glasilo goo.e njs \cega odreda izuaja vsa mu 14 pni s i:: 2 15: m194l. \ JmnL Cankar ob 25" latriici njegova smrti Dne 11.decembra je nlnilo 25 let,odkar Je v Ljubljeni z o. vedno zatisnil oči Ivp.n Cankar , največji pisatelj In oblikovatelj slovenske, - blagoglasne besedo.Fjegovo pisateljsko delovan je je slovenskemu jeziku prineslo toliko izČiš oonja in dovršenosti,da je po smrti doseglo pve tovni sloves. Njegova dela po ne predstavljajo samo lite- rarno vrednost,temveč so v njih obdelani tudi socialni problemi iz tako modernih gledišč, da ga moreno smatrati znanilcem idej modernega dru žabnega reda in rušitelja tiranije,po čimer bi ga mogli imenovati literata,revolucionarja,pri kazovc.lca današnjih dni. Redil se je leta 1876 na Vrhniki,kot sin re vnih starčev.Kakor mnogo slovenske inteligence je tudi on preživljal študijska leta v strade- žu in pomanjkanju.Po dokončani srednji šolt se je podal nr Dunaj ter se vpisal na pravno ta kulteto,toda kmalu je spoznal,da stan za kate- rega se pripravlja ne odgovarja njegovi dušev- nesti in jo študij prava opustil ter se vrnil - z - \ v Ljubi j ono -Njegov povratek v Ljubljano ne pre j dstavlja želje jjo udinjanju v stan pisarniške- j ga uradnika ali podobno službo,temveč si izbe- : re kot prvi izklučno pisateljski poklic« 7 ter. | poklicu se ni navezal nr razne knjižne založbe ! pri katerih bi za ceno dobrih hunorarjev usnor j jcJL svoje povesti ,tenveč je pisal svoj- dela , i ter jih priobceval brez ozira na kritiku z ra- | žanja in odklanjanja9prav tnko,kckor bi v. z .71- ] ra nr. silne revščino v kater- ;ie živel in u. rl j Njegova delavnica je soba v st'iri 1iufcljanski- ; "cukrarni" ,ki ninc nikakršnega ker. f'rta in po- j gresc. še najbolj nujnih stv®ri fkakor d br. sve. j- tlobo in zr.icur jeno peČ.Zanj ne obstoja vpiaša- j nje koda j si bo o/pi-el želodec in kio bo njegov ; opoldanski ali večerni obod,Življenje i.u teee, kot nožu,ki je cen jen,pa. istočasno obrekovn , ; kot nožu,ki gr. s pcnollvonjen aročas na ulici, \ slabo oblečenega in izČrpanaL;a v obraz in tele ; . V pisateljevanju,ki je neprestano bičan jo , j tedanjih političnih in socialnih razr.or/ živ-. ; J jr. vse to kar okuša njegova r.prava.;:je,' v . . vest v .0 j »Zvenu je enkrat hvaljena, drugič uni- j čujoče zavrnjena.Izšla knjiga,ki s-nostujno da | je njegove pesni /Erotika/,najdo celo pot vpet j šleofijske jjis^rne,Tcda prav iz istega nesta r.e ; "v drugem desetletju po njegovi snrti sliši j soda priznanja njogover.u delu in duhu. Življenje rrvno s takini okolnostni jo bilo j življenja res pravega proletarca,to je človeka ki l?den.reče,kakor star latinski filozof: erj - ,i nia nea necun pcrto,/vse svoje s seboj nosir./,. \ To paknr je s seboj nosil jo bilo:ljubezen j trpinčenega in zatiranega'naroda,za pravico .:lo ; yenske&a 1 judstva,izlUeČQno iz okov naličon.i; , j Ce pogled-mo njegova dramatizirana dela ta nazorno prikazujejo kako daleč teče živ] .;; - j nje cd čistih voda resnice in pravice. V slcoro vse- evropske jezike prevedena drr j "Hlapec Jernej in njegova pravic a1',poda j { mer delavca,ki služi z. vso vdanostjo svojenu •• j gospodar ju,ki je tega nevreden, Ctiridesetl- -j; beleži hlapec Jernej svoja nikdar plačana dola j Posestvo na katerem gara in ga gnoji s svoj j znojem uspeva kljub gospodarjevi nesposobnosti i Oeito je, d p. bi brez hlapca Jerneja domači jario padla in tako si c svoji hlapec Jernej misel^da jo njegov dolež na domačiji vsestransko upravi č en «Tc d a po s. .rti gospodar jovj. nastopi za hlap ca Jerneja merjenje njegot/ih provic Li obstoio- čc zakonodajo,na osnovi katero,sin,šo slabši od umrlega pogazi naravno upravičene zahteve hlap ca Jerneja7ga v-imenu zakc na vrže i i, dox.,aČi jos nepreskrbljenega brez nežnosti za daljne pro ~ življr.nje.V hlapcu Jerneju zraste ,:;nu5 do i-ako ga podeljevanja uzakonjenih pravic ter z roko- zagrenjenega proletarca zržge in uniči sadove- svojega dela.Toda p zakonu upravičeni dedič , pahne izmez^anoga hlapca Jerneja,ki si je sam \ vzej. plačiloyv ogenj,kjer najde srrt v plamenih zgodba "Hlapca jerneja" za C-ankr^ja ni bila individualna, temveč rikaz dole v, a vsega zatira nega slovenskega ljudst/a,v katerem jc Gankav- hotcl zbuditi duha,ki si svest svojih pravic i zbere pot z^ njihovo est/aritov. V^Hlapcih" Ivana Cankarja je prikazen roj.z- • kus pridružiti reševanje problemaso od/\a£a v hlapcu Jerneju ,podezoisk(> intilicenco,l:atero klic';" na skupno pot z narodom«Junaka drame po- stavi kot borca,ki no glede na žrtov ^rogla-V., in obsoja za urno t ne vse toizkuse služiti naroda s pr-znim frazar jen jem in lagodnost .j;.. Njegove©:. jun.--.ka r-i strah,da mu grozi trpljenje *Prr.r nič so ne ozira na to,da bo prestavljen v hribovsko vasjkjer ima po autorjevih besedah "Župnik v monštranci pritrjeno ag3edalce ,v katerem vidi, čc se icitelj spodobno obnaša v cerkvi."Ko src di največjega vaškega razburjenja junaka c.r^-j; že fizičn? napadajo inpsujejo mu pisatelj pos.a vi v zaščito delavca proletarca silnega kovača F.alandra,pred katerim umolknejo jeziki zle bo in zbeže napadalci.Tuai tu postavlja Cankar vero v živo narodovo silo,ki bo iz svojega zdravija m npšla moč,da zruši utesnitev,ki mu jo je skozi stoletja gradila terma reakcij a. Njegova vera v zdravo nezlomljivo silo delovnega ljudstva , jo novo izpričana in sen kliče z besedami pelo ženini na usta junaka to drene: "Zahv-.l jen ledi. za to nalo,kar si ni dal ne pet." .Kralj na Betajnovi nnn pokaže življenje v i vasi je izročeno scnopnsnariu n0£0tcu,kapita j ?A i kateri ueli pravico in ustvarja L.;urje,no dr: \± nor,njegovo delovanje kuntrc.lirr.ti za- j k^ni »Posten je zenstva,lastnina sosedov,celo plo donj živino je izročeno njegovi volji.ki z na slad o upropnšča srečo in blagostanje,prodaja - družinen donove,in tlači sv- ;io okolico ter [o •;;ori v olup-Njegov prikaz je do najvišju ,ere-. .-zdelan lik noččrnega kapitalist-«, "Pohujšanja v dolini Sent Plor^anski". bdel.) j rit relno priliko,ki pod plrsčori svetohlinetva in zel: ono v zakrila vse zabije in r;rehote raz- ! aseno v družbi.Prikaz cd.^uverja dojaruku .u sta i njv in je razbeljen je bolestno resnice, ki bije j v obraz vsem lahkoni šljonožen. ži več in v .la ,'djp. | in izobilju- pc Četrt stoletju smrti vcliko^-\ pisetelja- iu raz*rivatolje socialnih : roblo: ov sir venske C,a naroda,se n.reno sponniti ,da je njerev pr - e;rib, Ljubljana in z njo slovenski narc d .doživel k. t prvo žalno nenifestacijj v Slo.oniji,csvo- to ioni izT-cd austrijske^a j^reo-S rlor m okra- ecie slovensko sestave s o plapolale po ljubi jar. r.k Lli v. Licahjnad jo vozi.') zenolj • "'■.o ostanke Iv ".na CanJc-r jo.V zročn'h vi šavah je ki o žilo le tej. o ter brnelo po vse:.: i?'ju žeto. o& bi ropot k'vino obujal Cankarjevega duhe.Na s-. ž o gonilo je letalo odvrglo vencic s s loven s >x trebojko,na kater j pa je rmnjknlo znenen- - i za dosego pokojnikovih idej in naročil.Gospoda je z ene n j al o ;. okrivala in z lep j a Obrazen izka j zevala pcs.l.jodro čast ter hitro zabrisala sled z« velikan on. Toda Cankar po petindvajsetih letih no o p i • envec je priklical s sv ;jo povestjo nnožico - al<>. cev Jernejev,ki rušijo stare zakone in ;ra - 5 - dije nov svet v torbi z najsilnejŽim elementom ' Cankar,kljicatelj pravic zatiranemu IjudstVu , je nesmrten po svojem zgledu preletaraa,lepi % tosedi in socialni borbi«. Kovač i V P.OBTIZANS GRM V partizane grem to srce .ni narekuje; da dolžnost ni to jo ,vcn ker (icmovina borcev potrebuje. Zato ndločit se ni ni težke ker sem šu prost,neporočen, saj če očetje jn me ž jo grede ki ločijo od svojih se i. fcrek in žen R. s sram me bit je še doma kc kliče me Slovenija- v ';oj za zlato svebodo, da zveri sc tujo rešimoI Potok 1:0J FAJSTI;AŠNJ1:J?1 DAN Bilo je devetega vevembra leta 1942. IW,a f.ne ne bom nikoli p -zabila in mi bo ostal v j spominu vse življenje. D ecljena som bila tretji "B h'»eetin.Zjut - t raj pri vstajenju sva s tevarišico S ugi - ' balc,;.:aj bi phmenile sanje,ki sem jih imala.Ni ! sem vražjevema,toda istega dne sem-imela tež- [ ke slutnje,kakor bi se imelo zgoditi nekaj sta snega.Težke som iriČ^kevrla noči,ki v partiza- nih skcrc vedno prinese rešitev.Sedela sem pri ognju,ko naenkrat prične pokati okoli mene^Bi- li smo napadeni od vseh strani,pa niti stražar tega ni opazil. Razbežali sne se vjsoh straneh.Zadnja med- vseni sva bila s tov.Šinnom.Bilo je kakih de - set korakov za nenoj,ko naenkrat zakriči.Ozren j se in vičin,da nu roka visi trez vsake noči , prestreljena s tempirano krogijo skczj ranu.Ha da bi nu ponagrJLa,da bi nu odvzela vsaj nahrbt nlk in ga spravila iz najhujšega ognja.::isen , pazila na svojo okolico,niti se znenila za po- kanje,ki šo vodn." ni pojenjalo.Ko je ranjeni - tovariš potegnil pištolo z nanenon ustreliti , sen se zdrznila in se ozrla."0 groza",za nenoj je stal policist»Kakor bi trenil mu je že dru- gi potegnil pištolo 3z šc zdrave desne roke in nu prostrelil gle vo.lTjer^ov zadnji pogled ni je trgal srce.Nisem nu privoščila srrti,toda vede la sen,rešen je.In prihranjeno r.u je bilo, kar jo imelo čakati še meno.Iz teh misli me zdr-mi udarec puške v prša in prestavil v okrutne res- ničnost . Ko so me razoroževali,sem prejela še več ta , kih opominov .Stala sem obkrožena od dvanajstih nosilcev kulture .Imela sem polet; puške tudi pi št^lo.Policist j je obračal v rokah in re nas lačne spraševal,če n-\j jo poizkusi n- neniTMla da sen še »vendar sem mu z mirnim Olasom cC\-.vc rila "lahko". Bili so mukapolni trenutki ,v katerih s. i.i izi raznjevrli puško in pištolo,mi zoi ot :b- je, vrnili ter me postavili k smreki.Mislila sem d. "Sod"j pride tisto,kar je njim tako lahk.."T, - f da s tem so mi zaenkrat še prizanesli.Sam sli kali s,, rte so me peljali do prve stanice, v Bohinj.fCc stopim iz automobila je bila ; rvi- pezdrav za me topla klofuta.Nato me epomni ge- stapovski pes,če ne mislim pozdraviti.Sila sem tiho,pa mi pritisne še eno,to pet precej hujšo j Vpraša me,če ne znam govoriti,kar mi tudi še ; ni odvozalc jezika.Bila sem pripravljena na - vse. Pričeli so me zasliševati,kar je bil., vse - j preje kakor pri je tno. Nemščino znrn prccej di.- - ! Lrc pa sg nisuri izr.ala«21islila sen si bon vsaj j vedela,kaj ni sli jo in govorijo o ne ni.p a pravi j tisti,ki nc jc obdpreval,ne ven kake bc: šlo,je \ precej trmasta«Drugi pa pristavi, bo pa palica j pela.Niti to ne ni opiašilo,preveč sen jili sov ■ ražil- ,da bi j in privoščila en srn pcgle6,«Si.ra \ sevali se ne,kje so zaloge hrane in orožja.Od- \ govorila sen j in, čl a nc ven.Zopet so ne začeli, 1 pretepati in to pripaeniki tistega visokokul - j turnega naroda,ki je ustanovil gestapo.Pretepa ti ženske siroto,ki se ne nore traniti.Po še j nekaj udarcih ne naložijo v auto in odpeljejo- j na Bled. V Park Hotel, p o-vedi i so ne pred svoje- j šefa nr Blecu.Ponovno zasliševanje se je j pričelo. G-cstapevski odličnjak ni jc vzel p ar t i ! zanko, j o vrgel v kot in dejal,da za dekleta , j kot sen jaz ni to pokrivalo .Med zasliševanjem, J ni je grozil z brzostrelko ter jo nanerjal na j moja prsa-Toda za t-ke grožnjo nisem bila vJe J dostopna.Strahote te-;a ene so ne -razrvalc in t j živčno ubile.Zasliševanje je tu trajalo od pol j šestih do dveh ponoči.Po Zaključku so ne spra- vili v auto in odpeljali v Ee&unje - strah in- trepet vs-koga človeka. ! Samo srečnemu slučaju se zahval jujem ,ca sen se iz Begunj rešila in prišla zopet tja,kjer x je nos to vsakega zavednega Slovenca. Judita Stane ZGOLBICA- • j Nekoč živel jc nlad fantič po volji njemu ni bile kar ukazal je birič ; zato odšel je v partizane, * j da streljal to zelene bc fazane Res en junak je pravi na mah zelenca na eni svet odpravi. ?c dela še in bo do.znage, dokler ne esvetodi vse svoje drage * SJIS3DA Desotar dajo raport:"Tovariš konandir,v stro ju je 11 tovarišev." i.irna jesenska noč.Ura jc štiri,kon~ndirjeva postava se le nejasno odra- ža iz t eno. "Snrt fašizr.u, tovariši !Orenc v zase do.Spustili se bono v doline,prekoračili vod;, ter napadli iz ene strani.Ki treba,dr sovražnik ve kje taborino.wRaz^ov~rja so šo z vodičem,ki dobro pozna teren iri daje zadnja navodila z^ - p o hc d, nato "Nap roj" in tiho so cd loč a jo stace dru;;a za &ru&o iz tei.no nase str >ja ter se za- čno spuščati navzdol.Oprodaj vodič,nr.tc k . Tn- di'r in zadaj os t al i. Vsi so tiho.Neč je oblačna le včasih se pokržo tenak sr • noseča,ki ; a r>-" takoj zakrije jo oblaki-Mnogokrat r>o vidi's. tov. pred seboj,le slišiš njc^.ovj k'.rakq,I:aterii.i sledi s.Medle se vidi j*, obrisi drevja in'hribov Kakor autonat hotfiš v koloni in začne so ti presti nisii.Pri takih nočnih pohodih se Čutiš vse bolj zrastlona s svojo zoni j o, s svo^i,: lju dstvon in z vsem za kar so borimo.Ta nrsr ze:.il Jip»f ti hrib jo, to je naše, to je nas vseh in se - daj stoji tu tujec.On n ar i hoče iztrgati t '".e- žolo.Prišel jo nepoznan,trd,surov.In ljudje,ki žive ted £0 hišah,pe teh revnih bajtah,naj u, bodo hlapci.Ne nikdar!Zrto se borimo ni,zat :: . nosimo orožje.^r^nncli ga beno od u< d in šli v dolino podnevi ,«*vobedni in ne kakor nocoj. Da ravno nocoj ^a hoČeno napasti in doprinesti iiajhen del za d ^se.;o nr.Še svobode .Most ,.iodino, v razdalji,no^cee je v bljižini sovražnik.Nato cesta,ttnne postave prečkajo v jresjcdkih svet lo. prof,o,konaiidir stoji sredi ceste in šteje - tovariše,dokler niso vsi na dru^i strani. Zavij eno v hrib in knalu smo na kolovozni - poti,ki fre slcoro vzporedne s cesto,le mole na vkreber.Dani se,hodino še kakih deset minut,na to z a vi jeno zope-t navzdol, "tu" reče vodič.Konan dir pregleduje p." loža j.Spust i se ^rav na ceste in kc se vrne določi položaj za oba mitralj.oza - 9 - -ostrili s c razporedimo sami na rtrr.nl poti, i ki je nekoliko vrezana v zemljo t--ko, d a imamo, zaklon »Vsak mori z orožjem na cesto,da preizku. ! si ,Čo no šlo,predse za t akne.'.1 o nekaj vej,da sr •> ! - . 1 j- nevidni. Konan dir spet p r o {-1 o d ujo pol o ž a j „ in prestavi lovi mitraljez za kakih 2o d desno in daje zadnja navodila,nato "tišina".Kako:\.da so ni nič izpremenilo,vso je jo mi-.xto.vas v'--- j 10. j:'ziiii ,7'je ,gozd ,le voda enakomerno euui na I drugi strani in vendar leži komaj 5o m od co • ste v vlažnem listja 12 strelcev,'r.i napoto ucr: kajo,kdaj se bo začel ropot motorjev.Pr cesti.. zo hodijo ljudje,ženske in ttroci a le malo mo •". k i h, k ak a tudi ,saj so ve Č i n onr. v n r š j h vr s t a h . p o11 r] • c ž 1 j i v o c ak "me , s a j 1 odo , >r i šl j , p r a v go t : • vo pride jo. V daljavi se zasilni šum 3 kakor mo •• t or.Por,1 o dam o ic ,'auto prihaja,sedaj se slini j rav razločna ,vedn- bližje.Poveci so 12 ccvi , vso r.gi so-vprto na ovinek,kjer so mora prika- zati.Naši živci 30 napoti do skrajnosti,vsak k stroleo jo kakor poosebljena volja.Le ; ridi kleti š vaba, s od a j to zdrobil-o tu, ne bos sc vo- zil po naših dolinah.Autc,gr že vidimo.Krman - c ir (;le:>. z dal inogj.edom ''Ne strel jaj ,civill " luto jo res civilni'-1 orodni voz,ravno vezi ni- ! mo nas.Dobro vidimo ljudi,ki stoje*v njem.Na - peti'31 popušča, sme jemo sc,toda malo smo razooa • rani. -i: pet drse počasi ure.Nekateri tovariši pri ■^rizujejo kruh,ki so ga prinesli s soboj,nekaj { jih zavija cigareto.Kritično pregledujejo p.i. - J O Le zaloge, tobaka in na tihem vsakdo ocenjuje, koliko časa so bo še kadilo.2Ta desnem krilu tajen smeh.deset<>r je opazil aromajočega tcvr.:- riša^prebudi ga na ne preveč ^ežen način.Zaspn ne debelo gleda,malo mu jo nerodno,kor je za - spal ; J rov.-' vedr..: o č aso j o. H. -": r;: jo, ura gro že na enajst. Z •• o "c j.cc.ii iz dal .lave .IT: r v^č lahkoverni, j zopet bo kaj drugega si miolimo.Po.* ;■ l.vn so sli j ši /edno močne jc ,pribl již\i jo . se/''vaba. Soda j že { razločimo-ropot oklopnjaka,toda no to som,to z. - 10 - zrziolklo brnenje,to so autonobili.Vsak čas bo- do tu,vsi sno pripravljeni.Izza ovinka se pri- kaže runeni oklopnjok,zaklep ina odprt,v njen stoji opazovalec .Napetost je or;ronna.Za oklcp- njakon privozi autonobil.Konandir se je nekoli ko dvignil, dr. bi bolje opazoval,Na a.ie^oven o- brazu ne trzne niti nišica,ustr so stisnjena v oenka črto.Iz teh ust bo prišlo kratka povelje ki bi sprostilo divjo napetost,ki je v nas, ki tc. pognalo snrt ned scvražno vrsto.Prvi autc - prozen,druf;i auto prazen,v tretjen in četrten, Norici.Policija je.Autonobila sta odprta.No pre- čnih klopeh sede zelenci tesno dru,; ob oru,;on. Autonobila sta točno pod nani.Nenci t'rž« t kdajkoli . Ko pa so se zelene kolčne umaknile iz naših j hribev,vasi in dolin jo ostal za njimi gnus in i - 12 - zaničevanje,ki občuti do fašističnih tolp - vsak pošten Slovenec in ostali so -red vsemi & borci G,0.pripravijoni in željni poravnati vse račune in maščevati vse krivice,katere je za - grešil okupator nad našin slovenskim ljudstvom Edinice G-O*so prešle v ponoven napad.Po^na lo so okupatorju * strah»v kosti,da rije pod - z-nlljc in si gradi bunker je oGorenjski partizan pobija okupatorja,če se le prikaže iz svojih - lukenj in {-a bo pobijal,dokler bi; stal škorenj švabske^a vojaka na slovenski zemlji.Udarca pa da za udarcem. Minerski vod "Grintavcc" jo 1*12.43.iztiril brzcvlak pri Kranju,ki je bil nai^cljnjcn z tio^ ražnini vojaki. Č in je vlak obstal,so rinerci - te£;a voda odprli močen o^enj na sovražnika, ki jo imel pri tej sabo t.-4: ni akciji visoke i z gube Vt tvih je bilo 47 .Krn jenih je Ml o. vel Iko šte~ j vilo,sovražnikov,promet jo stal 5 ur. Minerski vod "Triglav17 je miniral 2.13..43 , pre&o -Jesenice - Lesce..pri tej akciji s -.ili lokomotiva in trije vagoni močno poškodovani . Iztiril je vos vlak,promet je bil prekinjen za 7 ur.. Dne 3-12.43. je isti vod miniral alko za bencin na Bledu.katera je bila pcpolncna uniče na.P~\~orel je ves bencin v črpalki« 1.četa C.O. je 3.12.4-3. izvršila napad na sovražno postajr ko Oaberk v Poljanski dolini. 2.čota je 6.1^v43.izvršila s al -tažne - akcijo ne. žago. veleposestnika,ki jo neoški dr- žavljon»Nemen to akcije jo bil preprečiti ol.de. lavo lesa,katerc£;a je lastnik žarje dostavljal, okupatorju in s tem oškodoval naše narodno pro moženje*Isto noč je četa uničila 4oo m telefon ske(,a kablja.Hed tem je zaseda te čete zapazi- la v kozolcu na Studenem sovražno zasede.Nemce jo neopaženo obkolila in odprla iz več strani , "o^nj ,pri čemer sta bila dva sovražnik' ubita- v l.ceta G.O. jo 7.12.43.napadla v LvoMci;ri Sk..Loki motorno kolo .Ubila je dva nemška ofic cirja,zaplenila 2 pištoli in uničila motor. Drur.a Četa G.O- je 12.1S.43, iz zasede napad ln auto,ki je bil delno naložen z telefonskim, naterijalon.Ubit je bil Sovražni šofer,4 Nenci pa so bili ranjeni,auto je lil T-opolnč::a uničen Ista četa je 14.12 „43. ob s troj. ...i ovala sovraž- ne pcstojrriko v Železnikih,-. ri i-ener je ub':i t 1 Ner.ec. Minerski Vod "Triglav" jo i nitiiral- . ^ r::(*o Jesenice-Bchinj.Iztirjon je bil vlak ..po- škodovani so bili 3 vagoni ir / promet' je bil : rekinjen 8 ur,hkrati pa je bil uničen te- lefonski vod. :rtve in škodr ,ki jo je utrpel sovražnik pil j teh s-botažnih in vojaških oko3 jali je v ccloti . sleCuč.a: Ubitih je bilo 54 in ranjeni % sovražniki. Uničena 1 lokomotiva, 6 tc*u no v, 1 auto ,1 nc— I . tor.Železniški promet je bil ukinjen za 20 i . ur.Zaplenjeni sta bili £ pištoli. POLITIČNI itf VOJI*-YX PREGLED Sve t ovna s i tuac i j a. "/ojaški rro/iled: V zhodna front o: Bdeč a /_ma da na vzhodu napreduje Id.jut neznosnih vremenskim in terenskim nepri- i ljk-ii,kljub srditemu injačanei-u pdperu nem- ški* divizij.Istočasno,ko so uspešno razvija - naproj jesenska :.fonziva,so vršo nrproj ogrom- no r'prave za veliko zinsk ofenzivo Bdeče i-jc nado»Na Dnjepru in vzdolž cele vzL&dne froAte, stoje pripravljeno celo divizijo,specialno iz- ve ž bane za' zimske operacijo in oborožene z naj boljšim orožjem, j Jesenska ofenziva,ki jo še v teku in ki je kot , . nekakšna 'predpriprava zii ske ofenzive ,dovr?'ava svoje nalone in jih je že do vr s i 1 ?. »Hal z(;r. te - jesenske ofenzive je bila,pripraviti strato&ič i na izhodišča za novo operacije zimsko oienzive kot n.pr.prekoračenje Dnjepra in fcasedbc. važ - nih strategičnih krajev ter presekanje vseh - glavnih vez sovražnikove vojske z oskrbov-lni ni bazami v zalet. ju. Eden izmed najvažnejših uspehov Rdeče Armade, jo bila zasedba zelo važnega železniškega kri žišča Znrcienjka.Kakšno važnosti je zasedba - Znanon jke ,ki 1-hko brez nad a ln joga rečeno, d<- je najvažnejšo železniško križiščo na južnom- cdseku fronte,bomo lahko videli v bodečih opo racijah na uem delu fronte.Pelog tega jo Rde- ča Armada zasedla še drugo važnejše kraje, ki jih je maršal Stalin objavil v svejh posebni'; poveljih- Nonško horde sc umikajo ob velikih izgubah n moštvfc' in materialu.Prod pritiskom Rdeče Ar- mado in to danes,ko še ni nastopila vojna se- zona RcVeČoamo jcev. Južna fronta. i. a vo zn i šk a armad a j o z ač e 1 a s speseniTii akcijami v južni It ali ji, ter ; podi- ra kljub volikomu sovražnikovemu odporu.Zase- deno jo bilo že več mest in stratogičnih kra- jev.posebno :iočan ; ritisk vršo zavezniške ar- made cb obali Jadranskega merja,kjer j rodira- 3 armada. ZraAna v, jna. poseben delež ; ri podiranju i. ruoenju Hitlerjeve stavi: e in** še vodno zavez- niška letalska ofenziva. V zadnjem času so bi A' uničeni ali zel? prizadeti največji industrij ski centri v ITomčiji.Poleg koga sc zavezniška letala vršila tu;'ii racijo na okupirane czem - lja satelitskih držav.Uspešno so bile tonban- dirane tudi sovražne postojanke in konunikrci je v Jugoslavijijkar je v veliko pomoč naši - Narodni-Csv obodilni vojski. Parti zai+sko glbrji.je.Čin bolj rišejo udarci po Tfitlorjevi vojski icone c pruski tirani ji , tem - bolj dvigajo glavo in pest,p. d jami jeni ,sveb. do ljubni nsrodi.Tako danes širom Evrope s al : tirajo in uničujejo partizani nemški vojni stroj.Poročila govore posebno c delovanju par ti zono v in rodoljubov v 5'ranci ji, Bolgari ji ,in Romuni ji,da ne vzamemo v obzir našo KOV,ki bomo obravnavali v spodnjem pregledu. Politični prevleči« Najvažnejši politični dogodek v zadnjem, pol me socu in brezdvomno najvažnejši od začetka vojne je bil sestanek podpisnikov atlantske deklara- cijo v Teheranu,t.j.med Stalinom,Rosowoltom in ChurChillon.V tem glavnem mestu Perzije so bi- li postavljeni temelji in to ne s~mo za končni in čimprejšnji zaključek te vojne,marveč so bi li postavljeni tudi temelji ,n~. katerih se bo - po vojni sezidal nov svet in to na podlagi sa- moodločbo nar<-dov,kar jo bilo na konferonci še posebej povearjeno.Tako je bilo zopet jasno po trjona ta sovjetska zahteva po samoodločbi na- rodov, ter s tem jasen in kenČni opomin vsem o- < nim reakcionarnim elementom,ki se po vseh cku- ; piranih državab b ro proti lastnemu narodu, za i parole in interese kapitala na strani hitlerje vih jurionih in domoraliziranih oddelkov. ! Da benc ta trenutok koalu dosegli in doživeli, vidim; v izjavi ,ki je bila podana na tej konfe renči,ki pr*Vi,"Nemčijo in njene vazale bomo - najadli v najkrajšem Času in to cd vzhoda,zaho da in juga." Ni bil.? dolgo po zaključku teherandske konfere nce in že so objavili,da so konferirali v ICai-* j ru predstavniki Anglije,Turčije,iimerike in Ki- tajsko.Na tej konferenci pa se je v glavnor ob t j ravnavala usoda Japonske,ki bo ista in enaka - Hitlerjevi Nemčiji. Teheran in Kairo sta s tem postali zgodovinski) prmer.bni imeni.Odmev te^r.jkar se je sklenilo v teh dveh mestih v oasu konference je ogromen , f tako pri zavezniških narodih,kar ::Je razumlji- va ter v sovražnikovem taboru samen.Ta odmev - je seael tako na " politično,kakor na vojaško , polje,kar nazorne pokazuje,kakšen pomen sta 1- neli zgornji konferenci. V Nemčiji in stelitskih državah so to spre je li z razumljivim strahom,katerega pa prikriva- njihova propaganda z obširnim tolmačenjem in - ; trditvijo,da se je na teh dveh konferencah go- vorilo izključno o vprašanju Azijo in Japonske - i__v,____________________ - 16 - katera pa bo i trle znatni a skupno z Nemčijo, j Od Atlantski obali Notici že pojačujejo svoje - I posadke.Romei že inspicira obalske utrdbe na Dansken in po izkušnjah,ki jih ima že iz Lfri'- ke mračno in boječe gleda v bodočnost.Razno od redbo civilnenu prebivalstvu v obalnih predelih v slučaju zavezniške invazije itd.nazorno pri- kazujejo kakšen odnev ima teheransko in kairska konferenca in to nr političnen,kakor na vojaš- kem polju. Zavezniški in svobodoljubni narodi glodajo z zaupanjem in pripravljenostjo v Vodočnost.Osvo bodilna vojska pod jami jenih narodov že vidi - prod seboj jasno skico te^a,za kar se bori in kar si hoče priboriti za vsako con Tako so pred noni < djfira novo razdobjo,določe- no razdobje,ki bo prinesl > konec to vojne- eoČo spremembe in tr. na vojaškem k t na \ oliti čnam polju naii bodo to potrdilo ,p. trdile nam S: bedo naše misli in odkrile zakulisje Teheransl® in Kairske konference. Iš tranja situacija. "Vojaški preD-ed. NOVJ je tudi v zadnjem času dosegla zelo lepe uspebe,na katero se po vsem svetu ozirajo z ob j čudovanjem in ozornostjo.Ocvubodila je vrsto- krajov, razrušila nešteto komn ii kac i j ,ki so nuj no potrebne za ^reveže sovražnih transportov - ir iztrebile nestevi.lne okupatorjeve vijake.S I •/r .zne .:\,nzive co klaverno propadle ob njiho- vih velikih izgubah,tako,da Hitlery r sne skr . bi razmah in uspehi naše vojske,Če no še mogo- če bolj kot južna fronta.Ona mu jo knkor nož v želodcu,ki razkraja njegov stre j v sami "Svrop ski trdnjavi".Frod seboj vidi Hitler nevarnost problem,ki jo samo še vprašanje Časa.Ta prob - len je predor ruskih amad rre':o Romunije in i 3točasno zavezniški prodor čez jadransko morje v Dalmaci j o.Razumi jivo je, d a bo takrat v teri jc primeru naša vojska odločilni faktor,ki bo v teh operacijah sklenila obroč skupno z zavezni ško in rusko armado,vsled česar bo nemška arna j da,ki co nahaja v južnem balkanskem polotoku .. •! pepelncma odrezana-Hitler vso to dobro vidi-hrc so d a eklepati iz toliko obupnih in bpGzuspet ■■• S niii ofenziv,ki co bilo pocvzotd proti NOT z na ncri' ..da jo uniči jo«Iz istega razloga.,oziro .ia~ ! So v o o • danes ?ko teko zadnji trenutki in jo zalaja edinstvena prilika so pričeli I\'on'::t dr.c ofenzivo proti oavobojonou ter.it >ri,jo Ki - vat s] o ..Sandžaka in £'vu:e. Čeprav so Nenc i y ri^cl jall velike silo na tr- -j.-a še ojaoen j a iz ri jo , Albini je j n 3oJ.garskc y čop rav " .m;? • t j 'j i v- • j te j ofenzivi sodelovali p:?osluli ootni< i volno ga ni: ;istrr. LlihajlovifVa^da no o; ,ori jcj^o untao - I kil? banditov,bc tudi oa ofenziva propadla -i-.niko kot jo i rrpadlo vseh 0 prejšnjih ofenziv.//at j- nam je po rol yz«\ >ar smo lahko fanatično * eepr i. c oni naš vrhovni komandaat Tito ;*• a naša hrabra j.n no p r ena ;1 jiva NOV. NOV 3.loveji"ie sc dane-. p<- brezus >e;'.ni Okup•.. t r j o vi ofenzivi nahaja v svoji protiafenzivj. ? ta ko,da so ž o danes osvobojen j. vsi kraji >bato.:-e , ! sno morali zapustiti radi velike sovraone mc- torizirari j noči ob času ofenziva »Pri tem oi p. r. sovražnik velike izgube na ljudeh in materije.* j lu«Vo.Uka d e .1 avno s t p art i z an vv s o r az vi j i \ i, ud i n-. t rirv: rakom ? Gorenj skom m It a j o rekom., j Pol j t ;i T; ni pregled. • iakšen pomen :imr Teheranska konferenca in kako so ^r.lc na to j kcnferonoi jasno začrtana • • i rieo bo-1 čoga sodelovanja mod P.us3 jof/;.:orl>.o ~ j :.n o in M laiikj reki j ; da lo caC uogt. l- j vn • oi.ic": .o tiv ?ia vlada Jugoslavije- Te je prva ' v j /.') ser. kavi jena iz vrseh plast j na.t .1 V Jugoro arije in kot taka res rava ljudsko C \ Vi Jo znal.-, združiti vse narode jiv osl ov.' j n t in je ljudstvo Jugoslavijo končno" in voj j ja .eo : vedal~,du nočo ju iti ničesar sJoj. . ,, >• • z izdajalsko begunjsko vlado v Kairu*Ona 1 :/o kopane. takrat,ko bodo uničeni adn.il .sta--'i - rca&cijo?katcro bo zadelo noi^/rosna kaze/ :■-•'. šoga preprostega ljudstva,ki bo taka eloi uničilo,kot podle izdajalce lastne^ a nereda.. z ta S tem sc jugoslovanski narodi pokazali dovolj- jasno>da hočejo živeti pošteno,ter sani uživa- ti sad svojega dela,da nočejo več raznih č-.ršij ne troslulih pclitikantov,niti ne voleindustrij j cov^ki b"> jih izkoriščali ,k. t so jih zadnjih- 20 let ±xj kijih hočejo šo 100 in tisočletja . Narodi Jugoslavije "bodo skovali somi svoje,, src^o,svojo bodočnost.Ljudstvo Jugoslavije bo vladalo s ono sebi in same sebi delile svoj kxdh Zate je porok naša NOV in neizprosen meč Rdeče i Amade,kateri bo pokončal Hitlerja skupno sa tolisti in reakcijo delavnega ljudstva od kato rega se odbija odsev sv i bode vseh jugoslovan - skih in ostalih svobodoljubnih narodov. KULTURNO UDSJSTV07AN JE EDINIC G.O. pole ; živahnega vojnega udejstvovanja.ki so ga vodile edinico G.O. in o kater en io izšel o~ p.j.s v pivi številki edrtdnega glasila "G n*.Par t i z?« na" se jo razvilo tudi živahno kulturno de lovanje,Vatero v nekaterih panogah dosega že j opc stopnjo.Lepo uspeli mitingi,pestri kultur ; ni veče i in i '.dajanje žepnih časopisov dokazu jo jc pravilnost gornje trditve.Pole-; množice - 1 ki turnih prireditev in časopisnega izdajanja- vstaja čimdaljn bolj potreba vse te panoge iz- popoJnjevat* v njihovih progrrjaih in časopisje kritično bdclavar.i - V vsebini,da bc kakov. ot- vsega kulturnega udejstvovanja rastla.V ta na- men bo bodočo odredno glasilo prinašalo kri- tiko izdanih žepnih časopisov>katera naj pomaga in širi smisel za dopisivanje. Prva četa G.O.izdaja žepni časopis p >d- našlo vom "Partizanski glas" in je napravi].r. že tre t jo -številko VpGlnsilo te čete je urejeno tako, da sledi vjem pomembnim dnem iz narodovega živ ljenja in partizanske borbe.Urednojše prispevke jo Odred vklučil v svoje glasilo in s tem izpo ve d al priznanje zastavljenemu trudu,VseLina n- nreč po svoji aktualnosti zasluži to in je pra ~ - vo ogledale razne in časa v katerem živino. Dru^a Četa G.O. jo izdala 8 številki.Prva - številka pod nasloven "Naša zmaga0.jo bila pre vladuj če hunoristična ter Gotovo zelo dobro - \ spre jota.Ni pa prezreti dejstva,da se noramo 7 vzgajati za resno življenje in bodoče eraditov radi česar naj ne bo časopis samo za snela ^tem- več tudi za vzgojo in razumske rast„Dru(':a šte- vilka je te kritične oponb^ le znatno obšla in j se vsebinsko izbol-jšujo9 Tretja četa G.C.je izdala ;jd £Oslom"Kovači jmof,.i'osnitvc : rovladujojo vsebino to(Ja časopi sa,tor jo pri ton naša dolžnest opozoriti kul- , turnika in sodelavce naj bi bil" več vsebine v prozi .Lopo pripovedovanje nno^o n~?.kriljuje - slabo pesnitev.in pesnikovanja mnogokrat pripo 1 je jo auterja do to ;a.,da še na pravilno pripov vedn :st pozabi„Priob6eno pesni imajo nekaj le- po vsebino,razviočoncst pa še to podre»Za pri- mer smo _ vključili pesen 17V partizane /prem*7 9 v naš list,toda samo toliko,kolikor je naslovu odf varjajoče.Pisec bo spoznal,da ostalo ros - izgubi prvotno misel in nima več skupne.,a z na sloTocuCrtica "Brezdomci'7 je leparle provoč za vaja pjsca k izpcvedi,kako zole trpi.Tovariš - pisec se nora v b doče izogniti tako sestavx je nim Čla kom,ter na,j se potrudi za prispevke s. katerimi se okoriščajo 'jorci in črpajo iz njih navdušenja za pravično s tvor »-Tvoj a i ripovedna- zmožnost je velika i.n bo t^tovo žepni ča-.opis- "Kovači sli o" s podpisom Stana še zeli izpolnjen i'cd žaljivkami pa so prls;. evki bolj "furmanske ^anizrazoslovja.Prlxio jduš ,IT.vl- na in kvante ka- žejo 5Ca autor pozablja na partizanski zakon.ki one ju j e kle tvino.V naš j h publikaci j ah tud i p< d "orle" za njo ni prostora To h napak v prihodnji številki najbrž ne bo,pač • . mnogo duhovitih - šaljivk tov.Staneta.Prii • r<'oamo tudi izdajo va še&a glasila na četrtinki p o 3 o, radi enotno ob- like z d ru&ini časopisi. Četrta četa nas je presenetila z izdajo "Glas Jelovce",kateri se prav ; rijrtno bere in je čir - 20 - vek dobre voljo po njen.Zelo pa manjka rosno - vsebino.Skušajte v bodoče z radi t i vaše ^lasilb tako,d- bo tudi takih riisli v njen,ki bi ustva rile ob kulturnem večeru razprave in vzgojno , pomagale v če t i.Prav vaša četa ima zmožnih to- n arišev,katero bo kulturnik pritegnil in dose- :;ol to kar priporočamo. Minerski Vod "Grintavcc" ina že tudi c šte- vilki svojega Časopisa ter jo z njim prav lepo ; rodstavi jen. Man jka mu srno dostopnosti in pra -irl3.nopojmovanja kritike,katera Jo vsakemu - ■ o^relna in se vedno nanaša na stvarne pomanjk. ;jtv; sti.Gotovo bo bodoče ta stran boljša in - • o pravilno uvažovanje koristilo prizadetemu . 0 Izdajanju gasila Minerskega voda "Triglav v /r. enkrat odpade kri tika,ker se ta še ni i zona 11 z drucimi uOnicani G.O. in pričel z izdajo ;.;no a časopisa.To nas zolv čudi,saj iz kra - obrne in prisoli srakoperu krepko klofuto pri kateri r,r je dren zavaroval,i a ni izgubil ravnotežja. Na prihodnji postaji je "ablastw osramočena pobrisala izgubivai pavovo nadutost Žane MALI OGLASI laoeno kuharico,ki bi bila zmožna kuhati nepri smo j eno mesto petim klativitez^m.Prodpo^o j::iaj hna okrogla postava,ker kuhinja ni prost rna. . Ponudbe pee naslov "Jama zabitnikcv pod Bab jim zobem". Prodorno ali zamenjano "staro V o kare o'- za nov Badioajarat z akumulator jem, ker nam radijska poročila z voliko zakasnitvijo prispevajo. Poročiti se želi mlada četna tovarišica prikup I jivo zunaj.iosti ,ker je naveličana samske: a ži vljenjauV postov pridejo plavo ali Velo^ardis- j tieni ženini oboroženi z brzostrelko ali pišto lo cd katerih bi vsaj enet;a osrečila za vse ži j vi jen je.Ponudbe na tov.Judito pod neslr,^"po snr ti srečen." Pozabljeno Pri zadnji hajki so žje""afen SS pozabili prer;led ti naš teren.Apelira;.'/- nanje, da se drugič to no zfA-di več - užaljeni mineisi Ali že veste.da je mikimiško doletela totnlnr, mobilizacija in ni gotovo,da so odzove pozivu Keicha. Napoveduje jo možnost da pride v ,7Gor . partizana". t? »