Bo‘o Repe Slovenci v osemdesetih letih (drugi del) Boj za oblast Leto 1988 je bilo v osemdesetih letih od vseh najbolj nabito z dogodki in v zgodovin­skem smislu prelomno. To je tudi leto, v katerem se je v Sloveniji za~el odkrit boj za oblast in z njim povezan vpliv na javnost. Opozicija je bila do nastanka Odbora za varstvo ~lo­vekovih pravic, pa tudi {e kasneje, v mo~no neenakopravnem polo‘aju. Ni bila {e politi~no artikulirana, ni imela mo‘nosti za formalno politi~no organiziranost, bila je nadzorovana, imela je le skope informacije o tem, kaj se dogaja v oblastnih strukturah, medtem ko so oblasti opozicijo nadzorovale in imele dobre informacije o odnosih znotraj nje. Nezaupanje na obeh straneh je bilo veliko, kljub temu pa je pretok informacij zaradi specifi~no sloven-skih razmer obstajal (majhnost slovenskega prostora, velika stopnja osebnega poznavanja pa tudi sorodstvenih vezi, “vmesna” vloga ZSMS; SZDL kot prostor, kjer sta ob nekaterih vpra{anjih obe strani lahko soo~ale svoje poglede). Pomembni so bili tudi razli~ni pogledi znotraj oblastne strukture glede posameznih vpra{anj (posamezniki so imeli nemalokrat identi~ne poglede kot opozicija), pa tudi vedno bolj avtonomna vloga delegatov v skup{~ini. Mo~ opozicije je bila v letu 1988 ‘e prepoznavna, kar je marca 1988 – torej {e pred na­stankom Odbora za varstvo ~lovekovih pravic – na eni od sej predsedstva SRS jasno pove­dal tudi Milan Ku~an: “Ne vem, ali se z menoj strinjate ali ne, mislim pa, da je v Sloveniji nastopilo obdobje, ki ka‘e elemente izrazite borbe za oblast, za politi~no oblast...” 1 Zaradi opisanih razmer je “boj za oblast” v tem ~asu pomenil predvsem prizadevanje ~im bolj vplivati na zavest ljudi in jih pritegniti v k raznim manifestacijam. Predmet politi~nega boja sta bila dva klju~na dva elementa: do kam naj bi demokratizacija segla (v kon~ni posledici se je to postavilo kot vpra{anje, kak{en bo v prihodnosti politi~ni sistem v Sloveniji) in odnos do Jugoslavije (oblikovanje nacionalnega programa). Proces proti ~etverici in ustanovitev odbora za varstvo ~lovekovih pravic 31. maja 1988 je bil aretiran Janez Jan{a, publicist tednika Mladine in kandidat za predsednika ZSMS, v naslednjih dneh {e Ivan Bor{tner – zastavnik JLA in David Tasi}, prav tako novinar Mladine. Franci Zavrl, urednik Mladine se je aretaciji izognil tako, da se je zatekel v bolni{nico. Konec julija in v za~etku avgusta 1988 je nato JLA uprizorila sodni proces proti ~etverici pred voja{kim sodi{~em v Ljubljani. Formalna obto‘ba je zadevala izdajo voja{ke skrivnosti. [lo je za zaupen dokument ({t. 5044–3) poveljnika 9. armade 1 Magnetogram 35. seje P SRS, 2.3. 1988, str.19, to~ka nekatera odprta vpra{anja ob javni razpravi o spremembah ustave SFRJ, APRS. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) generala Svetozarja Vi{nji}a z dne 8. januarja 1988, v katerem je ta zaradi razmer v Sloveniji poostril ukrepe bojne pripravljenosti svojih enot. Del dokumenta je Ivan Bor{tner prekopi­ral in kopijo izro~il Janezu Jan{i. Kot mo‘na razli~ica za obto‘bo, ki pa je niso uporabili (ker bi bilo potem sojenje pred civilnim sodi{~em), je bila predvidena tudi obravnava zaradi izdaje dr‘avne skrivnosti – nezakonite pridobitve in posedovanja zaupnega stenograma razprave Milana Ku~ana, tedanjega predsednika predsedstva CK ZKS na 72. seji CK ZKJ. Proces je imel poseben pomen v demokratizaciji Slovenije in v prizadevanjih za njeno ve~jo samostojnost, mo~no pa je vplival tudi na spremenjen odnos javnosti do federacije. Dogajanje v zvezi aretacijami in procesom je bila pol leta osrednja to~ka poro~anja in komentiranja vseh slovenskih medijev, v ospredju pa so bile zlasti kritike ravnanja JLA (po enem od izra~unov je med aprilom in avgustom v ve~jih slovenskih medijih o JLA iz{lo ve~ kar 1354 ~lankov, polovico od tega komentarjev oz. vsebinskih prispevkov). Na procesu, ki je potekal brez navzo~nosti javnosti, je bil Ivan Bor{tner obsojen na {tiri leta zapora, Franci Zavrl (ki se je edini branil s prostosti) in Janez Jan{a na osemnajst mesecev, David Tasi} pa na pet mesecev zapora. Po obsodbi so bili obsojenci do pravnomo~nosti sodbe izpu{~eni na prostost, prestajanje kazni so jim v okviru zakonskih mo‘nosti, ki so jih imele na razpolago, slovenske oblasti odlagale, hkrati so (neuspe{no) naslavljale na P SFRJ vloge za pomilosti­tev, obsojencem zagotovile ugodnej{e prestajanje kazni in – po preteku pribli‘no tretjine kazni – pred~asno odpustitev.2 Vodstvu JLA je {la Slovenija ‘e dolgo na ‘ivce, ne nazadnje zaradi njenega vztrajanja pri Teritorialno obrambi (ki je bila vzpostavljena leta 1968) in zavzemanja za jezikovne in druge pravice v armadi. Nekatere od zahtev, ki so v javnost pri{le v osemdesetih letih, so posamezniki iz slovenskega vodstva na jugoslovansko vodstvo vztrajno naslavljali ‘e od konca {estdesetih let dalje. Vendar se je to dogajalo poredko, na strogo zaprtih sestankih in brez ve~jega u~inka. Armadni vrh je take kritike z lahkoto zavra~al. JLA do Titove smrti in nato {e nekaj let – pa~ v skladu z gesloma da je “armija ko suza ~ista” in da je “kova~nica bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov” – prakti~no nedotakljiva. O njej in njeni dejavnosti so mediji lahko poro~ali le pozitivno, armada je imela tudi svoje sisteme obve{~anja preko katerih je “komunicirala” z javnostjo ( zlasti ~asopise – najbolj znan je bil Narodna armija – , dokumentarno filmsko produkcijo in posamezne novinarje, ko so v javnih medijih “pokrivali” njeno dejavnost, seveda po armadnih kriterijih; (najbolj znan tovrstni poro~evalec je bil Miroslav Lazanski). Armada je dejansko funkcionirala kot sedma republika – imela je lastno partijsko organizacijo (96% poveljni{kega kadra je bilo komuni­stov), ni bila podvr‘ena nadzoru ne parlamenta in ne javnosti, do za~etka osemdesetih let so bile brez ugovora upo{tevane njene prora~unske zahteve – bila je najdra‘ja in najve~ja dr‘avna institucija, imela je lasten industrijski kompleks s katerim je pomembno vplivala na gospodarsko politiko posameznih republik in nenadzorovano je prodajala svoje in tuje oro‘je. Verodostojne informacije o njenem notranjem ‘ivljenju in odnosu do dru‘be so bile skope. V nasprotju s tem je bila koli~ina sfriziranih in doziranih informacij, s katero so zasipali javnost velikanska . Leta 1986 je po ugotovitvah armadnih oblasti iz{lo skoraj 40 000 ~lankov o JLA, vendar je bila armada tedaj s pisanjem medijev vsaj navzven {e zadovoljna, menila je, da razvijajo pravilen odnos delovnih ljudi in dr‘avljanov do JLA in da je njihov prispevek h krepitvi dru‘benega ugleda JLA velik. Izjema so bili seveda sloven-ski mediji, {e posebej Mladina, Katedra in Nova revija, ob~asno pa tudi Delo. Iz ozadja pa so na naslove politi~nih organov v Sloveniji ‘e v tem letu prihajale razne analize o destrukti­ 2 Ve~ o procesu glej: Ali @erdin, Generali brez kape, Krtina, Ljubljana 1997 (dalje: @erdin, Generali brez kape). vni in sovra‘ni dejavnosti prista{ev novih dru‘benih gibanj do JLA in ugotovitve, da slo­venske oblasti ne izvajajo u~inkovitih ukrepov proti ‘ari{~em take dejavnosti.3 V Sloveniji so (kljub kriti~nosti do stali{~ dru‘benih gibanj in ZSMS, in lastnih ugotovitev, da se pod okriljem mirovnih gibanj napada sistem, JLA in koncept SLO) take ocene zavra~ali kot poenostavljene, zagovarjali pa so tudi pravico do “druga~nega” slu‘enja voja{kega roka (pojem “civilno slu‘enje” se slovenskim oblastem ni zdel ustrezen).4 Hude zamere so se za~ele kopi~iti. Na okroglih mizah in v ~lankih so se pisci za~eli zavzemali za to, da armada pride pod civilni nadzor ter da se temeljito reorganizira (zmanj{anje vlaganj v oboro‘itev, nacionalno homogene enote, civilno slu‘enje voja{kega roka). Kriti­zirani so bili nekateri megalomanski oboro‘itveni projekti (izdelava supersoni~nega avio­na). Kritiki, ki je armadi jemala ugled so se pridru‘ile tudi vse pogostej{e zahteve slovenskih politikov – ne samo na raznih zaprtih sestankih – ampak tudi v zvezni skup{~ini in v govorih – po zmanj{evanju stro{kov in ukinjanju do tedaj nedotakljivih privilegijev. To je armada jemala kot poseganje v lastno eksistenco. Armadni vrh je slovensko stali{~e, da ima Slovenija – ker armado pla~uje – pravico vplivati na obrambno politiko in razmere v armadi, enostavno interpretiral kot te‘njo po ustanavljanju lastne armade. Armadno vodstvo je pri{lo do ocene, da so slovenske oblasti nezanesljive, da med njimi in nara{~ajo~o opozicijo sploh ni razlik, in iz tega je izvirala odlo~itev, da bo armada ukrepala sama. Ta odlo~itev je postopoma zorela skozi vse leto 1987, do nje pa je pri{lo spomladi 1988. V letu 1987 si je zaporedno sledilo ve~ dogodkov, ki jih je armada do‘ivljala kot strnjen napad nase. @e kontinuiranemu kriti~nemu pisanju slovenskega tiska na ra~un JLA in zahte­vam civilne dru‘be se je februarja pridru‘ila 57. {tevilka Nove revije, armada pa je nekaj dodatnih udarcev do‘ivela {e od slovenskih politikov. Janez Stanovnik, Bogdan Osolnik in Marija Vilfan so vsak po svoje zahtevali, da se raz~isti preprodaja oro‘ja in bojnih sredstev Iranu in Iraku, ki so ga v prvi polovici osemdesetih let izvajale dr‘avne institucije (Zvezna direkcija blagovnih rezerv).5 Proti armadi in njenim apetitom je na sestankih ve~krat ostro nastopil France Popit, ki jo je kritiziral tudi javno, v svojem govoru v Novi vasi 4. julija na Blokah.6 Armada je najprej odgovarjala tako, da so njeni predstavniki ali zagovorniki v zveznih organih (zvezni skup{~ini, predsedstvu in drugih) reagirali na pisanje o JLA in zahtevali ukrepe. Avgusta 1987 pa je zvezni sekretariat za ljudsko obrambo sam izdal informacijo o obravnavi JLA v 61. in 62. {tevilki Nove revije in v pismu Predsedstvo SFRJ obvestil, da se 3 V letu 1986 je pobuda za uvajanje civilne slu‘be postala predmet politi~nih razprav v dru‘benopoliti~nih organizacijah v Sloveniji, pa tudi na zvezni ravni, kar se je armadi zdelo nesprejemljivo. 4 Stali{~a Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve o nekaterih spornih zadevah v odnosu do JLA in njenih predstavnikov, 5.12. 1986, APRS. 5 9. februarja 1987 je na 11. seji komisije za mednarodne odnose skup{~ine SR Slovenije Janez Stanovnik spro‘il vpra{anje ilegalne trgovine z oro‘jem in to ozna~il za “svetovni {kandal”, ker je prepro­dajo Jugoslavija uradno zanikala, ~eprav so v OZN o njej imeli dokaze. Stanovnik je bil zato hudo kritiziran s strani jugoslovanskih oblasti (na seji so bili namre~ navzo~i tudi novinarji in stvar je pri{la v javnost) in je hotel celo odstopiti kot ~lan P SRS in od kandidature za predsednika P SRS. Oktobra 1987 je v zvezi s preprodajo Bogdan Osolnik pisal pismo predsedniku P SFRJ Lazarju Mojsovu. Oro‘je je jugoslovanska Zvezna direkcija blagovnih rezerv kupovala od {vedske tovarne Bofors, ki ji zakonodaja ni dovoljevala prodaje oro‘ja dr‘avam, zapletenim v vojno, kot sta bila tedaj Irak in Iran. Nato ga je prodajala naprej. Za to je Osolnik zvedel na konferenci mirovnih organizacij v Malmöju na [vedskem. Informacijo o prodaji je objavil tudi The Listener (glasilo BBC) 5. novembra 1987 o ~emer je Marija Vilfan obvestila Mitjo Ribi~i~a, v Sloveniji je potem 13. novembra v ~lanku Afera z oro‘jem poro~ala tudi Mladina. 6 Govor Franceta Popita na Blokah 4.7. 1987, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), fond predsed­nikova dejavnost, {katla 18 (govor je bil v celoti ali povzetkih objavljen tudi v sredstvih javnega obve{~anja). B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) – {e posebej v Sloveniji – stopnjujejo odprti napadi na JLA, negativno pa je reagiral tudi na predloga P SRS, da bi v Sloveniji ustanovili voja{ko akademijo (in s tem spodbudili ve~ji vpis Slovencev v voja{ke {ole) in da bi (zaradi vi{jih ‘ivljenjskih stro{kov) dodatno na­grajevali oficirje v Sloveniji. Slovenska stran se je zavzemala za pogovore (v letu 1987 so bili trije ali {tirje na najvi{ji ravni), ki pa niso prinesli ve~jega uspeha. Na sestanku sloven-ske delegacije pod vodstvom Ku~ana z admiralom Brankom Mamulo 11. februarja 1987 je bil dose‘en na~elen dogovor, naj bi so o kritikah JLA pogovarjali v politi~nih institucijah.7 Potem je pri{lo do dopisovanja preko zveznega partijskega in dr‘avnega predsedstva 8 in na ponovnem razgovoru 18. septembra (v {e bolj napetem vzdu{ju, saj je v zraku “visel” Popi­tov govor in novo pisanje slovenskih ~asopisov) do ponovne razprave o polo`aju oficirjev v Sloveniji, ustanovitve voja{ke akademije (kar je armada zavra~ala) in konceptu SLO ki ga armada ni sprejemala. Dogovorjeno je bilo le, da ponovno dopisovanje preko predsedstva ni potrebno.9 9. seja Komiteja organizacije ZKJ v JLA 23. septembra 1987 na kateri je Branko Mamula kritiziral slovensko zavra~anje prora~una za JLA in pobude za civilno slu‘enje vojske je pokazala, da se nasprotja pove~ujejo in ne zmanj{ujejo. Spor je kulminacijo dosegel v prvi polovici leta 1988. Med odmevnej{imi in ‘e znanimi dogodki je bil ~lanek z naslovom Admiral sredi lakote, objavljen v Delu 4. februarja 1988. V njem je Avgust Pudgar poro~al o obisku zveznega sekretarja za obrambo v Etiopiji in o sklenitvi voja{kega sporazuma, po katerem naj bi Jugoslavija Etiopiji dobavljala oro‘je, Mladina pa je nekaj kasneje (12. februarja) objavila komentar Gorazda Suhadolnika Mamu-la go home! (Mamula je nekaj kasneje do‘ivel {e en napad s strani Mladine, ki je pisala o tem, kako mu vojaki gradijo vilo). Spor je s temi ~lanki pre{el tudi na osebno raven in ~eprav je Mamulo na polo‘aju zveznega sekretarja za obrambo ‘e kmalu zamenjal Veljko Ka­dijevi}, je njegova averzija do Slovenije ostala, s svojim vplivom pa jo je prena{al tudi na druge visoke oficirje. 18. februarja 1988 je o napadih na JLA v sredstvih javnega obve{~anja na zahtevo armadnega vrha razpravljalo predsedstvo SFRJ, 8. in 10. marca pa tudi predsedstvo CK ZKJ, ki je zahtevalo idejnopoliti~no diferenciacijo s tistimi, ki zavra~ajo koncept SLO. 10. marca je ~lanek v Narodni armiji z naslovom “Kako Mladina gradi vilo” podrobno analiziral oblike in metode specialne vojne, v zvezi s tem omenjal Mladino in njeno pisanje ena~il s pisanjem politi~ne emigracije. 25. marca je pri{lo do seje Voja{kega sveta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo o napadih na JLA.Voja{ki svet je bil posvetovalno telo zveznega obrambnega ministra brez formalnih pristojnosti, a z velikim vplivom, saj je v njem sedela glavnina voja{kega vrha, 7 Informacija o pogovorih z Brankom Mamulo, Posvet za vodstvo ZKS, Ljubljana 16.3. 1987,ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS, fond Interni razgovori, politi~ni aktivi po 10. kongresu ZKS). 8 Predsedstvo SRS je P SFRJ poslalo pismo v zvezi s {olanjem oficirjev in enakomerno zastopanostjo kadrov v JLA, zvezni sekretariat za narodno obrambo pa je svoje stali{~e v zvezi s tem prav tako poslal predsedstvu in sicer z ugotovitvijo, da so razlike velike in da imajo lahko velike politi~ne posledice in da bi sprejem nekaterih stali{~ lahko vodil do nastanka republi{kih armad. Kritiziran je bil tudi Popitov govor (zavzemanje za samo partizanski na~in bojevanja – ~eprav Popit tega ni rekel- op. B. R., iz ~esar je bila izpeljana ugotovitev, da armada ni potrebna in da Popit vnaprej pristaja na kapitulacijo; potem njegova ugotovitev, da se oficirji ne ~utijo kot del narodne inteligence in {e nekatera stali{~a ). Sekretariat je prav tako kritiziral pisanje v Novi reviji (~lanek Viktorja Bla‘i~a oz. stali{~e, da je armada odtujena in da je okupirala Kosovo (Predsedni{tvo CK SKJ, Politi~ka informacija za juli 1937 godine, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS) fond predsednikova dejavnost). 9 Stenografske bele{ke vodjene na sastanku saveznog sekretara za narodnu odbranu admirala flote Branka Mamule i njegovih saradnika s najvi{im rukovodicima Slovenije, 18. septembra 1987 v Beogradu, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. svoj vpliv pa so preko njega uveljavljali tudi nekateri upokojeni generali starej{e genera-cije. Voja{ki vrh je politi~ni liberalizaciji v Sloveniji pripisal protirevolucionarni zna~aj. Po sklepu Voja{kega sveta je poveljnik ljubljanske armadne oblasti, general Svetozar Vi{nji} (ki si je sicer ves ~as prizadeval s slovenskim vodstvom imeti korektne odnose), naslednji dan, 26. marca, na~elnika dr‘avne varnosti in notranjega ministra Slovenije vpra{al, ali bodo slovenski varnostni organi sposobni obvladati polo‘aj, ~e bo pri{lo do mno‘i~nega odziva na aretacije, ki naj bi jih spro‘il voja{ki to‘ilec. Ker nista hotela odgovarjati sama, so se v Gozd Martuljku sestali s predsednikom predsedstva CK ZKS Milanom Ku~anom in ~lanom predsedstva SFRJ Stanetom Dolancem. Predsednik slovenskega predsedstva France Popit, ki se mu je iztekal mandat, je bil tedaj na obisku v ZDA ( nasploh je konflikt z armado v zvezi s sojenjem ~etverici potekal v neugodnih razmerah – morda tudi na~rtno – saj je bila maja menjava predsednika P SRS in predsedstvo med 13. aprilom in 8. junijem ni imelo vsebinske seje, menjava pa je potekala tudi v predsedstvu SFRJ). Sestanek ni dal rezultatov, poizvedovanja pri predsedniku P SFRJ so pokazala, da ta o sklepih voja{kega sveta ne ve ni~esar. Le nekaj dni kasneje, 29. marca so na seji predsedstva CK ZKJ razpravljali o Informaciji o napadih na zasnovo SLO, JLA in slu‘bo dr‘avne varnosti. Razprava je tekla v glavnem o razmerah v Sloveniji, izre~ene so bile zahtevah po ukrepanju, tudi aretacijah, ki jim je Ku~an ostro nasprotoval.10 Le nekaj dni zatem, 5. aprila je pri{lo do {e enega poskusa zgladitve odnosov med vodstvom JLA in slovenskim politi~nim vrhom pred aretacijami in procesom. Sestala sta se France Popit (v zadnjih dnevih svojega predsedni{kega mandata) in viceadmiral Stane Brovet. Popit je zagovarjal stali{~e, da je treba s spornimi ~lanki politi~no, ne pa represivno obra~unavati. Brovet je ponovil vse znane o~itke voja{kih oblasti o t.i. napadih na JLA, specialni vojni, mla~nosti reagiranja slovenske politike na dogajanje in hkrati poudaril, “da JLA niti na kraj pameti ne pride, da bi SR Slovenijo razgla{ali za `ari{~e kontrarevolucije ali da bi jo izena~evali s SAP Kosovo. Kriti~ni so bili v JLA, je poudaril Brovet, le do posameznikov, ki so v preteklih mesecih izra`ali nesprejemljiva stali{~a do JLA, Jugoslavije, neuvr{~enosti in drugih temeljnih vrednot na{e dru`be.” 11 Sestanek je bil zaklju~en z rutinirano ugotvitovijo, da so tak{na raz~i{~evanja potrebna in nujna in naj do njih prihaja vselej, kadar ena ali druga stran za~uti potrebo po medsebojnem informi­ranju. Sestanek ponuja nekaj mo‘nosti za kalkulacije. Najverjetneje je izra‘al zgolj naveli~ano ponavljanje ‘e ne{tetokrat izre~enega, saj so bili osebni, pisni (bodisi neposredno bodisi preko zveznih organov) in zlasti telefonski stiki med predstavniki slovenskih oblasti in armade pogosti. Morda se je za Brovetovimi relativno blagimi besedami v sicer do skrajno­sti napetem ozra~ju skrivalo zgolj dejstvo, da je bil Popit v odhajanju oz. da sta se pogo-varjala dva Slovenca. Morda pa ponuja tudi kak{no slutnjo ve~ (recimo odlo~itev armade, da bo {la v obra~un s posamezniki iz opozicije, ne pa s celotnim slovenskim vodstvom in da je pri tem ra~unala tudi na pomo~ ali vsaj nevme{avanje slovenskih oblasti?). Morebitna taka kalkulacija armadnega vrha je bila napa~na (ali pa jo je prepre~ila reakcija javnosti v ~asu procesa proti ~etverici, ki je slovenske oblasti prisilila v kar najve~jo anga‘iranost v korist ~etverice). Dogajanje v zvezi s procesom je za armadno vodstvo definitivno pomenilo konec upanja, da se bo s slovenskimi oblastmi karkoli mogo~e dogovoriti in tudi konec tihega pri~akovanja, da med slovenskimi politiki obstajajo razlike, na katerih bi bilo mogo~e 10 Neautorizovane magnetofonske bele{ke sa 72. sednice predsedni{tva Centralnog komiteta Saveta komunista Jugoslavije, Beograd, 29. mart 1988. godine, hrani pisec. 11 Zapis razgovora predsednika predsedstva SR Slovenije Franceta Popita z viceadmiralom Stanetom Brovetom, 5.4. 1988, ARS, dislociarna enota I (Arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) graditi, saj se je celo najvplivnej{i slovenski funkcionar v federaciji Stane Dolanc, ki so ga nekateri mediji v Sloveniji stalno kritizirali zaradi projugoslovanstva, v Beogradu le s te‘avo soo~al z aroganco federalnih in zlasti armadnih oblasti.12 Slovenija je zanje ne glede na izjave dejansko postala “drugo Kosovo”. Magnetogram Ku~anove razprave s seje 29. marca (ozna~en kot dr‘avna skrivnost) je medtem {el svojo pot in pri{el do uredni{tva Mladine. Od tu je zgodba znana in ‘e ve~krat popisana. Na njegovi podlagi je Vlado Miheljak napisal ~lanek z naslovom No~ dolgih no‘ev (~lanek je bil sicer podpisan z imenom, ki ga je uporabljalo uredni{tvo, to je Majda Vrhovnik), v katerem je opozarjal na nevarnost uvedbe izrednega stanja v Sloveniji. ^lanek bi moral iziti v Mladini 10. maja, vendar ga je uredni{tvo na zahtevo slu‘be dr‘avne varnosti in to‘ilca moralo umakniti. Slovensko vodstvo (P SRS oz. Svet za varstvo ustavne ureditve) je notranjemu ministru Toma‘u Ertlu naro~ilo, naj organi za notranje zadeve odkrijejo “Ku~anov stenogram.” Ku~an je stenogram razdelil o‘jemu republi{kemu vodstvu, do Mla-dine pa je pri{el preko Igorja Bav~arja, ki je bil tedaj strokovno-politi~ni delavec na SZDL. Bav~ar je magnetogram “prestregel” (kot je to diplomatsko ozna~il Ali H. @erdin) pri svojem {efu, podpredsedniku SZDL Jo‘etu Knezu, ga kopiral in nato izro~il Janezu Jan{i. Iz naro~ila P SRS je sledila preiskava organov za notranje zadeve v Mikroadi, kjer je bil Jan{a zaposlen, organi za notranje zadeve so odkrili “Ku~anov magnetogram” in “Vi{nji}ev dokument” ter o najdbi obvestili voja{ke oblasti, 28. aprila pa tudi Andreja Marinca (predsednika Sveta za varstvo ustavne ureditve). Aretacije civilnih obto‘encev in prva zasli{anja so izvedli slo­venski varnostni organi, nato pa so obto‘ene predali preiskovalnim in sodnim organom JLA. Slovenska oblast je bila dele‘na kritik, da se ni dovolj zavzela za ~etverico, oz. da je proces celo odobravala in pri njem sodelovala, kar se je nana{alo zlasti na aretacije in prestajanje kazni. Za aretacije je (v skladu s tedanjo zakonodajo) odgovornost prevzel Toma‘ Ertl, tedanjim vodilnim politikom pa dokazov, da so aretacije naro~ili, preiskave niso doka­zale, ~eprav sta pred parlamentarno preiskovalno komisijo morala pri~ati tako Ku~an kot Dolanc. Proces so namre~ preu~evale kar {tiri parlamentarne komisije, prva je bila ustano­vljena {e v socialisti~ni skup{~ini 25. 10. 1988, vodil jo je podpredsednik skup{~ine Alek-sander Ravnikar. Po prvih ve~strankarskih parlamentarnih volitvah je bila ustanovljena nova komisija (1990), ki jo je vodil dr. Franc Zago‘en (tedaj ~lan Slovenske kme~ke zveze, kasnej{e SLS), vendar tudi ta ozadja procesa ni raz~istila. Tretjo komisijo (1994) je vodil Igor Bav~ar (~lan LDS), ~etrto (1995) pa Vitodrag Pukl (SDS). Zadnja komisija je (brez kon~nega poro~ila) delo kon~ala leta 1996. 12 Za ilustracijo navajam dve izjavi Staneta Dolanca : “Na seji P SFRJ je bila odprta cela vrsta vpra{anj in to na na~in, kakr{nega skoraj v skoraj dvajsetih letih kolikor sem v Beogradu, {e nisem do`ivel… Rekel je tudi (Raif Dizdarevi}, predsednik P SFRJ, op. B. R.), da ne gre ve~ za konflikt z Novo revijo, Mladino ali Katedro, temve~ za konflikt s slovenskim politi~nim vodstvom…Dobil sem informacijo o slovenskih fantih v vojski v Novem Sadu, kjer je napisano, da so `e pred vojsko hodili na rock koncerte, poslu{ali Laibach, to so za vojsko inkriminirana dejanja. Dizdarevi}u sem rekel, ~e bodo fante zaprli, takoj grem. Dal sem na sejo predsedstva v prisotnosti Kadijevi}a in Broveta, vpra{al sem ju, ~e je to kaznivo dejanje, pa sta se smejala. Dosegel sem, da so ti fantje dobili disciplinsko kazen….Sedaj je ta odnos do njih tak, kot je bil v~eraj pribli`no do Kosovarjev… To niso enostavne stvari, saj vidimo, koliko nedol`nih ljudi je {lo noter…^e za primere zvem, lahko posredujem, vendar tega ne povedo.” (Stane Dolanc na 43. seji P SRS, 25. 8. 1988 o seji P SFRJ, ki je bila 12. avgusta in na kateri so obravnavali Slovenijo, APRS). “Lahko vam povem, da sem globoko prepri~an, da v Jugoslaviji takega nerazpolo`enja do Slovenije kot je v tem trenutku, doslej {e ni bilo nikoli. Prvi~ sem v Beogradu do`ivel, da so mi ne samo uradno, ampak tudi privatno govorili o bojkotu slovenskih izdelkov, celo Fructalovega soka ne dajejo ve~ otrokom – dobesedno – ker je slovenski.” (Stane Dolanc, na 50. seji P SRS, 7.11. 1988, APRS). 3. junija 1988 je bil na pobudo Igorja Bav~arja ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Jan{e, nato preimenovan v Odbor za varstvo ~lovekovih pravic.13 Odbor je sestavlja-lo ve~ kot tiso~ raznih organizacij, ki so delegirale ~ez tristo poverjenikov, in ~ez sto tiso~ individualnih ~lanov. Postal je najmo~nej{a organizacija civilne dru‘be v ~asu t.i. “sloven-ske pomladi” in zdru‘il ljudi zelo razli~nih – tudi nasprotujo~ih si – nazorov. Organiziral je razne oblike protestov, ki so vi{ek dosegle z zborovanjem nekaj deset tiso~ ljudi 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve v Ljubljani. V ~asu sojenja so mno‘ice nepretrgoma protestirale pred voja{kim sodi{~em na Ro{ki ulici. Odbor je deloval od za~etka junija 1988 do aprila 1990 in vmes {e sodeloval pri pogajanjih o tem, kak{na naj bi bila volilna zakonodaja, ki jih je jeseni 1989 organizirala SZDL, ~eprav so v tem ~asu ‘e nastale politi~ne stranke in je deloval zgolj {e formalno. Odbor (ki se formalno ni prijavil, niti registriral) se je v odnosu do oblasti vzpostavil kot enakopraven dejavnik, njegov predsednik Igor Bav~ar pa se je ves ~as dogajanja pogovarjal z najvi{jimi predstavniki sloven-skih oblasti. Predstavnikom odbora so dovolili nastop v skup{~ini, oblastni organi in politi~ne organizacije so odgovarjale na odmevna javna sporo~ila odbora. Svet za varstvo ustavne ureditve je v za~etku septembra 1988 ocenjeval, “da je odbor objektivno postal vzporedna politi~na struktura, ki deluje mimo Socialisti~ne zveze delovnega ljudstva in drugih politi~nih organizacij” in “da se pojavlja kot partner dr‘avnih organov.”14 Dokler je potekal proces, se je odbor zavedal, da slovensko politiko potrebuje, saj je bila za{~itna pregrada med njim in beograjskimi oblastmi, proti koncu dogajanja pa se je to stali{~e za~elo spreminjati. Posamezniki iz vodstva odbora so ‘eleli aktivneje pose~i v notranja razmerja v slovenskem vodstvu. Ilustracija za to so bili Bav~arjevi “Moji pogovo­ri”, v katerih je (domnevno brez vednosti odbora) popisal svoja sre~anja s slovenskimi politiki, zapiske pa izro~il policijskemu {efu Pavlu ^eliku (z o~itnim namenom, da pridejo do oblasti). Zaradi zapiskov je bil vznemirjen zlasti predsednik P SRS Janez Stanovnik (ki je bil v pogovorih z Bav~arjem – zlasti kar zadeva ocenjevanje drugih politikov – tudi najbolj odkritosr~en) in je celo premi{ljeval, da bi si z odstopom pred (pri~akovano) objavo zagoto­vil “~asten odhod z javne scene.” 15 Stanovnikova – sicer znana ~ustvenost – je bila pretira­na. Zapiski niso povzro~ili ve~jega razdora, oblasti so ocenjevale, da gre za poskus lo~evanja med posameznimi politiki ( zlasti med Ku~anom in Stanovnikom), za poskuse pritiskov in izsiljevanja, pa tudi reakcijo na dosledno vztrajanje oblasti, da ne bodo dovolile akcij izven veljavnega pravnega reda (pobude posameznih ~lanov odbora, naj Jan{a ne bi od{el na prestajanje kazni, naj bi organizirali stavke, proteste, “kulturni molk” po vzoru Osvobodil­ne fronte med vojno ipd.) in s tem povezano krizo v odboru (dilema ali enotno organiziranje odbora v strankarskem smislu in skupen nastop proti oblastem ali ne). Po mnenju SDV so bili Bav~arjevi zapiski pripravljeni selektivno, z namerno izbranimi podatki in poudarki, in vsaj nekateri razgovori verjetno tudi snemani, kar pa Bav~ar zanika.16 13 Proces proti ~etverici in dejavnost odbora za varstvo ~lovekovih pravic je celovito popisal novinar in ~lan kolegija odbora Ali H. @erdin v knjigi Generali brez kape. Celotna dokumentacija o dejavnosti odbora je shranjena v Arhivu Republike Slovenije. 14 45. seja P SRS, 26.9. 1988, razprava o predlogih in stali{~ih Sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve z dne 8.9. 1988, APRS. 15 Pismo Janeza Stanovnika Milanu Ku~anu, 6. maj 1989 ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. 16 Mo‘ni motivi in cilji posredovanja Bav~arjevih spominov o stikih s slovensko politiko Arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) Formiranje opozicijskega ustavnega loka, ustavni boj Vpra{anje politi~ne ureditve in vpra{anje polo‘aja Slovenije v Jugoslaviji se je v letih 1987 in 1988 strnilo ob problemu ustavne ureditve. Ustava je postala glavno polje tekmo­vanja med socialisti~nimi oblastmi in delom kriti~no razpolo‘ene strokovne javnosti. Po-tem, ko je predlog za ustavne amandmaje v zvezno skup{~ino konec januarja 1987 poslalo predsedstvo Jugoslavije (delegati so ga sprejeli 11. februarja), naj bi se do 20. marca 1987 o njem izrekle tudi republi{ke skup{~ine. V Sloveniji je proti spremembam nastopilo Dru{tvo slovenskih pisateljev, ki je najprej 24. februarja organiziralo razpravo v o‘jem krogu, nato pa 16. marca {e javno razpravo o predlogu ustavnih sprememb, ki se jo je udele‘ilo okrog 800 ljudi. Glavni govornik je bil dr. France Bu~ar, ki je tudi dal pobudo za razpravo.17 Pravni strokovnjaki iz opozicije so ocenili, da spremembe vodijo v ve~jo unitarnost. Na skup{~ino je bilo naslovljenih ve~ zahtev, naj amandmajev ne podpre, najodmevnej{i je imel naslov “Za demokracijo”, podpisala pa ga je Koordinacija novih dru`benih gibanj.18 Dokument je nastal iz raznih osnutkov, ki so jih napisali Grega Tomc, mag. Matev‘ Krivic, Janez Jan{a, dr. France Bu~ar, podpisali pa so ga posamezniki (skupaj ve~ kot deset tiso~ podpisov) in predstavniki zelo razli~nih skupin, od raznih dru‘benih gibanj do {tudentskih in kulturnih institucij. 20. marca je slovenska skup{~ina sprejem zveznih amandmajev kljub temu podprla, Dru{tvo pisateljev in Sociolo{ko dru{tvo pa sta ustanovili svoji ustavni ko­misiji. Ustavne spremembe naj bi po mnenju opozicije {le v smeri ve~je samostojnosti republik (konfederacija), sprostitve zasebnega podjetni{tva, ukinitvi monopolne vloge ZKJ in uved-be politi~nega pluralizma (neposredne volitve z ve~ kandidati). Zvezni zbor je kljub kriti~nim stali{~em v Sloveniji in nekaterih drugih republikah 27. decembra 1987 osnutek amand­majev k ustavi SFRJ sprejel in o njem se je za~ela javna razprava in usklajevanja. Slovenski predstavniki v zveznih organih so si sicer prizadevali, da amandmaji ne bi bili sprejeti v paketu ampak bi o njih glasovali posami~no, vendar s tem niso uspeli, ~eprav so dosegli nekaj popravkov. Oktobra 1988 je Zvezni zbor sprejel kon~ni predlog dopolnil, potrdila pa ga je tudi slovenska skup{~ina (proti je glasoval predstavnik Dru{tva slovenskih pisateljev Tone Pav~ek). Slovensko vodstvo je sprejem amandmajev prikazovalo kot svojo zmago in taki interpretaciji je bilo naklonjeno tudi javno mnenje, hkrati pa je bilo dele‘no hude kritike iz opozicije, {e zlasti zaradi t.i. armadnega amandmaja, s katerim se je armada finan­cirala mimo prora~una, to je iz posebnega davka od prometa proizvodov (do odstopanj od ustave iz leta 1974 v smeri ve~jih pooblastil centra je pri{lo tudi na podro~ju sodstva in zunanje politike).19 Kljub ustvarjenemu “eufori~nemu vzdu{ju zmage” (kot je to ozna~il Tine Hribar),20 so zagovorniki amandmajev vsaj posredno priznavali, da so kritike upravi~ene: “Gre za opozorila, da seveda vse re{itve niso idealne. Da obstoje v Jugoslaviji te`nje po centralizaciji in do njih moramo biti vedno pozorni. Da te`nje, da se pristojnosti republike pove~ajo, res niso bile uresni~ene. Res je obratno…”, je pred predsedniki skup{~in 17 O ustavnih spremembah, javna tribuna dru{tva slovenskih pisateljev, Cankarjev dom, Ljubljana 16. marca 1987, Izdalo Dru{tvo slovenskih pisateljev. 18 Izjavo so prvi~ prebrali 8. marca pred ljubljanskim sodi{~em (med zasli{anjem Francija Zavrla v zvezi s ~lankom, Mamula go home!, objavljenim v Mladini). 19 V za~etku je ustavne spremembe podpiralo okrog 42% anketirancev, skoraj toliko jih ni imelo svojega mnenja in le 18% je bilo proti. 20 “Na Slovenskem smo mi gospodar”, intervju za Katedro, Tine Hribar, Slovenska suverenost, Nova revija 7/1988 {t. 80, citirano po: Slovenska dr`avnost, str.131. ob~in (kjer je sprejem amandmajev sicer branil) priznaval Miran Potr~ po sprejemu amand­majev.21 Dr. Peter Jambrek je v knjigi Ustavna demokracija za nazaj ocenjeval, da je bilo sloven-sko vodstvo za svoje nasprotnike v zvezni birokraciji ‘e sredi leta 1988 nesprejemljivo in da bi bila re{itev za “davljeno ‘rtev” v sunkovitem uporu ‘e pri prvem oprijemu, seveda z negotovim izidom (tako kot pri Titovemu uporu Stalinu leta 1948). Slovensko vodstvo je po njegovem izbralo pot barantanja, pogajanj, usklajevanja, ki mu je formalno zagotovilo ohranitev polo‘ajev, hkrati pa izgubo “{e zadnjih ostankov njene legitimitete.” V ~asu do-gajanja (septembra 1988) pa je tudi Jambrek sam najprej ra~unal “z verjetnostjo uvedbe izrednega stanja v Sloveniji v tej ali oni, odkriti ali prikriti obliki”, ki bi ga Slovenija ob skrajni mobilizaciji sil in pod pogojem, da bi bila v konfrontaciji ohranjena zakonita pravila igre, morda lahko zdr‘ala.22 Zgodovinska distanca ka‘e, da sta bili stopnji zavesti in enot­nosti {e dale~, tako oblast kot opozicija pa sta potrebovali svoj ~as. Marsikaj pa se {e je moralo zgoditi tudi v Jugoslaviji. Dejansko so amandmaji na~eli enotnost slovenskega vodstva, kar je bilo v naslednjih mesecih zaznati tudi v ~asopisnih komentarjih. Vpra{anje, kdo bo zastopal Slovence v zvezi z ustavnimi vpra{anji tako v republi{ki kot v zvezni ustavni komisiji niso postavljali samo v nekaterih ~asopisih in na javnih tribunah, pa~ pa so vpra{anje odgovornosti vseh treh ~lanov zvezne ustavne komisije (Mirana Potr~a, dr. Cirila Ribi~i~a in Milana Ku~ana) na~eli tudi na neformalnih sestankih republi{kega vodstva (t.i. koordinacijah). Notranja nesoglasja so se poglobila, ko je France Popit v govoru v Kopru 4. septembra 1987 kritiziral amandmaje iz predloga zveznega predsedstva.23 Ku~an je nato zahteval,da predsedstvo SRS o tem razpravlja, saj se s tem slovensko vodstvo deli na tiste, “ki branijo slovenske interese in tiste, ki upo{tevamo, da smo del Jugoslavije” in zagrozil, da ni ve~ pripravljen delati, ~e se vodstvo ne bo poenotilo in ~e se ne bo dogovorilo na kateri to~ki in kdaj je pripravljeno iti v konflikt s federacijo.24 Pri Popitu je sicer {lo tudi za druge motive ( ‘e omenjeno upadanje vpliva, nezadovoljstvo s Ku~anom), ~eprav je bil sicer do federacije (v kateri nikoli ni hotel prevzeti nobene funkcije), zelo kriti~en. So~asno z razpravami o amandmajih na zvezno ustavo, se je za~elo postavljati tudi vpra{anje spremembe slovenske ustave. Opozicija je organizirala poseben Zbor za ustavo (v njem so bili predstavniki sociolo{kega in pisateljskega dru{tva, novonastalih zvez, raznih organizacij in ZSMS) in za~ela pripravljati svoj predlog slovenske ustave. Zbor je najprej vodil Jo‘ef [kol~, nato pa Igor Bav~ar. Imenoval je posebno komisijo, neke vrste “ustavno komisijo v senci”, ki je postopoma uspela vzpostaviti stik s pravo ustavno komisijo v skup{~ini, predlagala konkretne amandmaje in sploh mo~no vplivala na sprejetje ustavnih amand­majev, ki jih je slovenska skup{~ina sprejela septembra 1989.25 21 Uvodna beseda predsednika Skup{~ine SR Slovenije Mirana Potr~a na posvetu s predsedniki ob~inskih skup{~in in posebnih dru‘benopoliti~nih skupnosti dne 10.11. 1988, Poro~evalec {t. 35, 15.11. 1988, str. 10. 22 Jambrek, Ustavna demokracija, str.243–246. 23 France Popit, Razhajanje med besedo in dejanjem ve~je kot kdaj prej, Delo, 5.9. 1987, str. 3. 24 Magnetogram 24. seje P SRS, 10.9. 1987, razprava Milana Ku~ana (seja je bila sklicana na njegovo zahtevo in je bila namenjena obravnavi politi~nih izhodi{~ za razprave o amandmajih k ustavi SFRJ in SRS), APRS. 25 Pobuda za skupni forum je bila dana na javni tribuni 25. aprila 1988, vendar je bil Zbor za ustavo ustanovljen {ele 23. februarja 1989, potem, ko so ‘e nastale prve zveze, na ustanovnem sestanku pa so sodelovali DSP, ZSMS, UK ZSMS, Odbor za varstvo ~lovekovih pravic, Kme~ka zveza Slovenije, Social-demokratska zveza Slovenije in Slovenska demokrati~na zveza. Ve~ o dejavnosti zbora glej: Jambrek, Ustavna demokracija in @erdin, Generali brez kape. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) 25. aprila 1988 so bile javnosti prvi~ predstavljene teze za ustavo republike Slovenije (objavljene v ^asopisu za kritiko znanosti), popularno imenovane “sociolo{ko-pisateljska ustava”, sledila pa je vrsta strokovnih ~lankov na to temo v Novi reviji in drugih publika­cijah. Osnovne ustavne zahteve opozicije so bile konfederacija (Jugoslavija kot pogodbena skupnost), delitev oblasti na zakonodajno, izvr{no in sodno in vpeljava klasi~nih me{~anskih svobo{~in, ~eprav so tudi na opozicijski strani nekateri pisatelji in pravniki {e dopu{~ali mo`nost tudi nestrankarske demokracije in imeli do Jugoslavije manj rezerviran odnos. Ustavni predlogi opozicije so bili z oblastne strani zavra~ani, kljub temu pa so se razprave na raznih ravneh odvijale tako, da so v njih sodelovali tako predstavniki oblasti kot opozi­cije. Pravniki v oblastnih strukturah so se zavzemali za so~asen sprejem jugoslovanske in slovenske ustave (opozicija zagovarja stali{~e najprej slovenska ustava, nato dogovori s federacijo), ohranjanje samoupravljanja v moderirani obliki in deloma tudi skup{~inskega sistema (dopu{~ali so tudi strankarski pluralizem v obliki “zvez”, ki pa naj bi bil podrejen nadstrankarskim oblikam povezovanja, to je “krovni” SZDL). Pristajali so na tr`ne zakoni­tosti in enakopravnost lastnin in na ~rtanje pridevnika “socialisti~en” iz imena republike. Njihov ideal je bil model t.i. “asimetri~ne federacije”, ki naj bi omogo~al republikam razli~en polo`aj oz. razli~no stopnjo prena{anja pristojnosti na federalne organe (kar pa so zvezne oblasti odlo~no zavra~ale).26 Oblast je – ob spoznanju, da jo na ustavnem podro~ju opozicija prehiteva – za~ela pripravljati amandmaje k slovenski ustavi. Obenem je opozicijske predloge zavra~ala, ven­dar je to zavra~anje izhajalo predvsem iz odnosa do politi~nega sistema (nasprotovanje odpravi uvedbi ve~strankarstva oz. vztrajanje pri nestrankarskem pluralizmu). Odnos do federacije se je postopoma pribli‘eval zahtevam opozicije. V ~asu procesa in v mesecih po njem (do spomladi 1989) je bila slovenska politika razpeta med dnevne pritiske iz centra, {e zlasti s strani vojske na eni strani in opozicije na drugi strani (po ustanovitvi skupine delegatov v skup{~ini, ki naj bi preu~ila ozadje procesa, se je pojavil pritisk tudi s te strani). Intenzivno in stresno dogajanje je najve~krat narekovalo hitre in improvizirane reakcije, kljub temu pa lahko slovensko politiko, kot se ka‘e skozi ohranjene dokumente organov na najvi{ji ravni in zapisnike neformalnih sestankov strne-mo v nekaj temeljnih to~k: –za~etna zmedenost in razli~ne ocene situacije; –stopnjevanje prepri~anja, da gre pri procesu za na~rtno ru{enje slovenskega vodstva; –ob~utek, da slovenskim oblastem stvari polzijo iz rok, ker en del {karij in platna v rokah dr‘i slovenska opozicija, en del pa vojska; –diferenciacija v slovenskem vodstvu ob ocenjevanju procesa proti JBTZ oz. dejavnosti odbora in opozicije nasploh, ki je {la nekako v treh smereh (gre za ~isti antikomunizem, nih~e, ki je tako ali druga~e sodeloval v revoluciji ne bo ostal ‘iv ~e opozicija pride na oblast; dialog je treba preseliti v skup{~ino, toda tudi uporabiti vsa legalna sredstva, vklju~no z represijo ~e bodo stvari {le ~ez meje; dose‘eno stopnjo demokracije je treba ohraniti za 26 Glavni ustavni strokovnjak na oblastni strani je bil dr. Ciril Ribi~i~, ki je v Marksisti~nem centru CK ZKS organiziral ve~ razprav o ustavnih spremembah. Na njih so v glavnem sodelovali pravni strokovnjaki, ki so podpirali stali{~a oblasti, ob~asno pa so bili vabljeni tudi ljudje iz civilne dru‘be oz. iz opozicije. Bistvo uradnih stali{~ je povzel Mitja @agar v knji‘ici Kak{ni naj bosta novi ustavi? (Komunist, Ljubljana, 1989). @agar je besedilo pripravil poleti in jeseni 1988 kot gradivo za eno do takih razprav. V knji‘ici je predlagan so~asen sprejem jugoslovanske in slovenske ustave. Koncept je ohranjal samoupravljanje v moderirani obliki in deloma tudi skup{~inski sistem. O strankarskem pluralizmu govori nejasno (~e bi obstajal, naj bi bil podrejen nestrankarskim oblikam povezovanja). Pristaja pa na tr‘ne zakonitosti in enakopravnost lastnin in je za ~rtanje pridevnika “socialisti~en” iz imena republike. vsako ceno). Ku~an je stanje in svojo vlogo na enem od sestankov septembra 1988 na kratko ozna~il z besedami: “takemu razredu je te‘ko biti razrednik in jaz se bom tej vlogi odpove­dal, ~e se ne dogovorimo”;27 – obramba ravnanja slovenske slu‘be dr‘avne varnosti in {e posebej sekretarja za no-tranje zadeve (opozicija je bila prepri~ana, da ga bodo oblasti ‘rtvovale); – stali{~e, da je treba v zvezi s procesom vztrajati pri spo{tovanju pravnega reda in v odnosu do federacije dokazovati nelegalnost procesa na tistih to~kah, kjer za to obstaja mo‘nost (osnovni ugovor slovenskih oblasti je bil, da je proces nelegalen, ker se ni odvijal v slovenskem jeziku), opozicijo pa prepri~ati ali ji prepre~iti, da bi v protestih uporabljala institut dr‘avljanske neposlu{nosti z argumentacijo, da je socialisti~na oblast nelegitimna, dr‘ava pa ni pravna (to je zlasti pri{lo do izraza, ko bi morali obsojenci oditi na prestajanje kazni); – prizadevanja, da bi za obsojence dosegli ~im bolj hitro in korektno sojenje, po obsodbi pa ~imprej{njo pomilostitev, ker ta do dolo~ene stopnje prestane kazni ni bila v pristojnosti slovenskih oblasti (to jim kljub ve~ pro{njam naslovljenim na predsedstvo SFRJ ni uspelo); – vztrajanje pri nestrankarskem pluralizmu kot najve~jem mo‘nem dose‘ku demokrati­zacije; – postopno prevzemanje nekaterih stali{~ opozicije (zahteva, da je treba zagotoviti skup{~inski nadzor nad delom dr‘avne varnosti, ocena, da ustavna in zakonska ureditev Sloveniji ne dajeta dovolj mo‘nosti za obrambo suverenosti). Oblasti so sku{ale javnosti tudi dokazati, da si tudi same in ne le Odbor za varstvo ~lovekovih pravic (ki je svoje delovanje omejeval predvsem na pomo~ ~etverici) prizade­vajo za pravno dr‘avo in spo{tovanje ~lovekovih pravic, zato je bil 4. oktobra 1988 pri RK SZDL ustanovljen Svet za varstvo ~lovekovih pravic in svobo{~in. Ta si je za nalogo zadal strokovno in moralno pomagati ljudem, ki so jim v Sloveniji kr{ene pravice ne glede na njihovo narodnost, pripadnost po rojstvu ali prepri~anju in ne glede na to, kdo je odgovoren za kr{itev. Hkrati naj bi Svet prispeval k vzpostavitvi tak{nega pravnega reda, ki bo ‘e na ustavnopravni podlagi omogo~al uveljavljanje ~lovekovih pravic, pri ~emer naj bi upo{tevali mednarodne norme.28 Predlog za ustanovitev tovrstnega sveta je bila sicer dan ‘e nekaj mesecev pred procesom proti ~etverici, z njim je SZDL hotela zadostiti nara{~ajo~im javnim zahtevam po varstvu ~lovekovih pravic. Svet je nato deloval do vzpostavitve institucije ombutsmana po sprejetju nove slovenske ustave 1991, sku{al je pomagati {tevilnim ljudem in si v javnosti ustvaril velik ugled. Nastanek politi~nih zvez Proti koncu leta 1988, ko je sojenje ~etverici za~elo izgubljati politi~ni naboj, se je pred kolegij Odbora za varstvo ~lovekovih pravic postavilo vpra{anje ali in – ~e kako – nadaljevati z dejavnostjo. Odbor se je ob tem vpra{anju razdelil. V ~asu seje kolegija odbora, 15. decem-bra, je bila ‘e objavljena programska izjava Slovenske demokrati~ne zveze, vendar se je kolegij odlo~il, da k zvezi ne pristopi, pa~ pa njeno ustanovitev le pozdravi, prav tako pa se ni odlo~il, da bi sam postal politi~na stranka in sodeloval na volitvah. Kolegij sam se je v naslednjih mesecih porazdelil po politi~nih zvezah, ki so nastale v prvih mesecih leta 1989. 27 Magnetogram s seje politi~nega aktiva (brez datuma, okrog 20. septembra 1988), Arhiv CK ZKS. 28 Informacije RK SZDL, 3. seja RK SZDL 1988, govor dr. Ljuba Bavcona. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) Prvotni zbir zvez je bil zelo pisan. Poleg Slovenske kme~ke zveze (Ivan Oman), in Zveze slovenske kme~ke mladine (prva je nastala v okviru SZDL, druga pa ZSMS), ki sta kot stanovski organizaciji nastali ‘e 12. 5. 1988, je bila 11. 1. 1989 ustanovljena Slovenska demokrati~na zveza (Dimitrij Rupel); 16. 2. 1989 Socialdemokratska zveza Slovenije (Fran­ce Tom{i~), 5. 6. Jugoslovanska zveza (Matja‘ An‘urjev), 10. 3. 1989 Slovensko kr{~ansko socialno gibanje (Peter Kova~i~), 31. 3. Me{~anska zelena stranka (Marek Lenardi~); 11. 6. 1989 Gibanje zelenih (Du{an Plut); 21. 9. 1989 Zdru‘enje za jugoslovansko demokrati~no pobudo (Rastko Mo~nik), poleg njih pa {e nekatere skupine (npr. Skupina 88, ki jo je vodil Franco Juri in Debatni klub 89, ki sta kasneje prestopila v ZSMS). Med kratkotrajnej{imi in bolj eksoti~nimi so bile npr. Akademska anarhisti~na antizveza (13. 1. 1989), Zveza dela­vcev in Antikomunisti~na zveza. Registirala sta se tudi Zveza dru{tev-[KUC, in Slovenska {tudentska zveza. Novoustanovljene zveze so v politi~no ‘ivljenje vstopile z zelo razli~nimi programi, nekatere so poudarjale predvsem vpra{anje demokracije, druge so v ospredje postavljale vpra{anje naroda in (ali) svojo politi~no podobo gradile na protikomunizmu. Ob tej za~etni razdelitvi slovenskega politi~nega prostora je imela v opoziciji najve~ji politi~ni vpliv Slovenska demokrati~na zveza, ki je v svojih vrstah zbrala velik del opozicijskega intelek­tualnega potenciala. Iskanje konsenza med oblastmi in opozicijo 27. februarja 1989 so jugoslovanske razmere opozicijo in oblast pripeljale do skupnega nastopa na zborovanju v Cankarjevem domu, ki je bilo namenjeno podpori stavkajo~im rudarjem na Kosovu. Rudarji (bilo jih je okrog 1300, pri sebi pa so imeli tudi velike koli~ine razstreliva) so stavkali zaradi sprejetja nove srbske ustave, ki je odpravila avtonomijo na Kosovu, stavka je trajala od 4. do 27. februarja, ko je bilo na Kosovu uvedeno izredno stanje. Ideja o podpori je pri{la iz vrst Odbora za varstvo ~lovekovih pravic (predlagatelji so sprva razmi{ljali o demonstracijah), vodstvu pa jo je prenesel predsednik ZSMS Jo‘ef [kol~. Vodstvo nad demonstracijami v ~asu, ko je bila mitinga{ka politika v Jugoslaviji na vrhun-cu, ni bilo navdu{eno, zato je predlagalo zborovanje v Cankarjevem domu. Na zborovanju, ki ga je organizirala SZDL so bili govorniki tako iz vrst oblasti (Ku~an), kot opozicije (predstavniki zvez in skupin). Izjavo Proti izrednim razmeram- za mir in so‘itje na Kosovu so podpisali predstavniki vseh tedanjih dru‘benopoliti~nih organizacij (RK SZDL, Zveza sin-dikatov, ZSMS, ZKS, Zveza borcev, vseh tedanjih zvez in vrsta zdru‘enj, dru{tev in skupin). Zborovanje je v Srbiji izzvalo silne reakcije, ocenjevali so, da so se vse sile v Sloveniji (vklju~no z ZK) zdru‘ile proti Srbiji in Jugoslaviji, ljudje pa na velikanskem mitingu v Beogradu 28. junija zahtevali, da se obra~una z albanskimi voditelji in emotivno jokali, da “Jugoslavija razpada na Kosovu in v Sloveniji.” Slovenski predstavniki v zveznih organih, zlasti na sejah predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ so bili dele‘ni hudega, sicer ‘e ve~krat pre‘ivetega politi~nega pritiska, ki ga je Ku~an napovedal ‘e vnaprej: “Dana{nja seja predsedstva CK ZKJ bo tak{na, kot jih je bilo to leto ‘e ne vem koliko. Najprej skoncen­triran napad, ki ga bodo spro‘ili Srbi preko Du{ana ^krebi}a, potem bo tu Slobodan Milo{evi} s svojimi {tirimi, petimi stavki, da so oni Jugoslavija, mi pa smo pritepenci in potem ta orkester, ki ga imajo sedaj od Vojvodine do ^rne Gore in Makedonije.”29 Seja P CK ZKJ je nato trajala {tirinajst ur, spremenila pa se je v splo{en napad na slovensko politiko. 29 Razgovor z nekaterimi komunisti (na pobudo tov. F. Popita v torek, 28. 2. 1989 ob 11 uri v m.d. CK ZKS, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. Zborovanju v Cankarjevem domu je sledila gospodarska vojna Srbije proti Sloveniji, prakti~no pa tudi prekinitev politi~nih odnosov. Politi~ni konsenz, dose‘en ob zborovanju, sta opozicija in oblast sku{ali formalizirati v Koordinacijskem odboru organizatorjev zbora v Cankarjevem domu. Prvi sestanek je bil na pobudo Jo‘eta Smoleta, predsednika RK SZDL sklican 3. marca, na njem pa je Dimitrij Rupel predlagal izdelavo skupnega slovenskega politi~nega programa. Po pri~evanju Milo{a Mikelna, tedanjega predsednika PEN kluba, naj bi Ivan Oman predlagal pripravo skupnega dokumenta o temeljnih namerah, vendar iz zapisnika sestanka to ni razvidno. O pripravi dokumenta so se dogovorili na ~etrtem sestanku 17. marca. Na sestanku je bila sicer glavna to~ka razprave mo‘ni referendum, na katerem bi se ljudje – po raznih predlogih – izjasnili o podpori (ali nezaupnici) slovenskemu vodstvu, o trenutni slovenski politiki, o parlamentar­ni demokraciji ali pa o deklaraciji (podobni znameniti Majni{ki deklaraciji s konca prve svetovne vojne) o tem, v kak{ni dr‘avi so Slovenci pripravljeni ‘iveti. Prevladalo je stali{~e, da bi se bilo na referendumu smiselno odlo~ati edino o deklaraciji in imenovana je bila delovna skupina, ki jo je za~ela pripravljati. Majni{ka deklaracija, Temeljna listina So~asno s sestanki Koordinacijskega odbora, so med februarjem in aprilom v SZDL potekale razprave o politi~nem pluralizmu, ki so se zaklju~ile s sejo republi{ke konference 26. aprila. Po osnovnem predlogu naj bi bil v Sloveniji uveden nestrankarski pluralizem, kar je pomenilo da politi~nih strank izven SZDL ne bi bilo. Za to si je prizadevala zlasti Zveza komunistov, pa tudi druge dru‘benopoliti~ne organizacije. Milan Ku~an je svoje prepri~anje v prihodnost nestrankarske demokracije celo izrazil z besedami: “Najbolj nerazumno je to, da temu najsvetlej{emu dose‘ku politi~ne demokracije, se pravi OF, kopljemo grob. Prej bi razumel, da pokopljemo partijo…”30 SZDL naj bi se prenovila tako, da “bo zagotovljen prostor za izra`anje, soo~anje in konkuren~nost razli~nih programov organiziranih politi~nih subjektov”, storiti pa bi morala tudi “vse, da bo skladno z ustavno opredeljeno funkcijo postala sprejemljiva za nova gibanja in zveze.”31 Delovanje novih zdru‘enj, zvez in gibanj v okviru SZDL je bil ocenjeno kot pomemben prispevek k njeni dejavnosti, temeljno odprto dilemo pa so videli v tem, ali naj bo SZDL le koalicija razli~ni zvez, ali pa naj ohrani tudi individualno ~lanstvo. Predstavniki zvez in ZSMS so zagovarjali ve~strankarstvo. Predsta­vniki zveze komunistov so povedali, da se ZK odpoveduje posebnemu polo‘aju, ki ji ga daje ustava v socialisti~ni zvezi, nasprotovali pa so da bi novoustanovljene organizacije in zveze dobile 51% mest v Republi{ki konferenci SZDL. Delovna skupina Koordinacijskega odbora je do konca marca pripravila deklaracijo, za katero so bila predlagana razli~na imena (Slovenska deklaracija 1989, Deklaracija o slovenski narodni volji 89, Deklaracija o slo­venski politi~ni volji 89).32 Ta predlog so potem popravljali, vendar se je ‘e pri tretji verziji izkazalo, da oblastne politi~ne organizacije (zveza komunistov, sindikati, zveza borcev) do dokumenta nimajo stali{~ in tudi niso videle posebnega razloga, da bi deklaracijo sploh sprejemali.33 Na drugi strani pa se je zlasti Slovenski demokrati~ni zvezi zdel osnutek 30 Magnetogram 62. seji P SRS, 23. 5. 1989, APRS. 31 Socialisti~na zveza delovnega ljudstva Slovenije in politi~ni pluralizem, gradivo za razpravo, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), Informacije {t. 2, februar 1989. 32 Zapis s 5. sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem domu, 27. marca 1989, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), AS 537, tehni~na enota 1,012. 33 Zapis s 6. sestanka organizatorjev zbora v Cankarjevem domu, 24. aprila 1989, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), AS 537, tehni~na enota 1,012. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) deklaracije premalo radikalen, njeno nastajanje pa prepo~asno, zato je njen Izvr{ilni odbor 28. marca sprejel svojo deklaracijo, ki jo je pripravil Rupel in ki je imela naslov Slovenska deklaracija 89. Deklaracija je bila {e isti dan predstavljena na ob~nem zboru Dru{tva slo­venskih pisateljev, alternativni del Koordinacijskega odbora (Slovenska demokrati~na zve­za, Socialdemokratska zveza Slovenije, Dru{tvo slovenskih pisateljev, Kme~ka zveza in Odbor za varstvo ~lovekovih pravic) pa je predlagal, naj bi koordinacijski odbor sprejel Ruplovo verzijo, ki so jo nameravali predstaviti na seji RK SZDL 26. aprila. Jo‘e Smole je Ruplov osnutek zavrnil kot “povsem nesprejemljiv” in menil, da bo voda na mlin tistim, ki v Sloveniji i{~ejo separatizem. Ruplov dokument (pri pisanju je sodeloval tudi dr. France Bu~ar) so nato 8. maja na protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Jan{e (odhod na prestajanje kazni) javno predstavili kot Majni{ko deklaracijo in za~eli zanjo zbirati podpi­se. Temeljne zahteve deklaracije so bile: 1. Ho~emo ‘iveti v suvereni dr‘avi slovenskega naroda. 2. Kot suverena dr‘ava bomo samostojno odlo~ali o povezavah z ju‘noslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope. 3. Slovenska dr‘ava je lahko utemeljena le na spo{tovanju ~lovekovih pravic in svobo{~in, demokraciji, ki vklju~uje politi~ni plurali­zem, dru‘beni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravni-mi danostmi in v skladu s ~love{kimi zmo‘nostmi dr‘avljanov Slovenije. Majni{ko dekla­racijo so podpisali Dru{tvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratska zveza, Slovensko kr{~ansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Odbor za varstvo ~lo­vekovih pravic se pod deklaracijo ni podpisal, prav tako ne ZSMS. Slednja je izhajala predvsem iz splo{nih ~love{kih pravic oz. dr‘avljanskih pravic (suverenosti ljudstva), me-dtem ko je drugi, pogojno re~eno “narodnja{ki” blok na prvo mesto postavljal narodno pravico (suverenost naroda). Oblasti so za teze iz Majni{ke deklaracije v prvih reakcijah menile, da “zahtevajo slovensko dr‘avnost brez socializma, samoupravljanja in Jugosla­vije”. Bolj kot sama Majni{ka deklaracija, “ki je v bistvu produkt krize in neurejenih medna­cionalnih odnosov, pritiskov in gro‘enj, ki jim je Slovenija v tem trenutku izpostavljena”, kot so ugotavljali v P SRS, pa so vladajo~e strukture vznemirili protikomunisti~ni toni na zborovanju in ocene nekaterih govornikov, da slovensko vodstvo ni legitimno in da ne obvladuje razmer.34 Teze, da slovensko vodstvo ne obvladuje razmer in da ga je treba zru{iti, je uporabljal tudi Milo{evi}ev propagandni stroj t.i. protibirokratske revolucije. Glavni organizator protibirokratske revolucije Miroslav [olevi} je ‘e po zborovanju v Cankarjevem domu obljubil, da bo 25. marca 1989 v Ljubljani organiziral protestni miting. Organizacijo mitinga v Ljubljani so sicer na~rtovali celo ‘e pred tem, v mitinga{kem valu poleti in jeseni 1988, vendar bi organizacija terjala ve~ priprav, organizatorjem pa je bil takrat prvi cilj da disciplinirajo “srbska” ozemlja. Ponovno so poskusili 1. decembra 1989, vendar so se slovenske oblasti temu odlo~no uprle (tudi za ceno morebitnega spopada in prelivanja krvi).35 Kljub temu, da je bila Majni{ka deklaracija ‘e v javnosti in da jo je Jo‘e Smole ozna~il za nesprejemljivo, ker v drugi to~ki “s svojo pravno in predvsem politi~no spornostjo negi­ra Jugoslavijo kot dr‘avno skupnost in je neposredna opora ‘e mo~no raz{irjenim dokazo­vanjem slovenskega separatizma”, je delovna skupina Koordinacijskega odbora (nekaj ~asa {e vklju~no z Ruplom) z delom nadaljevala, deklaracija pa je v {esti verziji 29. maja naza­ 34 Nekaj elementov za analizo javne seje predsedstva ZSMS, delovno gradivo slu‘b P SRS, APRS. 35 Dejavnosti slovenske politike in organov za notranje zadeve v zvezi z mitingom resnice je popisal Anton Bukovnik v tipkopisu knjige z naslovom Sever (Zdru‘enje Sever, november 1999). Tipkopis obsega tudi dokumente ter intervjuje z nekaterimi najpomembnej{imi udele‘enci (vklju~no s tedanjim sekretarjem za notranje zadeve Toma‘em Ertlom). Knjiga v ~asu, ko to pi{em, {e ni iz{la. dnje dobila naslov Temeljna listina Slovenije 1989 in je bila sprejeta 22. junija.36 Na zahte­ve socialisti~nih sindikatov je {e omenjala samoupravni socializem, zveza komunistov si je prizadevala, da bi v besedilo pri{el pojem “vladavina dela” in zagovarjala stali{~e, da se suverenosti ne da graditi samo na slovenskem narodu, ampak na vseh dr`avljanih Slove­nije.37 Zaradi {tevilnih usklajevanj in kompromisov je bila Temeljna listina manj radikalna od Majni{ke deklaracije, re{itev je iskala v okviru jugoslovanske federacije, zaradi ~esar je bila v tedanjem pregretem politi~nem ozra~ju bistveno manj odmevna kot majni{ka dekla­racija. Temeljne listine ni podpisala ZSMS, prav tako ne Komisija za pravi~nost in mir pri Slovenski pokrajinski {kofovski konferenci, od drugih dru‘benopoliti~nih organizacij pa je podpis odrekla tudi Zveza borcev, medtem ko so jo ZKS, SZDL in sindikati podpisali, prav tako pa nekatere alternativne skupine (npr. Debatni klub 88) in vrsta drugih organizacij in dru{tev (npr. Dru{tvo 2000 iz katerega je iz{lo kr{~ansko – socialno gibanje). Tekmovanje med privr‘enci ene in druge listine se je izrazilo skozi podpisovanje. Tu je bila sicer oblastna stran mo~nej{a: SZDL naj bi z dobro organizirano akcijo za Temeljno listino uspelo zbrati kar 420 000 podpisov (Majni{ko deklaracija naj bi podpisalo nekaj ~ez 100 000 ljudi), vendar se je akcija SZDL ~ez poletje postopoma razvodenela. Opozicija je v naslednjih mesecih Temeljni listini o~itala, da vnaprej pristaja na federalni okvir in zaradi tega, kot je zapisal Tine Hribar “‘e zdaj (decembra 1989, op.p.) postaja mo~na ovira slovenskega politi~nega osamosvajanja.”38 Zgodovinske preizku{nje Temeljna listina v primerjavi z bolj radikalno Majni{ko dekla­racijo ni zdr‘ala. Kljub kriti~nim ocenam pa je upravi~ila svojo funkcijo. Vzpostavila je preglednost politi~nih opcij znotraj oblastnih struktur (t.i. dru‘benopoliti~nih organizacij) in v odnosu do opozicije. Na tej osnovi so se pogledi opozicije in oblasti v nekaterih pomembnih to~kah za~eli pribli‘evati. Amandmaji na slovensko ustavo Podobna razhajanja med opozicijo in oblastjo, kot so bila pri razpravi o deklaraciji, so se kazala tudi pri ustavnih vpra{anjih. Pravniki na oblastni strani so ugotavljali, da sociolo{ko­pisateljski predlog ustave zahteva ukinitev dru‘bene lastnine in dru‘benega samoupra­vljanja, zamenjavo na~ela enotnosti oblasti z na~elom delitve oblasti, delegatstva s predstavni{tvom, delegatskega skup{~inskega sistema s predsedni{ko-parlamentarnim, v federativnih odnosih pa uvedbo konfederacije kot pogodbene skupnosti in vzpostavitev Republike Slovenije kot subjekta mednarodnega prava. Vendar je vztrajno prizadevanje opozicije po uveljavitvi svojih predlogov ‘e obrodila sadove, v predlogu so zaznavali tudi sprejemljive formulacije in odlike: kratkost in jasnost izra‘anja v nasprotju z ekstenzivno veljavno ustavo, vgrajevanje sodobnih pridobitev me{~anske demokracije, ki jih je mogo~e upo{tevati kot splo{no civilizacijsko pridobitev.39 36 Zapis s 7. sestanka koordinacijskega odbora organizatorjev zbora v Cankarjevem domu z dne 16. maja 1989, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), AS 537, tehni~na enota 1, 012. 37 Razne pripombe in dopisi v zvezi s Temeljno listino, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL) AS 573, tehni~na enota 1,012. 38 Tine Hribar, Odlo~itev za samostojnost, Mladina, Ljubljana 29. 12. 1989 (objavljeno tudi v Slovenci kot nacija, Enotnost, Ljubljana 1994). 39 Ciril Ribi~i~, Poskus prve ocene gradiva za slovensko ustavo Dru{tva slovenskih pisateljev (^asopis za kritiko znanosti, april 1988) ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) Podu~ena z izku{njo zveznih amandmajev leta 1988 in pod vplivom spremembe srbske ustave, ki so jo mimo zvezne ustave spremenili v Srbiji 4. februarja 1989, ko so odvzeli pokrajinske pristojnosti Kosovu in Vojvodini (s tem je bilo ustavnega reda v Jugoslaviji tudi formalno konec), je slovenska oblast pripravila amandmaje na slovensko ustavo. Ti so v javno razpravo pri{li med aprilom in junijem 1989 (skup{~inska ustavna komisija je ve~ino amandmajev sprejela v prvi polovici septembra). Na delo skup{~inske ustavne komisije je posredno ali neposredno precej vplival Zbor za ustavo, ki je komisiji redno po{iljal svoja stali{~a, spodbujal pa tudi pritisk javnosti. Ustavni amandmaji so v vseh organih zveznega vodstva in tudi v vodstvu ZKJ naleteli na izredno ostro nasprotovanje, njihov sprejem so hoteli na vsak na~in prepre~iti, znova so se pojavile gro‘nje z uvedbo izrednega stanja. Zvezni ~asopis Borba je delovno gradivo amandmajev v posebni prilogi objavil 7. avgusta in nanje se je nato v Jugoslaviji vsul plaz kritik, P CK ZKJ je na seji 4. septembra sprejelo sklep, da na eni od prihodnjih sej razpravlja o amandmajih na slovensko ustavo, njegova strokovna slu‘ba pa je pripravila analizo, v kateri je dokazovala, da so amandmaji v na­sprotju z ustavo SFRJ in da pomenijo uvajanje asimetri~ne federacije oz. konfederacije. Re{itev problema so videli v politi~nem pritisku, ker jugoslovanski ustavni sistem nima “dovolj u~inkovitega ustavno-pravnega mehanizma za odpravljanje nasprotij med republi{ko in zvezno ustavo…je re{evanje takih problemov o~itno prepu{~eno politi~nim mehanizmom in politi~nim sredstvom, kar je re{itev, ki pripada partijski dr‘avi.. vendar je v tem trenutku nujno treba ravnati po veljavnih normah na{ega sistema…”40 Kritizirani ali popolnoma zavra~ani so bili zlasti tisti amandmaji, ki govorijo o pravici do samoopredelitve, odcepitve in zdru‘itve in amandmaji o ekonomski suverenosti in pristojnosti federacije na ozemlju Slovenije. Slovenski vsebinski argumenti in sklicevanje na to, da je Srbija ‘e februarja spremenila jugoslovanski ustavni red in takrat zahtevala, da se druge republike ne vme{avajo v njene “notranje” zadeve, niso zalegle.41 Proti amandmajem so se izrekli vsi federalni organi. Predsednik P SFRJ dr. Janez Drnov{ek, ki je enako kot drugi slovenski politiki ocenjeval, da predsedstvo ni pristojno za strokovno razsojanje o ustavi (dosegel pa je le to, da naj bi P SFRJ na enak na~in kot slovenske preu~ilo tudi spremembe ustave drugih repu­blik) je z zavla~evanjem dosegel, da je P SFRJ o njih razpravljalo {ele 15. septembra. Stroko­vna slu‘ba predsedstva je pripravila gradivo s podobno vsebino kot zvezne partijske stroko­vne slu‘be. Sestanki pred sejo P SFRJ in po njej s slovenskim vodstvom (14. in 21. septem-bra)42 niso prinesli u~inka. 25. septembra je sprejem amandmajev obsodil Svet za varstvo ustavne ureditve (ki je bil v bistvu delovni organ predsedstva). Istega dne se je {e enkrat sestalo P SFRJ (brez Drnov{ka, ki je bil v ZDA) in sprejelo pismo z opozorili na negativne posledice sprejetja amandmajev za varnost, enotnost in obrambo dr‘ave in s predlogom, naj skup{~ina sprejem amandmajev odlo‘i.43 P SFRJ je od zveznega ustavnega sodi{~a tudi zahtevalo, naj zavzame vnaprej{nje stali{~e, kar je bilo v nasprotju z zvezno ustavo (ustavno sodi{~e je lahko opozarjalo na neskladnost republi{kih ustav z zvezno po sprejetju, ni pa imelo mo~i, da jih razveljavi).44 40 Osvrt na idejno-politi~ke aspekte predloga amandmana na ustav SR Slovenije ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), 95. seja P CK ZKS. 41 Uvod Cirila Ribi~i~a na 95. seji P CK ZKS, 18. 9. 1989 ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. 42 Zabele‘ka o razgovoru v Predsedstvu SFR Jugoslavije, 14. 9. 1989, zabele‘il Andrej Marinc, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), fond predsednikova dejavnost ({katla 20). 43 Pismo predsedstva SFRJ Skup{~ini SR Slovenije in Predsedstvu SR Slovenije, 25. 9. 1989, APRS. 44 O dejavnosti P SFRJ v zvezi z ustavnimi amandmaji glej tudi: Borisav Jovi}, Zadnji dnevi SFRJ, odlomki iz dnevnika, Slovenska knjiga , Ljubljana 1996, str. 47–58 in dr. Janez Drnov{ek, Moja resnica, Mladinska knjiga, Ljubljana 1996, str. 97–108. Vse slovenske dru‘benopoliti~ne organizacije in vsi vidnej{i politiki so amandmaje javno podprli, enotno pripravljenost, da jih branijo pa je predsednik SZDL Jo‘e Smole izrazil z besedami “niti za milimeter ne bomo odstopili.”45 Najhuj{i pritisk je bil na ZKS. Predsedstvo CK ZKJ je najprej po burni dvodnevni seji kljub nasprotovanju slovenskih predstavnikov sprejelo oceno, da so predlagani amandmaji k slovenski ustavi v nasprotju z dolo~bami ustave SFRJ (zlasti se jim je zdel sporen ~len, da brez soglasja republi{ke skup{~ine v SR Sloveniji ni mogo~e uvesti izrednih ukrepov).46 Za 25. septembra je ponovno sklicalo sejo, ki pa se je Ku~an ni udele‘il, ker je o ustavnih amandmajih isti dan razpravljalo slovensko P CK ZKS. Na seji P CK ZKJ so kljub nasprotovanju Borisa Mu‘evi}a in [tefana Koro{ca sprejeli sklep, da se mora CK ZKS zavezati, da bo dosegel odlo‘itev razprave o amandmajih v slovenski skup{~ini, predsednik ~rnogorske zveze komunistov pa je celo odkrito zapisal, da sta ustvarjena dva pravna sistema in da v takem primeru pa~ odlo~a sila.47 Sprejet je bil sklep, da bo naslednji dan, 26. septembra o amandmajih na slovensko ustavo razpravljal CK ZKJ. Glavni sklep razprave naj bi bil, kot so hitro ugotovili v vodstvu ZKS, “da se sprejme stali{~e, ki bi slovenski centralni komite zavezovalo, da dose`e odlo`itev sprejemanja amandmajev k slovenski ustavi.48 Za isti dan je bila prav tako sklicana seja zveznega zbora skup{~ine SFRJ (ki je sprejem – ob obstrukciji slovenskih delegatov – prav tako obsodil, vendar je bila seja dva dni kasneje, 28 septembra). Napovedani so bili prihodi vlakov s protestniki iz Vojvodine in drugih krajev. “Klju~ni dan histerije je jutri (26. 9. op. B.R.), ko je v Beogradu pripravljen scenarij od jutra do ve~era”, je ugotovil predsednik P SRS Janez Stanovnik.49 Slovensko partijsko vodstvo se je zavarovalo tako, da je na isti dan dopoldne (26. septembra) sklicalo izredno sejo CK ZKS, na njej dobilo potrditev za svoja stali{~a in z argumentom, da sklepov CK ZKS ne morejo spremeniti, tudi ~e bi ‘eleli, vzdr‘alo popoldansko in celono~no, po televiziji neposredno prena{ano sejo CK ZKJ. Slovenska stali{~a so podprli le hrva{ki ~lani CK ZKJ. 27. septembra 1989 so bili amandmaji v slovenski skup{~ini sprejeti, na sve~ano razgla­sitev pa je neposredno iz ZDA, kjer je bil na obisku, pri{el tudi predsednik P SFRJ Janez Drnov{ek, ki je s tem prepre~il nadaljnje Jovi}eve manipulacije. Sprejeti amandmaji so ustavno omogo~ali prehod iz socialisti~nega v tr‘no gospodar­stvo in iz enopartijskega sistema v ve~strankarsko demokracijo (~rtano je bilo tudi dolo~ilo o vodilni vlogi zveze komunistov), hkrati pa si je Slovenija v odnosu do federacije vzela tudi ve~ pristojnosti (zlasti na gospodarskem podro~ju), kot jih je dolo~ala zvezna ustava. Nekateri amandmaji so bili tudi posledica izku{enj z armadnimi pritiski in s procesom proti ~etverici (npr. dolo~ilo, da akti, ki so v nasprotju z dolo~bami o ustavni pravici jezikov narodov in narodnosti na podro~ju SR Slovenije niso veljavni ali da izredno stanje lahko razglasi samo skup{~ina SRS). Sprejemanje amandmajev se je nato nadaljevalo marca 1990, ko je bil iz imena ~rtano dolo~ilo “socialisti~na.” Septembrski amandmaji so tudi za~enjali spreminjati stare dr‘avne simbole in vzpostavljati nove, saj je bila za slovensko himno progla{ena Pre{ernova Zdravljica (druga dva simbola, zastava in grb sta bila z velikimi 45 Dnevnik, 16. septembra 1989. 46 Zabele‘ka razgovora ~lanov P in izvr{nih sekretarjev dne 21 .6. 1989, ARS, fond dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS). 47 Magnetogram 96. seje P CK ZKS, 25. 9. 1989, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. 48 Zapisnik 96. seje P CK ZKS, 25. 9 1989, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. 49 Magnetogram 96. seje P CK ZKS, 25. 9. 1989, ARS, dislocirana enota I (Arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) te‘avami sprejeta {ele tik pred razglasitvijo osamosvojitve). Kljub dobljeni bitki za amand­maje k slovenski ustavi, pa se je slovensko vodstvo – tudi na osnovi informacij Slu‘be dr‘avne varnosti – zelo dobro zavedalo, da se igra dokon~no za~enja plesti okrog vpra{anja politi~ne (in tudi sicer{nje) eksistence in da bo v njej eno najodlo~ilnej{ih vlog sku{ala odigrati JLA: “Upo{tevajo~ ustavnopravno dejstvo, da je JLA opredeljena kot struktura, ki je tesno povezana z zvezo komunistov, ni mo~ pri~akovati, da bo sama sebi dopustila tako imenovani sestop partije z oblasti, in {e manj, da bi pristala na tak politi~ni pluralizem, ki se utemeljuje na politi~nih strankah. Mo~nej{e izra‘anje takih te‘enj je lahko povod za {e huj{e pritiske na Slovenijo in njeno politi~no vodstvo, ki verjetno ne bodo samo verbalnega zna~aja.”50 Armadno vodstvo zaradi sprejetja amandmajev k slovenski ustavi kljub dogo­vorom s srbskimi predstavniki v zveznem vodstvu (zlasti dr. Borisavom Jovi}em v predsed­stvu) ni upalo uvesti izrednih razmer in obra~unati s procesom demokratizacije v Slovenije. Zvezni sekretar za obrambo Veljko Kadijevi} se je izgovarjal, da za to ni bilo pravne podla­ge, v resnici pa je verjetno {lo za notranjo razpetost med srbstvom in jugoslovanstvom pri vodilnih generalih. Seveda pa misel na ureditev razmer s silo ni bila opu{~ena. Sprejem amandmajev je bil le eden od mo‘nih povodov, ki sta jih armadni in srbski vrh preigravala v dveh letih, od procesa proti ~etverici poleti 1988 do razglasitve neodvisnosti junija 1991. Neuspela okrogla miza Dialog med opozicijo in oblastjo se je potem, ko sta lo~eno predstavili svoje poglede skozi Majni{ko deklaracijo in Temeljno listino, obnovil septembra 1989. Koordinacijski odbor zbora v Cankarjevem domu se je preimenoval v Okroglo mizo politi~nih subjektov na Slovenskem (obi~ajno imenovano Smoletova okrogla miza). Sklep o tem je bil sprejet na 9. (zadnjem) sestanku Koordinacijskega odbora 11. septembra 1989.51 Okrogla miza pa je bila ustanovljena na sestanku 22. in 23. septembra (takrat je bil sprejet tudi za~asni poslovnik), dan pred tem pa je njeno ustanovitev potrdilo predsedstvo RK SZDL.52 Namen okrogle mize je bil, naj bi se dogovorili za izvedbo ve~strankarskih volitev, morda pa tudi – po poljskem vzoru – ‘e vnaprej razdelili dolo~eno {tevilo mest v parlamentu med opozicijo in oblastjo. Nekatere skupine, ki so prej delovale v koordinaciji na Okrogli mizi niso sodelova­le, ker so menile, da njihova dejavnost ni zdru‘ljiva s politi~nim delovanjem (PEN klub, Komisija za pravi~nost in mir, Svet za varstvo ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in pri RK SZDL, Sekcija za kulturo miru pri [KUC). Druga seja Okrogle mize je bila 5. oktobra, sestanek pa je potekal v treh nadaljevanjih. Na zadnjem, 24. oktobra, je Okrogla miza razpa­dla, ~eprav je SZDL sestanke z nekaterimi organizacijami v o‘ji sestavi nadaljevala {e v novembru, vendar brez ve~jih politi~nih u~inkov. Okrogla miza je razpravljala predvsem o amandmajih k slovenski ustavi, ki naj bi jih oblikovali skupaj, o volilni zakonodaji in zakonu o politi~nem zdru‘evanju. @e na za~etku je bilo veliko natezanj o poslovniku, vpra{anju, kdo na okrogli mizi sploh lahko sodeluje ipd., kasneje pa predvsem okrog voli­lne zakonodaje. Opozicija – njena stali{~a je najve~krat predstavil dr. Jo‘e Pu~nik – je bila 50 Ocena dru‘benopoliti~nih, varnostnih in ekonomsko-socialnih razmer, ki so nastale po sprejetju amandmajev k ustavi Socialisti~ne republike Slovenije, 71. seja P SRS, 6. oktober 1989, APRS. 51 Zapis 9.sestanka Koordinacije organizatorjev zbora v Cankarjevem domu, 11. septembra 1989, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), AS 537, tehni~na enota 1, 012. 52 Magnetogramski zapis 31. seje predsedstva republi{ke konference SZDL Slovenije, ki je bila 21. septembra 1989, ARS, dislocirana enota II (fond SZDL), seje P RK SZDL. prepri~ana, da jo ho~ejo oblasti s pomo~jo okrogle mize izigravati, zato je del opozicije svoje poglede na volitve strnil v izjavi “Kak{ne volitve ho~emo”, 53 dvom v dobronamer­nost oblasti pa so izrazil v besedilu “Zakaj na taki okrogli mizi ne `elimo ve~ sodelovati”. Nastanek Demosa, oblikovanje predvolilnega politi~nega prostora [tirinajst dni po razpadu Okrogle mize, ki so jo zapustile SDZ, SDZS, Kr{~ansko-social­na zveza in Kme~ka zveza, so se kme~ka, socialdemokratska, in demokratska zveza, kasneje pa tudi novoustanovljeni kr{~anski demokrati za~eli pogajati o ustanovitvi skupne predvo­lilne koalicije. Ta je bila po dolgotrajnih pogajanjih ustanovljena 27. novembra 1989, naprej po sistemu “tri plus ena” (slovenski demokrati, socialdemokratska zveza in kr{~anski demokrati), medtem ko je Kme~ka zveza podpirala skupni program, na volitvah pa je name-ravala nastopiti s samostojno listo. Demos (demokrati~na opozicija), kot se je koalicija poimenovala, je prvi~ javno nastopil 10. decembra 1989. 8 januarja 1990 so se mu pridru`ili {e Zeleni Slovenije, pa tudi Kme~ka zveza (ki je sicer nihala med Demosom in ZSMS) se je vklju~ila kot polnopravna ~lanica. [e pred volitvami sta v Demos vstopili tudi dve manj{i stranki: Liberalna stranka (zastopala je predvsem obrtnike) in Sivi panterji (upokojenska stranka). Koalicijo je vodilo predsedstvo, ki sta ga sestavljala po dva ~lana vsake stranke, predsednik pa je postal dr. Jo`e Pu~nik. Osnovni to~ki Demosovega volilnega programa sta bili suverena Slovenija in parlamentarna demokracija, precej{en del volilne strategije pa je temeljil na protikomunizmu. 27. decembra 1989 sta zakon o zdru‘evanju in volilni zakon uzakonila pravico do politi~nega zdru‘evanja (nastanek zvez – predhodnic politi~nih strank po stari zakonodaji je bil mogo~ zato, ker je zakonodajna komisija skup{~ine dala tolma~enje, da je nastanek zvez dopusten). Novi volilni zakon je bil rezultat politi~nih kompromisov, dose‘enih v skup{~ini potem, ko je okrogla miza propadla. Bil je prilagojen obstoje~i skup{~inski struk­turi in je zato predstavljal je kombinacijo ve~inskega (zbor zdru‘enega dela, zbor ob~in) in proporcionalnega sistema (dru‘benopoliti~ni zbor).54 V za~etku leta 1990 se je slovenski predvolilni prostor dokon~no oblikoval. Nekdanje zveze so se preoblikovale v klasi~ne politi~ne stranke, prav tako pa nekdanje dru‘benopoliti~ne organizacije. Zveza socialisti~ne mladine se je preimenovala v Liberal-no demokratsko stranko 10. novembra 1989. Zveza komunistov je staremu imenu dodala novo – Stranka demokrati~ne prenove februarja 1990. Socialisti~na zveza se je v Socialisti~no stranko preimenovala marca 1990. Zveza borcev je ostala nestrankarska organizacija, po­tihem pa je podpirala predvsem komuniste. Nekdanji socialisti~ni sindikati, ki so prav tako imeli status dru‘benopoliti~ne organizacije so se pod pritiskom konkuren~nih sindikalnih organizacij za~eli ukvarjati predvsem s sindikalnimi vpra{anji. 53 Kak{ne volitve ho~emo, proglas, ki so ga izdali: Dru{tvo slovenskih pisateljev, Klub 89, Odbor za varstvo ~lovekovih pravic, Sekcija za kulturo miru, Slovenska demokrati~na zveza, Slovenska kme~ka zveza in Zveza slovenske kme~ke mladine, Slovensko kr{~ansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Zeleni Slovenije in Zveza socialisti~ne mladine Slovenije. Proglas je brez datuma, v javnost je pri{el v prvi polovici septembra 1989. 54 Uradni list SRS {t. 42, 29. december 1989. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) Zveza komunistov Slovenije – ustvariti “novo v starem” “V slovesno okra{eni veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se je v ~etrtek, 17. aprila 1986, ob intoniranju Internacionale, zapel jo je Partizanski pevski zbor, za~el 10. kongres Zveze komunistov Slovenije.” S temi besedami se za~enja ve~ kot 1100 strani debela knjiga o kongresu, ki je iz komunisti~ne Pandorine skrinjice spustil duh reforme.55 Ne prvi~ v povojni zgodovini – a za razliko od prej{njih poskusov – poslednji~. Verjetno so se le redki delegati zavedali, da je to zadnji klasi~ni kongres komunisti~ne stranke, na katerem so {e poudarjali njeno vodilno vlogo v dru‘bi ter prisegali na revolucionarne tradicije. Refor­mne besede so bile {e mo~no prikrite s staro retoriko. [ele na konferenci dve leti kasneje, leta 1988, se je Zveza komunistov Slovenije s tezo o brezstrankarskem pluralizmu, ki ji je sledilo “sestopanje z oblasti”, za~ela srame‘ljivo odrekati partijskemu monopolu. Pred~asni, 11. kongres decembra 1989 je stranko usmeril v socialdemokratske vode in dal mandat dele­gatom, da na 14. kongresu ZKJ tudi za ceno dokon~nega razhoda branijo slovenske reform-ne dose‘ke, konferenca februarja 1991 pa je tedaj ‘e pod vodstvom dr. Cirila Ribi~i~a tudi formalno podprla osamosvojitev stranke. Milana Ku~ana je k odlo~itvi, da na kongresu prevzame vodenje stranke, po poprej{njem dogovoru vodilne politi~ne strukture nagovoril Andrej Marinc. Marinc je pripadal genera-ciji politikov, ki je po navodilih Kardelja in starej{e generacije operativno izvedla obra~un z s partijskim “liberalizmom” v sedemdesetih letih in se nato politi~no utrdila. Marinc je za Kav~i~em prevzel vodenje slovenskega izvr{nega sveta, kasneje pa za Popitom v letih 1982– 1986 predsednikovanje Zvezi komunistov Slovenije (po predvidenih kadrovskih kombina­cijah vodstva naj bi za Popitom prevzel tudi funkcijo predsednika P SRS, vendar je to s kritikami na njegov ra~un prepre~il tisk, zlasti Mladina). V Marin~evem ~asu je bila ZKS navzven zelo aktivna, organizirala je na desetine raznih sestankov, posvetov in konferenc o posameznih segmentih dru`benega `ivljenja (znanost, {olstvo, ekonomija itd.), izvr{ni sekre­tarji in ~lani predsedstva pa so bili prakti~no vsakodnevno na terenu. V resnici so se stvari vrtele v za~aranem krogu. Njegova ekipa preboja `e zaradi zgodovinske obremenjenosti ne bi mogla narediti, tudi ~e bi ga `elela. Vendar je Marinc ~util, da je proces reform neizogiben in da je treba poiskati ljudi, ki bodo po eni strani sprejemljivi za staro vodstvo, po drugi pa bodo znali vzpostaviti stik s prihajajo~o novo, druga~e razmi{ljajo~o partijsko inteligenco (zbrano zlasti v raznih sekcijah Marksisti~nega centra) in uporni{ko politi~no generacijo najmlaj{ega rodu, ki se je oblikovala v vodstvu ZSMS (o mo`nosti, da bi vodilna mesta prevzeli ljudje izven tedanjih obstoje~ih politi~nih struktur, tedaj {e ni nih~e razmi{ljal). V Marin~evem obdobju so bila `e opazna nekatera pomembna znamenja odjuge, zlasti kar zadeva omejevanje vloge represije v dru`bi, odnos do preteklosti (npr. opredelitev odnosa do dachauskih procesov in za~etek njihovega znanstvenega raziskovanja), pa tudi mehkej{i odnos do medijev, kjer je bila dopu{~ena ve~ja svoboda kritike (tako se je npr. izvr{ni sekretar P CK ZKS za informiranje z mladinskim vodstvom skoraj vsak teden sproti “po­gajal”, kaj sme in kaj ne sme biti objavljeno v Mladini, izhajala je Nova revija ipd.). Ve~ je bilo tudi znotrajpartijske demokracije. Ku~an je bil sprejemljiv za obe strani: ni bil politi~na neznanka, imel je podporo pri nekaterih vplivnih politikih starej{e generacije, ki so se zavedali, da se niso ve~ zmo‘ni soo~iti s spremenjenimi razmerami v Jugoslaviji in izzivi nastajajo~e civilne dru‘be v Slo­veniji, bil pa je tudi dovolj mlad in dovolj liberalno usmerjen, da so ga sprejemale genera­ 55 10. kongres ZKS, Komunist, Ljubljana 1987. cije, ki so v politiko {ele vstopale. Bil je pripravljen ustvarjati “novo v starem” kot se je neko~ sam izrazil. Izhajal je iz prepri~anja, da je treba predvsem reformirati zvezo komuni­stov (in skozi njo dru‘bo), pri tem pa upo{tevati tudi ideje, ki nastajajo izven partije. Vpliv ZK je sredi osemdesetih let za~el naglo pe{ati, organizacija se je {tevil~no za~ela usipati. Za to je bilo ve~ vzrokov. Z demokratizacijo dru‘be je ~lanstvo postajalo vse manj pomembno, vodilne polo‘aje v dru‘bi je bilo (razen v politiki in {e na nekaterih podro~jih) mo~ dose~i tudi brez partijske knji‘ice. Izstop tudi ni imel nikakr{nih posledic, kar je zlasti vplivalo na velik del pasivnega in za politiko nezainteresiranega ~lanstva. Nemo~ pri iskanju odgovorov na gospodarsko in politi~no krizo je spodjedala ugled do tedaj vodilne politi~ne organizacije. Politi~na mo~ po koncu Popitovega mandata ni bila ve~ skoncentrirana v vod­stvu ZK (~eprav je njen predsednik ostajal najve~ja avtoriteta), pa~ pa se je vedno bolj po­razdeljevala med partijsko in republi{ko predsedstvo, SZDL in skup{~ino (Ku~an v za~etku svojega mandata nekaj ~asa niti ni hotel sklicevati t.i. republi{kega aktiva oz. koordinacije vodilnih politikov v Sloveniji, to prakso je obnovil predvsem zaradi potrebe po enotnem nastopanju vodstva v odnosu do federacije in do nastajajo~e opozicije doma). Na osip ~lan­stva je vplivala tudi reforma, ki je povzro~ila ve~ izstopov kot vstopov (ti so bili zanemarljivi), pa tudi mo‘nosti politi~nega anga‘iranja izven zveze komunistov, v raznih organizacijah civilne dru‘be in nato nastajajo~ih zvezah. Enega najhuj{ih udarcev je reformno vodstvo do‘ivelo jeseni 1988, ko je zvezo komunistov zaradi procesa proti ~etverici zapustilo ve~ kot sedemdeset vidnih levih intelektualcev, ki so bili zlasti dejavni v sekcijah Marksisti~nega centra hkrati pa so nekateri od njih pisali za Mladino in druge ~asopise in sodelovali v civil-nem gibanju in na ta na~in veliko prispevali k {irjenju pluralizma in zbli‘evanju opozicije in oblasti. Hkrati so se v tem letu pojavljale zahteve po novih oblikah organiziranja, v katere bi bili vklju~eni tudi nekomunisti. Iz skupine komunistov, ki se je organizirala maja 1988 in od zvezne partijske konference zahtevala odgovore v zvezi z nevarnostjo voja{kega udara je v za~etku junija nastal aktiv Komunistov za demokracijo. Aktiv, ki ga je vodil Jo‘e Vogrinc, je ohranjal stike s slovensko ZKS, ni pa ve~ hotel biti ~lan jugoslovanske zveze komunistov in spo{tovati na~ela demokrati~nega centralizma.56 Aktiv je tudi vstopil v Odbor za varstvo ~lovekovih pravic in v njegovem imenu 8. junija govoril s Ku~anom. Odhod “partijske inte­lektualne elite” je bil dokon~en, vodstvo pa je ugotavljalo, da s potencialom, kakr{nega ima, ve~ kot v programskem smislu artikulirati prenovo ZK in dru`be (kar je `e storila) ne zmore storiti. Hkrati pa je Ku~an upal, da bodo “ob reki dru`bene prenove” tisti, ki so od{li na drugi breg vsaj hodili v isti smeri kot ZK in bo z njimi mogo~e vzpostaviti mostove.57 Na drugi strani je bilo vodstvo pod pritiskom starej{ih komunistov, ki so pristajali kve~jemu na nestrankarski pluralizem (pa {e to ne vsi), v dopu{~anju ustanavljanja t.i. zvez (predhodnic strank) pa videli opu{~anje revolucionarnih na~el, ~eprav, kot je to izrazil France Popit, v ZK niso hoteli igrati vloge “zdravih sil.” Za starej{o generacijo sta bila nepojmljivi idejna zmeda in polo`aj, v katerem se je konec osemdesetih let zna{la zveza komunistov in ki jo je Vlado Miheljak ironi~no opisal z besedami: ^isto na koncu, preden smo sneli slike gospoda, ki je `ivel najprej na veliki, kasneje pa (ne prav dolgo) na eni nogi, smo bili vsi vse. Vsi oblastniki in vsi opore~niki. Marksisti~ni center ZKS je, denimo, vsaj na {tirinajst dni, ~e `e ne vsak teden, organiziral kak{no okroglo mizo ali problemsko konferen-co, na katero smo bili vsi vabljeni, da smo udrihali ~ez partijo in ~ez enoumje. Partijci so vse 56 Komunisti in nekomunisti za demokracijo (proglas), 8. junij 1988 in Razgovor v predsedstvu CK ZKS 13. junija 1988, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS). 57 Razgovor ~lanov predsedstva in izvr{nih sekretarjev P CK ZKS 7. novembra ob 13 uri, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS). B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) skupaj ne samo stoi~no prena{ali, ampak so v kritiki in samokritiki celo prednja~ili. In povrhu so nas {e nagradili s pol dnevnice, kavo s smetano in gostim sokom.” 58 Skupina starej{ih komunistov se je februarja 1989 sestala s Ku~anom. Del jih je Ku~ana branil, del pa mu je o~ital, da je samo v enem letu ZKS zapustilo 9000 ~lanov (vseh je bilo tedaj {e 106 000, op. B. R., na novo sprejetih pa le 316), v zadnjih letih pa kar 1400 borcev, da bo prihodnost Slovenije – ob politiki, kakr{no ima ZKS in ~e se bo Jugoslavija “razcepila” – “klerikalno nacionalisti~na”. Revolucionarna generacija je nasprotovala uvedbi ve~strankarskega sistema, v tem je videla izni~enje vsega, za kar so se borili. Ignac Volj~ je to izrazil z besedami: ”^etudi bo moja srajca malo umazana, obrnil je nikoli ne bom.”59 V sestopanju z oblasti v razmerah nastajajo~ega ve~strankarskega sistema niso videli smisla. Bilo je tudi nekaj emotivnih besed v smislu, da “bomo spet vzeli pu{ke v roke”… “~e si kdo domi{lja, da bo sedaj likvidiral partijo in nas hotel spraviti v podzemlje”, Popit pa je jasno povedal, da se oblast samo od “pridiganja” ne dr`i skupaj, pa~ pa mora imeti partija kontrolo nad sodi{~i, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. Ku~an se je branil z besedami, naj razmislijo, kaj se je v dvanajstih letih v glavah ljudi zgodilo, da jih beseda komunizem tako razdra`i, in da jim to ni zabila v glavo sedanja vodilna generacija.60 ^eprav starej{a generacija Ku~ana ni hotela minirati – kar so tudi jasno povedali – so razlike postajale prevelike, da bi jih nekateri {e lahko prenesli. Popit je svoja stali{~a Ku~anu {e nekajkrat izrazil po telefonu, prena{ali so jih tudi drugi tovari{i iz njegove generacije, nato pa je napisal pismo z odstopno izjavo v katerem je “via facti” (kot je bil njegov najpriljubljenej{i izraz) dokazoval, da Ku~an in njegova ekipa prenovo izvajata v nasprotju z razpolo`enjem in usmeritvami ~lanstva in da se “posamezni, najodogovornej{i ~lani predsedstva CK ZKS…dogovarjajo, pod “za{~itno znamko” graditve akcijske enotnosti v pogojih politi~nega pluralizma, s posamezniki in sku­pinami iz vodstev novoosnovanih politi~nih skupin in organizacij.” 61 CK je obto‘il, da ne dopu{~a frakcij, ker ni sprejel predloga za prenovo, ki ga je pripravil dr. Vojan Rus (Rusov predlog je bil sicer objavljen v Komunistu, o njem pa je ob{irno razpravljal tudi CK, vendar ga ni sprejel), in da je vodstvo “demontiralo” gospodarski in politi~ni sistem. V takih razmerah je vodstvo prvo polovico leta 1989 javno {e vztrajalo pri nestrankar­skem pluralizmu, ~eprav mu je bilo ‘e konec leta 1988, ko je pri{lo do iniciative za ustano­vitev socialdemokratske zveze jasno, da so, kot je rekel dr. Lev Kreft “odprte vse variante politi~nega pluralizma, tudi ve~strankarskega.”62 Razprava o politi~nem pluralizmu, ki se je – v okviru razprave o prenovi ZK odvijala skozi politi~ne organizacije od 10. kongresa dalje – je poleti 1989 pokazala, da le del ~lanstva (verjetno manj{inski) {e sprejema idejo o nestrankarskem pluralizmu, ki jo je do tedaj zagovarjalo vodstvo,63 del zlasti starej{ega 58 Vlado Miheljak, Slovenci padajo v nebo, ZPS, Ljubljana 1995, str. 15. 59 Stenografske bele‘ke s sestanka predsednika predsedstva CK ZK Slovenije Milana Ku~ana in starej{ih ~lanov ZKS, odr‘anega 28. februarja 1989 ob 11. uri v prostorih CK ZK Slovenije, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS). 60 Vse prav tam. 61 France Popit Centralnemu komiteju zveze komunistov Slovenije, Portoro‘, 15. avgust 1989, 94. seja P CK ZKS 28.8. 1989, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS). 62 Magnetogram zaprtega dela razgovora dne 9. decembra 1988 po kon~ani 74. raz{irjeni seji P CK ZKS – iniciativa o ustanovitvi socialdemokratske zveze, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS) 63 Januarja 1989 je P CK ZKS {e zagovarjalo tezo, da je vizija ZKS razvoj nestrankarskega pluralizma, v katerem bo SZDL politi~ni parlament, “prostor za demokrati~no izra`anje, soo~anje in tekmovanje pobud in programov in kontrolo njihovih izvajalcev”, temelj dru`bene ureditve pa naj bi bila socializem in samoupra­vljanje. SZDL naj bi preoblikovali skupaj z nastajajo~imi zvezami. Iz klasi~nega parlamentarnega sistema pa naj bi prevzeli konkurenco projektov in programov ter uveljavljanje politi~ne odgovornosti njihovih nosilcev in realizatorjev (Stali{~a P CK ZKS o politi~nem pluralizmu, predlog, ki so ga napisali Peter Beke{, dr. Ciril Ribi~i~ in dr. Lojze Ude, 16. 1. 1989, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. ~lanstva je ne sprejema, ker re{itev vidi v stari (enostrankarski) ureditvi, del pa je ne sprejema zaradi nastale realnosti, saj so v zadnji fazi razprave (spomladi in poleti 1989) `e obstajale politi~ne zveze. Posledica takega stanja je bila, da so v najo`jem vodstvu ZKS ugotavljali, da se mora ZK organizirati kot moderna stranka in se pripraviti na strankarsko tekmo, hkrati pa so tiho opu{~anje ideje o nestrankarskem pluralizmu pred ~lanstvom opravi~evali s tem, da so se razmere spremenile, da se je slovenska dru`ba pluralizirala, da je za prehod v demokrati~no ureditev potrebna legitimna oblast, ki bo temeljila na “~asovno omejeni, legitimni, deljeni in demokrati~no kontrolirani strukturi oblastnih ustanov”... zaradi ~esar “bo treba politi~nim subjektom omogo~iti “,da se sami odlo~ijo, kak{en tip politi~ne orga­nizacije bodo (gibanje, zveza, stranka, ipd.).”64 Samozavest se je vodstvu ZKS dvignila v drugi polovici leta 1989, ko se je zaradi dosledne obrambe republi{ke samostojnosti (sprejetje ustavnih amandmajev, prepre~eni miting resnice) njegova priljubljenost prvi~ po dolgem ~asu mo~no dvignila. V pripravah na 11. kongres je najmlaj{a generacija, ki se je – v pomanjkanju vplivnej{ih imen – v politi~ne organe postopoma selila iz strokovnih slu‘b – (Borut Pahor, Milan Bala‘ic, Mirjana Kri‘man, Milo{ ^iri}, Mitja @agar in {e nekateri) pripravila moderen program, v katerem se je zavze­mala za asimetri~no federacijo, spo{tovanje dr‘avljanskih pravic, ve~strankarstvo z mo~no civilno dru‘bo in delitev zakonodajne, sodne in izvr{ne oblasti ter za “socializem po meri ~loveka.”65 Nastali pa so dvomi v zvezi z imenom (ali se preimenovati ali ne), saj je del vodstva (vklju~no s Ku~anom) menil, da je ZKS v zadnjih letih pokazala dovolj verodostoj­nosti, da se ji ni treba sramovati imena in ga spreminjati. Glavni problem pa je bilo vpra{anje, ali se zdru‘iti s SZDL oz. pred volitvami ustvariti skupni levi blok ali ne. Vodstvo SZDL je bilo proti zdru‘evanju, izhajajo~ iz prepri~anja, da je SZDL najmo~nej{a sredinska organi­zacija in bo z lahkoto dobila ve~ino na volitvah, saj bo predstavljala najbolj{o alternativo desni~arskim zvezam na eni in marginalizirani komunisti~ni ZKS (ki pa se seveda ne bi smela usmeriti preve~ socialisti~no oz. socialdemokratsko) na drugi strani. Za takim stali{~em so stali Viktor @akelj, ter {e nekateri szdljevski politiki srednje in mlaj{e generacije, podpiral pa jo je tudi Jo‘e Smole, ki je imel velike politi~ne ambicije:”^e se misli zveza komunistov pretvoriti v socialisti~no zvezo, potem je to konec socialisti~ne zveze in zveze komunistov. Spor je, kdo bo koga pridobil, mi smo mno‘i~na, sredinska frontovska organizacija. Iz te hi{e, iz CK-ja, so bile tendence, da se nam onemogo~i, da naredimo program socialisti~ne zveze. Jaz ne bom sodeloval pri pogrebu socialisti~ne zveze. Zame ni sprejemljivo, da bi se po volitvah zdru‘ili…”66 Ta kalkulacija se je potem izkazala za zgre{eno, saj je od “szdljevskega de`nika” po preoblikovanju v stranko ostalo zelo malo, ZKS pa je – nasprot-no – kot posami~na stranka na volitvah dobila najve~ glasov. Razcepljenost na levici je bila tako (poleg prvenstvene `elje ljudi po spremembah) eden od glavnih razlogov, da je Demos zmagal na volitvah. Za zadnji, 14. kongres zveze komunistov Jugoslavije (20–22. januarja 1990) je ZKS pripravila predlog demokrati~nih reform za celotno Jugoslavijo (zagotovitev ~lovekovih pravic, ve~strankarstvo, ukinitev verbalnega delikta in prekinitev politi~nih sodnih proce­sov, ureditev razmer na Kosovu ob upo{tevanju jugoslovanske ustave, neposredne volitve, 64 Informacija z razprave o dokumentu prenove ZK Slovenije in o stali{~ih predsedstva CK ZKS o politi~nem pluralizmu17. 7. 1989, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), 92. seja P CK ZKS, 20. 7. 1989, razprave o politi~nem pluralizmu in pluralizmu v ZK. 65 Za evropsko kakovost ‘ivljenja, programski dokument za 11. kongres ZKS (osnutek, 5. verzija, 12.10.1989), ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS). 66 Magnetogram 97. seje P CK ZKS, 16. 10. 1989, razprava Jo‘eta Smoleta, ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), seje P CK ZKS. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) reforma federacije in ZKJ kot zveza samostojnih subjektov).67 Ker so bili vsi predlogi zavr­njeni so slovenski delegati kongres zapustili. Nekaj ~asa so {e potekale razprave o mo‘no­stih povezovanja moderne jugoslovanske levice (dokler je obstajala iluzija, da bo mo~ sprejeti novo jugoslovansko ustavo in izvesti jugoslovanske volitve), potem pa se je stranka osredoto~ila na slovenske predvolilne razmere. Po volitvah se je ZKS-SDP zna{la v nenava­dnem polo‘aju. ^eprav je bila posami~no zmagovalna stranka, je finan~no prakti~no bankro­tirala (inflacija ji je ‘e sredi osemdesetih let po‘rla ogromno vsoto denarja, predvideno za novo stavbo), nasvetov svojih ekonomistov, naj ustanovi podjetja in si tako zagotovi stabi­lne finan~ne vire, vodstvo ni poslu{alo. Politi~na {ola je bila ‘e prej zaprta, ~asopis Komu­nist, ki je bil konec osemdesetih let sicer malo bran a ‘e povsem soliden ~asopis, v katerega so pisali celo opozicijski pisci, je prav tako propadel (nasledila ga je revija Evropa, ki pa tudi ni dolgo ‘ivela).Vsi zaposleni, vklju~no s funkcionarji, so morali na zavod za zaposlo­vanje (to je bila v Sloveniji na za~etku devetdesetih let druga kolektivna selitev, nekaj pred tem se je to zgodilo le delavcem Iskre). Naivni demosovci, ki {e niso ob~utili slasti oblasti, so grozili, da se poslanska mesta ne bodo profesionalizirala. V zraku je bil vonj po revan{izmu, ~eprav so Demosovi voditelji zagotavljali, da do njega ne bo pri{lo. Funkcionarji in zapo­sleni v strankinem aparatu so v takih razmerah mrzli~no iskali zaposlitve. Dr. Ciril Ribi~i~, ki je v zelo nehvale‘nih razmerah za Ku~anom prevzel vodenje stranke, je spoznal, da ga pravzaprav resni~no veseli profesionalno in ne zgolj honorarno u~iteljevanje na univerzi. Podobno je razmi{ljal tudi Peter Beke{. Dr. Lev Kreft je v enem najhuj{ih spomladanskih nalivov hitel registrirati nekdanji Marksisti~ni center v Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, katerega direktor naj bi postal. Sonja Lokar je na srednje {ole pisala vloge za mesto profeso-rice sociologije ali franco{~ine (si predstavljate ravnatelja, ki bi nekaj tednov po zmagi Demosa vzel v slu‘bo sekretarko P CK ZKS?). In tako dalje.Vsak se je pa~ sku{al znajti kakor je vedel in znal. Za funkcionarje so se stvari seveda kmalu uredile. Dobili so pla~e in privi­legije, ki jih je izglasovala nova politi~na nomenklatura in o kakr{nih prej niso mogli niti sanjati. Precej te‘je je bilo za druge zaposlene, ki so pla~ali ceno partijske tranzicije, tako pa~, kot so “mali” ljudje nasploh nekaj kasneje pla~ali ceno dru‘bene. Demos na oblasti Volilna kampanja za prve demokrati~ne volitve po vojni je – kljub neizku{enosti s tovrstno dejavnostjo – potekala brez ve~jih incidentov. Skup{~inski sistem je normativno temeljil {e na ustavi iz leta 1974, deloma je bil “popravljen”s sprejetjem ustavnih amand­majev. Zato so stranke predlagale kandidate v tri zbore: dru`benopoliti~ni zbor, zbor ob~in in zbor zdru`enega dela. Vsak od zborov je {tel po 80 poslancev (skupaj 240). Na volitvah je Demos skupaj dobil 126 glasov, od drugih strank pa kot posami~na stranka najve~ Stranka demokrati~ne prenove (biv{a ZKS). V parlament je skupaj pri{lo deset strank, poleg njih pa {e predstavniki obeh manj{in in nekaj neodvisnih kandidatov. Neposredno je bilo izvoljeno predsedstvo republike: za predsednika Milan Ku~an, za ~lane pa dr. Matja` Kmecl, Ivan Oman, dr. Du{an Plut in Ciril Zlobec. 17. maja je bila konstitutivna seja nove skup{~ine. Za predsednika je bil izvoljen dr. France Bu~ar. Bu~ar je bil v za~etku leta 1988 mo~no napadan s strani oblasti (ozna~evan tudi za veleizdajalca), ker se je v govoru na zasedanju evropske­ 67 Informacijo o odnosu 11. kongresa ZK Slovenije do preobrazbe ZK Jugoslavije (predlog), predsed­nik CK ZK Slovenije Ciril Ribi~i~, Ljubljana, 27. 12. 1989, 2.seja CK ZKS, 16.1. 1990 (priprave na kongres ZKJ), ARS, dislocirana enota I (arhiv CK ZKS), seje CK ZKS. ga parlamenta v Strasbourgu zavzel za to, da zahod ne bi dajal pomo~i “totalitarni in protidemokrati~ni Jugoslaviji.” Kot predsednik parlamenta je v nastopnem govoru izjavil, da se je “s konstituiranjem te skup{~ine….kon~ala dr`avljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj celega pol stoletja.”68 Julija sta to s simbolno slovesnostjo v Ko~evskem Rogu, na kraju kjer so bili po vojni pobiti domobranci, spravo potrdili tudi dr‘ava in katoli{ka cerkev. Vendar je bil stisk roke med predsednikom Ku~anom in nad{kofom [u{tarjem res zgolj simboli~en, silovita nasprotja pa potisnjena v ozadje zgolj za nekaj – res pa za Sloven-ce usodnih – mesecev v ~asu osamosvajanja. Predsednik republike je mandat za sestavo nove vlade zaupal predsedniku slovenskih kr{~anskih demokratov Lojzetu Peterletu, ker so kr{~anski demokrati znotraj Demosa dobili najve~ glasov in so po internem dogovoru med strankami do tega imeli pravico. Nova 27 ~lanska vlada, v kateri je bilo tudi nekaj ministrov iz opozicijskih strank, je bila izvoljena brez ve~jega nasprotovanja. Zamenjava oblasti je sicer potekala brez ve~jih pretresov, ne pa tudi brez iskric. [lo je pa~ za enkratno, {e nikoli preigrano situacijo in interpretacije o pristojnostih so bile razli~ne. Ni pa bilo nepomembno tudi vpra{anje presti‘a. Demos je pri dogovorjenem mandatarju vztrajal (~eprav so bili v zvezi s Peterletom notranji pomisleki in se je kot mo‘ni mandatar kljub poprej{njemu dogovoru pojavljal tudi dr. Jo‘e Pu~nik). Vztrajanje je ustavilo kalkulacije o ustanovitvi vlade nacionalne enotnosti o kateri je kot eni od mo‘nih re{itev razmi{ljal Ku~an. Pojavljale so se namre~ pravne in politi~ne interpre­tacije, da bi predsednik moral izro~iti mandat stranki, ki je posami~no dobila najve~ glasov, to pa je bila ZKS-SDP, ne pa koaliciji Demos, ki je bila sklenjena pred volitvami. Seveda ZKS-SDP in njen predsednik Ciril Ribi~i~ prakti~no nista imela mo‘nosti, da sestavita ve~inski kabinet. Predsedstvo je od mandatarja Peterleta nato zahtevalo, da pripravi program in ka­drovsko sestavo vlade, ~emur se je ta upiral in imen kandidatov ni hotel povedati, ~e{ da je funkcija predsedstva oz. njegovega predsednika pri imenovanju mandatarja formalna in da imen zato predsedstvo nima pravice vedeti. Situacija je bila sicer absurdna, saj sta dva ~lana predsedstva: Ivan Oman in dr. Du{an Plut, ki sta pripadala vodstvu Demosa – zanje vedela, drugi trije: Ciril Zlobec, dr. Matja‘ Kmecl in Milan Ku~an pa vsaj formalno ne (dejansko so imena ‘e kro‘ila po kuloarjih). Plut in Oman sta sku{ala Peterleta prepri~ati, naj popusti, saj so zaradi rezultatov volitev “obsojeni na skupno ‘ivljenje.” Kompromis je bil nato sklenjen tako, da Peterle na uradnem delu seje, ko je sprejemal mandatarstvo imen ni povedal, ko je bil uradni del seje zaklju~en, pa je “z veseljem” povedal sestavo in tako “odstrl tan~ico”.69 Pri zamenjavi oblasti ni manjkalo tudi mitskega razpolo‘enja. Tako je bil za inavgura­cijo predsednika in ~lanov predsedstva v Va~ah pri Litiji predviden scenarij modernizirane­ga ustoli~evanja knezov po karantanskem vzoru (kne‘ji kamen naj bi zamenjal sredi{~ni kamen Slovenije) s prirejenim obrednim besedilom, z godbami, fanfarami, pokanjem mo‘narjev, folklornimi skupinami, igranimi vlo‘ki iz slovenske zgodovine, metanjem nagelj~kov na vse {tiri strani, sejanjem ‘ita ipd. ^lani predsedstva so predlog enotno zavrni­li z ugotovitvijo, da morajo ohraniti dostojanstvo in zato ne pristajajo na “turisti~no-veseli~ni dogodek.”70 Precej{nje te‘ave so bile tudi s praznovanji, saj se je v ~asu osamosvajanja Slovenija zna{la v praznovalni zmedi. Uradno so {e veljali vsi jugoslovanski in slovensk dr‘avni prazniki, ki pa so bili ideolo{ko in dr‘avotvorno ve~inoma izpraznjeni. V letu 1990 so se uradno praznovali {e jugoslovanski prazniki, potem pa so bili ob hudih sporih in nazadnje 68 France Bu~ar: Prehod ~ez rde~e morje, Mihela~, Ljubljana 1993 str.11. 69 Magnetogram 3. seje P RS, 14. maj 1990, APRS. 70 Magnetogram 2. seja P RS, 11. maj 1990, APRS. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) nekaterih kompromisih {ele proti koncu naslednjega leta v parlamentu sprejeti novi. O njih so imeli politiki razli~no mnenje in se proslav niso udele‘evali ali pa so organizirali vsak svoje proslave, kar je s tekom let postala tradicija. Sicer pa je v za~etni fazi po zamenjavi oblasti med pozicijo in opozicijo vladalo precej{nje nezaupanje. Pri nekaterih vladnih strankah je {lo za prepri~anje, da morajo “osamosvojitveni projekt” izpeljati same, saj naj bi opozicija (ve~inoma prej{nje dru`benopoliti~ne organiza­cije) osamosvojitvene procese zgolj zavirala. Vendar so bili razli~ni pogledi tudi v vladajo~i koaliciji. Zlasti vlada se – soo~ena z realnim stanjem gospodarske situacije – ni navdu{evala za radikalne ukrepe. Nove oblasti so se torej soo~ile z vpra{anjem, kako splo{no obljubo o vzpostavitvi lastne dr`ave tudi uresni~iti. Za kon~no dosego tega cilja je bila seveda nujna osamosvojitev, torej izlo~itev (bodisi sporazumna “razdru`itev” bodisi enostranska “odcepi­tev”) Slovenije iz Jugoslavije. V pravnem smislu je to pomenilo najprej prenos ustavnih samo­stojnosti z zvezne dr`ave na slovensko dr`avo, potem pa tudi efektivni prevzem oblasti. Nedore~eno stanje je vladi ustrezalo tudi zato, ker je z njim lahko opravi~evala slabe gospodarske razmere in drasti~no zni‘an standard ter se izgovarjala, da zaradi kaoti~nih jugoslovanskih razmer ne more uresni~iti predvolilnih obljub o izbolj{anju gospodarskega polo‘aja. Opozicija se je predvsem bala, da osamosvojitvena politika ne bi izzvala centra k represivnim ukrepom, opazne pa je bilo tudi precej “jugonostalgije” in strahu pred revan{izmom. Zato so bile razmere v skup{~ini precej napete. Posamezne vladajo~e stranke so hotele osamosvojitev pospe{iti, zato je pri{lo do predloga za sprejetje deklaracije o suverenosti republike Slovenije. Deklaracijo je parlament sprejel 2. julija 1990, bila pa je me{anica politi~nega in pravnega akta. Deklaracija je razgla{ala suverenost Slovenije, zahte­vala od zveznih organov, da bodo v Sloveniji morali poslovati po njenih zakonih, Slovenija pa bo z ustavnim aktom dolo~ila kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo. Parlament naj bi sprejel novo ustavo v letu dni, slovenski delegati pa naj ne bi ve~ sodelovali v zveznem parlamentu. Deklaracija je povzro~ila nejevoljo pri opozicijskih strankah (ki so jo sicer podprle, da se ne bi zamerile javnosti). Opozicija je vladajo~i koaliciji zamerila, ker z dek­laracijo ni bila seznanjena, pa tudi sicer je menila da gre zgolj za {e en manifestativen proglas, ki nima velike konkretne vrednosti. O deklaraciji se pripravljavci niso posvetovali niti s predsedstvom republike Slovenije (izvoljenem na neposrednih volitvah), ki je pred tem, 25. junija, pripravilo izhodi{~a za novo ustavo in jih posredovala parlamentu. Plebiscit V razmerah stopnjujo~e se politi~ne polarizacije je nato pri delu vplivnih politikov in ideologov na obeh straneh za~elo prevladovati spoznanje, da izpeljava osamosvojitve ne more biti zgolj projekt enega dela politi~nih sili ampak nacionalni projekt, da mora oblast – ~e ‘eli dejansko dose~i efektivno samostojnost – imeti za to podporo ve~ine politi~nih sil in tudi prebivalstva. Zato je v ospredje znova pri{lo vpra{anje ustave, ki se je v parlamentu sprejemala z dvotretjinsko ve~ino. ^e bi za ustavo glasovala ve~ina poslancev v parlamen­tu, bi jo potem dali na referendum in ob pozitivnem izidu bi slovenski narod na ta na~in izrazil jasno voljo, da ‘eli ‘iveti v suvereni dr‘avi. Osnutek nove slovenske ustave je pripravila skupina iz vrst Demosa oz. njegovega Zbo­ra za ustavo {e v opoziciji (marca 1990) in ga objavila mesec dni kasneje (aprila). Vendar za sprejetje ustave potem, ko je opozicija pri{la na oblast ni bilo velikega navdu{enja (ustavo so nato v skup{~ini pripravljali predstavniki pozicije in opozicije skupaj). Sprejem nove ustave bi namre~ pomenil druga~no strukturo dr‘avne ureditve, razpust parlamenta in razpis novih volitev, kar pa ljudem, ki so pravkar pri{li na oblast, ni ustrezalo. Poleg tega pa se je vladajo~a koalicija tudi znotraj sebe razhajala v mnogih ideolo{kih in drugih vpra{anjih, ki pa bi jih ustava morala zajeti (vpra{anje lo~itve cerkve od dr‘ave, vpra{anje splava, in {e vrsta drugih). Pri delu vladajo~ih politikov je tudi prevladovalo prepri~anje, da se morajo najprej utrditi na oblasti in politi~no mo~ podkrepiti s pridobitvijo ekonomskih temeljev (s pomo~jo privatizacije in denacionalizacije), {ele nato pa naj bi na vrsto pri{la “prava” osamosvojitev. Pomemben je bil tudi zunanjepoliti~ni dejavnik: posamezne stranke so v ~asu prehoda v ve~strankarski sitem imele podporo tudi v tujini pri sorodnih strankah in te so jih svarile pred odcepitvijo. Del intelektualcev (sicer piscev ustave) v Demosu je v takih razmerah spoznal, da ustava ne bo sprejeta do 23. decembra 1990, kot so v vrhu Demosa na~rtovali in da utegne osamo­svojitev zastati, ~e bo v pravnem smislu vezana samo na sprejem ustave ali celo zgolj zakonodaje. Zato je novembra 1990 o‘ivil idejo o plebiscitu. Plebiscit kot mo‘na pravna re{itev se je sicer pojavljal ‘e v dogovarjanjih z oblastjo spomladi 1989, nato je bil zapisan v programu Demosa iz januarja 1990 pod naslovom Deklaracija o samoodlo~bi,71 podobna razmi{ljanja pa je imela tudi [inigojeve vlada tik pred koncem mandata, ki je po naro~ilu skup{~ine tudi pripravila prve analize.72 V skup{~ini so plebiscit 4. oktobra 1990 predlagali opozicijski socialisti, vendar njihov predlog ni bil sprejet (~eprav plebiscitu na~eloma del poslancev ni bil nenaklonjen). Na posebnem sestanku poslancev ve~inske parlamentarne koalicije 10. in 11. novembra 1990 so Demosovi pisci ustave predlagali, naj bi bil plebiscit 23. ali najkasneje 30. decembra 1990. Vpra{anje na glasovalnem listi~u naj bi se glasilo:”Ali naj postane Slovenija na dan tega plebiscita neodvisna in suverena dr`ava, ki ni zdru`ena v SFRJ?” (dana je bila tudi alternativa “na dan razglasitve nove slovenske ustave”). Tak predlog je bil seveda zelo radikalen, dejansko bi pomenil takoj{njo razglasitev odcepitve (razen v primeru, ~e bi se ta odlo`ila do sprejetja ustave) in nobene garancije ni bilo, da se bodo federacija in druge republike sploh pripravljene pogajati, prav tako pa ni upo{teval morebitne reakcije mednarodne skupnosti. Predlog za plebiscit je ‘e v vladajo~i koaliciji naletel na razli~ne odmeve, vendar je predlagateljem ve~ino strankarskih voditeljev uspelo prepri~ati. Ugovarjali so zlasti desno usmerjeni nacionalisti, ki so se bali negativnega izida referenduma, saj so menili, da sloven-ski narod {e ni dovolj zrel za tako odlo~itev. Zato naj bi osamosvojitev izpeljala vladajo~a elita, brez preverjanja, ali ima za to ve~insko podporo ali ne. 71 “Svobodne parlamentarne volitve, ki naj bi potekale to pomlad, plebiscit, ki naj bi udejanil narodov pravico do samoodlo~be, ter referendum, ki naj bi dolo~il naravo slovenske dr`ave in ustave, pa {tejemo za neposredne in nujne pogoje, ki naj omogo~ijo uresni~itev na{ih vrednot in ciljev.” Deklaracijo o samoodlo~bi sta napisala Peter Jambrek in Dimitrij Rupel, objavljena je bila v Delu (18. januar 1990, str. 3), v Novi reviji (letnik 9, {t. 95, marec 1990, str. 244 – 246) ter v Jambrek, Ustavna demokracija, str.196 – 201. 72 Skup{~ina RS je na skupni seji vseh treh zborov dne 8. 3. 1990 sprejela Deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splo{ni pomen za Slovenijo. Zadol‘ila je vlado, naj pripravi projekt konfederalnega polo‘aja v Jugoslaviji. Vladni resorji so nato pripravili gradiva za {tiri podro~ja (teoreti~na utemeljitev, mednarodno-pravni vidik, gospodarski vidik in voja{ki vidik. V gradivu o mednarodnopravnem vidiku je med drugim zapisano: “Reprezentativnost pravega dr‘avnega in s tem tudi mednarodnega subjekta bi si Republika Slovenija la‘e pridobila, oziroma bi ga lahko u~inkovito izvajala, ~e bi akt osamosvojitve oziroma teritorialne suverenosti temeljil na prepri~ljivem referendumu…” (Republi{ki komite za mednaro­dno sodelovanje: Ozemeljska suverenost Slovenije in dr‘avne meje SFR Jugoslavije (mednarodno pravni vidiki in problemi)), 13. 4. 1990, Arhiv vlade Republike Slovenije. Gradivo je [inigojeva vlada obravna­vala na svoji zadnji seji in zato na osamosvajanje ni imelo vpliva, ~eprav so bili predvideni tudi akti, ki so bili potem ob plebiscitu v skup{~ini dejansko sprejeti (npr. izjava o spo{tovanju ~lovekovih pravic in manj{in) – Zapisnik 260. seje vlade, 26. april 1990, Arhiv vlade Republike Slovenije. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) Predlog o plebiscitu je nato postal javen, vlada je pripravila osnutek zakona, vladajo~a koalicija pa se je o izvedbi in vsebini plebiscita za~ela pogajati z opozicijo. Opozicijske stranke plebiscita sprva niso ‘elele. Vladajo~i koaliciji so o~itali, da je odlo~itev sprejela sama in da je celo dolo~ila datum plebiscita, da torej “strankarski parlament” diktira pogoje “pra­vemu parlamentu.” Posredovalno vlogo med strankami je prevzel predsednik predsedstva Milan Ku~an. Na sestanku predstavnikov parlamentarnih strank 14. novembra 1990 so se na~elno uspeli dogovoriti o izvedbi plebiscita. Sklenili so “politi~no premirje”, ostala pa je odprta {e vrsta konkretnih vpra{anj. O teh so se predstavniki strank pogovarjali deloma direk­tno, deloma pa prek poslanskih klubov in ustavne komisije v skup{~ini, ki je o osnutku zakona razpravljala {tirikrat (13. 11. 1990, 21. 11. 1990, 23. 11. 1990 in 6. 12. 1990). [ele tik pred sejo vseh treh zborov skup{~ine 6. decembra 1990 so stranke dosegle soglasje in podpisale spo­razum, za dogovor med njimi pa se je zlasti anga‘irala Spomenka Hribar. Zakon o plebiscitu je bil sprejet z 203 glasov za, nobenim proti in s {tirimi vzdr‘animi. Pred glasovanjem pa so posamezni poslanci iz desni~arskih vrst, kljub temu, da so njihove stranke podpisale spo­razum, {e sku{ale spremeniti sklep, da je plebiscit uspe{en, ~e glasuje zanj ve~ina vseh volilnih upravi~encev.73 Pri tem so kritizirali opozicijske stranke, ~e{ da so z vztrajanjem pri tako visokih zahtevi ‘elele plebiscit izni~iti. “^edalje bolj sem prepri~an, da del opozicije s plebi­scitom ne misli iskreno. So za plebiscit, niso pa za njegov pozitivni izid… To kar sedaj predla­ga opozicija in na ‘alost, kar je sprejelo tudi predsedstvo in vlada, je po mojem mnenju neodgovorno igra~kanje z usodo slovenskega naroda in vseh prebivalcev Slovenije. Predlog, ki ga imamo sedaj pred seboj...vodi do diktata manj{ine nad ve~ino. Primer: glasuje 65% volilnih upravi~encev. To je lahko dosti realno; to bo pozimi, sneg, stari ljudje, ljudje, ki so odpotovali in {e morda kaj drugega. In se 75% ljudi izre~e “za” samostojno Slovenijo, vendar to znese 48, 75%. Skratka, ni samostojne Slovenije, je {e naprej Jugoslavija...”, je npr. govoril poslanec Anton Toma‘i~). Pritrjeval mu je Hubert Po‘arnik: “Poglejmo samo, kaj pi{ejo in govorijo opozicijski poslanci v javnosti. U~inek njihovih nastopov v javnosti je en sam. Z njimi sku{ajo ustvariti v ljudeh dvome, bojazni, apatijo, malodu{je, v skup{~ini pa sku{ajo dose~i pogoje in merila za izvedbo in uspeh plebiscita, ki realno zmanj{ujejo mo`nosti, da bi tudi uspel... Pozivam poslance opozicije in njihove stranke, da takoj prenehajo s svojim trgovanjem s pesimizmom in {irjenjem defetizma v javnosti in da prevzamejo vso odgovornost za njegov neuspeh.” Odgovor opozicije je bil, da sprejema odgovornost za uspe{no izvedbo plebiscita (Miran Potr~) in da “...~e nimamo poguma, da verjamemo lastnemu narodu, nismo vredni da sedimo v skup{~ini, vladi in predsedstvu in lahko vse skupaj spokamo kov~ke in gremo domov.” (Ja{a. Zlobec). Plebiscit je kritiziral tudi poslanec jugoslovanske armade Milan Aksentijevi}, ki je za prebivalce drugih republik, `ive~e v Sloveniji (ve~inoma ekonomske emigrante iz obdobja po drugi svetovni, nacionalno me{ane in razpr{ene po raznih industrijskih sredi{~ih) zahteval enak status, kot sta ga u`ivali avtohtoni (in `e stoletja strnjeno naseljeni) mad`arska in italijanska 73 V kon~ni verziji razglasa vsem volivcem, ki je bila sprejeta, je zapisano, da bo odlo~itev za samostojno in neodvisno dr‘avo Republiko Slovenijo sprejeta, ~e bo zanjo glasovala ve~ina vseh volivcev; da republika Slovenija kot samostojna dr‘ava ne bo ve~ zdru‘ena v zvezno dr‘avo SFRJ; da se postopna uresni~itev statusa Slovenije uredi z ustavnim aktom za izvedbo ustavne odlo~itve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo in ustavnim zakonom za uvedbo ustave; da bo Slovenija kot samostojna in neodvisna dr‘ava lahko sklepala meddr‘avne pogodbe vklju~no s konfederalno pogodbo z dr‘avami drugih jugoslovanskih narodov; da bo na plebiscitu sprejeta odlo~itev zavezovala skup{~ino, da v {estih mesecih sprejme vse potrebne akte in ukrepe, ki so potrebni, da Slovenija prevzame izvr{evanje pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ in da hkrati za~ne pogajanja z drugimi republikami SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodo~i ureditvi medsebojnih odnosov po na~elih mednarodnega prava, vklju~no s pogodbo konfederalne pogodbe. manj{ina.74 Tovrstni predlogi so bili zavrnjeni, plebiscit pa je uspel (glasovanja se je ude-le‘ilo kar 93,2% volilnih upravi~encev, za samostojnost pa je glasovalo 88,2% volilnih upravi~encev). Stali{~e Evropske skupnosti, ZDA in drugih pomembnih dr‘av do plebiscita je bilo negativno, zato se uradni predstavniki mednarodnih institucij in posameznih dr‘av plebi­scita niso udele‘ili. Iz “dogovorne ekonomije” v kapitalizem Zadnja socialisti~na vlada, [inigojev izvr{ni svet, v temelje sistema ni mogel kaj dosti posegati. Sku{al je ravnati pragmati~no in znotraj obstoje~ega jugoslovanskega sistema iskati re{itve za slovenske probleme. Eno od pere~ih vpra{anj, s katerimi se je soo~al proti koncu svojega mandata je bila srbska gospodarska vojna proti Sloveniji. Po anketi Gospo­darske zbornice Slovenije je 229 srbskih podjetij prekinilo odnose s slovenskimi podjetji, zlasti pa je bil prizadet izvoz tekstila, pohi{tva, bele tehnike, elektro aparatov, kozmetike in ‘ivilske industrije.75 Slovenska stran je na blokado odgovorila na ve~ ravneh, vendar brez ve~jih u~inkov. Izku{nja s srbsko blokado se je (poleg drugih izku{enj v odnosu s federa­cijo) izrazila v amandmajih k slovenski ustavi, sprejetimi v slovenski skup{~ini septembra 1989, ki so pomemben del namenjali ekonomski suverenosti, s ~imer se je za~el proces osamosvajanja tudi na gospodarskem podro~ju. [e pred koncem mandata je izvr{ni svet po nalogu skup{~ine izdelal projekt uveljavitve konfederalnega polo‘aja Slovenije v Jugoslaviji, ~eprav mu je bilo jasno, da se bo s tem problemom ukvarjala nova politi~na opcija (precej od zapisanih predlogov pa je potem pri{lo v osamosvojitvene projekte). V zasluge si je v zaklju~nem poro~ilu izvr{ni svet pripi­sal, da je s svojim delom “soustvarjal pravo~asen in miren prehod v ve~strankarski politi~ni sistem, ki je temelj za novo demokrati~no upravljanje dru‘be.”76 Predaja oblasti je res potekala dokaj korektno, novi podpredsednik vlade, zadol‘en za gospodarske zadeve dr. Jo‘e Mencinger pa je bil nad zate~enim stanjem zgro‘en in vlada ga je v raznih papirjih ozna~evala za ”katastrofalno.” Markovi}eve gospodarske reforme Po kolektivnem odstopu zvezne vlade Branka Mikuli}a 30. decembra 1988 (prvem v zgodovini socialisti~ne Jugoslavije) in nastopu novega premiera Anteja Markovi}a marca 1989 je stekel resnej{i poskus gospodarske reforme.77 Markovi} je s pomo~jo zahodnih dr‘av in podporo tujih finan~nih institucij do konca leta 1990, ko je predlo‘il reformni program, ‘e dosegel nekaj uspehov, saj se je zunanja likvidnost Jugoslavije popravila, de­ 74 Vse razprave so citirane oz. povzete po Magnetogramu 11. skupne seje vseh zborov Skup{~ine Republike Slovenije, 6. 12. 1990, Arhiv Dr‘avnega zbora Republike Slovenije. 75 Gospodarske krize in Slovenci, str.195. 76 Poro~ilo o glavnih smereh delovanja izvr{nega sveta v mandatnem obdobju 1986 – 1990, 5. maj 1990, Arhiv vlade Republike Slovenije, objavljeno v knjigi Od kapitalizma do kapitalizma. Izbrane misli o razvoju slovenskega gospodarstva v XX. stoletju, uredili Neven Borak, @arko Lazarevi} in Jo‘e Prin~i~, Ljubljana, Cankarjeva zalo‘ba 1997, str. 549–563. 77 Program ekonomske reforme i mere za njegovu realizaciju u 1990 godini, objavljeno v knjigi Eko­nomska reforma i njeni zakoni, Beograd, Savezo izvr{no ve}e- Sekretariat za informacije, 1990, str. 5–44. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) vizne rezerve so dosegle 5,8 miljarde dolarjev, skupen dolg pa je bil z ve~ kot dvajset zmanj{an na 16,2 milijarde dolarjev. Osnovni problem ekonomske politike pa je ostajala hiperinflacija, ki od decembra 1988 do decembra 1989 zna{ala ‘e okrog 2700%. Celovit program je Markovi} predstavil sredi decembra. Program bi moral zagotoviti kar najbolj popolno funkcioniranje tr‘i{~a blaga, kapitala in dela, za kar pa bi bilo treba izvesti tudi politi~ne reforme in vzpostaviti pravno dr‘avo (med drugim razdelitev oblasti na zako­nodajno, izvr{no in sodno). Reforma naj bi zagotovila enakopravnost vseh oblik lastnine, opredelila naslovnika lastnine in omogo~ila transformacijo ene oblike lastnine v drugo. ^eprav je bil Markovi} velik optimist, se je zavedal velikih te‘av, ki so bile tako mate-rialne kot politi~ne narave. Raven dru‘benega proizvoda Jugoslavije je bila pod 3000 do-larji na prebivalca, velik del dru‘benega proizvoda pa je {el za odpla~evanje obresti od dolgov in glavnic, ni bilo dovolj akumulacije, ki bi jo lahko pridobili le s tujimi vlaganji. Omejitve so bile v gospodarski strukturi, ki je imela velik prese‘ek zaposlenih, nizko pro-duktivnost in je bila zasnovana v glavnem na velikih nefleksibilnih podjetjih, ta pa niso bila zmo‘na u~inkovito spremljati sprememb na svetovnem trgu. Trgovina je popolnoma neprilagojena tr‘nim osnovam gospodarjenja. Jasno je bilo, da bo nujna likvidacija po­membnega dela podjetij, kar bo za sabo potegnilo pove~evanje nezaposlenosti in s tem velike socialne pretrese. Huj{e kot gospodarske pa so bile politi~ne ovire. Jugoslavijo je obvladovala ideolo{ko zadrta politi~na nomenklatura, miselno in eksisten~no vezana na socializem enopartijskega tipa, ki je ohranjala odlo~ilen vpliv na gospodarstvo in ni ‘elela reform, poleg tega pa so bila nacionalna nasprotja ‘e tako zaostrena, da je Jugoslavija kot celota prakti~no funkcionirala samo {e navzven. Slovenci in Markovi}ev program V Sloveniji so imeli na Markovi}ev program na vseh ravneh veliko pomislekov, zlasti kar zadeva koncentracijo pooblastil v Zveznem izvr{nem svetu (ZIS) in v Narodni banki Jugoslavije (NBJ). V programu so tudi videli mo‘nost za organizirano, zavestno in na~rtno prerazporejanje vseh notranjih in {e ve~jega (dodatnega) dela zunanjih dolgov. Jasno je bilo, da se dolgovi od dejanskih dol‘nikov ne dajo izterjati in da bodo glavno breme nosili pla~ilno sposobni, to je razvitej{i del dr‘ave. Ker je bilo temeljno na~elo financiranja fede­racije po kriteriju dele‘a v dru‘benem proizvodu oz. narodnem dohodku preneseno tudi na pokrivanje dolgov in izgub, je bilo jasno, da bo s tem ve~je breme za reformo padlo na najbolj razvite. Med pripombami na Markovi}ev program iz Slovenije so bila tudi mnenja, da ne bo zmogel zagotoviti neodvisne vloge Narodne banke Jugoslavije, da ohranja dr‘avni monopol nad devizami, da v programu niso definirani vsi u~inki, in da je zato temeljni cilj, to je popolna ustavitev inflacije, te‘ko dosegljiv, zaradi mnogih odprtih ali {ibkih to~k pa je uspeh programa nejasen.78 Ekonomisti so (nekaj kasneje) izra‘ali dvom tudi v konkretne Markovi}eve poteze, zlasti spektakularno uvedbo t.i. konvertibilnega dinarja, ker se jim je te~aj zdel v odnosu do nem{ke marke prenizek. Kljub vsem pripombam je slovenska skup{~ina Markovi}ev pro­gram sprejela, vendar s pripombo, da se bo program lahko uresni~il le v razmerah doslednega spo{tovanja ustavnosti in zakonitosti ter v atmosferi razuma in zaupanja v njegove nosilce: 78 Narodna banka Slovenije, Mnenje k programu ekonomske reforme i mere za njegovu realizaciju u 1990 godini, ZIS, Beograd, 16. 12. 1989. Podobna ali {e bolj kriti~na stali{~a so izra‘ali Gospodarska zbornica Slovenije, vlada in posamezni ekonomski strokovnjaki. “Skup{~ina SR Slovenije ugotavlja, da je sprejemanje in izvajanje predlaganega programa zadnja prilika, da se v okviru institucij sistema in veljavnih zakonov v Jugoslaviji oblikujejo skupna izhodi{~a za re{evanje jugoslovanske krize. Nesprejem ali neuspe{nost programa terja od pristojnih organov v SR Sloveniji pripravo konkretnih predlogov za zagotovitev politi~ne in ekonomske suverenosti SR Slovenije in njen razvoj.”79 Markovi}ev ekonomski program je v osnovi temeljil na restriktivni denarni in dav~ni politiki, liberalizaciji cen in trga, omejevanju rasti pla~ in na fiksnem te~aju. Kljub temu da je imel podporo mednarodnih finan~nih organizacij in zahodnih vlad, je zaradi kaoti~nih Jugoslovanskih razmer in nasprotovanju ‘e jeseni leta 1990 njegov program propadel. Ekonomska politika Demosa: privatizacijski spopadi in osamosvajanje S podporo Markovi}evemu programu je nekaj ~asa kljub dvomom nadaljevala tudi Demosova vlada. Od Markovi}a je junija 1990 zahtevala, da devalvira dinar, na kar pa ta (zaradi tedaj visokega pritoka deviz, psiholo{kih in drugih razlogov) ni pristal. Zvezna vlada je precenjeni dinar v razmerju 1:9 devalvirala {ele januarja 1991. Razmere pa so se nato hitro spremenile in devizni trg je ‘e jeseni 1990 nehal funkcionirati (vlada je najprej omejila nakup deviz, nato pa ga je ukinila). Od oktobra dalje je slovenska vlada Markovi}ev program nehala podpirati oz. se mu je sku{ala izogibati na legalen na~in. Oktobra so se namre~ zaradi zasedbe {taba TO v Ljubljani s strani JLA mo~no zaostrile razmere med Slovenijo in federacijo, ljudje pa so za~eli mno‘i~no dvigovati devize, ta trend pa se je po plebiscitu novembra 1990 {e stopnjeval.80 Po ocenah vodilnega slovenskega makroekono­mista in tedanjega podpredsednika vlade dr. Jo‘eta Mencingerja je Jugoslavija ekonomsko nehala obstajati v drugi polovici leta 1990. Zato so se poleti 1990 za~ela razmi{ljanja o mo‘nostih denarne osamosvojitve Slovenije (prvo besedilo je napisal Sveto Kobal), okto-bra pa so se {tirje ministri z gospodarskega podro~ja (Maks Bastl, dr. Marko Kranjec, dr. Jo‘e Mencinger, Izidor Rejc) in predsednik vlade Lojze Peterle dogovorili za tiskanje slovenske­ga denarja. Prvi zasilni bankovci (tiskani v Sloveniji) so bili pripravljeni ‘e decembra, vendar je denar (v novi obliki kot tolar) zaradi vrste okoli{~in (tudi vojne) pri{el v obtok {ele po dejanski osamosvojitvi, oktobra 1991 (vmes je maja 1991 kot zasilni ukrep slovenska vlada uvedla tudi “slovenski eku” – seku, ki pa potem ni za‘ivel). Sicer pa je Slovenija v ~asu, ko je Mencinger vodil ekonomski del vlade, v odnosu do zvezne vlade ravnala relati­vno po{teno tudi potem, ko je ni ve~ podpirala: od zvezne vlade je zahtevala ukrepe, ki so se ji zdeli nujni in vnaprej napovedala, kak{ne ukrepe za za{~ito slovenskega gospodarstva bo sama sprejela, ~e zvezna vlada njenih predlogov in zahtev ne bo upo{tevala. Na drugi strani pa je Markovi} {tevilne slovenske ukrepe toleriral, tudi v prepri~anju, da se bodo kasneje uveljavili v vsej Jugoslaviji. Mencinger sam v dogovarjanju z zvezno vlado tudi ni hotel podpisati ni~esar, za kar ni bil prepri~an, da bo mogel uresni~iti, medtem ko je bil njegov naslednik dr. Andrej Ocvirk glede tega precej manj ob~utljiv. Dokon~en razpad jugoslovanskega finan~nega sistema je pomenil “vdor” srbskih obla­sti v jugoslovanski ban~ni sistem konec leta 1990. S pomo~jo srbskih bank si je Srbija od Narodne banke Jugoslavije “sposodila” 1,4 milijarde dolarjev (polovico na~rtovanih skup­nih kreditov iz primarne emisije za vse jugoslovanske banke v letu 1991). “Tehni~no” je 79 Od kapitalizma do kapitalizma, str. 200. 80 Razgovor pisca z dr. Jo‘etom Mencingerjem, 26. 6. 1998. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) bila stvar izpeljana tako, da so srbske banke obvezne rezerve, dodeljene s strani NBJ, ki bi jih zaradi stabilnosti sistema morale dr`ati oz. dajati v obtok po navodilih NBJ, spremenile v kredite za srbske institucije in podjetja (v Srbiji je bil tedaj predvolilni ~as in Milo{evi} je potreboval denar za pokojnine in pla~e), s tem pa se je mo~no pove~ala koli~ina denarja v obtoku. Markovi} je sicer nato zahteval, da Srbija denar vrne NBJ, ni pa sprejel nobenih konkretnih ukrepov, da bi se to res zgodilo. Slovenska gospodarska politika se je za~ela spreminjati po zmagi Demosa na volitvah marca 1990. Program nove vlade je izhajal iz dolgoro~nih ukrepov in iz tedanjih razmer, ki jih je nova vlada ocenila zelo kriti~no: “Po~asno zmanj{evanje produkcije, ki po desetletni stagnaciji traja `e od sredine preteklega leta, se je v za~etku leto{njega leta prevesilo v hiter padec. V naslednjih mesecih moremo pri~akovati zlom slovenskega gospodarstva, propad posameznih delov, mno`ico ste~ajev, desettiso~e brezposelnih in socialne stiske.”, je bilo zapisano v programskih usmeritvah novega Demosove vlade.81 Vlada je ocenjevala, da je dru‘bena lastnina pre{la v “last” posameznikov, ki jim je politi~na pripadnost in ne stroko­vnost omogo~ila vodilna mesta v gospodarstvu, da je “velika uspe{nost” slovenskega go-spodarstva samoljubna utvara, da je uspe{nej{e le v primerjavi z drugimi socialisti~nimi gospodarstvi, ne pa z evropskimi. ^eprav so mo‘nosti za prehod v sodobno tr‘no gospodar­stvo ve~je kot pri drugih socialisti~nih dr‘avah, pa se krizi ne bo mogo~e izogniti. Kar zadeva jugoslovanski okvir, je vlada menila, da je slovensko gospodarstvo sposobno za ‘ivljenje brez jugoslovanskega, vendar bi bila cena prekinitve gospodarskih tokov visoka. Gospodarsko osamosvajanje so vodilni ekonomisti zaradi mo~ne navezanosti sloven-skega gospodarstva na jugoslovanski trg na~rtovali dolgoro~no in s previdno zadr‘anostjo, re{itev pa po pri~evanju dr. Jo‘eta Mencingerja hkrati z ustvarjanjem normalnega eko­nomskega sistema iskali predvsem v okviru asimetri~ne federacije ali konfederacije. Vladnemu programu sta glavni pe~at dala podpredsednik vlade dr. Jo‘e Mencinger in finan~ni minister dr. Marko Kranjec. Mencinger je izhajal iz keynesijanskega modela, pou­darjal je socialno noto tr‘nega gospodarstva, pri privatizaciji pa se je precej naslonil na Markovi}ev model, ki je tedaj ‘e do‘ivljal kritike.82 Razli~na podjetja naj bi iskala razli~ne re{itve, privatizacija in denacionalizacija naj bi se izpeljali postopoma. Mencinger je bil proti skladom in zastonjski delitvi certifikatov, osnovni namen privatizacije naj bi bila dokapitalizacija, ne pa delitev. Menil je tudi, da je treba breme tranzicije in gospodarskega osamosvajanja prerazporediti na premo‘nej{e sloje prebivalstva.83 Mnogi novi politiki se s tak{no usmeritvijo niso strinjali. Zato so sprva predvsem v Demosu, nato pa tudi v vladi, v zvezi s finan~no in gospodarsko politiko potekala tudi mo~na notranja trenja. Od Mencin­gerja so zahtevali, da odstavlja “rde~e” direktorje in mu nato o~itali, da jih {~iti, ker tega ni po~el, nekateri vplivni Demosovi politiki pa so tudi menili, da ni preve~ zagret za osamo­svajanje. Glavna razhajanja so se pojavila zaradi privatizacije, kjer je obstajalo ve~ mode-lov, na koncu pa je pri{lo do konflikta med t.i. Mencingerjevim modelom in modelom dr. 81 Programske usmeritve Izvr{nega sveta Skup{~ine republike Slovenije, 22. maj 1990, Arhiv vlade Republike Slovenije. 82 Dr. Mencinger je za podpredsednika vlade pri{el kot kandidat Socialdemokratske stranke in za nekak{no uravnote‘enje z ministri iz vrst Slovenske demokrati~ne zveze, ki jih je bilo po mnenju drugih Demosovih strank preve~ (sicer je na to mesto mo~no pretendiral tudi mag. Marjan Cerar). Mencinger je svojo kandidaturo pogojeval s tem, da mesto finan~nega ministra prevzame dr. Kranjec (Razgovor pisca z dr. Jo‘etom Mencingerjem, 26. 6. 1998). 83 Dr. Jo‘e Mencinger, podpredsednik IS za gospodarstvo: Okviri gospodarske politike v letu 1991, 5. februar 1991, Arhiv vlade Republike Slovenije. Jeffreya Sachsa. Dr. Jeffery Sachs je v stik s slovensko vlado pri{el s posredovanjem dr. Janeza Drnov{ka konec leta 1990, nato pa ga je vlada najela kot svetovalca.84 Sachs je izhajal iz stali{~a, da se morajo vsi glavni ekonomski ukrepi izvesti so~asno. Denarno neodvisnost naj bi dosegli z vzpostavitvijo nujnih finan~nih institucij in zamenja­vo slovenske valute (takrat se je govorilo {e o lipi), pri ~emer je Sachs (v nasprotju s Kranjcem in Mencingerjem) vztrajal pri fiksnem te~aju nove valute. Zamenjane dinarje naj bi po njegovem enostavno porabili za financiranje slovenskih obveznosti v zveznem prora~unu. Dr‘ava naj bi hkrati izvedla gospodarsko rekonstrukcijo, sanacijo ban~nega sistema, priva­tizacijo in finan~no ozdravitev slabih podjetij. Privatizacija bi hkrati zajela najve~ja po­djetja (to je taka z ve~ kot petsto zaposlenimi) in naj bi se izvedla po enakem modelu za vse, vendar naj bi tekla po dveh tirih: po enem za zdrava podjetja in po drugem za slaba (ta bi bila razdeljena v tri razli~ne skupine: taka, ki gredo v ste~aj, taka, ki se rekonstruirajo, in taka, ki dolo~en ~as “mirujejo”). Glavni titular dru‘bene lastnine bi postala dr‘ava, ki bi v prehod­nem obdobju tudi imenovala direktorje oz. upravne odbore. Notranji odkup bi bil omejen, delavci in management bi lahko pokupili najve~ 15% delnic, vendar brez glasovalne pravi­ce. Vse druge delnice bi bile dane Skladu za razvoj, ta pa bi jih plasiral dalje v Pokojninski sklad (15 do 20%), Ljubljansko banko in njene podru‘nice (5 do 10%) in razne investicijske dru‘be oz. fonde ({tiri do pet, ki bi jih ustanovile doma~e ali tuje investicijske skupine), v katerih bi svoje dele‘e dobili vsi Slovenci. Tak{en sistem bi po Sachsovem mnenju onemogo~il, da bi stare managerske strukture dobile legalno kontrolo v vseh ve~jih po­djetjih, politi~no pa bi bil za oblasti zelo ugoden, saj bi jim brezpla~na delitev delnic (okrog 30% v najve~jih podjetjih) dvignila popularnost. Okrog 25% delnic bi Razvojni sklad prodal tujim in doma~im investitorjem. V najve~jih podjetjih bi tako na koncu imeli kontro-lo predstavniki dr‘ave, bank, raznih skladov in pokojninskega sklada, ne pa notranji delni~arji.85 Sachsu je bilo veliko do tega, da vsaj v eni dr‘avi poka‘e uspe{nost svojega modela, saj je do‘ivljal neuspehe v drugih postsocialsiti~nih dr‘avah, Slovenija pa je bila kot majhna in relativno razvita mnogo bolj obvladljiva in zato primerna za “eksperiment.” Sachsova ekipa se je celo odrekala honorarju (~eprav so stro{ki za njegovo delo slovensko vlado kljub temu stali nekaj sto tiso~ dolarjev). Njegov model je bil blizu prizadevanjem dela Demosove koalicije, ki je ‘elel (podobno kot se je to zgodilo na Hrva{kem in v nekaterih drugih postsocialisti~nih dr‘avah) politi~no oblast izkoristiti tudi za prevzem oblasti nad gospo­ 84 Poleg Sachsa je imel predsednik vlade Alojz Peterle tudi sam ekipo svetovalcev iz emigrantskih krogov (dr. Jo‘e Bernik, dr. Marko Krem‘ar, dr. Boris Pleskovi~), ki se je s privatizacijo ukvarjala brez vednosti gospodarskega dela vlade. Sachsova skupina in gospodarski del vlade sta se v za~etku leta 1991 ve~krat sestala, vendar je med obema skupinama za~elo prihajati do razhajanj. Sachs je potem reagiral s posebnim pismom Mencingerju, Kranjcu, Drnov{ku in Pleskovi~u 21. marca 1991, potem ko je bil zakon o privatizaciji v parlamentu ‘e v drugem branju in zahteval pojasnila, zakaj njegova stali{~a niso upo{tevana. 16. aprila je nato pri{lo v vili Podro‘nik do sestanka Sachsa, Bernika, Krem‘arja in Mencingerja, ki pa ni dal rezultata. Lojze Peterle je nato ~lane vlade na 75. seji 17. 4. 1991 obvestil o razli~nih pogledih Sachsa in Mencingerja (Mencinger je bil tedaj na slu‘beni poti v Luksemburgu) in jim naslednji dan, 18. aprila dostavil Sachsov projekt. O Sachsovem modelu je razpravljalo tudi vodstvo Demosa. Sachs je {e isti dan kot je bila seja vlade ~lanom vlade predstavil svoj projekt, 19. maja pa je o svojih pripombah na Mencingerjev model privatizacije in denacionalizacije govoril tudi v skup{~ini. Mencinger je po vrnitvi napisal odstopno izjavo. Bu~ar, Jan{a, Rupel in Bav~ar, malo manj zagreto pa tudi Pu~nik so ga sku{ali prepri~ati, naj odstop umakne, vendarje vztrajal in 22. aprila je Peterle njegov odstop sprejel. Za njim je odstopil tudi dr. Marko Kranjec, skup{~ina pa je oba odstopa sprejela 8. maja 1991. 85 A program for Economic Sovereignty and Reconstructing of Slovenia, A proposed Policy Fra­mework, March 21. 1991, Arhiv vlade Republike Slovenije. V slovenskem jeziku je ta dokument objavljen v knjigi Od kapitalizma do kapitalizma, str. 628–640. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) darstvom (~emur Mencinger ni bil naklonjen) in ~im bolj {irokogrudno in v naravi vrniti nacionalizirano premo‘enje. O tem je vodstvo Demosa razpravljalo na ve~ sestankih. Po Mencingerjevem odstopu je pri privatizaciji po {tevilnih kompromisih in dopolnilih zakona na koncu prevladal neke vrste vmesni model med Mencingerjevim in Sachsovim (deloma tudi zato, ker Sachsove zamisli o enkratni ne pa postopni izvedbi privatizacije realno ni bilo mogo~e uresni~iti, proces osamosvajanja pa je bil odvisen od konkretnih razmer in se ni mogel izvesti po zami{ljenem idealnem modelu). Druga~e pa je bilo z dena­cionalizacijo, kjer je bil sprejeti zakon precej bli‘e modelu, ki ga je zagovarjal desni spekter Demosove koalicije. Proces osamosvajanja na gospodarskem podro~ju je konec leta 1990 in v prvih mesecih leta 1991 sicer precej zastajal in je bil podrejen vpra{anju lastninjenja in denacionalizacije. [e 5. junija 1990 je novi finan~ni minister Du{an [e{ok poslance in javnost mo~no razburil s trditvijo, da se bo Slovenija normativno sicer osamosvojila, dejanske osamosvojitve pa {e dolgo ne bo. Zaradi kritik na ra~un predsednika Peterleta, da se vlada preve~ lagodno pripra­vlja na osamosvojitev, je bil nekaj pred tem, sredi aprila, imenovan projektni svet, ki je za~el pripravljati integralni projekt osamosvojitve. Projekt je bil sestavljen iz {tirinajstih delov (razdru‘evanje, gospodarski sistem, gospodarski odnosi s tujino, finan~ne povezave s tuji-no, zunanje zadeve, sodelovanje z republikami, preskrba, infrastruktura, industrija, meje, obramba, zakonodaja, mediji, razno). V projektnem svetu in v zvezi z njim so potekali ostri politi~ni boji, vendar se je metoda izkazala za uspe{no, saj je povezala delo ministrstev in ga pospe{ila tam, kjer je zastajalo. Projektni svet je formalno vodil najprej Lojze Peterle kot predsednik vlade, dejansko pa Igor Bav~ar, ki je nato vodenje prevzel tudi formalno, v njem so bili ministri klju~nih resorjev, za koordinacijo je skrbela Olga Jakhel86 Glavne zna~ilnosti dru‘benih sprememb v osemdesetih Politi~ne in dru‘bene spremembe v osemdesetih letih so se dogajale v kontekstu global-ne krize komunizma, razpadanja bipolarne delitve sveta, razpadanja Sovjetske zveze in globoke politi~ne, mednacionalne in ekonomske krize v Jugoslaviji . Brez zunanjih spre­memb bi se procesi poimenovani “slovenska pomlad” verjetno kon~ali s porazom alternati­vnih gibanj in prisilnim odhodom reformisti~nih oblasti v Sloveniji s politi~nega prizori{~a. Posebnost slovenskih razmer je bila, da je bil politi~ni prostor zaradi bolj demokrati~ne (samoupravne) oblike socializma bolj odprt za kro‘enje idej in sre~evanje oblasti in opozi­cije kot je to zna~ilno za vzhodnoevropske dr‘ave, obstajale pa so tudi “vmesne” organiza­cije, ki so omogo~ale neke vrst most med opozicijo in oblastjo (ZSMS, SZDL) ali pa sre~evanja predstavnikov enih in drugih ob strokovnih vpra{anjih (strokovna dru{tva kot so Dru{tvo slovenskih pisateljev, Sociolo{ko dru{tvo, Politolo{ko dru{tvo, na specifi~ni na~in tudi Marksisti~ni center CK ZKS). Nekatera dru{tva so pred nastankom strank predstavljala neke vrste nadomestek za stranke. Do srede osemdesetih let se je v obliki raznih alternativnih gibanj razvila mo~na civilna dru‘ba, ki je imela pionirsko vlogo pri procesih demokratizacije v Sloveniji. K {irjenju 86 26. junija 1991 je bil Projektni svet razpu{~en in nato avgusta znova o‘ivljen, deloval je do konca leta 1991, po mednarodnem priznanju Slovenije je z delovanjem prenehal, ~eprav formalno ni bil ukinjen (razgovor z Olgo Jakhel 17. 4. 1997, Kronika dela na integralnem projektu osamosvojitve Slovenije, poro~ila ob posameznih fazah izvajanja projekta in druga gradiva v zvezi s projektom, osebni arhiv Olge Jakhel). svobode javne besede je veliko prispeval tisk, zlasti mladinski (revija Mladina) in {tuden­tski ter opozicijske revije. Od srede osemdesetih let dalje sta se procesa demokratizacije dru‘be in nacionalne emancipacije tesno prepletala. Pobudo pri artikuliranju nacionalnega programa je imela intelektualna opozicija zbrana okrog raznih revij, zlasti Nove revije. V drugi polovici osemdesetih let je v zvezi komunistov prevladala reformisti~na struja, ki je postopoma prevzemala ideje opozicije. Dejavnost opozicije je sku{ala zavarovati pred posegi beograjskih oblasti (ter s tem za{~ititi tudi sebe), hkrati pa uresni~iti temeljne to~ke nacionalnega programa, ki se je tako pri opoziciji kot v odnosu do Jugoslavije v glavnem ustalil pri zahtevi po konfederativnem statusu Slovenije. Taka politika je omogo~ila mehek prehod iz enostrankarskega v ve~strankarski sistem in postopne priprave na osamosvojitev. Oblast se je ravnala po na~elu legalitete (upo{tevanja veljavne zakonodaje in uvelja­vljanja sprememb zgolj na osnovi sprejetih novih pravnih aktov). Opozicija je sicer obla-stem oporekala legitimnost (ne pa tudi legalnost), vendar je to na~elo (razen nekaj izjem ob procesu proti ~etverici) v svoji dejavnosti upo{tevala. To je omogo~ilo vzpostavitev dokaj transparentnih pravil igre. Z nastankom strank je za~ela izginjati civilna dru‘ba, ki je najve~jo mo~ pokazala v ~asu dejavnosti Odbora za varstvo ~lovekovih pravic. Opozicijske stranke so se sicer povezale v predvolilno koalicijo, vendar je njihova heterogenost ostala in ni pri{lo do dominacije ene politi~ne opcije kot npr. na Hrva{kem s Hrvatsko demokratsko zajednico (HDZ). Oblast (nekdanje dru‘benopoliti~ne organizacije), se ni povezala (kot npr. v Srbiji, kjer sta se zveza komunistov in SZDL zdru‘ili v socialisti~no stranko) in tudi ni sku{ala razbiti opozicije, ~eprav je za to imela na voljo sredstva. Rezultati volitev so vzpostavili krhko ravnote‘je, ki je tako oblast kot opozicijo sililo v sodelovanje in iskanje kompromisov. To je bilo pozitivno, saj so stranke zmogle enotnost v klju~nih trenutkih osamosvajanja. Negativna plat tega razvoja pa se je pokazala po osamo­svojitvi, ko so stranke svoje interese za~ele postavljati pred nacionalne, kar je v devetdese­tih letih pripeljalo do partitokracije, ki (podobno kot v Italiji) postala ena od temeljnih zna~ilnosti slovenskega politi~nega dogajanja. Summary Slovenes in the 1980s Bo‘o Repe Political and social changes in the 1980s occurred amidst the global crisis of communism, the disin­tegration of the bipolar division of the world, the disintegration of the Soviet Union, and a deep political, national and economic crisis in Yugoslavia. Had these changes not occurred, the so-called “Slovene Spring” would have ended with the defeat of the alternative movements and a forced leaving of the reformist Slovene government from the political arena. What was specific for the circumstances in Slove­nia was that due to a more democratic (self-managing) form of socialism its political space was more open for new ideas and for the dialogue between the official government and the opposition than in other East European countries. There were also the so-called “middle” organisations which formed a bridge between the opposition and the government (ZSMS/Slovene Socialist Youth Union, SZDL/Slovene Union of the Working People). Representatives of both sides also met in professional associations such as the Slovene Writers’Association, the Politological Society, even the Marxist Centre of the Slovene Communist Asso­ciation Central Committee. In the period before the formation of other parties some of these associations represented a kind of substitute for parties which were established later on. B. REPE: SLOVENCI V OSEMDESETIH LETIH (DRUGI DEL) By the middle of the 1980s Slovenia had a strong civil society consisting of different alternative movements which played a pioneer role in the process of democratisation in Slovenia. Printed media, especially Mladina/ Youth, a periodical for the young, as well as student publications and periodicals of the opposition greatly contributed to the propagation of the idea of free speech. From the middle of the 1980s the processes of the democratisation of the Slovene society and the national emancipation were closely intertwined. The national program was initiated by the intellectual opposition associated with different periodicals, especially with Nova revija/New Magazine. In the second part of the 1980s the reformist orientation prevailed in the Slovene Communist Party which gradually took into account the ideas of the opposition. It tried to protect the activities of the opposition (hereby protecting itself as well) from the Yugoslav authorities in Belgrade, and at the same time accomplish the basic goals of the national program which was mainly centred on the demand of the confederational status of Slovenia within the state of Yugoslavia. Such politics enabled a soft transition from the one-party to the multiparty system and a gradual preparation to secede from Yugoslavia. The authorities respected the principle of legality (acting upon the currently valid legislation and introducing changes only on the basis of the adopted new legislation). Save for certain exceptions during the trial against the Ljubljana Four the opposition allowed for this principle in its activities even though it opposed the legitimacy (but not the legality) of the Slovene authorities. This enabled the formation of clear, unequivocal rules of the game. The appearance of new parties caused the disappearance of the civil society which exhibited its greatest strength during the activities of the Protection of Human Rights Committee. Even though oppo­sitional parties formed a pre-election coalition, they remained heterogeneous. Unlike Croatia with its Croatian Democratic Union/HDZ, Slovenia experienced no domination of only one political option. Nor did the Slovene authorities of the time (former socio-political organisations) form a union (which occurred in Serbia where the Communist Union and the Socialist Union of the Working People united into the Socialist Party), trying to break the opposition, even though they had the necessary means to do so. Election results restored a fragile balance which forced the government and the opposition alike to co­operate and to look for a compromise. This enabled the parties to act in unison in the key moments of secession from Yugoslavia. The negative side of this development emerged after Slovenia’s independence when parties started to place their own interests before the national ones, which led to partitocratization; like in Italy, this became one of the basic characteristics of the political scene in Slovenia.