NAŠI
KLICAJI
Krediti in parole
*V poročilu občinske komisije za ugotav-ljanje premoženja so zanimivi rezultati — predvsem na straneh, ki govore o kriterijih za dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Res so to v marsikaterem podjetju vzeli bolj po domače: medtem ko na mestnih obrobjih rastejo barakarska naselja, ker »ni denarja«, so za posamezine vodilne Ijudi vendarle iz-brskali dovolj milijonoy. O tem bodo mo-rali spregovoriti komunisti v omenjenih ko-lektivih, prav tako delavska kontrola, mi pa si za trenutek oglejmo drugo plat me-dalje.
O teh problemih je bilo treba sprego-voriti, kajti tako, kot smo delali doslej, ne gre več naprej. Toda meglica, v katero so vso zadevo zavili poulični komentatorji (marsikdo med njimi poseda tudi v odbor-niških klopeh), je povzročila, da so vse te kredite začeli metati v en koš. Cestokrat ni šlo več za samo vprašanje kriterijev ali česa podobnega, slišali smo že celo za-hteve, naj bi javno objavili vsa imena ob-čanov, ki so prejeli nad 20 milijonov kre-dita. »Na sramotilni steber z njimi!« smo lahko čuli. Morda je bil med avtorji teh parol tudi kdo, ki stanuje y enakem stano-vanju kot njegov sosed (ki je, recimo, na »tapeti), vendar si ni »mazal rok s krediti«, ker je stanovanje dobil »na ključ« — in za katerega sedaj plačuje nekaj starih jurjev najemnine. Morda je bil med njimi celo kdo, ki si je na tak ali oni način zgradil vikend — ker mu pač to omogoča smešno nizka najemnina. Verjetno se ob vsem vzkli-kanju niti ne zaveda dejstva, da njegov sosed za enako stanovanje plačuje trikrat ali štirikrat večje anuitete in da jih bo ver-jetno plačeval do upokojitve. Vidite, na vse to tak »komentator« pozablja, pred očmi ima samo spisek, številke in parole, ki jih ima v vsakem trenutku pripravljenih za celo zbirko.
Da se razumemo: zaostriti je treba krite-rije za dodeljevanje stanovanjskih kreditov. Preveriti je treba, ali so bili vsi omenjeni krediti resnično uporabljeni za nakup ali gradnjo stanovanj. Toda hkrati moramo razmdsliti tudi o tem, komu dajemo dmž-bena stanovanja. Zavzeti se moramo za tistega, ki je dolga leta ostajal ob strani — praznih rok, torej za delavca z najnižjimi dohodki. Temu pa krediti ne pomagajo (ko-liko je takih, ki bi zmogli plačevanje viso-kih anuitet?). Edina rešitev je y pospešeni gradnji najemnih stanovanj, ki pa bi jo prav gotovo okrepili tudi s tem, ko bi_ vsi sedanji najemniki plačevali takšne najem-nine, kakršne zmorejo (in kakršna je vred-nost stanovanja). Sramotilni stebri in ka-zanje s prstom namreč stanovanjskega pro-blema ne bodo rešili!
A. Š.