• •
in spirit foreign i ............^
"" ' ".............. '" 1 1 1 1 "'" "1 'L 1 »TI ' '• i' "- ■' :■' 1 =a™agBBg=ggaer=^sasa======^Mj^j
NQr-132 •_ CLEVELAND. OHIO MONDAY (NOVEMBER, 15th 1920 Lfi TO XXIII.- VOL XXIII
Dve slovenski zitvi vlaka.
In zopet je mogočna roka usode zaznamovala dva nova križa v svojem dnevniku. Krik gledalcev— samo za hip je oblil smrtni znoj dve Človeški bitji, samo za hip je oledenela kri v njunih žilah, nato — silni tresk in dve človeški srci sta prenehali utripati — in deset otrek je zapfakalo zo očetom....
Ravno na mestu, kjer je bi lo še toliko človeških žrtev kjer je vlak ubil Rev. Paul Hribarja in njegovo sestro pred dvema letoma, na železniškem križiSču v bližini Louis Recharjcvih farm, v Euclid, O. je storil žalostno smrt naš rojak, splošno znan malodane po vsej Ameriki, John Krackar in njegova so-rodnica, 24 letna Marija Schauer,
Rajni John Kracker se je peljal v soboto opoldne, ob 12:15 s Fordom, hoteč v mesto. Poleg njega je sedela na avtomobilu njegova strični ea, katero je pripeljal s seboj iz stare domovine, na prošnjo njenih starišev, da bi ji pre-skrbel kako službo v Ameriki. Pri Reoharju je hotel čez železniški tir. Štirje železniški vagoni, ki so stali tam, so mu zabranui pogled na tir, je-li prihaja kak vlak ali ne.|
Oufukl 2« I IflL * | 'V nkt 1
OWi'WJW- ^ W«-® J- r-*v . IM" '»f
na tir Ktffe trti že sredi tirov je zapazil, da prihaja proti mestu sem osebni vlak. Očividci pripovedujejo, da je bil avtomobil za hippostftl, nato pa planil naprej. Najbrže je John se ustrašil videč da prihaja vlak s silno naglico in prvi hfp ni vedel ksj bi napravil. Dobili pa je moral takoj ravnodušje, da je pritisnil na gaB, ali vsled mrzlega vremena je bil avtomobil mrzel in ni storil službe, kot bi jo moral. Avtomobil je sicer skočil naprej, vendar ne zadosti naglo in samo en čevelj in poLje manjkalo in John Krackar in dekle bi bila rešena. Lokomotiva je zade-| la z vso silo v zadnji konec avtomobila, silen tresk se le slišal. Avtomobil je razneslo dobesedno na vse Štiri vetrove, John Krackarja je vrglo dileč proč, popolnoma razmesarjenega. Marija Schau-er je bila zadeta v tilnik ,katerega ji je zlomilo, ter tudi
AAA TlOCO.
k John Krackar je prišel iz " stare domovine 25. oktobra s parnikom Pres Wilson. Sel je domov, da vidi svojo 74 letno mater. S seboj je pripeljal ponesrečeno Marijo Schauer staro 24 let, na prošnjo njenih starišev, ker ie doma velika revščina. Tukaj se Sirijo govorice, da je bila to njegova Žena, kar ni resnica, Jonn je bil dekletu stric. Ravno zadnji teden smo brali v sta-rokranjskih časopisih, da )e kupil Krackar zvon za doma Co cerkev, za-katerega je dal 00.000 kron. Pri zadnji poši-liatvi blaga v domovino, je John kupil dva velika zaboja čevljev in jih poslal revežem v domačo vas. Rajni John je imel zlato srce!
Dolgo let je bil gostilničar na 6102 St. Clair ave. in njegov "Krackarjev brinjevec" je bil znan po vsej Ameriki. Bd |e star 54 let in udovec. dpi£C|ikaj zapušča 10 otrok. 7 * hčera in 3 sine, 1 brata in 5 sester, v stari domovini pa 74 letno mater. Doma je bil iz Poljan pri Cermošnjicah na Dolenjskem. Zadnjih 10
. O I • ■
I — Po 10 do 20 gostilničarjev j policija aretira na dan. Najmanjša kazen je $200, nekateri dobijo pa kazni do (1500. Vendar sodnik Sawicki od mestne sodnije ni posebno strog, in je mnogo oseb, ki jih je policija aretirala, spustil brez kazni. Drugače pa sodijo na zvezini sodmji, kjer je najmanjša kazen $500 in 60 dni ječe. Samo v petek zadnji teden so kaznovani prodajalci 4 žganja plačali $15.000 v kaznih.
— $58.000 čistega dobička je naredilo mesto v enem letu z elektriko. Sedaj nameravajo upeljati mestno elektriko po cestah, kjer je še ni.
— Konečne uradne številke za volitev kongresmana v 20. distriktu so> Miner G Norton, republikanec, je dobil 35.483 glasov, Charles A. Mooney, demokrat, je dobil 27.223 glasov. Farmarsko • delavski kandidat Geiger je dobil 558 glasov.
— V torek se vrši seja direktorjev S. N. Doma. Pri-četek ob a uri zvečer.
— Prtzivna sodnija je odločila, da morajo kiropraktorji predno se jim dovoli poslovati, narediti skušnjo pred državnim zdravniškim uradom.
v bližini Louis Recharja. Po-
freb se vrli v torek na St.
>aul pokopališču. Žalujoči družini in vsem sorodnikom izrekamo najiskrenejše so-žaljef Tebe pa, dragi prijatelj John, ohranimo v traj-
fw>m cnnmimi f A / , H*™
- ' ■ " II -J
Hauling za novo mi-rono konletesco ?
Washington, 13. nov. Spor glede Lige narodov v ameriški politiki lahko privede do tega, da se skliče nova mirovna konferenca, ki bo zavrgla vsa določila prve konference. Senator Harding namerava po 4. marcu, ko postane pred sečnik Zjed. držav, sklicati zastopnike vseh narodov sve ta, da seznova sestanejo in se" domenijo o nekem "združenju narodov", katerega na loga bi bila ohraniti svetovni mir. To "združenje narodov'* naj bi bilo ono, kar je Harding ^ tekom svoje volivne kampanje tolikokrat povdar-jal. V slučaju, da se narodi sestanejo, tedaj ni dvoma, da bi začeli zastopniki posameznih narodov znova debatirati o versaillskem miru, s katerim je večina narodov ne zadovoljna. In da skoro gotovo pride do nove svetovne mirovne konference, o tem so prepričani visoki diplo-matje kakor tudi voditelji ameriške republikanske stran ke, ki bodeio imeli prvo besedo, kakor hitro Harding postane predsednik. Dejstvo je namreč, da ameriški senat ne bo nikaar potrdil Lige Narodov, vsaj prihodnja štiri leta ne, in ako ne sprejme Lige .Narodov, ne more sprejeti [.niti mirovne pogodbe, kakor
in raditega je skoro _gotovo, da bo Amerika povzročila novo mirovno konferenco. Senator Sterling je mnenja, da bo predsemiik Harding takoj po 4. marcu sklenil mir z Nemčijo in Avstrijo, takoj potem pa sklical novo konferenco narodov sveta. Vse napeto tudi pričakuje poslanice predsednika Wilsona kongre su, ki se snide prvi poiideljek v decembru. V tej poslanici bo Wilson izrazil svoje kone-Čno mišljenje o Ligi Narodov in mirovni pogodbi, kakor je bila sklenjena v Versailles.
Prepovenaoo je pivo izdelovali doma.
Washington, 13. nov. Inter nal Revenue urad je uradno potrdil, da je resnica, da namerava vlada začeti preganjati one, ki kuhajo doma pi: jačo. Vlada se sicer še ni izjavila kakšna sredstva bo u-porabila, da ustavi kuhanje opojnih pijač v privatnih domovih, ker prohibicijski komisar Kramer se nahaja izven Washingtona. Toda vsa znamenja potrjujejo, da bo vlada uničila proizvajanje pi-ve doma ravno tako kakor proizvajanje žganja. Kar se tiče glede vina, ni nobenega govora v vladni izjavi, toda ako bo vlada dosledna bo morala nastopiti tudi proti vinu, ki je mnogo bolj opojno kakor pa pivo. Slad in hmelj se ne bo smel več oglaševati v Časopisih, da je naprodaj za izdelovanje pive doma, se je izjavila vlada. Tudi nihče drugi hmelja in slada kupiti ne bo mogel kakor pek. Vse one kompanije, ki oglašujejo, da imajo hmelj in slad (malt) naprodaj za proizvajanje pive, bodejo, kaznovane. Niti se ne sme izdelovati pive doma za lastno uporabo.
10 MIUONOV UROPALI !
Omaha, Nov. 14. Danes je bilo iz državnega vlaka ukra-
v bližini tega mesta. Denarja je bilo v vrečah $10.000.000, in-je to največja tatvina, kar se jih je zgodilo zadnjih 25 let. Policija pravi, da so morali biti udeleženi uradniki ki imeli zopet druge, ki so čakali na vreče in jih • odpeljali ko so bile vržene iz via-ICtP^i,
ZA ODPOKLIC NAŠIH VOJAKOV.
Washington, 13. nov. Kon-gresman Kahn, načelnik vojaškega odbora v kongresu, se je izjavil, da je dolžnost Zjed. držav, da nemudoma odpokličejo svoje vojake, ki se še danes nahajajo v Nemčiji. 11.000 ameriških vojakov še vedno službuje v Nem čiji. Kahn se je izjavil, da ameriški vojaki niso zato, da bi "kotektirali račune za evropske narode", niti niso "po llcisti v Evropi". Amerika naj spravi svoje ljudi domov.
SO ODNESLI $200.000.
vojaštvo iz tega mesta, šerifi in policija petih okrajev iščejo štiri bandite, ki so včeraj ob 10. dopoldne napadli banko v Circlevi'le in odnesli za skoro $200.000 gotovega denarja, Uberty bondov in drugih vrednostnih papirjev. Bančni uradnici se je posrečilo pritisniti na gumb, ki povzroči alarm v celem mestu, toda dasi je maršal slišal alarm, se je smejal in dejal, dajaajbrž poskušajo v banki, če alarm funkcijonira.
BRYAN PRIHODNJI KANDIDAT?
Sedaj ko so volitve končane, se v demokratičnih krogih mnogo razpravlja, kdo bo vodja demokratične stranke. Na Wifsona radi njegove bolezni ni računati, Cox pride malo v poštev radi poraza pri volitvah, proti Wm. McAdoo je mnogo upljivnih demokratov, in Te Wm. Bryan se je izjavil, da je pripravljen prevzeti vodstvo demokratične stranke, in govori se o njem. da bo celo prihodnji predsed-
stranke.
Po sklenjeni pogodbi med Italijo in Jugcwl^io ostane
v italijanskih rokah,^ nakar gre jugoslovanska meja mimo gore Snežnik (Monte Nevo so?) do Jadranskega morja, katerega se dotakne med Vo-losko in Kastvo. Dočim ostane Voloska (najbrž) v jugoslovanski lasti, pa pripade Kastva samostojni državi Reki. Istrska meja teče enakomerno z mejo neodvisne države Reke. Važna železnica iz št. Petra do Reke postane italijanska last. Kraji južno od Snežnika se razdelijo med Italijo in Jugoslavijo, in sicer gredo gorati kraji Jugoslaviji, doline pa neodvisni državi Reki. Jugoslavija dobi Logatec in doline okoli Logatca. Kot se poroča delujejo sedaj jugoslovanski delegati na tem, d la sklenejo t italijanskimi trgovsko pogodbo.
Santa Margherita, 13. nov. Mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo je bila podpisana včeraj v Rapallo. Pred govor k mirovni pogodbi Se glasi: Kraljestva Italije in Srbov, Hrvatov ter Sloven-čev iskreno želijo ustanoviti prisrčne razmere med obema deželoma za skupno blago stanje. Italija prizna ustavu svoje sosednje države, kot realizacijo najvišjih namenov. Diplomati obeh strank so izjavili veliko Zadovoljstvo (?) ker se je mirovna pogodba podpisala.
To je torej končna rešitev spora med Jugoslovani in Italijani. Da so bili Slovenci in Hrvati nesramno oslepar-jeni je očividno, kajti glasom te mirovne pogodbe ne dobi Jugoslavija druzega kot Logatec, vse drugo ostane v laških rokah. Med jugoslovanskimi mirovnimi poslanci ni bilo niti enega Slovenca ali Hrvata, ako izvzamemo dr. Trumbiča, ki je pa kot srbski minister izključen, da bi deloval vprid Slovencev in Hrvatov. Jasno Je, da je srbska vlada v Belgradu naredila pritisk na jugoslovansko delegacijo, naj sprejme kar ponujajo Italijani. Jasno je, da je srbski vladi vseeno, kam
Slovenci (izdani t miri mirovni pogodbi
Washington, nov. Posamezne točke mirdvne pogodbe in rešitve Jadranskega vprašanja, kakor so se rešile v zadnjih dogovorih med jugoslovanskimi in italijanskimi pooblaščenci, je dobil v roke predsednik Wilson. Predsednik Wilson bo odločil, ali je ta pogodba med Jugoslovani in Italijani pravil^ na in veljavna. Dosedaj Se Wilson še ni uradno izjavil gjede te pogodbe.
Informacije, ki jih je dobil predsednik Wilson v roke, niso še popolne, vendar se že iz njihviai, da so Jugoslovani niso dobili skoro ničesar pri teh pogajanjih. Ako izvzamemo Logatec, ostane vse drugo Italijanom. Državni department ameriške vlade izjavlja sledeče odlomke iz pogodbe, ki je bila podpisana med Jugoslovani in Italijani: Razven mesta Zadra v Dalmaciji, pripade cela Dalmacija Jugoslaviji, kar se razume samo ob sebi, dočim uradna Italija to trobi v svet, kot bi storila največjo milost Jugoslovanom.
IMo je gospodar policije t (Motil.
Kdo je gospodar policije v Clevelandu, se bo odločilo ta teden. Odkar je celo mesto razburjeno, odkar se vrše policijske razije, odkar skoro nihče ni varen policijskega otoiska, odkar je policija posegla tudi v višje kroge in začela vznemirjati milijonarje, je začelo v političnih krogih vreti. Gre se za to, ali ima policijski načelnik Smith absolutno kontrolo nad policijo, ali smejo politikarji vtikati se v njegove posle. V soboto je prišel Smith v urad župana Fitzgeralda in ga vprašal, kdo je policijski načelnik, on, Smith namreč, ali pa direktor javne varnosti, Sprosty. Uradno je direktor javne varnosti višji kot policijski načelnik. Ni pa samo to. Republikanci v mestu so močno organiziram v klubih in tajnik teh klubov je neki Ulrich Richter, ki ima v poli tiko veliko besedo. Več aretiranih gostilničarjev, lastni kov hotelov in klubov se je pritožilo Richterju, kako policija postopa z njimi. Rich ter sedaj zahteva od župana in direktorja javne varnosti, < da se njega "vpraša kadar se aretira kako "znano" osebo. To pa policijskemu načelniku ni J>rav. Odstavil je sar-i ženta Hanvood, ker je toza-ažvno z Richterjem govoril, in ta teden se bo odločilo, ali ostane saržent v službi ali ga denejo nazaj v službo na višjem mestu. Velik Škandal Je povzročilo tudi sledeče: Rich ter je dal povelje policistu Nechtu, naj aretira ndkega bančnega predsednika, kei i je njegov avtomobil stal na prepovedanem mestu ceste. Necht je res aretiral predsednika, toda slednji se je pritožil na načelnika Smitha, ki je aretacijo prepovedal, policista Nechta pa za kazen pre- , stavil v drugi kraj. Toliko je gotovo, da je med republikan < ci dosti liberalnih elementov, : ki imajo tudi mnogo glasov za seboj, in da se bo v stranki začel hud boj ali naj se sedaj- : ni policijski pogoni nadaljujejo. in nadalje, ali imajo po I litični prijatelji "višjih glav" v City Hall, kaj upljiva ali : ne. i
— Vožnja po jezeru se ustavi 30. novembra, ko odplove zadnji parnik v Detroit. Kom panija, ko operira pamike med Dejroitom in Clevelan-dom postavi prihodnjo spomlad ogromno postajo za potnike in skladišče, kar bo veljalo $800.000. Kompanija je imela letos izvanredno ugodno leto ter naznanja, da se drugo leto znižajo cene za prevoz za 20 odstotkov.
— K Jugoslovanski Matici so pristopili sledeči Cleveland ski rojaki: Vinko Bonač. Fr. Piks, Dr. James Seliškar, Frank M. Jaksic, Frank Pe-lan, John Tomažič, Ludvik Zupančič, Jakob Nagode, James Debevec, John Ivan-čič, (Lorain, O.) Andrej Ko-renčan, Anton Bobek in Janko Pleško. Skupaj dosedaj 40 članov, ki spadajo k podružnici v Ljubljani. Kdo Je next?
— Pismo ima pri nas Jože Pureber.
na da gospodari v Albaniji Vprašanje pa je, kaj bo narod rekel k tej mirovni pogod bi. Osleparjen Je bil na mi rovni konferenci, in sedaj )£K&C. __LOMS/. «IC EdUm
|P f* UMUlfr MONDAY, WHWMPAT AND FMDAT
y by 25.030 Sltvuius ii the Citj •( (Mui aa* Ap*^ Utmten rales MreqaesL Anericai in spirit Peraga
■..Zj^n-^i" BMtMr juurr »tb »08, nt tba past gfftoi al ^ralaffohleAH ft Maiab »d, ltlf.____
~~ No. 132. Mon. Nov. 15th 1020
Rdeče akcije padajo.
Ruski boljševiki so Hpregli vse sile, da dvignejo sovjetsko revolucijo, ne samo doma v lastni državi, paC pa po celi Bvropi, in po možnosti pozneje prenesejo svoj boj tudi v Ameriko, kjer so že pripravljali tla ter po svojih agentih trošili milijone, da pridobijo pristaše za sebe. Lenine je nameraval z vojno akcijo udreti v Nemčijo, potem ko porazil Poljske in Ukrajince. V NemCiji bi se duski boljševiki spoprijateljili s svojimi nemškimi tovariši, da udro v Francijo ter Anglijo ter druge države kjer se je obetalo kaj plena. Boljftevški agitatorji so se živahno gibali po vsem svetu ter orali tla za propagando Lenina in Trotzkya. Propovedali so nov evangelij proletarske diktature. Denarno so podpirali svoje pristaše po vseh državah, podkupovali so časopise, snivali revolucionarne organizacije, ustvarili so tretjo inter nacijonalo, ustanovili so v Moskvi strašen sindikat, na katerega migljaj bi padale glaVe po celem svetu ter držali svet v najbolj okrutnih vezeh tlranstva.
In nekaj časa se je zdelo, da bo nečuvena boljševiška agitacija imeU uspeh po Evropi. Kajti narodi so gospodarsko propadali, radičesar je nezadovoljnost mas rastla, tla so bila skrajno ugodna za najbolj uspešne revolucije. Kapitalizem je po sklenjenem miru še bolj prožil svoje roge kot prej. kot bi se iz krvavega klanja ničesar ne naufiil. Tuin-tam so se uprizarjale manjše bune, v širokih masah evropskega delavstva je živelo fatalisficfio prepričanje v kon^ no zmago boljševizma —
"Ex oriente salus", je bil skoro enodušen klic vsega zapadnega evropskega delavstva, na katerega duševno razpoloženje je vojna Upljivala jako revolucionarno in raz-draftlHvo.
Toda medtem so se dogodki razvijali v Rusiji, zibelji boljševizma. Tam se je delal eksperiment, od katerega je bilo odvisno, ali ostala Evropa zadrvi za Rusi, ali se za vselej od njih odloČi. Uspehi, katere je boljševizem pokazal v Rusiji so delovali kot mrzla voda na razburjene živce delavstva po celi Evropi. Boljševizem se je izkazal vse prej kot osvoboditelj delavstva. V Rusiji ni nobenega reda, nobene zadovoljnosti, nobenega blagostanja, nobene pravice. Reorgaizaterja človeške družbe, Trotzky in Lenine, sta popolnoma propadla s svojimi nauki.
Raditega je barometer boljševiškega navdušenja hitro začel padati. Socljalisti v posameznih državah s6 oznanili svoj odpad od tretje internacijonale, prekleli boljševizem, kot pogubonosen delavstvu ter se izjavili za zmerno taktiko v sociialni borbi za delavsko zboljšanje.
V Amsterdamu, v Zurichu in Berlinu je zavladala zmer na struja med delavci. Boljševiško eksperimentiranje je preveč nevarno za delavce, ker na kocki so vsi interesi delavstva. Težak udarec boljševizmu je bil zadan na letnem zborovanju francoskih socljalistov v Orleansu.
^ Na tem zborovanju je socijalist Johnaux z ostro kritiko boljševiškega režima zlomil odpor onih, ki so se še ogrevali za ruske laži - reformatorje človeške družbe. Po več-dnevi debati o načelih, metodi in uspehih ruskih boljševi-kov se je ogromna večina francoskega delavstva izjavila preti boljševizmu. Socijalisti so se do duše izjavili za revolu cijonarni. karakter svojih organizacij, toda so odločno proti izkoriščanju sindikalnih organizacij v revolucijonarne bolj-čeviške svrhe.
V Rusiji sami je boljševizem pred polomom. Poraženi so na fronti, gospodarsko so uničeni v lastni hiši, in danes ne morejo več fascinirati proletarske mase v drugih deželah. VeS blesk je razpadel v prah.
k • Boljševizem pripada že zgodovini, ki ga bo zabilježila kot jako'bolestno poj a vo, in avtorjem boljševizma se bo odrekla vsaka sposobnost in moč zdraviti teške rane Človeške družbe.
• • •
Sedaj ko je odpravljena cenzura od strani raznih vlad, je pa "Proletarec'' v Chioagi zavzel mesto cenzorja. V nekaterih zadnjih številkah se je uredništvo "Proletarca'' zagnalo v vse druge slovenske liste v Ameriki, katerim očita: nedoslednost, podkupljivost, šviga - švagarstvo, lov za denarjem, privatno lastništvo. Edino "Prosvata" je izvzeta od te cenzure. To pa zato, kep urednik "Prosvete" je očka Zavrtnllc, in očka Zavrtnik so lastnik "Proletarca". Torej vrana vrani ne sme izkljuvati oči; Naša clevelandska naro-bepravna Urša, ki je vedno trdila, da je "podjetje delavcev*', je dobila trpko brco od "Proletarca", češ, kaj hodite k kapitalistom po denar, če ste delavsko podjetje. Kdo sedaj laže. Urša ali Proletarec! Prva trdi, da je delavsko podjetje, Proletarec temu oporeka. Kako se ti ptiči dobro poznajo med seboj!
Kar se pa tiče šviga - švagarstva, pa ga ni lista^ki bi bolj šviga - Švagaril kot Proletarec. Od leta 1914 je menjal petkrat ali šestkrat stališče. Enkrat z socijalistično stranko, enkrat za St. Louisško izjavo, enkrat proti njej, enkrat za drugo, enkrat za tretjo internaciionalo, enkrat za I. W. enkrat proti njim, enkrat za bofjševike, danes proti njim, enkrat so bili "patrijotični Amerflcanci", (ko je Kristan hodi] pred državnega pravnika), enkrat so izobešali rudeče marele! Cenzor pri Proletarcu slabo vrši posel, kajti najpr-vo mora dognati, da je brez greha, potem naj meče kamenje
na svoje kolege! * ' .*
• •. *
In po štiriletnem premišljevanju ie tudi Peter Zgaga prišel do spoznanja resnice! To je.vredno en pint hennessy brandya pri prihodnjem obisku Y.
g ■ " 1 1,1 * IZ DOMOVINE.
Velika tatvina. V noči od rede na četrtek so ukradli leznanei 13 kosov najboljšega moškega blaga v vrednosti
(0.000 kron iz trgovine An* ona Werbole, Medija - Izla-
:e. Vzorci so na razpolago. Nagrade se izplada 5000 K, e kdo tatove izsledi.
Maksim Gaspari: Slovenke narodne noše. 10 razgled* lic. Založba: Umetniška iropaganda v Ljubljani 16 C. Gaspari Je poleg Iv. Vav-»otlča edini naš slikar, ki je tašel pravo tehniko za barvaste reprodukcije svojih lik, ki so večinoma kolorira-le risbe. O vseh teh razgled-licah se mora reči, da jih je istvarilo čustvo, zajeto iz glo >ine narodnega srca. Vse so ledno risane, so po svojih ujetih prikupi j ive ter umet liško zelo dostojne. Kajpada liso vse enako ugodne, tudi iskarna ni izvršila vse ena-:o skrbno, toda ža današnjo lobo smo jih lahko veseli,1 cer se moremo ž njimi pol^a-:ati tudi pred širšim svetpm. I [> razklednice kažejo, da ;mo narod zase, narod srca in >kusa, hkratu pa tudi, da imo še vedno živo zelena ve-1 a na mogočnem slovanskem, irevesu. Kdorkoli pišeš v tu-ino, uporabljaj predvsem ta-cele naše domaČe, karakteri-itične razglednice, da zvedo udi po Evropi in tja preko norja o narodu Slovencev, ci imajo svoje noše, svoje o->ičaje. svojo naravo! Take razglednice^ na sebi malen-costne, so važen agitator za mznanje naše narodne individualnosti in hkratu doku-nent naše kulture. Razgled-lice prinašajo v slovenskem jkolju ljubeznive prizorčke, ci ga tvorita dosledno par nlade Slovenke in Slovenca r narodni noši in sicer: iz »kolice Ljubljane, Šiške, Kra covega, iz okolice Škofje L.oke, Vipave, Polhovega Gradca, Smlednika, Bohinja, Kočevja in Prema. Mi le že-imo, da izda Umetniška pro-Uganda enake razglednice z larodnimi nošami še iz drugih krSnjskih krajev (Ribni-;a, Bela krajina, Idrija), tr-saške okolice, Goriške, Koro ike in Štajerske. Želimo si skratka komplektne zbirke rseh slovenskih narodnih ioš. Nimamo je, a zanimajo las, naše brate na jugu in se-/erju, a tudi vse tujce, ki pri-iaiaio v nafto domovino!
Saša, Avgusta in Henriks šantei. Serija 6 razglednic. T$ razglednice so umetniške ter kažejo zrelo umetnost treh naših prvovrstnih umetnikov slikarjev in slikaric. Reprodukcije so lepe in vs-pJošnem dovršene "Umetniški propagandi" je le na Čast, da se tnidi orati ledino tudi na tem, doslej zelo borno ob-delovanem slovenskem polju Izdajanje razglednic je majhen Tin, ki pa je v narodnem, kulturnem in zlasti propa-
ffi(ldti£m jDzini zelo važen, vet spoznava najhitreje in najlažje s takihle razglednic stopnjo naše umetnosti, in tuai veliki kulturni centri zvedo po takihle razglednicah, da živi tudi tukaj spodaj blizu Balkana nadarjen in sposoben narod Razglednica prinaša nevsiljivo, a živo vest
0 neznanih Slovencih lahko tudi tja v London, Moskvo, v
1 New York in kdovekam še1 | ter poroča o duši in doseženi
| kulturni stopnji malo znanega in malo upoštevanega naroda Slovencev. Vse te Šan-, tlove govore o "Art Slovene" | in govore lepo. Avgusta Šan* tlova je podala izvrstno, okus no pestro cvetje v stekleni | časi, Henrika Šantlova elegantno sliko "Pri kavi" (da-, mo v stanomodni rdeči svili s i čipkami za kavno mizico in z belim psičkom), prof. Saša Šantei pa troje krasnih kranj skih slik: Sava pri Krškem, Večer na Savi in PazinskI kastel ter končno Belokranjsko madono (pravzaprav belokranjsko nevesto predico z dečkom). Serija stane 060 K, ter jo ljubiteljem domače u-metnosti najtopleje priporočamo. Občinstvo, ki ima v
pri igluji.
Okradeni Amerikanec. Dne
13. oktobra je prenočil Anton Kos iz Tepe it. 19. v gostilni Jožefa Brena v Litiji. Ko se je zjutraj zbudil, je zapazil, da je bil ponoči, ko je spal, okraden Tat mu je ukradel 1 bankovec za 1000 dinarjev in 2 bankovca po 100 dinarjev.' Kos je pozabil sobo zakleni- j
tj. I
Velik poiar je .v .nedeljo 17. oktobra v par minutah uničil celo vas Osojnik.pri, Semiču. Ostale so od trideset, samo šftri hiše. Zgorelo je nekaj živine, skoro vsa oble-J ka, živež, gospodarsko orod-( je: ker so bili ljudje ravno pri veliki maši; je bila vsled suše v petty minutah vsa vas v plamenu. Zažgali so otroci.
NAPRODAJ IMAMO stloone, r«-cerije. Morda bi ka) izbrali? A. F. Lučič Real Estate, 1174 Addison Rd.
, NOVI KOLEDARJI.
Zopet imamo nove atenske koledarje za leto 1921. Ko sem se mudil v atari domovinr sem opazil v ve« krajih moje koledarje, katere aem tja poslal v minulem letu. Silno so jih veseli, ker se tam koledarjev ne dobi. To leto so posebno zanimivi, ker imajo dnevna vremenaTca poročila, naznanila važnih driavnlh dnevov in praznikov, so tiskani na finem papirju in z razločnim tlakom. Za 25c. ne, morete dobiti ta celo leto bolj vredne stvari v svo|o hiio, ali pa za svoje prijatelje v domovini. Pri tem je ie viteta poštnina. To velja za ataro do-, movino in izven Clevefirtda. Odjemalci v Clevelandu jih dobijo zaatonj. Pridite ali pilite na urad 1053 E. «2. St. Cleveland, O.
i Ni mi pa p« volji, da nekateri jem-1 ljejo koledarje aa sebe in jih potem sami pošljejo domov. Tako ne are. Za poiiljatev se mora' plačati, In tudi jaz lahko redneje pošljem, ker vem kako ravnati radi polt«.
A. Grdina. (134)
VE^¥ FANTOV S* sprejme na stanovanje in hrano. «120 Glass ave.
(133)
-Mike, ali bol poslal *a Božič domov?**
"Sur, saj grem ravnokar na naio slovensko nanao^oa ooaim qcn»r|w ker ta banki najnitreie posluje pa se tudi kar lep^po domača zmenim.
KUTZU.
Portbne vrste samoumor v št Jurju pri Litiji. V noči na 17. okt. je umrl na poseben način 64 letni Jožef Rožun, doma iz St. Jurja, občina Litija. Zadušila sta ga dim in plin gorečega oglja/ ki ga je rajnik sam s samoumorilnim namenom pripravil, Na koncu svoje postelje je pripravil ob vznožju na tleh železno ploščo, na i)jo je postavil velik železni ^lonee z žrjavico, na katero je naložil oglja. Nato se je Vlegel v posteljo, ko se je prej oblekel v praznično obleko. Rožun je že precej časa bolehal, posebno so mu pešale oci in je pripovedoval, d* ga v prsih nekaj zelo peče. pred približno 14 dnevi je rekel svoji ženi Fran ČiŠki, da * današnje nedelje (17. oktobra 1920) ne bo več dočakal. Pred približno tremi tedni si je tudi nabrusil nož, rekoč, da si bo z njim končal življenje. Večkrat je dejal: "Saifr obup me bo spra vil na oni svet!" Oglje je prinesla Roauiiu 16. okt. nič hudega Sluteč po njegovem naročilu Frančiška Ovsene iz Št. Jurja. Na mrliču ni bilo nobenih znamenj kakega nasilja. Zadušil se je, ker je, predno se je v praznično oble ko oblečen vlegel na posteljo, zaprl obe okni in vrata sobe. Požun je ležal doma na mrtvaškem odru. Pokopali so ga na pokopališču v Smartnem pri Litiji.
^jilLLUL- I ' '
innaamatvit nrilateliA if*t M I
se posluževalo le dobrih, pot-netkov nažtii domačih slikarskih umotvorov I Emancipi-
rajmo se tujstva kjerkoU mož ao in sloriiBo vae, da svet vidi da smo svoji!
Dunaj, 17. okt. Osrednji organ avstrijske komunistične stranke, "Die Rote Fah-ne" odkrito priznava poraz j komunistov pri volitvah in ugotavlja, da je število komu nističnih volilcev veliko manjše kakor število organi-; ziranih komunistov. Avstrij-: 1 ski delavci pač nečejo boja in niso revolucionarnega mlšlje nja, ampak reformističnega.
Prevoz posmrtnih ostan J kov. Ministrski svet je sklenil, zaprositi vlade zavezniških in prijateljskih držav, naj dovolijo čim večje olajšave pri prevozu posmrtnih ostankov onih naSih državljanov, ki so umrli v tujini. Razen tega je tudi določil, da se taki prevozi oproste vsake carine', rodbinam pa se v ta namen izmenja na željo gotova ko-I ličina denarja po državnem kurzu.
I DnaAVinn lrrafa oomAlltMAr v
II I *1 * *.UId.VU Mil * UapcnOlTi Z«u-
|#Jk|n||»| ||H| MU« ■ j i L I. j i _i
n • y 1 • boUttw vTuStn je'odvisno od/ teja, ker
Poiščite SI pomoči Iger lapaUd aa obrat« Mm skrbno preiskal te
. bolezni. Dalje je mo)
JO najdete. mm . ... urad opremljen s mo-
Pomoi ki vam pomaga n, f4™«0 »Starellh - ^i,f«Lt
J ,. p?maga na ^lr-^«;*^;!. UaImm: talml in stroškov ae ni
pravo pot ozdravljenja. KrOnlCnin DOieZIll upoštevalo, samo da je
dobro mojim bolnikom
Pravilna In temeljita pretakava pro- ki so bili zanemarjene aH nepravilno Ako vprašate pri meni,
najde vaše pravo zdravstveno stanje zdravljene, ali ki ao bile zdravljene po bodete takoj vedeli ako
in vam omogofii, da začnete a pravil- neveščih rokah, se pogosto ozdravijo lahko Še upate na oz-
nhn zdravljenjem, kar vam gotovo pri- po mojem zdravljenju. Pridite k meni. drsvljenje. Potem, ako
hrani bolečine in negotovo zdravljenje. Dal vam bo resnično lajavo o vašem lahko ozdravite vaa bo
Mnogo let skušnje, najnovejše zdrav- stanju in vam povbdal kaj lahko za vas to zagotovilo napravilo
Ijenje, medicinsko in električno. Mo- storim. Potem pa je ležeče na vas, ako močne, zdrsve in zado-
derns oprema. Najboljše za bolnike. se hočete pustiti zdraviti. voljne.
URADNE URE: rV _ ^fMC A I XT' OB NEDELJAH: Od 9. *}. do 8. zv. I JlT IVr.lir.AI t l Od 10. d. do a. pop.
Vikodno nni M O^kii«. DRUGO NADSTROPJE hHu nn »ar «M»HWi,
647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
je prodajala In poslala v ataro domovino Jugoslovanske krone in dinarje po sledeči ceni:
iooo kron ca.. $. 8.aa 5000 kron za.. .$ 40.50 10000 kron za.. .$ 80.00 50000 kron za...$395.00 100000 kron za...$770.00 1000 Dinarjev za $ 30.90
na večje svote dinarjev je cena še manja.
v teh cenah so vračunani vai stroški. Nikakih drugih stroškov ne plača ne pošil)atel| niti prejemnik.
Cene kronam in dinarjem ae vsaki dan menjajo, se dvigsjo In padajo.Slsvonic Immigrant Bank . vam hoče ziričiinsti ceno po o-nem dnevu, ko prejme od vss denar.
SUrouc Immigrant Bask
436 WEST 23rd STREET, NEW YORK, N. T,
"ViV. V, m t t r r, i •
V. K. DRUG COMPANY.
SDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu 1
Najboljša zdravila, točna po- 1 trežba.
It. Clair Ave. & Addison Rd. 1
JOHN ROJMIN, !
lekarnar (x) *
♦ »4»»»»s »»n^ieieieie^ (
Neveste in družice,
ki ielijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki^er vas vsestransko zadovolji z delom.
Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) lično iff po vašem okusu.
Cene zmerne. Pokličite po Bell Phone: NOTTINGHAM 439-R. .' ali piiite.
TONICA GRDINA,
18115 »oOTiNGHAM ROAD
IIIIIIIIIIIIHIIIIIH1' IIIIIIIIIHIIMimilllll^
Najmodernejii pogrebni saved | T Clevelandu ;
Frank ZAKRAJŠEK, j
pogrebnih in easbalmer
1105 NORWOOD RD. |
Princeton 1735 W Roeedale 4803
Avtomobili za krste, poroke, | pogrebi in druge prilika. . g
j Najboljše! Najbolj sigurno! ! Najbolj praktično!
l Pošiljati denar vslaro domovino je preko stare |
1Lake Shore Banking & Trust ci
Vogal 55. carte in St Clair Ave. Cleveland, O.
Stara Lake Shore banks isdaja bančne menjice. (for. draftJ 1
P katere se Izplačujejo po celem svetu, noaebno pa pri jugoslovanskih 1
b denarnih zavodih, kakor hitro aa prodlbfijo v isplatilo. L Vloiite svoje prihranke in imejte svoje banbie posla t banko,
P katere OGROMNO PRBM02BNJB znaia avoto preko f28.000.fj0p )) Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vsa naie podruf-
ty nice imajo tujezemski oddSlek, preko katarsga morate poalatl denar
r v stsro domovino. Posebno pozornost poavetamo Jugoslovanom v
y Coilinwoodu v naii na nove otvorteni podruinici na EUCLID A V*.
^ IS IVANHOE ROAD.
NASLOVI NAftIH PODRUŽNIC:
j) E. 55th 8L * 8t. Claiir Are. 8L Clair Ave. ft K. lSfth 8t.
k Proepekt Ave. A Huron Hftad Saperior Ave. A I. lMtk 84.
V Superior k Addiaon Road. Eaclid Ave. A Iva^aa Read.
I Točnost in sigurnost je naše geslo.
^ jaxno.poetre4i hi dati vse potrebne iafermadje. I Pridite osebno ali h pilita ns «
l The Lake Slfcre Banking & Trast Coaipanj
i) E. 55th St ft St. Clair Ara. Cleveland. O.
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
BOŽIČNI PRAZNIKI SB BLUAJO.^V TEM ČASU HOTE ALI NEHOTE BOLJ POGOSTO MISLIMO NA SVOJE LJUDI ONKRAJ OCEANA. POTOVANJE V STARI KRAJ. Ako ste namenjeni potovati v atari kraj in obhajati prasaike v krofu svojih dragih, pate* Je sedaj l— da se edlotite aa edhod in at prmkrbfte paraflt in drago. Za ta sla-*aj Vam naia tvrdka nudi totea im pošteno postrežbo. Najboljše pnlefaoeti aa raspolago sa: PARNIKI ZA TROT: 1«. nov Pannoaia; 18. nov. Belvedere: t. dec. Argentina in tl. dee. President WUaon. To so vsi perafld, ki gvado. direktno na Trat. (Ako pa hočete iti na Genovo in potem a vlakom na Trst, kar Vam rasne firme neodkrito ponujbjo, Vam pa tudi mi lahko poetreiemo>. Pišite po rosni red. ' x
PARNIKI NA HAVRE IN CHERBURG: U. nov.. Imperator; 1C aov. LA Lorraine; 21. aov. La Touralne; 23. nov Aquitaala; 18. nor. Caronia; 27. nor. La Savoie; 1. dec. La France; 4. dee. Rocbam-bean; 8. dee. Imperator; 8. dec. Sakaonia; 11. dee. La Lotrine; 14. 'dec. Aqultania. . . IZ STAREGA KRAJA Je ie prišlo pa stotine potnikov — bratov, ae* s ter, otrok, atarišev, nevest, prijateljev itd., sa katere Je naša tvrdka napravila potrebne listine in Jim poeli la, oziroma preskrbela karte, številna zahvalna pisma pričalo, da naša tvrdkp stori sa potnike toliko, kolikor se Nploh da storiti. Mnogi rojaki kupijo v svojem kraja karte sa svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New York in imajo sltaeati na Ellia Ialandu, pa nas prosijo sa pomoč: Treba / je, da jm to vnnprfj mislite in si tako prihranite nepotrebne aitpo^ ' sti in stroške^Aki Ste tor*] namenjeni dobiti kako oeebo iz starega kraja, potem Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle. POŠILJANJE DENARJA, te od nekdaj poiiliajo ameriški rojaki svoj cen v stari kraj denarna dnrila sa praznike, v tem veiii meri pa bodo to storili sedaj, ko Je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti nafia tvrdka aa raipolago. Naše cene so vedno med nsjnlftjimi in tudi v točnosti ne saostaja naša tvrdka med najtočnejlimi.
Za na^aljna pojasnila piiite na:
LEO ZAKRAJŠEK,
TO — ilk AVE, NEW TORE CITY
■ 1 ------------—--—------—«—----—-----—■—■——■—■—---
•
' ZAKAJ TRPITE7 na očesnih boleznih, glsvobolu, nervoznosti In druzih boleznih, ki Jih povzročijo dlfektne oči? Ako odlašate, bolezen se zsstsra in se vss veliko teije ozdravi poleg tega si ps še zdrsv je kvarite ter Hvljenje krajiate.
XDx. Xj. -5L. BTiL^CS
OPHTHALMOLOGIST
Uradne ura na 8127 8l Clair Ave. od 18—12 in od 8-8 ab nedeljab in sredah od 18—12.
Uradne are v Slov. Nar Domujna 80^ceat< od 2—4 ab nedeljah tal
NAZNANILO PRESELTTVE. "I
Dr. Župnik se je preselil s lobo^dravniškim uradom od 0137 SL I Qair Ave. ns8Ul St. Clair Ave. aa vogal 82. caete, nad novo sloven- J s^o bsnko, glejte vhod ns 82. cestL Glejte ns nspis
f DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiičlte dr. Župnika, U se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. župnik prakticira ie sodem let v tei okolici.
UradS ««:od 8:30 zjutra) do 8:30 zrečer. Ob ne^ijah - 12
Nujni slučaji mak čpa. Lsoss 7w L ji
pozor
Spodaj podpissni se priporo£sm slovenskim in hhrstskim Ustnikom svto-mobllov, ds ksdsr iell|o imeti svoje svtomobile lepo prebsrVsne, da se oglasijo pri nas. Flnejlega dela ne morete nikjer dobiti v mestu in to veliko . ceneje kot vam morejo kje drugje narediti. Poekuslte enkrat pri nas in bodete nsi stalni odjemalec. Podpirajte doma£e podjetje. Za obila naročila ss
'"^T* E. COMPANY, 1888 Addison Rd.
Tel. Princeton 701 L (MFI52)
SOBA SE DA V NAJEM zs spati, poseben vhod. Vpr^ajte na 5«03 ^r-ry ave.
PRODA SE POCENI ia dobro ohra-
mog V jako dobrem atanjs. !<**) H 74th SL (133)
rj£mmon Plea!« '» aodniji Cuyahoga f wmnty, številka 174787, kjer Je tofi-i te!} trdil, da j« toženec odvzel naklonjenost toil tel j eve ime in zahteval odškodnino v avoto $15.000.00. Sodnik H Phillips, pred katerim se Jo vršila obravnava, je odločil, da so trditve bile popolnoma napačne, ne sloneče na resnici aH faktih in je odredil, da se i obtožba ustavi In je naložil tožitelju, da plača stroike.
Harry F. Click, Attorney.
ODDA SE 1 soba v najem. Sprejme se tudi perilo ali o bolelo, ta izraz se dostikrat rabi, kar se tiče zob. Ali vi čakate, dokler pogori -vaša hiša, predno jo pusti-N te zavarovati? Kadar zboli vaS otrok, ali čakate, da u-jteaar)e, predno pokličete zdrav biika? Ali čakate januarsko JPfarzlo vreme, predno kupite krnsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli.
| Dr. F. L Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave & vogaf 55. ceste.
Uradne ure od 9-12, in od 1-5. V torek in petek je urad odprt tudi zvečer od 6. - 7.30. Govorimo slovensko. *
Pozor, Plumbing!
Kadarkoli hočeta, da se v. valih hiiah naredi plumberako delo, ss obrnite na svetega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadoroljnost Stranišča kopališča, sinke, itd
Pojdite k svojem« rojskn najpr predno drugje vpraftate. Najstarejši 1 ~ jugoslovanski plnmoer v Cleveland«.
NICK DAVmOYICH
-HOT.Jg^jn^AVENUl
LMTWM, Wv |
O. S. Princeton 1173 W
Roeedahe 1828
^--- ■
_
20 % popusta na vsem blagu v zalogi
Vse blago v zalogi mora biti razprodano ne gledajoč na zgnbo ali dobiček in to v najkrajšem času.
20% popusta pomeni za vas' 20% čistega dobička
V zalogi kakor vam je znano držim vso žensko in otročjo spodnjo in vrhnjo gotovo opravo kakor: ženske in otročje suknje, cele obleke, sate, mačke in itiufe, kiklje, bluze, ,, „ svedre, vso najfinejšo opravo za neveste in potepta novo-' rojenčke in še več sto dtagih stvari.
Vse blago v zalogi je samo prve vrste moderno, sveže
• I__V____■ t '■
m trpežno.
Toraj pri vsakem dolarju Vašega zasluženega denarja si lahko sedaj prištediteUO centov; n. pr. če kupite za $60.00 različnega blaga in odračoiftte od istih 20 odst ali $12.00 toraj dobite isto sedaj pri meni za samo $48.00.
Vaš čisti dobiček je $12.00
Toraj ne zamudite te prilike in kupite sedaj kar potrebujete za zimo, ker tudi po novem letu nebodete dobili tako dobro in sveže blago po tako nizki ceni kakor dobite isto sedaj pri meni
Za obilen obisk se Vam na jtople je priporočam,
Beno B. Leustig,
6424 ST. CLAIR AVENUE
'J-' - ; ' ■. ' ' • ® i" . ' * Javnosti se da
v naznanjer
• ,
da sem od sedaj naprej pripravljen biti občinstvu na razpolago za tolmača pri sodnijsldh kot drugih prilikah, obenem bo-dem v tudi opravljal vse v notarsko stroko spadajoča dela. Cenjenemu občinstvu
se priporočam
* —
L KALISH,
6106 ST. CLAIR AVENUE
- .' s
Prcmisfte dobro, komo boste vroali denar 1 za poslati v stari kraj ali pa zavožpjelistke I
Maj ftivkno v ftaeu NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skute postati Mra f bogat m (M« na svojega bližnjega. Rasni agent je in zakotni bankirji raste jo povset, | kakor gobe po deiju.
i I n
V lah časih ae stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreka starim | nim bi premočnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče te-L polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpraianje.
| Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi
[ dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo, i
K ' Denar nam poslati je najbolje po Domestic Poeta] Money Order, ali pa po New L York Bank Draft.
i > Frank Sakser
I 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
Jokava za $1.00
jas zdravim vaakovrstae Ipeelalna bslesnl molkih ta taaal, ssjedae pa bslseal krvi, ks«e MMn, -
oblati, jeter, pline, milic, area, aesu la grla. S peeMlje X Isrkev, etektrleitoto in mojega najbolj moderlati
zdravljenja. bodete postali Willi v najkrajšem mogel sm tam.--------------— — - ~ ----------»
Pri nas ni nobenega ugibanja.
Skrivnost mojegs uspeha Jo mefs skrbna atttoda preiskave, da doiooenk kaj vaa beli. Jas rabin X „ tarke stroj, mikroskop in kemične analiso ter vee snsnstvene metode, da pranajdeai vsrok veleče trabla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, vam noroagam? i Meje posebno proučevanje Meted, Id ea rabijo aa evropskih klinikah v Berllaa, Londonu, Dunaj« Pa-
rizu in Rimu In meja dvajsetletna okelaja v sdvavljeaja akatnih la knaUnih lileii mM la ftsaslt ari' daje prednost pri sdrsvlfealu la meji uepehi se bOi Jake zadovoljivi
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdrsvljeaje abeelatne brez bolečin. VI se lahke sanseets aa pedtlae mnenje, polteno pastraibs la
oajbolle zdravljenje za ceno, ki Je merita plačati.
Cc je vala bolezen neozdravljiva, vam take) povem. Ce jo ozdravljiva, bodete esdraviU v najkraMo*
času Govorimo alovanske. -^iv&ZI
DOKTOR BAILEY "aPECIJALIST"
" 5ft 11 Euclid Avo. blian IS. (MU Room 222. Drage nsdeespls, fleialiaC Mh
Uradna urs od 0:30 zlutraj do o *seier. V nedetlo od ia do 1.
Tekom treh tednov
v"~ ' ...........................— ••••••' ------------—• • ......- . f.
se izplačujejo denarne pošOjatve v staro domovino poslane po
SLAVONIC IMMIGRANT BANK,
436 W. 23rd St, New Yorki N. Y. ki je pod neposredno kontrolo bančnega ministarstva države New York
. Kdor z naSim posredovanjeifl polije denar'svoje Kdor z našim posredovanjem polije denar avo) treh tednov in mu polijemo po prejemniku denarja lastnoročno podpisano prejemno potrdilo v teku testih tednov. Po nas poslani denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kaUneea odbitka za kakrlnekoll strelke. Obstoje sicer Banke ki računajo stroike zs poliljanje poillialcu In prejemniku, a mi ne računamo nobenih strolkov za to. Cene, ki Vsm jih ponudimo v ji goslovanaklh kronah ali dinarjih izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih daljnih atroikov. Cene denarju oglašujemo v listih, kar Vam je dokaz da sb iste najcenejše In da ne računamo enemu več, drugemu man je. Druge banke pravijo, da tudi one pošiljajo denar po najnižjih cenah, pa tega ne oglašujejo v časnikih, kakor mi, ker bi se na ta način videlo, da so njih cene vil je od nelih.
Kadar ste poslali denar v stari kraj, tedaj vzemite Ust v roke In poglejte nate cene od tiatega dneva, katerega smo mi od Vas denar prejeli in boste videli, da smo Vsm računali po trinih cenah dotičnega dneva, če pa pošljete denar po drugih bankah, Vam oni računajo po njih volji, ker njihovih cen ne znate in vrh tega še odbijejo precejšen znesek za atrolke od svote ki jo ims naalovnlk prejeti.
Akonvawraete to v obzir, boate videli kdo dela}« najcenejše ln najpottenejie.
' Naši banka je DRŽAVNA BANKA s vplačanim kapitSlom od $IOO.OOO.OJ — in vplačanim rezervnim fondom od $30.000.00. — in ta cel kapital in rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo poslanega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa fzplačevanja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno naš tamnahajajoči se glavni blagajnik g. Pavlovič.
Razun najhitrejšega in najtočnejšega pošiljanja denarja prodajamo
PREVOZNE LISTKE ZA VSE PARNIKE
preko klanskega Ocenana, Sredozemskega in Jadranskega Morja. Neposredni smo zastopniki vseh psr-niških društev in pri nas lahko dobite najboljši prostor na psrniku ako nam to za Časa naznanite.
Blizo naše Banke nahaja se 10 hotelov ki prejemajo izključno le naše ljudi na hrano in prenočišče, v katerih je fa celo posluibo določena zmerna cena, preko katere ne sme noben hotelir računati, ako ieli naše potnike prejemati. V teh hotelih ste kakor doma. tu najdete evoje rojake, ki potujejo v atari kraj, hotelir Vas popelje na konzulat, pomags Vam vse potrebno pri potovsnju, tsko da se Vam ni trebs za drugo . brigati in vas končno povede na parnik 1 Vašo prtljago.
Dobivamo potnike iz atarega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno.
Pripravljsmo potnikom psse (potna dovoljenja) za atari kraj in pomagamo dobiti vse druge k temu potrebne spise.
MI NISMO" NAVADNA PARNfftKA POSLOVNI CA TEMVEČ
1 DRŽAVNA BANKA.
in zato nimamo prenočilč, ne kuhinj In ne hp:e!ov, ker se prave banke ne bavijo a hotelirskim poslovsnjem Pobrigsli smo se pa zato, da nalih potnikov ne bodo nepetteni hotelirji skubili in strlgli, temveč ds bodo priili v dostojno hllo kar nam jamči na! imenik z 10 hoteli.
Slavonic Immigrant Bank,
I 436 West 23rd Street New York, N.Y.
SOBA SE ODDA za 1 fanta. 7214 Lockyear ave. med 71. in 74. ceeto.
__(132)
POZOR.
Imamo naprodaj krasne bile, ki vsm bodo uaalale.
AJT. LUČIČ. Real E 1174 Addftoa Rd. * (a)
ZGUBIL SE JE velik lovski pes, ki ima riavkaata, dolga ušesa, na repu ima rjavo liso, sicer Je pa bel. Kdor ga pripelje nazaj dobi dobro nagrado. «106 St. Clair ave. (132)
SLOVENSKO DEKLE dobi delo za hiina ooravila dobra aloča. Varalai-le na S^T'sTs? ' nS
IftčE^SS SLUŽKINJA za kuhinjska opravila. 4706 St Qair ave. (132»
FORD NAPRODAJ, snem! j i vi obodi in baterija. Poceni. Vprašajte na 1426 E. 40. St. zvečer. (133)
zadaj na dvoriiču 11
I KRESALO DUHOV.
Roman iz irskega Življenja.
ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN. PREVEL DAVORIN CIUHAt
"Slabo! Vi, gospod, pač veste, da je med nama nekaj
bilo. Vse morje na svetu bi me ne opralo pred porotniki j in sodniki."
Gospod Hamberton je takoj uvidei resnico njegovih besed, kakor tudi resnico iz-, jave očeta Cosgrovej«: "Vi se ne morete ločiti sami s tega sveta!"
Dejal pa je: "Svet bi se i\q zmenil mnogo, če bi ti bil obe Seninbise jaz vtopil."
Opomba je Neda popolnoma prepričala, da ni v glavi j gospoda vse v redu, in je podvojila njegove moči; prav hitro je krenil proti mali lučki, ki je gorela daleč nad plešoči-' mi valovi v njegovi hišici.
A mik izkušnjave je bil za gospoda Hambertona uniCen. Ostal je prav mirno sede in ni dejal nobene besede več, tudi potem ne, ko se je ustavil čoln v pristanišču ter sta on in Ned skočila na suho. i
Toda kakor bolezen, ki se je mnogokrat izgnala, a se je vsakrat vrnila z večjo silo in močjo, tako se je ponovila gospodu Hambertonu vedno iznova in pogosteje strašna misel, da mu je bila slednjič vedno pred očmi. Zanj je bilo samo še veliko vpraSan je, ka-1 ko bi naredil, da bi svet verjel, da je bila samo nesreča. Da bo oče Cosgrove molča!,. to je vedel. In predočil si je različne načine samomora, a vsak je Imel svojo težkočo. Misel, poiskati smrt v nior-skih valovih, je že davno zavrgel, kajti utegnil bi spraviti v silno zadrego Neda ali kakšnega drugega prevoznika. In če bi se sam peljal na morje, bi nihče ne dvomil, da je bil samomor. 1
Nekega jesenskega dne — pihal je nenavadno silen veter — se je v priljubljenem kopališču na kefryjski obali videla pozornost vzbujajoča' postava. Na bregu, ki ga Je oblivalo solnce z zlatimi žarki, so zidali otroei gradove iz peska. Starci so sedeli zami§-, Ijeni. Mladina ie ravno prišla iz kopalnih kabin, vsa razposajena po popoldanski kopeli. Toda to je bilo vse vsakdanje. Kar je dajalo življenju prav posebno sliko, je bila postava neke deklice, bila je Indija ali Kvaterona. Obleče-; na je bila snežnobelo. Samo rdeči pas in. rdeči turban z zlatim cofliem sta delala izjemo. Deklica je bila bosa,1 nad členki je imela srebrne obroče, Tudi njena zapestja so nosila neke vrste zapestnice iz cizeliranega srebra. Stala je nepremično kakor kip. Samo od hipa do hipa se je zaletel veter v njeno belo obleko ali rdeči pas in se poigral z njima. Marsikatero radovedno oko je obstalo na deklici, in različna so bila domnevanja o njenem rojstvu in o vzroku njenega bivanja v daljno - tujem kopališču. Njeno stojo bi nekoliko razložila pričujočnost gospoda in gospe, ki sta sedela za njo dvajset do trideset korakov na malem, z morskim osatom porastlem hribčku. Nobeden ni črhnil besedice; vneto sta hitela risati postavo pred seboj. Zdaj pa zdaj sta vrgla na risbo svetle barve, ki sta jo jemala s palete, leteče pred njima.
Čez tri četrt ure — med tem časom je bela poetiva vztrajala nepremično v isti stoji — sta se gospod in gospa dvignila. Gospod je nekaj dejal tako glasno, da je deklica mogla slišati. S kretnjo ženske koketnosti je potegnila s prsti čez turban in črne lase ter odšla z dostojanstvenim korakom proti hotelu. Mnogo oči ji je sledilo, marsikdo Je strmel predrzno vanjo. Ona pa je vračala poglede z doetoj
niter
am.
"Ali Vam mogoče soba ni po misli t" je vprašal, "Lahko Vam dam drugo. Ali želite mogoče sami obedovati?"
Na vsako vprašanje je mogel gospod Outram odgovoriti samo:
"Ne, ne. Ničesar nimamo pripomniti. Toda —1'9
In odpotovala sta. Gospa Outram je bila vso pot zatop Ijena v globoko premišljevanje. Dospela sta k cilju, staro bivališče ob caraghskem jezeru. Visoko gori na hribu se je blestel bel zvon, šator gospoda Maxwella, z malo plapo iajočo rdečo zastavico.
"Jaz upam, da je Maxwell tu,'* je dejal gospojl Outram. "Zahteval bom svoj prstan nazaj*'1
1 "Njegs nikakor ne more biti," je dejala žena, ki je želela, aa bi bila njena res. "On se je poročil, kakor ti je znano, z neko Angležinjo na dinglejskem obrežju, in slišala sem, da sta potovala v inozemstvo."
Upanja žareče obličje njenega moža je zadobilo zopet teman izraz kot prej.
V hotelu sta najela dvoje sob, in od usode preganjani mož je imel vsaj eno noč mir. Toda drugo jutro je ležal na njegovem obrazu spet žalostni, plašni izraz. Skrivaj je o-pazoval goste pri mizi, in kadar je prišel poštni voz, je oprccoval izza zaves pri oknu. '
Njegova žena je vse dobro opazila. Njegov strah je bil nalezljiv. Oba sta čutila, kako se je razgrinjala nad njima senca težke usode. In molče sta se sporazumela, mirno in vdano pričakovati usode.
> Ona ni vpraševala, on je ohra nil svoje misli zase
i Drugi dan je mirno prešel. ■ Gospod Outram ga je večji l del preživel sam na jezeru. • Tudi tu je iskal skrita mesta ; rajfii kakor pa odprto vodo, !, kjer bi g« lahko opazovale i nevidne oči. Zvečer je bil zelo
► veselo razpoložen In po večer ; ji je dejal ženi:
i "Jaz mislim, da je Maxwell I na vsaki način tu. Vsaj meni
nim, ljubkim mirom, ki je pri silil predrzneže in radovedneže, da so povesili pogled.
Isti večer je pripeljal poštni voz, ki vozi med Klllai;ne-yem in kopališčem, dva popotnika; bila sta gospod in gospa Outram. Prišla sta, da bi preživela par zadnjih tednov sezone na najlepši obali na svetu. Gospod Outram, ki je prej tako ljubil družbo, je zdaj iskal najbolj samotne kraje, kakor bi se bal tujih obrazov ali pa si želel samo družbe svoje žene. Ko sta se približala hotelu, ie dejal: 1 "Jaz mislim, da bova tu par tednov prav mirno preži-1 vela. Sezona je bila, J^olikor i vem, zelo pičlo obiskana, in midva bova skoraj sama." > Skočil je gibčno iz voza, J kakor bi se bil ravno v hipu osvobodil strahu in našel za-željeni mir. Posrečilo se jima je, da sta najela najlepše so-' be v hotelu. Pod okni je ležal majhen vrt z lovorji; Čez zelene vrhe sta lahko gledala na blesteče morje. i
Toda drugo j^tro je prišel gospod Outram k ženi in ji v j veliko presenečenje dejal v proseČem tonu, ki ni dopuščal nobenega vprašanja:
"Mabel, jaz mislim, da bi bilo najboljše, če greva takoj od tu. Preteklo noč sem pre-' živel v mučnih skrbeh In j strahu. Če bi spet imel svoj prstan!''
Bil je tako potrt in izmučen, da je opustila vsako v-prasanje.
Lastnik hotela je bil ves potrt. Pri teh visokih gostih je računil vsaj na štirinajst dni.
PRVA SLOVENSKA BANKA V AMERIKI
KAJ BOSTE POSLALI SVOJCEM V STARI KRAJ ZA
NIN«
Kolikor je mogoče posneti iz poročil iz starega kraja, sedaj ni tam velikega pomanjkanja: le draginja je velika. Najbolj boste toraj ustregli svojim dragim, če jim Za Božič pošljete DENAR.
Toda kje lahko to storite najbolj TOČNO, VARNO in z NAJNIŽJIM SlllOšKn Nikjer drugje kakor pri slovenski banki
The North American Banking & Savings Co.
v Knausovem poslopju, vogal St. Clair & E. 62nd St
TOČNOST. Janez Jozelj, iz Lipsenja pri Cerknici, piše svojemu sinu v Cleveland: "Denar, ki si mi ga poslal 1. sept. 1920, sem prejel 21. sept. 1920. Denar mi je b3 izplačan v Ljubljani točno in brez vsake sitnosti." Zveza, ki jo imamo s Podružnico Kreditnega Zavoda v Ljubljani nam omogoči točnost
VARNOST. Na miljone Kron smo že poslali v stari kraj, pa se dosedaj še ni izgubil noben vinaria vsako posiljatev garantiramo s svojim premoženjem, ki znaša preko mi-Ijon dolarjev.
NIZKE CENE. Rojaki, ki pri nas pošljejo denar v stari kraj vedo, da so naše cene najnižje Prepričajte se sami: vprašajte najprej drugod, poten pa pridite k nam in dokazali vam bomo, da si zlasti pri večjih svotah prihranite lep denar, če z nami poslujete. Naši ustažbenci so sami Slovenci, ki vam v domačem jeziku dajo vse podatke.
Naša banka je odprta za denarno posiljatev vsak dan razven praznikov, med bančnimi urami od 9. dopoldne do 3. popoldne inZVEffiR0D6.D08.URE. STRANSKI VHOD NA EAST 62nd STREET,
"T--i.
mladega divjaka, ti jSlE zmerom ž njim in id sem M
moram vprašati.
»Ml pi
SOBA SK ODDA v najem m 1 «11 2 fanta, kopalliU ter elektrika. 1213 E. leSthSi, ('34)
ZIDANA GARAŽA * da * najem.
Poliva se na 1201 Norwood Rd (l3g
1 Držite ta liniment ! pri rolo. ,
Kidu trpiie u mtulUBB, h>mbt«l,
I > MUtkrf, Manldjl. boMlls mtfkeb, otrp-Uenlh eiMlb. krčih la drudb nunjl* hohflluh. nUmuo
i: Several Gothardol
(mJtBmrovoGotbudtkoolJ*) unitta, I I k)ar J« bolečine, In «to l»bko preprltenl, d» I, nm bo kmalu odlet lo. T* iumIJIvI do* nufil llnim.ni J« bil nbljM akosl »tiri-I I detet 1st ■ največjim la ladovoljlvlm
1 oditnnjenj* oteklin. Naprodaj v TMb I I lekarnah. V drah merah. I0o Id «ta. -
PRODA8TE SB dve postelji z ilm-ttloo vred. Poizve aa na 1816 E. 43rd 3t, ^ _ (132)
NAPRODAJ JE čedno pohlitvo za Itlri sobe. Proda ae poceni. Vpralalte na 16706 Edna ave._^ (132)
SOBA SE ODDA V NAJEM za 1 ali 2 fanta. 6023 Bonna ave. »podaj.
-i* (ltt> POZOR ROJAKI. •
Naprodaj je dober komer za merilce pijače, poaebno pripraven za.nai* rojake ie za reatavrant. Se.proda-ri-di odpotovanja. Vpraša ae na l^LS B. gJdSt_1__IlSl
DVE opremljeni sobi aa oddajo v najem, 5200 Luther Ave. (132)1
MAPEODAJ
prometnem kraju poleg tovaren, pripravno tudi za reatavrant. Več ae Iz-v MpravaUfrm tefa Hater- fiMf
NAPRODAJ JE grocerija in meani-ca, na Jako dobrem prostoru. Za naalov ae poizve v upravniltvu tega lista. (33
....... 11 --LfH—i .i.ii. M 1 ■■ ...i..,,
DVE SOBI ae oddaati v najem za fante ali malo drutlno. 12771 E. 5Sth St
,n.i.N mm m M«' T ".....'"-jj
- ItoEM JOE FELTČtfATfA Iz R&
iča pri Studencu. Zadnlkrat aem aliial o njem, da ae nahaja v New Yorku. Prosim da ae oglasi pismemo ali pa
fMnjsttijat
ga za sporočiti is stare aotnovine, ker
so mu o6e in mati umrli. Ako kdo drugi bere te vratlce in fea pozna ga prosim, da mu to pove. (134)
Anchor Unija
SL^. ITALIA Odpluje 17. novembra .. na Dubrovnik in Trst
Cena v DL razredu:
Dubrovnik .............. $125.00
Trst.,................. $100.00
In $5.00 vojni davek.
V vašem mestu se nahaja agent Cunard Anchor linije. Pojdite k njemu.
I IZ HVALEŽNOSTI
Hf" * *• . 1 . j- • * 4'i
I ker. sem ozdravila od dolgolethega glavobola I in zaprtja, ko me je zdra vil slovenski zdravnik
KTROPRAJCTIKE
Dr. Alb. Ivnik,
6408 ST. CLAIR AVE.
ga resno priporočam vsem Slovencem.
I JENNIE JAGER 1159 E. 61st St.
, sil j 'i ' <___ *
PUM AD H I IM! IA i li IH A ti H I > S iv 8 «J A
7 S. S. Caronia, 20,000 ton, odplo-
ve 26. nov. i
Cena 2. razred ........$180.00 j
In $5.00 voj. davka.
Cena 3. reared........$125.00 .
fa $5.03 voj. davka. J
i S. S. Saxonia, 14.00 ton. odplo-i\ ve 9. decembra J
\\ Cena 2. reared ....... $180X10 ,
Ji, ni $5.00 voj. davka.
Sk Cena 3. reared -------- $125.00 !
n ln $5.00 voj. davka.
■K Največji parniki.
DIREKTNO V HAMBURG
■ Cena 3. razreda, Cherbourg, via
■ Hamburg $128^0 in $5 voj. dev. 1
Agent. )e v valem meatu ali ! okolici.