem pomenu besede dober mornar, moštvo pa je bilo sestavljeno iz samih utrjenih in izkušenih mornarjev. Ko so pluli črez Atlantski ocean, so doživeli vihar, ki smo ga omenili zgoraj in ki jih je gnal proti Biskajskemu zalivu; tamkaj je ladja, kakor opišemo pozneje natančneje, izgubila svoje jad-renike in dobila luknjo; tudi z največjimi napori niso mogli preprečiti, da ne bi bila voda tekla vanjo. 1 Pet dni je že minilo, odkar je prestrašeno moštvo zapustilo ladjo v njenih dveh čolnih; eden izmed teh se je bil prevrnil in vsi, ki so bili na njem, so utonili; usoda drugega pa je bila neznana. Rekli smo, da je moštvo zapustilo ladjo; s tem pa nismo dejali, da je vsako živo bitje krenilo z nje. V tem primeru gotovo I lie bi tratili čitateljevega časa s popisovanjem nežive stvari, življenje je, ki ga opisujemo, in življenja je še tudi nekaj na razbiti ladji, na milost in nemilost prepuščeni oceanu. V kuhinji "Cirkasijana," ki je bila na krovu in na srečo tako trdna in močna, da se je mogla upra-ti valovom, ki so se zaganjali vanjo, so bila tri bitja: mož, ženska in otrok. Prva dva sta pripadala onemu zaničevanemu plemenu, ki sd ga dolgb časa dobivali z vročega afriškega obrežja, da .je mora'lo delati, ne da bi bilo tudi uživalo sadove svojega dela; otrok pa, ki je ležal v naročju ženske, je bil očividno evropske krvi in je bil sedaj v resnici zelo bled, ker se je zaman prizadeval dobiti živeža od svoje dojiteljice. Po njenih upadlih licih so tekle solze, ko je pritisnila časih siroto na^ prsi ali jo obrnila od vetra, da jo obvaruje vode, ki je pri vsakem novem valu pljusknila črez krov. Za nič drugega ni skrbela kakor za, svoje malo breme in tudi ni iz- : pregovorila niti besedice, dasi se ■ je vsa tresla od mraza, ko ji je voda močila kolena, kadar se je ladja pogreznila v valov je. : Strah in mraz sta bila popolno- ■ ma' izpremenila barvo njenega obraza, ki je bil sedaj rumen- , kaste ali pravzaprav nekako bakrene barve. Moški, njen tovariš, je sedel njej nasproti na železni plošči, ki je bila nekdaj prijazen prostor, sedaj pa kaj nepripraven sedež za premočenega in izmučenega nesrečneža. Tudi on že več ur ni izpregovoril besedice: z upalim obrazom, z debelim ustnicami, ki so štrlele daleč na prej iz njegovih upalih lic, za velikimi kostmi v licih, z Očmi, od katerih se je večinoma videla le belina, je bil videti še bolj nesrečen kakor ženska, katere misli so bile vedno pri otroku in se niso bavile samo s seboj. Kljub temu pa so bili njegovi čuti še vedno bistri, dasi je bilo videti, da so njegove moči že otrple od prevelikega trpljenja. "Gorje!" je slabotno vzkliknila zamorka po dolgem molku, in glava se ji je od prevelike utrujenosti nagnila nazaj. Tovariš ni odgovoril ničesar, pač pa je ob njenem vzkliku vstal, se nagnil naprej, nekoliko odprl vrata in gledal proti oni strani, odkoder je pihal veter, črez ladjo pljuskajoča voda pa mu je zalila oči, da ni mogel razločno videti; vzdihnil je in se zgrudil v prejšnji položaj. "Kaj premišljuješ?" je vprašala zamorka in še skrbneje zavila otroka, ko je nagnila svojo glavo nadenj. Obupen pogled in trepet od mraza in lakote je bil edini odgovor. Takrat je bila nekako osma ura zjutraj in valovanje ocea-novo je hitro polegalo. Okoli poldne so začutili skozi stene kuhinje solnčno gorkoto, in živahna!'svetloba žarkov se je razlivala skozi razpoke zaprtih lin. Zdelo se je, da se zamorec polagoma oživlja; in res je naposled vstal in poizkušal odpreti vrata. Morje se je bilo že dokaj umirilo in valovi so se le še časih razlivali črez ladjo; dobro se držeč za vrata, je prišel Ko-ko, tako je bilo ime zamorcu, ven, da bi si ogledal obzorje. "Kaj pa vidiš, Koko?" je vprašala ženska, ki je opazila, da so njegove oči skoro nepremično zrle proti nekemu kraju. "Zdi se mi, da vidim nekaj; ker pa imam še toliko slane vode v očeh, ne morem videti dobro," je odgovoril Koko ter si otiral z obraza sol, ki se mu je bila nabrala tekom jutra. "Koko, komu pa je podobna ona stvar po tvojih mislih?" "Samo majhen košček oblaka je," je odgovoril, se povrnil v kuhinjo in zopet sedel na prejšnji sedež ter globoko vzdihnil. "Gorje!" je vzdihnila zamorka, ki je odkrila otroka, da vidi, kako mu jo, in ki so ga moči hi-trq zapuščale. "Ubo^i mali masa Edvard, kako slab je, prav — bojim se, da kmalu ne umrje." Otrokova glava se je nagnila nazaj na prsi dojiteljičine in videti je bilo, kakor da ni več življenja v njem. "Judy, ali ninfeš več mleka za otroka? Pomisli, nič mleka, kako naj potem živi? Toda stoj, Judy, dam mu v usta svoj ma- li prst; mislim, da mali Edvard •še ni mrtev in bo lizal." Koko je vtaknil svoj prst otroku v usta in kmalu je začutil rahel sesajoč tlak. "Judy," je zaklical, "masa Edvard še ni mrtev! Poizkusi sedaj; mislim, da moraš imeti še kako kapljico na drugi strani." Uboga Judy pa je žalostno zmajala z glavo in debela solza se ji je potočila po licih; vedela je, da je njena narava že izčrpana. "Koko," je dejala in si obrisala solzna lica z gorenjim delom roke, "srčno kri bi dala za masa Edvarda; toda mleka ni več — vse je pošlo." Ta krepki izraz njene ljubezni do otroka, kakor ga je ravnokar rabila, je navdal Kokoja z neko novo mislijo. Potegnil je iz žepa nož in hladnokrvno na-rezal svoj kazalec prav do kosti. Kri je tekla in kapljala proti koncu prsta, ki ga je vtaknil otroku v usta. "Glej, Judy, masa Edvard vleče — ni mrtev!" je vzkliknil Koko, se veselil srečnega uspeha svojega poizkusa in trenutkoma skoro popolnoma pozabil svoj brezupni položaj. Otrok je s pomočjo te čudne hrane zopet oživel in polagoma zopet dobil svoje moči; črez nekoliko časa je že precej čutno vlekel in sesal prst. "Glej, Judy, kako tekne masa Edvardu," je nadaljeval Koko, "le tako 'dalje, masa Edvard, le tako dalje! Koko ima deset prstov, in masa Edvard lahko še dolgo vleče, preden osuši vseh deset." Toda otrok je bil že zadovoljen in je zaspal, v Judy nem naročju. "Koko, dobro bo, ako greš in zopet pogledaš na morje," je dejala Judy. Zamorec je zlezal skozi vrata in se oziral po obzorju. "Kakor gotovo mi Bog pomagaj, sedaj se mi zdi, Judy — da, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj, ladjo vidim!" je veselo vzkliknil Koko. "Oh," je s slabim glasom zaklicala Judy, "tedaj masa Edvard ne umrje!" "Da, kakor gotovo mi Bog pomagaj, proti nam plove," je dejal Koko in kakor bi bil naenkrat zopet dobil vso prejšnjo moč in spretnost, je splezal na vrh kulflnje, kjer je sedel s pre-križanimi nogami in mahal z rumenim robcem, češ, da obrne s tem pozornost mornarjev nase; vedel je namreč, kako lahko je mogoče prezreti plavajočo stvar, ki se vzdiguje le malo iznad vodne gladine. Srečno naključje pa je hotelo, da je plula ladja, ki je bila neka fregata, kakor se je pokazalo pozneje, naravnost proti ponesrečeni ladji, dasi straža na jadreniku še ni opazila, ker je bolj gledala na okroglo črto obzorja. Ni še minila ura in že je pretila nova nevarnost, da jih fregata ne povozi, ker je bila komaj še streljaj daleč od njih in je v naglem in urnem teku globoko vzrujala valovje pred seboj. Koko je kričal, kolikor je le mogel, in na srečo obrnil nase pozornost mož, ki so bili ravno na sprednjem delu ladje; hoteli so zavifi sprednje, jadro, ki so ga bili razvili po viharju, da se posuši. "Obrnite krmilo!" sp je.začu-lo povelje. "Storjeno!" se je glasil odgovor, in brez vsakega vprašanja so obrnili krmilo, kakor je navada na bojnih ladjah. Jadra so omahnila in se povesila, ko se je fregata obrnila in zavozila skoro tik razbite ladje, ki se je sedaj močno zibala med belimi penami razburkanega vodovja, tako da se je mogel Koko komaj vzdržati vrhu ostanka jadrenika. Fregata je sedaj zavila svoja jadra, spustila v morje čoln in prej nego v petih minutah so bili Koko, Judy in otrok rešeni iz strašnega položaja. Uboga Judy, ki se je pri vsem trpljenju le zaradi otroka držala pokonci, ga je položila v naročje častniku, ki jih je rešil, potem pa je omedlela, in tako so jo prenesli na ladjo. Ko je Koko sedel na eno zadnjih klopi v čolnu, je divje gledal okoli sebe in se začel potem neprestano smejati na vse grlo. Ta njegov smeh je bil edini odgovor, ki ga je mogel dati na v,sa vprašanja, dokler tudi on ni omedlel in so ga morali izročiti zdravniku v oskrb. 'Halje orihodnfič.) -O- PRIDNE OPICE Na otoku Sumatri uporabljajo domačini opice za obiranje palminih orehov. Opici najprej pokažejo, kako se oreh utrga in vrže na tla in to delo potem pridno posnemajo, da opravijo dvakrat toliko dela, kot pa človek. ŠE JE CAS da se potrudite na našo razprodajo zimskega blaga Cene skrajno znižane Bela flanela, jard B. kotenina.jard fjfk Rjuhe, 81x90. .5«)^ Moške flanel. srajce ................ Spodnja obleka (JJJj. Jopiči ................98