UREDNIŠTVO IN UPRAVNlflTVO: LJUBLJANA, Df, IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase te Kraljevte ItaBj
UNIONE PTJBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO
ki pabbBctta cB TTNIONE FUBBL1CITA ITALIANA S.
A^ MTLATffK
Nov kamen v zgradbi nove Evrope
Hrvatska pristopila k trojnemu paktu
V navzočnosti predstavnikov držav podpisnic z grofom Cianon lu je včeraj hrvatski poglavnik dr. Pavelić v Benetkah svečano
pristopu Hrvatske —Navdušene manifestacije na
in Ribbentropotn na podpisal protokol Hrvatskem
V dobi. ko se na versajskih razvalinah poraja nova Evropa, predstavlja včerajšnji svečani dogodek v Benetkah nov pomemben mejnik. Pristop Hrvatske k trojnemu paktu pomeni nov kamen v zgTadbi nove Evrope, ki jo gradita Italija in Nemčija. Dejstvo, da se je neodvisna Hrvatska lahko komaj dva mesca po svoji osvoboditvi pridružila mednarodnemu bloku držav, ki so si postavile za cilj novi red na svetu, je ob enem prepričujoč dokaz, da je Hrvatska resnično svobodna in neodvisna ten- da po svoji volji uravnava svoja pota v notranji in zunanji politiki. Nič ni bolj naravnega kakor pristop Hrvatske k trojnemu paktu, ker je jasno, da
bo mogla Hrvatska samo po tej poti doseči največji razmah in proč vi t ter si zagotoviti mesto, ki ji po pravici gre. Grof Ciano je v svojem beneškem govoru izrecno poudaril, da cilj osi ni le začasna združitev držav v enoten blok, marveč da predstavlja trojni pakt osnovo sodelovanja za dosego resnično pravičnega miru.
Včerajšnja svečanost v Benetkah pa tudi dokazuje, da državi osi kljub uspehom na vojne mpodročju in neizprosni borbi proti angleškemu svetu tudi na diplomatskem področju ne držita križem rok. Beneški sestanek je značilen odsev velike diplomatske aktivnosti, ki že sedaj, ko se še le pripravlja odločilni spopad, že gradi za bodočnost, da bi se mogle na ta način čimprej in čim uspešneje zaceliti vse rane, ki jih je zadala Evropi sedanja vojna. Na ta način se že sedaj ustvarja in organizira bodoči mir, ki naj vsem narodom zagotovi nemoten napredek in neoviran razvoj do najvišje stopnje materialnega in duhovnega blagostanja.
Nov dokaz hrvatske samostojnosti
Zagreb, 16. junija, s. Vest, da je Hrvatska pristopila k trojnemu paktu, je izzvala v hrvatski prestolnici silno navdušenje. Podpredsednik vlade je pozval prebivalstvo, da tcvesi hrvatske, italijanske, nemške m japonske zastave. Listi so snoči izšli v posebnih izdajah in so objavili vse podrobnosti beneških dogodkov. V svojih komen-tarph naglasajo, da je pristop Hrvatske k trojnemu paktu najjasnejši dokaz hrvat-
sfee oeodvisnosti in najboljši demanti vseh onih govoric, ki so pričale o dvomih, da bi h£La Hrvatska popolnoma samostojna in wo£>odna drsava.
»Novi list« posebej beleEL da Hrvatska ni samo enakopravno pristopila v vrste dritrv novega evropskega reda. marveč se je glede na sodelovanje Japonske pri trojnem paktu vključila v novi svetovni red Pristop Hrvatske k trojnemu paktu dokazuje, da se je država že konsolidirala in da je sposobna dati mednarodnim činiteljem vse potrebne garancije.
»Hrvatski narode komentira pristop Hrvatske k trojnemu paktu in pravi, da 9e je b tem neodvisna Hrvatska država postavila ob stran velikih evropskih sil in prišla tudi v stik z japonskim imperijem. Hrvatje bodo ostali zvesti trojnemu paktu. Pristop Hrva take k paktu pa je hkrati najvišje priznanje naporov poglavnika, da tudi v mednarodnem svetu uveljavi hrvatsko neodvisnost. Za Hrvate pomeni spričo tega največji potrtični dogodek, ker pomeni za Hrvatsko pristop v mednarodno noTftTčni blok narodov. Sedaj so ceste v bodočnost odprte in omogočeno je najtesnejše sodelovanje z vsemi prijatelji, ki so omogočili in pospešili obnovo Hrvatske.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 26. junija., a. Vest, da je nova država, ki je nastala na ruševinah versaj-sfcega reda, pristopila k trojnemu paktu,
se. Je razširila po vsej Nemčiji te v prvih popoldanskih urah. Vzbudila je največjo pozornost. Vsi so si bili na jasnem o njenem pomenu, tako da sploh niso bili potrebni nikaJd komentarji. Najboljši in najjasnejši komentar so bile besede samega grofa Člana. >Montagpost< beleži, da si Anglija na vse načine prizadeva, da bi obdržala iluzijo o nekdanji versajski Evropi. Rim in Berlin pa gradita kamen za kamnom novi red s pomočjo legitimnih as pira ci j narodov, red. ki bo osnovan na pravici, ki je bila zmeraj gfavrrf smoter TJhiceja m Fiihrerja. Hrvatska ve, da lahko odslej računa na tvorno solidarnost Italije m Oet spioh.
»IHplomatisch poiitische Korrespoaadenz< komentira pristop Hrvatske k trojnemu paktu in naglasa politični in moralni pomen včerajšnjega beneškega dogodka. Pristop k paktu pomeni, da hočejo sile trojnega, pakta vključiti najmlajšo državo v •kupino osnovnih činiteljev nove Evrope, na drugi strani pa je dokaz, da se je Hr-
Benetke. 16. jun. ir. Včerai opoldne je bil v Doževi palači v Benetkah izvršen svečani akt pristopa nezavisne Hrvatska k trojnemu paktu. Svečanost so prenašale vse italijanske, dalje nemške, japonske, hrvatske, slovaške in bolgarske radijske postaje.
Opol nom ocen i zastopniki držav-članic trojnega pakta so se opoldne zbrali v senatni dvorani Doževe palače. Nekaj minut po 12. so vstopili v dvorano zunanji
minister grof Ciano ter na njegovi desnici in levici poglavnik dr. Pavelić in zunanji minister Ribbentrop. Sledil jim je hrvatski vojskovodja maršal Kvaternik. Delegacije vseh držav trojnega pakta so
se razvrstile okoli okrogle mize. V sredi je .sedel zunanji minister grof Ciano. Na njegovi desnici je bil poglavnik dr. Pavelić, dalje proti desni pa maršal Kvaternik, hrvatski zunanji minister dr. Lorković ter slovaški in rumunski poslanik. Na levici grofa Ciana so se razvrstili za mizo zunanji minister von Ribbentrop. japonski veleposlanik v Rimu Horikiri ter madžarski in bolgarski poslanik.
Grof Ciano je nato prečital tekst protokola o pristopu Hrvatske k trojnemu paktu. Protokol navaja:
Besedilo protokola
Vlade Italije, Nemčije tn Japonske na
eni ter vlada Hrvatske na drugI strani so
se sporazumele preko svojih opolnomotoi-
cev o naslednjem:
1. Nezavisna država Hrvatska pristopa k trojnemu pakta, podpisanemu dne 26. septembra 1940 v Berlina med Italijo, Nemčijo in Japonsko.
2. K delu tehničnih komisij, kj so predvidene v trojnemu paleta, bodo pritegnjeni tudi hrvatski zastopniki, kadar so bo razpravljajo o vpraSanjUi, Id me nanatejo na Hrvatsko.
S. Tekst trojnega pakta je priložen protokola. Protokol Jo sestavljen t Italijanskem , nemškem, hrvatskem in japonskem jeziku in so vsi ti izvodi enako verodostojni. Pogodba stopi v veljavo c dnem podpisa. Protokol, sestavljen v štirih izvodih, potrjujejo s svojimi podpisi pooblaščeni zastopniki svojih vlad.
Benetke, 15. junija 1941-XIX.
Sledilo je podpisovanje dokumentov. Najprej je podpisal vse 4 izvode japonski veleposlanik, nato nemški zunanji minister von Ribbentrop, potem poglavnik dr. Pavelić in končno grof dano.
Grof Ciano o pomenu trojnega pakta
Potem se je dvignil    zunanji minister
grof Ciano. ki je imel naslednji govor:
V trenutku podpisa tega svečanega akta, s katerim pristopa Hrvatska k trojnemu paktu, izročam v Imenu Italije, kakor tudi v imenu Nemčije in Japonske ter v imenu zastopnikov Madžarske, Rumunije, Slovaške in Bolgarije prisrčne pozdrave Vam poglavnik, kakor tudi hrvatskemu narodu, ki danes stopa v ono skupino držav, ki na osnovi trojnega pakta spontano in svobodno nastaja. S posebnim zadovoljstvom izrekam te pozdrave, saj ni v njih izraženo samo nase veselje, da je sedaj tudi Hrvatska v naši družbi, temveč pomenijo ti pozdravi tndi nase zaupanje v mlado hrvatsko državo, ki je po dolgih In strastnih borbah svojega naroda dosegla neodvisnost, pomenijo pa tudi naše prijateljstvo sa Hrvatsko ter nafto sigurnost za njeno bodočnost. Ko so septembra leta ID 10. Nemčija, Japonska in Italija podpisale v Berlinu trojno pogodbo, niso imele v duhu samo ustvaritve začasnega združenja držav samo z vojnimi cilji, temveč so v trojnem pakta hotele postaviti osno-
vo za sodelovanje, ki bi ga bile lahko deležne vse države, ki skupno z Nemčijo, Italijo in Japonsko streme za svoje narode za mirom pravice. Je to mir pravice, ki > bil vedno visoki cilj visokih poglavarjev, ki vodijo nase države ln ki ga bodo njihovi geniji ter zmage našega orožja znale zagotoviti Evropi in vsema sveta. Pozdravili smo ustanovitev neodvisne Hrvatske kot eno onih pravičnih dejanj* s katerimi so bile po volji Dnceja In Flin-rerja popravljene napake in krivice Ver-sailea, ter je bila narodom dana možnost stabilnosti in varnosti v novem redu. Na-clonainosociaiistična Nemčija ln fašistična Italija vodita proti Angliji na kopnem, na morju in v zraku vojno, ki ima cflj In namen, da ustvari take predpogoje, medtem pa s prijateljskimi državami že ustvarjata osnove novega pravičnega mira. To je pomen trojnega pakta in razvoja, v teka katerega se zbirajo okoli treh velesil, podpisnice trojnega pakta, vedno nove nacije, ki si s tem zagotavljajo svojo bodočo usodo.
Zahvala poglavnika dr. Pavelića
Za grofom Cianom je spregovoril poglavnik dr. Pavelić, ki je izvajal:
V imenu nezavisne države Hrvatske se
zahvaljujem za pozdrave, ki ste jih, Eksce-lenca, izrekli v imenu Italije, predstavnikov Nemčije in Japonske, kakor tndi v Imena drugih podpisnic trojnega pakta, Madžarske, Kumunije, S lov šake in Bolgarije. Za nas je bila čast podpisati zapisnik, s katerim sprejema Hrvatska v popolnosti
način, s katerim ustvarjajo Italija, Nemčija in Japonska edinstveno fronto in novi pravični red v Evropi in Aziji. To dejanje
je za hrvatski narod velike in odločine važnosti, ker je izvršeno samo dva meseca po našem nacionalnem bi državnem vstajenju, ki omogoča sodelovanje s totalitarnimi državami, poglobljenimi s socialno in politično revolucijo, ld so bile tn so navdahnjene z genialnostjo njihovih voditeljev in z
voljo narodov. Ponosni smo, da sodelujemo t tej skupini držav, ker se je nezavisna drsava Hrvatska Že s samim dejanjem svoje ustanovitve postavila ob bok držav, ki so s svojimi dejanji nadomestila sistem praznih besed in izpolnjujejo s tem dalekosežno nalogo mednarodne pravice. Zahvaljujem se Oucejn Fašizma, Fiihrerja velikega Rajha In predsednika vlade Carstva Vzhajajočega Sobica, da so mi dali priliko, da kot predstavnik Hrvatske se enkrat potrdim njeno voljo do življenja in sodelovanja z velesilami Osi m zavezniškimi prijateljskimi državami.
Svečano kosilo
Zuna/iji minister grof dano je nato pristopu k poglavniku dr. F*aveiiću in mu prisrčno   čestital.   Enako   so   potem čestitali
.zunanji minister Ribbentrop in japonski veleposlanik. S tem je bila ob 12.35 svečanost zakjučena. Gostje so zapustili Doževo palačo in so se v motornih čolnih podali k svečanemu kosilu, ki ga je na čast hrvatski delegaciji priredil Zunanji Minister grof Ciano.
Se pred kosilom so bili poglavnik, maršal Kvaternik, zunanji minister Lorković in njihovo spremstvo na kratkem obisku po mestu. Množica je Pavelića takoj prepoznala in mu ponovno aplavdirala. Posebno živahne so bile aklamacije na Trgu Sv. Marka. Hrvatski državniki so bili tudi v baziliki.  Občudovali  so vzhodno stran
Doževe palače m bili so na Trgu Sv. Ca-harije. Grof Ciano in Ribbentrop sta bila
med tem na daljši vožnji po beneških vodah. Sprejema v Kazini so se udeležili poleg ministrov ln poslanikov tudi zastopniki beneške družbe.
Ob 21. je grof Volpi di Misurata priredil ministrom in poslanikom svečano večerjo.
Razhod
Benetke, 16. junija s. Po večerji v Vol-pijevi palači se je poglavnik s svojim spremstvom poslovil od Osnih državnikov in je zapustil Benetke. Na postaji je velika množica ljudi kljub pozni uri priredila viharne ovacije. Poglavnik je pregledal častno Četo mornarjev. Na postajo ga je spremljal grof Ciano, s katerim se je Pavelić še nekaj minut prisrčno razgo-varjal. Ob 23.30 je vlak zapustil postajo. Istočasno so odpotovali v Rim poslaniki Madžarske, Slovaške, Rumunije in Bolgarije pri Kvirinalu.
Pol ure kasneje je zapustil Benetke tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Odpotoval je nazaj v Nemčijo. Z njim se je odpeljal tudi italiianski veleposlanik v Berlinu Alfieri. Tudi njega je spremljal na  postajo  zunanji  minister  grof Ciano,
Velika množica se še ni razšla m je priredila Ribbentropu kakor poglavniku velike ovacije. Oba zunanja ministra sta pregledala častno četo na peronu in sta se nato še dolgo razgovarjala. Ribbentropa so pozdravili tudi japonski veleposlanik v Rimu in visoki funkcijonarji italijanskega zunanjega ministrstva ter zastopniki krajevnih oblasti. Ob zvokih nemške himne m silnem vzklikanju množice je vlak zapustil Benetke.
Violenti attacchi aerei contro Tobruk
Cinque aerei inglesi abbattuti — Un caociatorpediniere affondato durante le operazurai
per roccnpazione di Creta
D Quartier Generale dene Forze An nate comnnica in data di 15 gingno 11 segnente bollettino di guerra n. 375:
Nella notte sol 14 la nostra avtartone ha bom barda to la base navale di Alessaii-drfta.
NeD'Africa setentrlonale, formarkmi ae-ree ltaiiane e gennanJche hanno bombar-dato, a varle riprese, le fortiflcazionl di Tobruk, provocando vasti ineendL Due »Hurrtcanec sono sta« abballuU nel dele de na
D nemlco ha compiuto ineursioni sn Bengasi e s« al tre localita della Clre-naica. Dne velivoli inglesi sono stati ab-battnti dai cacciatori germanici; altro ve-livolo e stato abbattuto dal tlro della nostra difesa contraerea: fl pilota e stato fatto prigionlero.
NeB'Egeo, bmcio di bomba da pa rte di aerei inglesi snlTlsola di Rodi.
Nell'Africa orientale, la sera del 10, ab-respinto mm attaceo nemlco sni ftu-(GeaOa e Sidamo), D
e le pessime condlzionl deSe piste ostaco-lano i movimenti nos tri e nemici. Nella zona dl Gondar Um i tata attivita delle arti-glierle nemiche, controbattute dalle n ostre.
Nel Mediterraneo nn nostro sommergi-bile ha abbattuto nn ldrovolante tipo Son-derland. Risulta ene durante le operazioni per roccnpazione dl Creta fl somroergibile al eomando del capttano dl eorvetta Gn-stavo Lovatelll, attaoeata ona formazione navale nemlca, ha eolpito con dne sHorl
Silni letalski napadi na Tobruk
Pet antfctfclh letal sestreljenih — En rušilec potopljen pri zavojevanjn Krete
Glavni stan Italijanskih je objavil dne 15 Junija poročilo:
V noči na 14. junij so bardirala pomorsko
Sil •76 vojno
vatska spontano odločila skupno s drugimi južnovzhodnimi evropskimi državami takoj tvorno sodelovati v novi evropski politični atmosferi. Pristop je tudi simbol dokončnega zaključka prav žalostnega razdobja versajskega miru, ld spada med raj-žalostnejše čase Evrope. Vedno bolj se konsolidira kompaktnost in solidarnost mladih in zdravih narodov kontinenta. Sleherni napad na nje jih bo našel združene na osnovi trojnega pakta in pripravljene, da onemogočijo vsak poskus, da bi ae od njih ustvarjeni ved poruHL
V Severni Afriki so italijanske in nemške letalske skupine bombardirale v zaporednih valovih utrdbe v Tobrukm. Povzročila so obsežne požare. Nad Tobrukom so sestre-la dve letali tipa »Hurrlcane«. Sovražnik Je s letali napadel Benghazi in druge krajo v Ctremajld. Naia protiletalska obramba Je sestrelila dve sovrain leuUL Pflot Je bfl ujet.
V Egejskem  morju so angleška letala 9 um otok Rodo*.
bo
njena
T Vshodni Afriki smo na večer 10. Ju-Wssrtrt napad na reki Baro. Sla-..~ in raadrapane ceste ovirajo giba-. odseku Gondar. Na delovanje sovraž-lopusUna Je nase odgovarjalo.
k* Je naia pod-letalo.
Podmornica   pod   poveljstvom korvetnega 1 kapitana Gustava RonaoelMja Je b dvema torpedoma zadela sovražni rudilec m ga potopila*
Z bojišča, 16. junija s. Kakor beleži včerajšnje vojno poročilo, so letalske sile osi dosegle nov pomemben uspeh nad severno Afriko, kjer so sestrelile pet sovražnih letal. Italijanski in nemški bombniki so dejansko v soboto hudo bombardirali vse
obrambne naprave tobruške trdnjave. Sovražnikov poskus, da bi skupine napada-
jočih letal odbil, se je izjalovil in sovražnik je ob tej priliki izgubil dva svoja »Hurricana«.
V soboto zjutraj so sovražna letala skušala bombardirati in s strojnicami napasti postojanke s Cirenajki. SfrglaV angi»*kih
letal je bila fte nad testnim ozemljem, ko je nastajal novi dan. Tedaj sta dve nemški lovski letali bliskovito napadli sovražna letala in v nekaj minutah sta sestrelili dve angleški letali, eno lovsko in en bombnik. Peto sovražno letalo je bHo sestreljeno od protiletalskega topništva. Pilot tega letala je bil nevarno ranjen, a se je rešil s padalom. Bil je takoj prepeljan v neko poljsko bolnismeo.
Zavrnjen letalski napad
Berlin, 16. junija, s. Včeraj opoldne so
angleška letala skrita za oblaki, skušala prodreti nad norveške in nizozemske obalne kraje. Poskus pa se je popolnoma izjalovil. Nekaj nemških lovcev je na Nizozemskem in v bližini južne norveSke obale
sestrelilo dva sovražna bombnika tipa Bristol-Blenheim. Neki angleški bombnik je na Severnem morju napadel neko nemško stražno ladjo. Z ladje pa so ga sestrelili.
Razpršen konvoj
Berlin, 16. junija, s. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil je objavilo snoči
posebno vojno poročilo, v katerem pravi,
da so nemška bojna letala včeraj zjutraj na Atlantskem oceanu, zapadno od Gibraltarja, napadla močno zavarovan konvoj sovražnih trgovinskih ladij. Konvoj je bil razpršen. Pet ladij s skupno 21.000 tonami je bilo zadetih od bomb in uničenih.
Angleški raiilee zadel na mino
Rim,  16. junija,  s.  Angleška admirali-
teta je objavila, da je rušilec >Jersey« zadel ob mino in se potopil. 1690-tonska vojna ladja je bila zgrajena pred dvema letoma. Njena posadka je štela 163 mož. Oborožena je bila s 6 topovi po 120 mm s štirimi protiletalskimi topovi po 40 mm, 8 protiletalskimi strojnicami in 10 cevmi za  torpede.  Ladja  je  razvijala  brzino 36
vozlov na uro.
Tuje podmornice v gibraltarskih vodah
Madrid, 16. jun. s. Pristaniško poveljstvo v Gibraltarju je đavi razvilo zastavo v znamenje, da so tuje podmornice prodrle
v teritorialne vode Gibraltarja. V Algeci—
rasu je bilo slišati jake eksplozije s sredozemske strani.
43 napa*ov na Gibraltar
Madrid, 16. jacu. s. Objavljeni so bili statistični podatki o dosedanjih napadih na Gibraltar- TrTlnjava je bila 43krat napadena, od tega 14krat ponoči V ostalem so se pojavila tuja letala nad njo še 99krat. Ubitih je bilo 137, ranjenih 85 ljudi. Škode je bilo za 6485 funtov. Protiletalsko topništvo je sestrelilo le 2 sovražni letali.
Zob za zob
Rim, 16. junija, s. Zaradi blokiranja italijanskih in nemških fondov tn registracije vse tuje imovine, ki jo je odredil predsednik Zedlnjenih držav, je fašistična vlada takoj izdala primerne protiukrepe tn je odredila nem u dno registracijo vse imovine v Italiji, ki pripada Zedlirjenlm državam.
Napad na Sirijo
Vichy, 16. jun. fl. Francosko vojno mtra-strstvo je objavilo anoCd naslednje vojno
poročilo:
Francoske čete so se 9e nactelje nptrale kombiniranim napadom britanskih, edl na morju in na kopnem. Ponoči 30 se oh libanonski obafl umatorfle na nove postojanka dalje proti severu. Pri prvem protinapadu so zopet zavzele Sa*do ki 30 jo včeraj todl ves dan držale.
Na odseku med Merdaznmom in Dama-skom degaul Listi niso mogli dalje napredovati. Oddelek angleških tankov, ki je prodrl tz Iraka, je 10. j*mrja prišel v stik a francoskimi prednjimi četami pri AJbu Esanu. V soboto zvečer je zame* to prednjo-utrjeno postojanko. Francoske čete je pri njihovi obrambi uspećno podpiralo letalstvo.
V noči med IS. ln 14. jtmšjem so francoske letalske sfte Južno od Saldte ponovno bombardirale sovražne postojanke. Včeraj je eskadrUja francoskih bombnikov večkrat napadla sovražne pomorske sile, da bi oiajSala njihov pritisk na Saldo. Uspelo jim je prisiliti sovražno brodovja, da ae je začasno oddaljffk> od obale. Tako so se lahko francoske čete vse do noči držale na vaftnih postojankah okrog Salde. Francosko letalstvo je bilo med tem ojačeno z novtmi sJHLami, ki so prispele iz Francije.
Stavke v Ameriki
New York, 16. jun. s. Listi mnogo razpravljajo o ukrepih, o katerih prav ta
čas razpravlja ameriški senat m ki so v zvezi z delovnimi spori. »Evening Star« razpravtja o njih v uvodniku, v katerem jih tudi navaja: Prezident naj se pooblasti, da odredi zasedbo vseh tovarn vojne industrije, čim bi ena ali druga stran podjetja ne pristala na posredovanje oblasti v delovnem športi. Vlada bo načelno obsodila vse stavke ali izpore kot posledice nepristanka na posredovanje. List pripominja, da bi bil ta ukrep popolnoma v nasprotju s poKtiko, ki jo je RooseveH izvajal vsa poslednja leta. Vse kaže, da senat teh ukrepov zlepa ne bo sprejel. List napoveduje, da bo vlada nazadnje v borbi proti stavkam vpoklicala vse delavstvo v vojaško službo, onemogočila ponovno namestitev vsem onim, ki so kakor kolf sodelovali pri organizaciji stavk in da bo odrekla vsem onim, ki ne bodo pristali na oblastveno posredovanje, vse pravice, ki jim pogodbeno gredo kot nameščencem dejQvn£ Industrije.
•
Stran 2
»rLOTITrTSn rTIKOU«,
•13S
Proslava praznika artilerije
Lepa vojaška *ve£ano*t v vojaiaatcs VoJvodU d'A**t*
Ljubljana. 16 junija. Včeraj, dne 15. junija, je bil praznik
artilerije. ki je še danes eden najvažnejših sestavnih delov zmagovitih Oboroženih Sil mogočnega Imperija. Praznik sa obhajali po vseh italijanskih pokrajinah in
T vseh zasedenih ozemljih povsod v krajih, kjer so artilerijski polki. Krasno proslavo jc priredil tudi v Ljubljani stacionirani 13. artilerijski polk. ki pripada sestavu slavne in ponosne Gresadirske Divizije in ki je nameščen v artilerijski »Vojašnici Vojvode d'Aosta«.
Lepo prenovljena vojašnica je bila za to svečano priliko vsa v praznični obleki, okrašena z zastavami, zelenjem in emblemi. Ob gTavnem vhodu, kjer je bila postrojena rastna četa s trobentači. Je osebno sprejemal gost* polka njegov komandant polkovnik  B o g H o n e  ter Jih da!
po mlarih oficirjih voditi na obe tribuni, ki sta. bili za eoste postavljeni na severni
strani prostranega dvorišča. Tudi dvorišče je bilo vse slavnostno okrašeno z zelenjem
in prapori.
Med gosti so bili naJviC.ii ljubljanski predstavniki Vojske ter vladnih in lokalnih oblasti, na čelu jim Visoki Komisar Fks. Fmilin G r a 7 i o 1 i in poveljnik Armadnega zbora F.ks. general Mario R o b o t t i. Navzočni so bili tudi komandant nivizije general O r 1 a n d o. milični general T a 1 I i n u e c i. General A I a g i o, Vicefederale konsul Oitiseppe de T u r r is, Viceprefekt Edoardn Ris i a in drugi vodilni funkrijonarji Visokega Komisarijata. Zavezniško Nemčijo je zastopal generalni konzul dr. TTans B r o s c h.
Od lokalnih oblasti so prisostvovali pomembni proslavi župan dr. Juro A d 1 e-
šič, zastopnik zadrianefa škofa gen. vikar N a d r a h, rektor antverze dr. Slavte,
predsednik Akademij« uianotti dr. Nabil g a 1. predstavnik! dragih Institucij in zastopniki tiska.
Po prihoda Ekacclenoo Vioofcoga Komisarja in poveljnika Armadnega »bora, kt sta najprej obšla čelne formacije na dvorišču strumno postrojenega polka, ae Je začela proslava. Najprej Je vojaški duhovnik opravil na improviziranem oltarja s*, mašo. nato pa Je pol k ovni poveljnik v zanosne m govora očrt a I zbranim grenad irskim topni carjem pomen svečanosti ter jih pozval, naj ostanejo tudi ▼ bodsce na tU šku svoje naloge sa Kralja in Imperij. Kakor dva mogočna uli tla 00 a« vojaki odzvali   njeeovemu    zaključnemu vzklika
Vladarju in Duceju.
DrugI del svečanosti, ki Jo trajala od
10. do 11. ure, so izpolnili sijajni nastopi polkoveea mofttva. V skupinah so predvajali vaje s puškami, rnrav rekorda« skoke, razne jahalne nastope in igre. med njimi
bravurozne skoke skozi goreči obroč, na koncu pa je gledalce še posebno zadivil oficir, ki ie sam pripeljal pred nje celo baterifo s Štirimi topovi In 34 konji ter jih
z izredno spretnostjo v diru vodtl. Nastopi so vnnvlr dokazali, kako visok duh vlada v Vofskl.
Pa tudi popoldne so vojaki IS. polka proslavili ta praznik s konjskimi dirkami, na kar so vso prireditev zaključili Jezdeci s svoHmi izredno uspelimi produkcijami ter dokazali svojo irvefbanost ln nspesob-Vlenont v panogi, ki jo tako dobro obvladajo ln ki Je prinesla ftall.fi te toliko la* vorlh. Popoldne so bile prirejene le športne tekme med častniki ln podčastniki.
estive popolari del Teatro per la prosa di Lubiana
Per disposizione deli9 Al to Commissario il Teatro per la prosa svolgera in estate una serle dl rappresentazioni a
prezzi popolari
n Teatro statale dl prosa, di Lubiana, ehe nel mesi di aprile e maggio e metš glugno ha dato 70 rappresentazioni, e che durante hestate svolgera, secondo le direttive dcll'Alto Commissario, una im-portante serie di spettaeoli a prezzi popolari, anntinc i a che 1'inaugiirazione della nuova stagione di prosa per 1'anno XIX-XX avverra con la rappresentazlone dl »Ca-trrina de' Medici« di Kino Alessi tradotta in slov»*no.
Con soddisfazione la popolazlonc della Provinci« apprendera la notlzia della serle di spcttacoLi estivi a prezzi popolari ehe svolgera il Teatro di Stato per la prosa di Luhiana. L.*Alto Commissario che per or-dine del Duce ha Iniziato un lavoro fecon-do nei settori Pfonomlro e soelale della Provincia di Lubiana ha dato eost pure delle disposizioni per 1'ulterlore sviluppo della citta nel rampo culturale.
£ generalmente noto il significato che
ha per i luhlanesl la freouentazlone delle rappresentazioni di opere e prose essendo esse per loro eome il pane quotidiano. Sem-pre conseia degll sforzi artlstlci della no-stra compagine paleoscenlea, Lubiana era sempre pronta a sopportare anehe grandi sacriflci per lo sviluppo e 11 progresso del suo teatro.
A molti, pero, 1'accesso al teatro era finora impoasibile a causa dei prezzi ele-vati. In questo settore della vita culturale 1'Kcc. GrazJoli ha saputo con la m asa ima sollecitudlne rimuovere tutti gli ostacoli e di rendere posslblle ai cittadini meno ab-bientl di poter in futuro usufruire di no-stri maggiori beni culturali, a loro finora inaccessibili.
Esprimendo albAJto Commissario tutta la profonda gratitudine per 11 provvedl-mento attuato, auguriamo che possa dive-nire dl massimo vantaggio al progresso culturale del piu larghi četi della popola-zione.
Poletne ljudske predstave
ljubljanskega dramskega gledališča
Po smernicah Visokega Komisarja bo dramsko gledališče priredilo v poletni sezoni vrsto ljudskih predstav po
nizkih cenah
Dramsko Državno gledališče v Ljubljani, ki je v aprilu, maju in pnvi polovici junija imelo 70 predstav in ki bo v poletju po smernicah Visokega Komisarja izvedlo važno vrsto predstav po ljudskih cenah, naznanja, da bo otvorilo novo sezono leta X1X-XX. z uprizoritvijo »Katarine Medicejske«, ki jo je napisal Rino Alessi in so jo prevedli v slovenščino.
★
Z zadovoljstvom bo ljubljansko prebivalstvo sprejelo vest, da otvarja naia Drama poletno sezono s predstavami po ljudskih cenah. Kr. Visoki Komisar, ki je po volji Duceja že pričel ustvarjalno delo na gospodarskem ln socialnem področju v Ljubljanski pokrajini, je izdal tudi že smernice za razmah in napredek Ljubljane in pokrajine na kulturnem področju. V harmonični skladnosti se Je pričelo novo življenje na vseh področjih našega udejstvova-nja.
Znano je. kaj pomeni Ljubljančanu obiskovanje dramskih    in    opernih predstav.
Ne samo izobraženstvu. tudi najširšim plastem je bila Drama kakor vsakdanji kruh. Lahko govorimo o kulturnih žrtvah, na katere smo bili vedno pripravljeni za napredek in dvig svoje Drame. Vedno smo »e zavedali. da je umetniški napor naših igTalk in Igralcev vreden tudi naših žrtev. Toda mnogim je bil vstop v umetniški hram nemogoč, ker mnogi niso mogli kljub najboljši volji kupiti vstopnice. 2e ob marsikateri priliki smo načeli vprašanje cenenih, a vendarle na umetniški višini stoječih ljudskih predstav v naši Drami. Vsa prizadevanja so se izjalovila, ker je končno le odločalo toliko in toliko tisočakov za izvedbo načrtov. Zdaj je bilo vprašanje hitro rešeno. Kr. Visoki Komisar Je dal navodila, takoj so sledila dejanja ln Drama naznanja otvoritev ljudske sezone, v kateri bodo najširše plasti prebivalstva v glavnem mestu in na deželi deležne z zmogljivimi gmotnimi žrtvami najlepšega umetniškega užitka in izobrazbe.
Z novo gledaliiko sezono leta XIX-XX se prične tako v naši Drami tudi novo poglavje našega gledališkega življenja
Zgodba o gramofonu in punčki
Ker niso hoteli v trgovini vzeti nazaj gramofona, jim je pustila otročiČka
Ljubljana, 16. junija.
Menda sama ni vedela, da se je tako silno navdušila za mirriko. za muziko z gramofonskih plošč. Oni dan je prišla iz okolice v mesto, pa je stopila v trgovino v pasaži pod nebotičnikom, si dala zaigrati nekaj komadov, plačala gramofon tn plošče ter jih odnesla domov. Dom« je navijala gramofon, menjavala plošče ln skrbela, da je bilo dovolj mUžike ZflnjC ln
za vso njeno soseščino Cez trt dni je pa
jela razmišljati, če vendarle ni storila napake in bi lahko denar, ki ga je izdala za novi gramofon, porabila koristneje. Tn je slednjič res prišla do zaključka, da je storila napako. Po kratkem premisleku je odpeljala gramofon nazaj v mesto, s seboj pa je vzela tudi svojo deset mesecev staro punčko. »Stopim v trgovino in povem, da sem se glede nakupa premislila in zahtevala bom svoj denar nazaj.« je mislila.
Rečeno storjeno. V trgovini je povedala, da ji gramofon s ploščami ni všeč. da trenutno potrebuje denar za druge stvari. In čakala 1e, da bi ji vrnili denar. Toda zrno-tila se je Menda so ji dejali, da sklenjena kupčija drži. da je gramofon že nekaj dni pridno navijala in da to sploh ne gre...
Dekle se je razjezilo in ogorčeno vzkliknilo: »Kaj?! Da mi ne daste denarja nazaj in da ne vzamete gramofona? Si bom
pa drugače pomagala!« Ozrla se je naglo na obe strani ln čez ramo. potem je pa vrgla na pult pisani punkeljček ln odhitela iz trgovine. Gospodična v trgovini se je Šel« potem prav savedla. da je nepričakovano dobila punčko, deset mesecev staro punčko. Matere ni bilo nikjer, otrok na pultu poleg gramofona pa je zajokal.
•ospodična se ja pooasl vendarle navedla resnice in jrta razmišljati o čudnem naključju. Kaj storiti? V zadregi Je najprej navila gramofon, položila nanj ploseo in po trgovini je zadonela muzika, podobna sladki uspavanki. Otrok je Se nekajkrat zasokal, potem se je pa potolažil ln utihnil...
— Kaj pa sedaj? Gospodična ni dolgo razmišljala. Poklicala je iz sosednega lo* kala prijateljico in hajd na lov sa pobeglo materjo. Našla je pa nL Torej na policijo! Tam so nekaj caaa potrpežljivo poeiueaH, niso pa imeli za njene težava pravega razumevanja. Skomignili so z rameni, rekoč: »Kaj pa hočemo ml s otrokom?« Gospodi čn a na to vprašanje tudi al vodela odgovora, odšla pa je se vsa v skrbeh in spn razmišljala. Slednjič se je apomnPa, da imamo v mestu ustanovo, kjer škrt* sa zapuščene otroka tn najdenčks. Stopila je k telefonu la poklicala upravo Dofljoga doma. Tudi tam so hoten
KONCERT GLASBENE MATICE V UNIONU
Otrocioak mm J* Ml ta Oa* atniđli mx
je je* jokali. Ifalo pred poldnem  Sele'je
stopila ▼ trgovino sestra in od-
neski otroCica v oakrbovaliSce kjer je spet
ves začuden strmel v nove obraze.
Zgodba bi se pletla Se naprej, če bi se sJednjie ne pojavila otročičkova  mati, ld
pa Ja aala po ovinkih zvedela, kam so spravili njeno punčko, ki j0 je bila v jezi meni nič tabi nič uaprtila za nekaj ur gospo-aUW V trgovini. »Cinka is Dravelj ima se-
aajspst punčko, obdržala pa je tudi gramofon.
aMKVH ¥ Egipta
Rimska   »CorrMpondenza«   objavlja, da
je v Egiptu med moškimi 80Cc, med ženskami pa 96% analfabetov. Od 2,685.000 šoloobveznih otrok med 7. in 12. letom, obiskuje šole samo 888.000 otrok, to je okrog 33% vse Šoloobvezne mladine. V Egiptu je 16.000 brezposelnih učiteljev. V | Kairu zna brati in pisati samo 43Tc moških in 20C* žensk. V Girgi je pismenih samo 11% moških in 1% žensk.
Vprašanje hlajenja živil
Kako obranimo krompir in in okusna
dolgo sveža
Ljubljana,   16. junija.
V soboto 12. aprila smo priobčili zanimiv Članek o naglem — ali kakor pravimo zdaj bliskovitem hlajenju živil kot odličnem pripomočku za povzdigo kmetijstva in trgovine. Ns vemo ali je vabudil ta Članek dolžno pozornost med našimi kmetijskimi strokovnjaki, gotovo pa je to vprašanje tako važno, da bi tudi pri nas ne smelo biti prezrto. Drugod po svetu se zelo zanimajo za nova dognanja in uspehe na tem polju, saj gre za izredno važno izpopolnitev v celokupni prehrani, torej za vprašanje želodca, ki postaja od dne do dne bolj pereče.
V Nemčiji se peca s problemom hlajenja živil več inženjerjev. Ti lnženjerji so se zbrali nedavno v Pragi, kjer so se po-razgovorili o dosedanjih uspehih in smernicah za svoje bodoče delo. Obravnavali so v prvi vrsti vprašanje hlajenja in vskla-diščenja krompirja in sadja. Vsi vemo, da se tako krompir kakor tudi sadje rado pokvari, da začne gniti, zlasti če nismo dovolj pazili na to kam smo ga spravili, odnosno če nismo dovolj poskrbeli, da ni bilo shranjeno tako, da bi bila čim manjša nevarnost, da nam zgnijejo.
V Nemčiji imajo za hlajenje in shranjevanje živil poseben državni zavod in ta je napravil v zadnjih letih več zanimivih poskusov s krompirjem. Namen teh poskusov je bil primerjati pri različnem načinu spravljanja krompirja izgube, ki nastanejo z gnitjem in klitjem. da se ugotove posledice   hlajenja   z   namenom ohraniti
krompir tja do maja in junija srveft in okusen kakor je bil jeseni, ko smo ga izkopali
iz zemlje. Preizkusili so glavne vrste nemškega krompirja in ugotovili, da je mogoče klitje predvsem preprečiti, če shranimo krompir v kleti, kjer imamo stalno temperaturo okrog 4° C. Celokupne Izgube na krompirju so bile velike, ker Je znašala temperatura v kleteh vedno najmanj 7°, od marca dalje pa nad 10° C. Tako je namreč s krompirjem, če ga spravljamo v navadne kleti, kjer prepuščamo temperaturo naravi, da Jo regulira sama. Drugače Je pa seveda, Ce poskrbimo, da je V kleti stalna temperatura okrog 4° C.
Kar velja za krompir velja v splošnem tudi za Jabolka. Pri jabolkah je temperatura kleti ali shrambe Se posebno važna. Temperatura 2 do 3° C je za jabolka ugodnejša nego 0.5 do 1°, kajti pri tej temperaturi postanejo jabolka znatno boljša, razen tega se pa zmanjša nevarnost, da bi začela gniti, odnosno, da bi postala prhka. Preiskave so pa pokazale, da nekatere vrste sploh niso primerne za shranjevanje, tako zlate permene, renete, ontarike in se nekatere druge. Najbolj nevarna za jabolka je notranja bolezen, ki se pojavi, ne da bi jo opazili. Ce se hočemo boriti proti nji, je treba poedlna jabolka od časa do časa prerezati. Važno je tudi, da Je v nekaterih vrstah jabolk precej vitamina C, ki se ohrani bolj, če Imamo jabolka shranjena v kleti pri temperaturi 2 do 3°, kakor če na temperaturo sploh ne pazimo.
Seznam padlih
Po obvestilih in informacijah, ki jih je Rdeči križ doslej prejel, objavlja seznam mrtvih:
Beecljak Ljubo, narednik-vodnik Divulje, 11. IV. padel z avionom in utonil. Pokapan v vasi Albanija pri Divuljah. Brieelj ing. padel v Sumadiji okrog Mledenovca. Priča posilni Tarman Slavko, Jesenice. Barjaktarovi^ Fajko, 3. pos. puk Logatec. Bimhaaić, komandant batalj. 45. peš. puka, padel pri Mariboru ob napadu štuke. Bitcnc, profesor v Celju, rez. major, padel pri Mariboru ob napadu štuke.
Cervan Ivan, redov-kuhar, padel 6. IV. pri bombardiranju v Novem mestu.
Fre*el Stjepan, redov 40. puka, padci 14. IV. Ferant, ain cvetličarja, pilot v Eanja Luki, padel pri bombardiranju.
Golič Marko, padel 12. IV. Mostar Ll-buSko, necerkveno pokopan; Grahalek Fran, prof. mešč. šole. Vojnik pri Celju, rez. rrručrik vrbaskog plan. puka, oad»' 14   IV   in je pokopan v Gornji tnjego-
tinl pn Tesliču; G ril, sin cerkovnika v Moravčah, muzička škola Vr3"JC raztrgan
od grmate; Golubović Vjekoslav, rcz, peš. kap J. ki 505. pionirske čete Varaždin, umrl v Vaiaždlnu. Gradska bolnica, 17. IV. • ioioo Simeon, Polšica 12, občina 3orje pri Bledu, bil zasut pri bombardiranju v Nc'vem irestu, po enomesečnem zdravljenji* podlegel v Ljubljani, v bo.nlci 20. V. 1941* Ctomik Franc, redov, u^rrl JO. lv< v bolnici ln pokopan na bolniškem pokopališču v Mostar ju.
Hafner Ivan, Prezid-Vražji Vrtec, pokopan v kraju Urita; Hrabolek Ivan iz Celja, poručnik tehn. čete Banja Luka, bil ubit od kmetov 12 km od Teslice; Hajski Ignac, redov 2 Čete 3 pos. bataljona, padel 9. TV.
Koprive Pavel, rojen 1909. padel pri Hor-jul-Vrhnika; Kranjc Ivan. Meje p. Sv. Barbara Haloze,  padel pri Klisuri;  Kremser i Alojz,   skladiščnik   gradbenega podjetja
Zupan, ustreljen pri Brežicah 19. IV.; Kren Friderik, polkovnik, padel v Kuma-novem; K omari Stane, Banja Luka; Kuklč Petar, akt. let. poručnik 215. baza Banja Luka, padel nad Segedinom; Kobal, letalski kapetan, padel; K Ink Vladimir, akt. poručnik Novi Sad, padel z gorečim avionom v zračni borbi pri Straclnu blizu Ku-manovega; Kobesič Ivan iz Bragi, občina Vinica ćernomelj, padel pri mestnem kopališču v Zagrebu; Koderman iz Ljubljane, bil ubit v Nišu 8. IV. pri bombardiranju železniške delavnice; Kovać Ivan lz Šenčurja pri Kranju, uslužben pri delavnici v Nišu, ubit pri bombardiranju 8. IV.
Ljepovič Stevo ali Peja, redov, vas Ja-blanica Bosanska Gradiška, umrl 12. IV. v gozdu Smrečje nad Ljubljano. Pokopan 13. IV. na pokopališču šmarje-Sap.
Marini Jožef, Ljubno 57, p. Podnart, redov tehn. čete 1. plan. batalj. padel na veliki petek v Smartnem pri Litiji kot žrtev letalskega napada; Marjetic Alojz, doma pri Celju, kraljeva garda Dedinje. 6.
IV. ranjen, 28. IV. umrl v bolnici Grudno, pokopan I. V.; Mašcra Sergij, poručnik bojnog broda >Zagreb« umrl ob priliki eksplozije broda; MlklavčiĆ Rudolf, pod-narednik Zaječar; Mlakar Anton, Javor 42 p. Dobrunje, ustreljen in cerkveno pokopan v Podpeči; Medveseek, redov-djak 1. puk. težke art. 9. baterija, 9. IV. zadet od bombe v Kavadarju. Pokopan necerkveno v bližini Kavadarja; Močnik Jakob, Prim-skovo; Mehle Ivan, akt. žanđ. kapetan, padel v Sarajevu.
Nežmah, podpolkovnik, padel v Ptuju; NežmaJi M Avgust, let. kapetan n. ki. iz Ljubljane, padel 6. IV. v Rajlovcu pri Sarajevu, tam pokopan; Novak Anton, palir, Šmarje pri Jelšah, padel nad Mežlco-Slat-na gora 8. IV. ob 8. uri zjutraj, zadet v srce; Novalič Sulejman, 3. pos. puk. Logatec; Novak Leopold, redov 112. art. puka
Vabilo
Prva dolenjska posojilnica, zadruga z neomejenim
jamstvom v Metliki
Na 65. rodno skupščino Prve dolenjske posojilnice, zadruge z neomejenim jamstvom v Metliki, ki se bo vršila dne 23. junija 1941. leta ob 8. uri v zadružni pisarni v Metliki št. 15 s sledečim dnevnim redom;
i. 2. 3.
4.
5.
DNEVNI RED:
Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
Poročilo upravnega odbora. Poročilo nadzornega cdbora.
Čitanje zadnjega rev. poroCila ln rešitve rev. sveze. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1940. hl sklapanje o uporabi Čistega dohlCka.
6. Sklepanje O razresnicl upravnega to nadzornega odbora,
7. Volitev upravnega odbora to namestnikov po 5 22. sadr. pravil.
8. Volitev nadsornega odbora ln namestnikov, po I 23. zadr. pravil.
9. Sklepan je odnosno določitev skupnih najvišjih vsot:
a) do katere se lahko zadruga zadolži;
b) koliko sme podeliti kredita ali posojila posameznemu zadružniku;
e) koliko sme sprejeti hranilnih vlog. 10. Predlogi in pritožbe zadružnikov. Opomba: Ako skupščina ob določeni url ne bo sklepčna, se bo vršite pol ure pozneje druga skupščina, ld bo veljavno sklepala z nad polovično večino, ne glede na Število prisotnih članov. — Člani zadruge lahko pregledajo računski zaključek, tekom osmih dni pred skupščino, med uradnimi urami v zadružni pisarni.
V Metliki, dne 11. junija 1941.
Upravni odbor
11. XV. mri t
pokopan na Mi rog o J u.
Oaredkar Alojzij, redov 20. dete 4. djač-kog batalj. padel v Varcar Vakufu, Vrba-ska banovina. 14. IV. Pokopan na rkt. pokopališču v grobnici št. 2; Oblak Franc, orofen. narednik, padel 6. IV. ob prvem bombardiranju Beograda, ko je bila aadeta kasarna iandarmerijske komande; Oder Anton, otožn. narednik, padel 6. IV. ob prvem bombardiranju Beograda; Oki^ki Stane, ustreljen iz aviona v "Sesltču 12. IV.
Petrič, kapetan fregate Dlvuljo, padel na veliki petek s hidro-avionom v morje in utonil. Pokopan v Kaštel Starem; Fojed Mirko, Zagreb, VseuCillšte 8, padel 12. IV. 6 km od Mostarja smer Libusko. necerkveno pokopan; Potočnik Ivan, narednik Zaječar; Pernui Andrej, 1 četa 3. pos. puk Logatec, padel 7. IV.
Rasoršek Alojzij. Tlačni ca, fara Peče, ustreljen v noči od 10./11. IV. v Notranjih Goricah, tam cerkveno pokopan; Rom« Stanko, Trebnje: Ribič Ivan, redov 12. čete 3. batalj. v Vrbi, Slav. Brod, umrl 14. IV., pokopan na rkt. pokopališču v Novi Gradiški;   RellC.  Vinica. Ormož.
Stenovee Anton, rez. podnarodnik C. koni. puka v Zagrebu, rojen l. ipiz.. iz
St. Pavla pri Celju, pripeljan ranjen v bolnico 11. IV., kjer je umrl 13. IV; SovČlć Anton ls Slovenjega Gradca 40, padel pri
mestnem kopališču v Zagrebu.
ftkerlj iz Škofje Loke, padel pri gradu TurnlSu,  pokopan v parku Tumiš.
Tocaj. rez. podnarednik, ranjen 10. IV. ob 9. uri zjutraj od topovske granate. Umrl 11. IV. ob 2. uri zjutraj v ambulanti v Virovitici, cerkveno pokopan v Virovitici; Tcallč Janez iz Loke pri Kamniku, umrl 23. IV. v vojni bolnici v Sarajevu, tam pokopan.
Vellfl Halin, 3 pos. puk. Logatec; Vllhar, Divulje; Vratar Josip iz Mialinja, stanujoč v Dravogradu 67. padel pri mestnem kopališču v Zagrebu; VajevlČ K. Petar, peš, major, komandant 1 plan. batalj. žrtev letalskega napada v Novem mestu.
Zupav Franc aH Ivan, ustreljen v Mur-tenlci, vas Rožanstvo; Ziherl MIlan, podnarednik, Zaječar; Zakoviek Vjekoslav, Dalj srez Osijek, utonil v Ljubljanici, polic, št. akta XIX. m. 27/17; Zvone Stanko. Domžale, ustreljen v Petrovem selu pri Novem Sadu.
Poizvedovalna pisarna Rdečega križa na Miklošičevi c. 22-b naproša niže imenovane, da dvignejo pošto, ki je sam arij anke-raznašalke zaradi pomanjkljivih naslovov niso mogle Izročiti adresantu v roke:
Rodbina Andrič M. Sretena, Cujnlk Ivan, Pavlovič Branislav, Pire Boris, Schvvelger Ljudmila, Vidmar Mirko, dr. Varšek.
Iz Hrvatske
— Argentinski Hrvati so te dni izdali poseben manifest, v katerem izražajo sVo-je veliko zadovoljstvo, ker je bila ustanovljena neodvisna država Hrvatska. V manifestu izražajo tudi svojo veliko hvaležnost Italiji, Duceju in novemu hrvai>-skemu kralju. Vojvodi Spoletskemu.
— 1,000.000 din za popravilo Sarajeva. Hrvatska vlada je za popravilo porušenega Sarajeva določila znesek 1 milijon din. za novo sarajevsko bolnišnico pa kar 2 milijona din.
— Zračni promet med Hrvatsko m Nemčijo. Na letalski progi Zagreb - Gradec - Dunaj je bil te dni spet vpeljan reden zračni promet Na liniji vozijo letala tipe »Junkers«, ki imajo tri motorje in 14 sedežev za potnike, in sicer trikrat tedensko; ob torkih, četrtkih in sobotah. Na Dunaju imajo letala takojšnjo zvo/o proti Berlinu, Budimpešti, Bukarešti in Aradu. Cena vozne karte od Zagreba do Gradca je 360 din, do Dunaja pa 750 din.
— Prehrani prebivalstva v pasivnih krajih posveča hrvatska vlada največjo pozornost- Predvsem je bilo določeno, da bodo večje količine žita poslali v zapadno Hercegovino.
— Hrvatski ujetniki se vračajo i* Italije. Te dni je v Zagreb prispela prva skupina vojakov bivše jugoslovenske armade, ki so po narodnosti Hrvati, bili pa
so kot vojni ujetniki v ItalijrTS prvo skupino se je vrnilo v Zagreb 35 častnikov,
med njimi trije polkovniki. 8 podčastnikov in 71 vojakov. Bivše italijanske vojne ujetnike so v Kassovcu in Zagrebu sprejeli  zelo prisrčno.
— Zidom prepovedana vožnja s čolni. Nekatera mesta v neodvisni državi Hrvatski se zlasti odlikujejo po svojih strogih protižidovskih odredbah. Med njimi je menda na prvem mestu Osijek, kjer so poleg vseh prejšnjih prepovedi, ki smo o njih že večkrat poročali, prepovedali Židom tudi obiskovanje javnih kopališč in vožnjo s čolni po Dravi. Lastniki kopališč in čolnov morajo vsakega obiskovalca najprej legitimirati, da se prepričajo, če Je res arijec.
— Italijanski rli ms Hrvatsko. Ker so se po Zagrebu razširile vesti, da so izčrpane vse hrvatske zaloge riža, je urad za kontrolo cen uradno razglasil, da bo dobivala kraljevina Hrvatska iz Italije najmanj polovico nekdanjega jugoslovenske-ga kontingenta riža. Štiri petine riža bodo neoluščene, da bodo zaposlene vse hrvatske luščilnice.
— Urejanje trgovskih razmer. V kralie-vini Hrvatski s sedežem v Zagrebu je bil ustanovljen poseben svet za zunanjo trgovino. Za predsednika tega sveta je bfl postavljen dr. Mirko Lamer, prejšnji načelnik oddelka za trgovino in industrijo banovine Hrvatske, za ravnatelja pa dr. Josip Cabas, prav tako znan hrvatski gospodarski delavec.
— Imenovanje okrajnih glavarjev. Te dni so bili imenovani novi okrajni glavarji za posamezne okraje v bosanski Hrvatski. V krajih Bijeljini, Višegradu Vlaseni-
ci, Gackem, Nevesinju, Ljubinju, VardiStu ln • Trebinju  so  bili   za  okrajne glavarje
Imenovani mohamedand. samo v Bilećl na Je bil za okrajnega glavarja imenovan katolik.
— Promocija dveh Slovencev na zagrebški univerzi. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze sta bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva Marijan Juž-nič, sin profesorja klasične gimnazije v Ljubljani, in Marijan 2ilič iz Logatca, sin višjega svetnika drž   železnic. Čestitamo.
— Mestni iupani imajo pravico raspolagati s prašnimi stanovanji. Po odredbi hrvatskega ministra za not ran i e zadeve dr.
Andreja Artukovića imajo izključno pravico razpolagati s praznimi stanovanj? mestni župani. Vsa oblastva krajev, kjer se isprazni kako stanovanje, morajo iste takoj prijaviti mestnemu županstvu. Vsi ki bi se brez posebnega dovoljenja vselili v prazna stanovanja aH zasegli tuje pohL štvo, bodo najstrože kaznovani.
Sredi junija |c snežilo kakor pozlati
V soboto dopoldne je na Gorenjskem snežilo, kar nam je prineslo lepo vreme
Ljubljana, 16. junija. Dve tradiciji sta bili prelomljeni včeraj. rVvo je prelomil Medard, ki smo o njem mislili, da nas bo res osrečil a 40 dni trajajočim deževjem. K sreči si je pa vsaj začasno premislil in po enem tednu hladnega, deževnega vremena smo Imeli včeraj izjemoma zopet en dan brez dežja. Za letošnje leto, ko glede vremena nismo* razvajeni, bi lahko celo rekli, da je bil včerajšnji dan izredno lop. Ze zjutraj je sijalo sonce, samo moči ni Imelo prave, ker je ozračje močno ohlajeno. Vreme se je držalo ves dan, dasi je bilo popoldne že nekoliko oblačno. Ker pa nI bilo soparno, se nismo bali dežja. In res ga ves dan ni bilo. kar je za letošnje muhasto vreme že redka izjema. Drugo tradicijo je pa prelomilo vreme samo. Včeraj je bila namreč nedelja, a ob nedeljah je dež pri nas že nekam obvezen, zlasti spomladi in poleti, da ljudje ne morejo iz mesta niti na kratke izprehode. Včeraj smo pa imeli izjemoma zopet enkrat lepo nedeljo in mnogi Ljubljančani, zlasti Se kolesarji, so izrabili to priliko za Izlete.
Za to izjemo se pa moramo zahvaliti nenadnemu vremenskemu preokretu, k! nam je prinesel močno ohladitev ozračja, z njo pa — sneg. Ljudje, ki so priSIi z Gorenjskega, pripovedujejo, da Je v soboto dopoldne tam snežilo kakor pozimi. Snežilo Je celo v nižinah. V planinah je pa gotovo snežilo že v petek ponoči, saj je bilo že v soboto zjutraj tako hladno, da smo takoj pomislili na novozfipadll snog v planinah, dasi smo sredi junija, ko je to pač redka In čudna Izjema.
Zato pa lahko upamo, da bo ostalo ver-me vsaj nekaj dni lepo. Davi je bilo sicer moćno oblačno, toda kmalu se je nebo zjasnilo in posijalo je sonce, ki nas letos tako skopo greje, da se kar bojimo odložiti svrsnike. Danes bo zadnji krajec in tudi Hersehel napoveduje lepo vreme. Morda se nas bo pa nebo končno le usmililo. BU je *e skrajni čas, da je nehalo de-
ževati, kajti kmetovalci so že s strahom gledali na razmočena polja, kjer je bilo zastalo vse delo. Pričenja se tudi košnja in če bi ne nehalo deževati, bi nastala velika
Skoda tudi za našo živinorejo.
Junija najhujil nalivi
Letos smo uneli zopet priliko tožiti nad slabim junijskim vremenom. Močno deževje prejšnji teden se nam je zdelo nekaj nenavadnega za junij in tožili   smo nad
hladom, češ, kmalu se bo že »dan obesil«, a je Se \ edno hladno kakor v zgodnji pomladi.
Podatki o vremenu, zbrani na ljubljanskem meteorološkem zavodu, nam pa kažejo, da junijski nalivi niso pri nas nič posebnega. Junij sicer med ljudmi ni na glasu zaradi svojega slabega vremena kakor n. pr. april, vendar Ima rekord največjih nalivov. Ce si ogledamo podatke o padavinah v Ljubljani v 20 letih po svetovni vojni, sprevidimo, da je bil v posameznih letih dosežen dnevni maksimum padavin petkrat junija. Take je bil dosežen rekord po količini padavin 1 1919 26. junija t?0 mm), 1. 1925 18. Junija (88 mm), l. 1929 25. junija <66 mm>, i. 1934 30. junija (6T mm) in 1. 1936 4. junija (50 mm). V petih letih je bil dnevni maksimum padavin septembra, v treh letih oktobra, v dveh novembra itd.
Najbolj vroči dnevi se pri nas navadno n^ začno že junija, čeprav je tedaj najdaljši dan — tudi pozimi niso najmrzlejši dnevi, ko je najkrajši dan, temveč šele pozneje — vendar se pa zgodi, da je v posameznih letih najbolj vroči dan ha leto junija. V splošnem Je pa povprečna mesečna temperatura junija nižja kakor julija in avgusta. Znano je tudi, da je bilo pri nas včasih ob kresu precej hladno in da je na Gorenjskem snežilo.
Čeprav ne nameravamo strašiti ljudi še s hujšimi nalivi v tem mesecu, in četudi kaže. da se je zdaj vreme ustalilo za dalje časa, vendar nas ne sme presenetiti, če se bodo nalivi pred koncem meseca še ponovili.
DNEVNE VESTI
— Košnja se je pričela ie včeraj. Zaradi neprestanega deževja je kmeta skrbela
najbolj košnja. Trava je zaradi prevelike moče na travnikih polobla, solnce pa jo bo
bržkone hitro spet spravilo pokonci. Tekoči teden bo za kmeta teden napornega dela, S košnjo bodo pohiteh, ker ponekod že sedaj primanjkuje živinske krme. Izletniki v ljubljansko okolico, zlasti proti Zalogu. Sostremu in pa Posavju so že včeraj lahko videli po travnikih veliko koscev, ki so vneto podirali ponekod prav lepo In gosto travo In jo zvečer spravljali v bližnje kozolce.
— Mnogo drv. Jeseni in pozimi so kmetje zlasti v polhograjskih hribih pridno sekali in podirali bukve ter pripravili veliko drv. Id so jih deloma že tudi izvozili v dolino. Ob cesti proti Črnemu vrhu za Polhovim Gradcem in pa proti Lučni so zložene pod bregovi velike skladovnice nukovih drv, namenjenih za prodajo v Ljubljani. Dovoz drv v mesto pa zaenkrat ni bas velik, ker kmečki lastniki poleti nimajo časa in bodo svoja drva postavili v mesto na trg bržkone šele jeseni.
— "Nedograjena cesta. Iz Horjula proti Lesnemu Brdu so pričeli že zgodaj spomladi grnditi novo krajšo cesto čez polje, ki naj bi se strnila s staro cesto, ki vodi v velikem loku naokrog mimo Zaklanca. pod gozdom. Ko je bila trasa za novo, dober kilometer dolgo cesto, določena in ko je bil Se prej razlaščen potrebni svet, so pričeli utrjevati močvirni teren, nasuli so nekaj kamenja in tudi že navoziH na cer.ti-Sče nekaj drugega materiala. PriSel pa je polom in so bila na cesti ustavljena vsa dela, lastnikom pa seveda nihče ni plačal zemljišča. Oškodovani kmetje so radovedni, kdaj se bo obnovilo delo na cesti, ki je res potrebna, saj bi se z novo cesto prerej
skrajšala pot od kolodvora na Drenovem griču do Horjula in obratno.
— »Razori« — časopis za doraAčajočo mladino. Zaradi vojne, ki nas je tako nepričakovano dohitela, smo zaključili letošnji letnik »Razorov« s 7. številko, ki so Jo prejele Že vse šole in tudi vsi ostali naročniki. Novi letnik (X. letnik) bomo prirell redno izdajati s pričetkom novega šolskega leta. Ll«*t bo kakor do sedaj namenjen doraAčajoči mladini od 10. leta dalje, novi letnik pa bo tsk<> urejevan, da bo zadovoljeval doraščajočo mladino vobče vseh Sol. T "redni A t vo vabi k sodelovanju vse književnike, ki imajo voljo sodelovati v mladinskem listu. Uredništvo zbira pesmi, prozo, dobre prevode — zlasti prevode kratke proze  iz  italijanske     mladinske literature.
nadalje aktualne članke iz vseh pojavov Kulturnega Življenja (potopise, življenjepise, posebnosti slovenske zemlje, prikaze ix tehnike, gospodarstva itd). Prav tako bomo potrebovali uganke, križanke, rebuse ln vobče gradivo za razvedrilo. Prispevke za prvi dve številki sprejemamo do 1. avgusta. Honorarje za sprejeto gradivo bomo izplačevali takoj po izidu. Naslov uredništva:   Uredništvo  »Razorov«, Ljubljana,
Gregorčičeva  2S.   ttsknrna »Merkur«.
_ Planinska koča SPD  v  UUem Vlnt-
garjn. Za prebivalstvo Ljubljanske pokrajine so ostale domala vse koče SPD nedostopne. Zato hodijo zdaj izletniki največ na Dolenjsko in Notranjsko. Iški Vitgar je postal že pred leti eden najbolj priljubljenih izletniških krajev ln so si tamkaj postavili poletne hišice številni Ljubljančani, ki prebijejo pretežen del počitnic ob bistri
vodi in na svežem zraku. Sedaj .ie klenilo rudi Slovensko planinsko društvo zgraditi
svojo postojanko in Je fte ža daljšo dobo
raielo kočico blizu gozdovniškega tabora.
z velikim zemljiščem. Kočico bo preuredilo tn sčasoma otvorilo v nji tudi skromno gostišče.
_ Grafiki župan v Zagrebu. Graški župan dr Kasper se je mudil z generalnim ravnateljem graških mestnih podjetij dr. Gratzhoferjem dva dm v Zagrebu, kjer je imel posvetovanja s predstavniki zagrebške občine. Zagrebški župan Werner Je priredil gostoma na čast banket, ki so se ga udeležil mnogi hrvatski in nemški odličnik!.
_ Sp*dnještajer«kl    nemški    pevci v
Mtinchenn. V MUnchen je prispelo v četrtek zvečer 80 pevcev iz Maribora. Ptuia in Celja pod vodstvom dr Kieserja iz Maribora, V petek popoldne so nastopili v Ko-loseu m čisti dobiček njihovega koncerta je bil namenjen vojski, v prvi vrsti ranjen-
cem. V soboto in včeraj so priredili južno-
štajerska zabavna večera, danes so se pa odpeljali nazaj.
Iz LfafiHane
—Ij Dirigent in ^k'ariatclj L. M. AHerjanc
vodi že 15 let Orkestralno društvo Glasbene Matice in si je znal v teku delovanja priboriti ugled nđSega edinega in vsega uvažpvanja vrednega nepoklicnega godalnega orkestra. Naloga Orkestralnega društva obstoji v gojitvi in izvajanju skladb godalnega in simfoničnega orkestra, čemur se posveča društvo že 21 let brez prekinitve. S prireditvijo simfoničnih in komornih koncertov je doseglo slasti pod vodstvom L. M. ftkerjanea velike moralne uspehe. Pri koncertu v ponedeljek 16 t. m. na«topi v celoti in s sodelovanjem godbenikov Ljubljanske zveze godbenikov odnosno opernega orkestra, ki tvori sočasno jedro Ljubljanske filharmonije. Pod vodstvom ftkerjanea bo igral orkester sklidbe Dall'Abaca, Lajovca in ftkerjanea. Po izberi sporeda bo to najzanimivejši koncert letošnje sezone. Solistični part v škerjan-čevem klavirskem koncertu je poverjen rektorju Antonu Trostu. Poleg Orkestralnega društva bo nastopil tudi pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom rsvnatelja Mirka Poliča in pel Gallusove motete in madrigale. Koncert bo v veliki unionski dvorani danes ob 20.15.
—lj Lepa nedelja. Knkor navadno v teh časih ob nedeljah ie ostalo tudi včeraj največ meščanov doma. Na izlete se je sicer odpeljalo precej kolesarjev, a zaradi tega ni bil nič manj živahen promet v mestu. Ulice so bile posebno živahne dopoldne. Nenavadno mnogo sprehajalcev ie bilo v Tivoliju. V glavnem tivolskem drevoredu
in na Aleksandrovi so se prelivale takšne množice kakor ob posebno slovesnem dogodku. Od časa do časa se je zaradi tega celo ustavljal promet na ozkem železniškem prehodu. Letos so začeli naši meščani ceniti mnogo Tivoli. Malo jih je pa še vedno na drugih nekoliko bolj oddaljenih sprehajališčih. — Popoldne se je nekoliko bolj ogrelo in precej meščanov se je že senčilo ob rekah, dobro je pa bilo tudi obiskano kopališče Ilirije. Voda na prostem je pa bila včeraj seveda še premrzla za
kopanje, a tudi kalna
—lj Obdelovalci zemlje v mestu tožijo
nad raznimi težavami ter neprilikami, ki so se začele kazati sele sedaj, ko so pričakovali, da bo najtežje delo že opravljeno. Sočivie je nekoliko zastalo v rasti, ker
vreme doklej ni bilo ugodno. Na rastlinah
so se pa tudi pojavili nevarni škodljivci, ki 590 napravili marsikje mnogo več škode kakor uime. Posebno prizadet je fižol. Na nekaterih vrtovih so ga skoraj povsem uničili mali rdečkasti polži. Kljub vsemu ljudje nisO izgubili poguma in z nezmanjšano vnemo obdelujejo zemljo. Nekateri 10
tudi ponovno sadili fižol, ki po najbrž ne bo dozorel in bo uporabljiv le stročji v pozni jeseni.
—lj Narodne noše v procesiji. V nedeljski frančiškanski procesiji se je zbralo blizu 100 narodnih noš, torej veliko več. kakor pa v šenk la vški procesiji na Tel ovo. Nos« so bile včeraj Še bolj pestre nego na praznik, predvsem je bilo v »prevodu več peč. v procesiji pa je korakalo tudi
več mofikih, zlasti pa otrok v narodnih nošah.  Amaterski   fotografi  so spet prišli
na svoj račun posebno še zaradi tega, ker je bilo lepo vreme in so imeli dovolj svet-
lobe.
—lj Z regulacijo Tivolija in ureditvijo poti in cest od Ceste na Rožnik do Rožnika in Šišenskega hriba je v zvezi tudi nova pot nad drevesnico mestne vrtnarije, ki veže srednji del Ceste na Rožnik z diagonalnim drevoredom proti glavnemu drevoredu Doslej so morali stanovalci z zgornjega dela Ceste na Rožnik in iz Rožne doline nad mestno vrtnarijo hoditi po precej hudem klancu, nova pot je pa brez klanca speljana skoraj v Isti smeri precej nižje t samo malenkostnim padcem. Ljudi« so opazili, da poti sedaj m mogoče napraviti v vsej liri ni. ker Jo aeka glavna napajalna vodovodna cev. Ta cev bo seveda preložena, vendar bomo morali počakati tako dolgo, dokler ne dobimo tako velikih oevl, saj Jih ▼ Ljubljanski pohrajtt
L J URL JANSkl kINbMATOGRAH
Predstave ob 16., 19. in 21. mi
KINO MATICA telefon 22-41
Junaška epopeje iz španske revolucije
ALCAZAR
Največji film XX. stoletja!
KINO SLOOA telefon 27-30
Zabavna filmska komedija
aDKŽM STUDENEC Vlvf Gtol, Antonlo Centa, Carlo Lomardi
KINO UNION telefon 22-21
Duhovita italijanska komedija
GOb POD MAKS
Film je v celoti opremljen s slovenskimi napisi Zaradi večernega koncerta predstava danes samo ob 16. uri!
nikjer ne izdelujemo. Preložiti bo nanueč treba glavno cev s premerom 400 mm, kar bo zelo težavno delo, ker taka cev tehta 800 kg. Razen tega bo pa treba napraviti tudi nekaj specialnih kosov cevi. Čeprav bi pa vse potrebne cevi takoj dobili, sedaj ni mogoče to delo, ker poletj ljudje vodo najbolj potrebujejo ln je tudi največ porabijo. Glavno cev bo mestni vodovod lahko preložil Sele jeseni ali pozimi, ko je poraba vode najmanjša. Za dovajanje vode bo tedaj zadostovala druga cev s premerom 250 mm. da ne bo treba zapirati vodovoda, poleg tega bodo pa glavna dela opravili ponoči, ko je potreba po vodi najmanjša. Tako urejena ravna pot bo pozneje šla čez glavno dovozno pot, ki bo speljana s križišča Skrabčeve ulice s Cesto na Rožnik. Nova cesta bo šla s tega križišča naravnost pred tivolski grad. zato bo pa zaprta sedanja pot v podaljšku Nunske ulice vzdolž ribnika. Kakor že sedaj vidimo, bo sedanja dovozna cesta zelo razširjena in oomo na tej terasi dobili najlepša otroška igrišča, ki bodo bistveni del otroškega paradiža ob otroškem kopališču v ribniku. Da pa po otroškem igrišču ne bo mogoče voziti in bo zato sedanja dovozna pot popolnoma odpravljena, je pač umevno samo ob sebi.
—lj Kopalci na solnca. Po dolgotrajnem slabem vremenu smo imeli včeraj izredno hladno megleno jutro. Megle pa so se kmalu razpršile in nastalo je krasno solnčno vreme. Postalo je toplo   dasi so pihale še
dokaj hladne sapice. Vneti kopalci, ki so komaj čakali, da je spet posijalo solnce.
so hiteli k vodam že dopoldne. Še več pa se jih je zbralo po bregovih ob Savi, v Bo-kalcah in ob Malem grabnu ter Glinščici popoldne. Na solncu so ostali ves dan, voda pa jih zaenkrat še ni mikala, saj je bila naravnost mrzla in zaradi deževja tudi Še kalna.
— Lepe trgovske izložbe. Ljubljanski trgovci še vedno skrbe za okiisno, ponekod naravnost vzorno urejene in opremljene izložbe. Zlasti lepe so nekatere izložbe manufakturnih in modnih trgovin v središču mesta, večjo skrb izložbenim oknom pa posvečajo tudi manjše trgovine na Šentpe-terski cesti. Pred škofijo, na Tyrševi cesti Ui celo na Starem trpu, ki je postal sedal spet nekam živahnejši. Na Mestnem trgu so še velike trgovine, ki so že od nekdaj stremele za tem. da so tudi njegove izložbe prišle do polne veljave.
—lj Vegova ulica bo od ponedeljka 16. t. m. dalje zaprta za vozni promet zaradi priprave cestne podloge za lahki cestni tlak. ki bo prepojen z domačim katranom, in bo tnrei tudi ta cesta tako urejena kot Gosposka in Erjavčeva ulica. Najprej bo cesla zaprta od Kongresnega trga do Pe-ternelove ulice. Ker je pa brizganje katrana uspešno ie v suhem ln toplem vremenu, bodo dela naglo napredovala,  le ob lepem
poletnem vremenu. Tako bo mestna občina pričela tudi ureditev Vegove ulice z dobro voljo, da jo Čim najlepše uredi prav do Napoleonovega trga in tudi dalje do Zoisove ceste, ki Je že tlakovana. Toda pomisliti moramo na najrazličnejše težave današnjih dni, posebno pa na naglo naraščanje mezd ln cen gradivu, ki prete ustaviti vsa večja dela mestne občine ali pa vsaj ogrožajo njih nadaljevanje.
—lj Druga sklepna produkcija šole Glasbene Matice bo v sredo dne 18. t. m.
ob i/47 v mali Filharmonični dvorani. Natančni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
Avtobusna postajališča v Ljubljani
Ljubljana, 16. junija Zadnja leta smo v Ljubljani iskali primeren prostor za avtobusno postajo. V ta namen je bila celo sklicana anketa na mestnem gradbenem uradu. Tedaj se nUo mogli zediniti, kje bi naj bila osrednja avtobusna postaja. Znani ao predlogi, naj bi izbrali  za avtobusno    postajo Pigovčevo
dvorišče, prostor pred glavnim kolodvorom. Sv Jakoba trg, Kongresni trg itd. Nekateri so se zavzemali tudi. naj bi ostala še nadalje uvedena avtobusna postajališča v posameznih ulicah.
Pozneje je bil avtobusni promet v Ljubljani precej omejen. Avtobusi Se postajajo
v Tavčarjevi ulici ln na Krekovem trg~u. V Gledališki   ulici  ob  protestantovski cerkvi
ni več postajališča. Iz Tavčarjeve ulice vozijo avtobusi na Posavje. Od tam so prejšnje čase vozili tudi v Savinjsko dolino. S Figovčevega dvorišča so vozili avtobusi proti tkofji Loki in Poljanski dolini, vozilo je pa tudi precej tovornih avtomobilov, kajti na tem dvorišču so se sčasoma razvila skladišča pravega avtomobilskega j tovornega kolodvora. Iz Gledališke ulice so vozili avtobusi proti Tržiču. Promet je bil I vselej precej živahen. S Krekovega trga so vozili avtobusi proti Tržiču. Promet je bil
vselej precej živahen. 8 Krekovega trga so vozili v 8 ostro. Pred Miki i Čem na Masa-rvkovi cesti je bila postaja Pečnikarjeve-ga avtobusa, ki je vozil na Sušak. Rasen tega imamo se postajališče na Borštnlko* t vem trgu. Tam postaja avtobus, ki vozi v znali. Tržaški avtobus se ustavlja vsako dopoldne na Aleksandrovi cesti. To postajališče ae zdi vsaj začasno najprimernejše za avtobus«, ki vozijo v mesto od južne ; strani. Lahko pristopnega trga ni nikjer ' blizu, sicer bi pa Kongresni trg lahko slutil kot postajališče velikim avtobusom. Sedaj jo toiko pripeljati tako velik avtobus pO naalh oflkUi in vijugastih cestah s nevarnimi krizi Ml a Tržaške ceste v sredo mesta. Dokler ne bo živahnejšega motornega prometa v mestu in ne bo parkiralo bo AiekonnnTort ceoti voC avtomobilov, bo
stajallOce.
Promet s tovornimi avtomobili, zlasti z Ajdovščine, je adaj precej manj«, odkar ne vozijo več na Gorenjsko. Izmed avtobusnih postaj sredi mesta je ohranila svoj ata-
Polhov Gradec.
I>a bo pa promet z avtobusi postal zelo
misliti ao oaradhjo avtotaiaao postajo, lahko vsaj slutimo po tem, da zđaj t« voatio redao med Ljubljano ln Trstom tO? Ljubljano in Gorico modami veliki avtobusi, kakrSnih doslej pri nas nismo pori poman adaj samo postaja v Tavčarjevi ulicL
no tudi sami za prehrano z mesom!
Društvo »Man gospod«*" pripravlja mnoiln.ko kapw4M|o potoliMkov 1« kuooov po okrajih
Ljubljana, 16. junija. Mestno prebivalstvo se živahno pripravlja, da ne bo trpelo pozimi prsobčutnega pomanjkanja živil. Sadi krompir in Sploh prvino skrbi, da bi jeseni doseglo čim VOf pridelkov.
Tudi za rejo malih šivali so zanima vodno večje število meščanov ln tako so 10 koristne živalce končno dosegle veljavo, ki jo zlasti po mestih in industrijskih krajih že od nekdaj zaslužijo.
Plemenske mole živali so dosegle visoko ceno in le žal. da jih ni več na razpolago, kolikor je povpraševanja po njih. Do jeseni pa bo plemenskih živali gotovo se dosti, saj se rejci trudijo, da prirede čim več tn dajo na razpolago Številnim novim rejcem. Baš seda i zbira zopet potrebne podatke Društvo Mali gospodar, ki vabi vse člane, da prijavljajo plemenske živali, ki lih imajo naprodaj Plemenske živali se pregledujejo tetovirajo in izročajo reflektantom Jeseni bo v Ljubliani tudi velika razstava malih živali, na kar se mali gospodarji že pripravljajo
Splošno ie prevladalo prepričanje, da so kunci, seveda pa še posebno kokoši dalje morski prašički in druge male živali, važno živilo in na različne načine nadomeščajo drugo meso. ki ga danes toliko primanjkuje in so izgledi še slabši. Premalo pa je znano, da pridobimo še večio vrednost, če Hvali kastriramo ali kapunlmo.
Za današnje in še boli za nastopajoče nrilike bi bilo nov sem zgreSeno. če bi mlade kunčie samčke in petelinčke hitro poklali, kakor je to veljajo doslei. Koristneje ie. če mlade lcunčie samce kastriramo in petelinčke kapunimo. Žival se po tem izdatno redi. pridobi tako na teži in tudi na
Legnnmi
lntro<lotlB«lmr> prlmarte Inđustr!« PlMtionte rftp-presenterebbe dltta lunarne. Serlver*: ftuino Giacomo.    Balro    Torre   (Aosts)
Les
Sprelel bi zastot>sivo lesne t*rdke. Zalo dobro uveden  pri  vodilnih  lndustrljakln   podjetjih t
PlJemontu.   Nnslov:   Stilno Giacomo. Balro forre
— Aosta.
Carburo di calcio
okusu. Kopuni so le od nekdaj cenjeni, čeprav to vse premalo. Prav tako po je Visoko vreden kunčji skopljenec. Pri njem pridobimo tako na kakovosti kakor količini moao ill tUdI koiuh je Več vreden. Pri kuncih Uno skopi j en je še ta važen pomen, da imamo lahko po več skopi j en cev v isti kletki, ker so mirne krotke živalce, česar sicer s samci ne moremo doseči.
Kunce lahko kastriramo, ko so samci stari 3 do 4 mesece. Petelinčke pa kapunimo* ko so stan 8 do 10 tednov. Pri kuh-cih Je potrebna operacija dokaj enostavna, d očim je pri petelinČkih dosti težavnejŠa.
Društvo Mali gospodar v Ljubljani pripravlja mhožihsko kapunjenje in kastriranje po okrajih. Začelo se bo začetek julija Ih ga bo izvajal strokovnjak. Ker gre za splošno koristno akcijo, bodo reflek-tantl prispevali le nekaj za stvarne stroške, in sicer za pefelinčka po 5 in za kunca po 4 dinarje, a člani le polovico.
Društvo, ki ima pisarno v Gosposki ulici šteV. 4 vabi vse neflektnnte. da prijavijo živali do konca junija med uradnimi urami (16. do 18.1, kjer dobe podrobne infor-maciie.
em*ca
KOLEDAR Danes: Ponedeljek.  16. junija: Jo5t
DANASNJF PRIREDITVE
Kino Matica! Aleasar
Kino Sloga: Čudežni studenec
Kino Unldn: Italijanska komedija Sl-gnor Maks
Kino  Moste:  Železna pest
Koncert Glasbene Matice ob 20.15 v veliki dvorani Uniona
DEŽURNE LEKARNE Danes:    Mr. Leustek. Rcsljeva cesta 1. Bahovee. KongTesni trg 12, Komotar. \ ifi, Tržaška cesta 48.
Kalcijev
Agente eselusivo per le provincie di
LUBIANA e FIUME del Consorzio Italiano Carhuro di Calcio e Ferroleghe Ui Koma:
CSO.  ETTOKE BEN-VENUTI suce. s.».jr.|. TRIE8TE
via. M. T. Cice rone 2 Telcfono 59-72
Indirizzo telegrafico: CARBURO TRIESTE Interpellateci per ogni V ostro fahhlsogno !
karbid
Edini agent za ljubljansko ln refiko
pokrajino Italijanskega konzorcija %a kalcijev karbid ln telesne spojine
Inž. ETTOKE BEN-VENl'TI nafti, d.m o.*.
TRIESTE
via M. T. Cice rone 2 Tel. 59-72
Brzojavni naslov: CARBURO TRIESTE Obrnite se na nas ob vsaki vaSi potrebi!
NaSe ffleffolišče
DRAMA: Začetek ob 19.30 url
Ponedeljek, 16. junija. Via mala. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Igrala bo skupina slovenskih mariborskih igralcev.
Torek. 17. junija: Bog z vami, mlada leta! Red Torek.
OPERA:
Začetek ob 19 uri
Ponedeljek, 16. junija: zaprto.
Nastop Anatola Manoševskega v »SevilJ-skem brivcu«. Predvidoma v tekočem tednu bo nastopil v partiji grofa Almavive Manoševski. bivši član zagrebške opere in član mariborskega gledališča. Manoševski je pel na obeh odrih glavne tenorske partije in se je že predstavil ljubljanskemu občinstvu v »Plesu v maskahe.
tnserirajte v „S1. Narodu14!
MALI OGLASI
SUHO SENO
za krave, par voz — prodam. — Šuštar,
Dolenjska cesta. 1018
KAUČE
novi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 34
PLINSKI KI HAL.NIK
Z dvema odprtinama
( gorišCema) kupim Nujne     ponudbe na
oglasni oddeiek *Slo-venskega Naroda«.
1031
STROJEPISNI POUK
(ea časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki
od 6. ure nvceer dalj« za zaćetnilse in izvei-bance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prič no 16. Junija. Vpisovanje dnevno.
Christofov učni savod,
Ljubljana, Domobranska cesta Ste v. 15. — Telefon 43-82. 1067
PREŽ ENI STKUrE,
<1 se nabirajo v tvojem telemi, z rednim
uživanjem »AMBROŽEVE
MEDICE« iz MEDaRNE, LJubljana, židovska 6. 28 T
i
Tulil possono concorrere
Vsi ao la&lco deležni
...Al MIIilONI DELLA LOTTERIA DI TRIPOI.L Bas ta acquiatare qualche MgUetto. LeatrazJone del premi sara fatta ln Roma sotto 11 controllo del Ministero detle Flnanze. Potreste vin cere vol uno dei numero si premi« fra cul 11 1° ammontante a pare cehi mi 11 oni. Gia 19 posaessori di un biglietto nelle totterlt precedenti sono dl ven ta ti mllionarl. Acquistate qualche bigttetto, ma subito, perche la ven-dita si chiude il 18 giugno IRRBVOCABILMENTE,
...MILIJONOV »LOTTERIA DI TRIPOLI«. Zadostuje, da kupite kakšno srečko, žrebanje premij bo v Rimu pod nadzorstvom Ministrstva Financ. Mogli bi dobiti vi eno izmed številnih premij, med katerimi znaša prva nekaj milijonov. Zrn 19 posestnikov sr*ck prejšnjih loterij ao postala milijonarji. Kupite mt kakaao srečko, vendar takoj, ker se prodaja zaključi 18. JUnija NEPREKLICNO.
I NQ
JUGOGUANK \
L0TTERII) DI
TRIPOII
t
Bližnja
daljna okolica Novega
Novo mesto, 13. junija. Oe se ozremo po lepi pokrajini, ki se razprostira okrog dolenjske metropole opazimo najlepše predele Dolenjske, opevane in opisane po naslh največjih, možeh na polju literature. Tu bo nastale >Bajke in povesti o Gorjancih«:, tu sta bila napisana >Otok in Strugac, pesnik Kette je pel tu svoje pesmi Krki, mestu in svoji ljubici. Severovzhodno od dolenjskega središča se razgrinja pred nami krasna dolina reke Krke, polna zelenih polj in belih vasi, Krško polje; jugovzhodno kipe proti nebu vrhovi najvišjega dolenjskega gorstva Gorjancev s svojim najvišjim vrhom, imenovanim po pisatelju Janezu Trdini. Proti jugozapadu opazimo gorovje Rog, znano po divjih pragozdovih, kjer se se sedaj potika medved kosmatinec in kamor zaide pozimi tudi kak volk, ki ga prižene glad od juga. Severno od Novega mesta valovi dolenjsko gričevje, polno vinogradov in belih zidanic.
Taka približno je dežela, kjer živi nas dolenjski kmet. Zemlja je lepa, rodovitna in dobro obdelana, naš kmet jo obdeluje z ljubeznijo in veseljem, ker ve, da mu bo trud stokratno povrnjen, da mu bo dala kruha, da bo lahko živel in Se nekaj prihranil. Toda včasih se mu pa le ponesreči, ker mu razne ujme uničijo njegove upe. Kljub temu kmet ne obupa. Proda nekaj drv iz svojega gozda, kajti gozdovi so značilno bogastvo E>olenjske. Kočevski gozdovi so ogromni in zaenkrat skoraj neizčrpni; mnogo je tudi lesa okrog Trebelnega,
na Gorjancih In po vsej novomeški okolici. V okolici pa ni pomembnejših rudnikov, razen rudnik lignita pri Otočcu, ki so ga nedavno po nekaj letih poči van j a zopet odprli m obratuje sedaj s polno paro. Omembe vredna so tudi ležiSČa železne rude blizu r>vora, kjer je bil že nekdaj postavljen plavž. Sedaj je tam delo že delj časa v zastoju.
Kar se tiče todustrije moramo omeniti, da se je vsa zbrala le v okolici Novega mesta in v mestu samem. Tu so zastopane tekstilna industrija, izdelovanje obutve, Samotnih Izdelkov in opeke. 2ivinoreja je v
pokrajini dobro razvita, se.j ima že skoraj vsaJca. kočariea svojo kravice. Poleg- goved
goje tudi prašiče, ovce, koze in perutnino. Tudi konj je veliko, ki jih pa rabijo predvsem za vožnjo tn poljska dela. Sadja Je pri nas precej- Znane so brusniske češnje,
imamo pa tudi mnogo jablan, čespelj in hruSk. Ostalo sadno drevje je manj zastopano. Zelo razvito je vinogradništvo, ki prinaša, dolenjskemu kmetu lepe dohodke. Na vsaki rebri, ki ni uporabna za njivo, je posejana vinska trta, ki skrbi za veselo razpoloženje, ki ga njen produkt vino ustvarja med prijatelji ob mizici v nedeljskih popoldnevih. Po dobrem vinu slovi predvsem Trška gora v neposredni bližini Novega mesta. Trska gora je tudi znana Istetna točka z lepim razgledom. Saj se ob lepem, jasnem vremenu vidi vse Krško polje tja do Brežic in Novo mesto leži pred teboj, ovito s smaragdno zeleno Krko, ki so Ji dejali, da je tudi romantična (za mlade ljudi predvsem), kopajoča se v soncu, kakor biser. Ta pogled, pravijo, se ne da pozabiti. Izredno lepa izlet na točka so tudi Gorjanci, kjer vidiš od Triglava do Zagreba tn se naprej. Blizu Trdinovega vrha aH svete J ere, kakor se tudi imenuje, je lepa cerkvica sv. Miklavža, Krvavi kamen in izvir Gospodične — same znamenite iz-letne točke. Krasen izlet Je na Mirno goro, ki je pa že v Beli Krajini. Znamenita britja pot in izletna točka je Lurd pri st. Jerneju, kraju o katerem pravi pesem: Lejpsega ptčča ne j, kot Je petja ln, lejpšega mejsta ne j. kot je Sent Jirn! Ce že pesem tako pravi, bo že res! Pesnikom ne bomo oporekali! Lurd spada h kartuzljl Pletrje, najlepšemu samostana v Ljubljanski pokrajini. Samostan ni znamenit samo po svoji lepoti, ampak tudi po vzornem gospodarstvu. Najprej doli ob Krki Je letovišče    Kostanjevica, znamenito
gospodarsko središče Dolenjske.
mestece po svojem velikanskem gradu in po tem, da stoji na otoku, zaradi česar je dobilo ime >Dolenjske Benetkec. Proti zahodu so znamenite Dolenjske Toplice kot zdravilišče in letovišče, ki imajo okoli sebe vse polno izletnih točk. Severno od Novega mesta je pri vasi Vrhpeč, blizu Mirne peči Zijalo, t. j. izvir Temenice, kjer pride ta dolenjska ponikalnica že drugič na dan. Nad Stražo je precej velika podzemska jama. ki je pa vsekakor potrebna se podrobnejšega raziskavanja.
Trinajst kilometrov od dolenjske metropole so Šmarješke Toplice, skrite v pri jasnem kotu blizu ceste, kjer Izvira 28 stopinj
ki je tudi bodljo in vozijo kopat ▼ poletnih dneh tajci in Novomesčani, kadar jim je Krka premrzla. Ne smemo pa pozabiti, da je okolica Novega mesta imenovana Doima gradov, Se v Novem mestu samem imamo grad Grm, kjer Je sedaj nastanjena kmetijska Šola. Ob Krki navzgor pridemo kmalu mimo gradu Srebrnič do Soteske, ob Krki navzdol pa najprej do Grabna, Bajnofa in do Otočca, biserja dolenjskih gradov. Ta grad Je zidan na otoka, ves je obdan z drevesi in vsa njegova okolica Je tako zek> romantična, da po vsej pravici zasluzi grad to svoje tone. Krka Je tn zelo plitva, zato pa tem bolj široka ln polna otočkov. V tej skoraj nedotaknjeni samoti žive najrazličnejše ptice, predvsem mnogo čapelj. Streljaj od Otočca stoji na desnem bregu Krke grad Struga. Severno od Novega mesta opaziš starodavni grad Hmeljnik. južno pa razvaline Mehovskega gradu, stoječ« na visokem, daleč vidnem hribu. Bliže proti mesta sta se gradova Pogane! in Ruperč vrh. Pri Prečni so razvaline gradu Luknje. Ob vznožju Gorjancev pa stoje gradovi Vrhovo, Tolsti vrh m Prežek, kjer sta pila vino Andrej Smole m France Prešeren. Tam lahko vidiš na steni podpis našega največjega pesnika.
To Je okolica Novega mesta, skoraj se nedotaknjena m neodkrita. Vredna je nase pozornosti, kajti njena očarljiva lepota je nepozabna. Mnogo Jih Je, ki Jo vidijo vsak dan tn Je ne opazijo, toda ko gredo za delj časa drugam tn se potem vrnejo, Jo zagledajo takoj. Zakaj? Kamor greš, vidiš lepoto kraja samo, tako, kakršna je, a tu je doma romantika, ki te sazfblje v sanje preteklosti.
Živina brez lastnikov
Na Dolenjskem je Se mnogo živine, U Se niso znani njeni
lastniki
Trebnje, 16. junija.
V sobotni številki ^Slovenskega Naroda* smo začeli objavljati seznam živine, ki Je v reji pri posameznih posestzilkih in gospodarjih trebanjske občine in ki še niso znani njeni lastniki. Danes seznam nadaljujemo:
Pri posestniku Dermaftl Veneeslavu v Igleniku konj, pram, z liso na glavi, Žig
št. 36.
Pri posestniku Vavtarja Jožefu ▼ Igleniku kobila, žig 7.
Pri posestniku Vrhoven Francu v Igie-
nlkn, kobila, prama, žig 1354 m konj fuJcs, žig 48.
Pri posestniku Zupančiče Franca v Ig*e-
nfku kobila, fuksa.
Pri posestniku Rngljn Alojziju ▼ Igleniku, konj, pram, žig 452.
Pri posestniku Piškurja Janeza v Škorcu, konj pram, žig 495 in dre kobili: strka in fuksa, bosanska.
Pri posestniku Bizjaka Ludviku v Skobcu kobila, črna, z liso na glavL
Pri posestnici Sporarjevl Ani t razi konj, pram, žig 355.
Pri  posestniku Kravearjo JcnfccTn v
zli luži kobila, fuksa, žig 45.
Pri posestniku Strahu Janeza v K&m-nem potoku konj, pram, zvez, žig 120.
Pri posestniku Hrasta*-Ju Jožetu na J»-zeru, konj SImelj.
Pri posestniku Maran Janeza, na SssS> ru. konj, pram, žig 1734.
Pri posestniku Opari Jožefu v Dol. Dobravi kobila, prama, lisasta.
Pri posestniku Gospodarja Jan p,i ▼ Dol. Dobravi, konj, črnorjav, žig 3.
Pri posestniku K e ti Ju Francu v Dol. Dobravi konj, pram in kobila, črna, prama.
Pri posestniku Slrclju Ignaciju v Rih-povcu, konj, šimel, bosanski.
Pri posestniku Gačnlkn Antona v flSSV njevku kobila, prama, bosanska.
Pri posestniku Strajnarju Alojziju t Cesnjevku konj, pram, velik.
Pri posestniku Ml kliču Janeza v Lukovim, konj, pram, žig 136.
Pri posestniku Zormana Jožefa v Ln-k ovni k u konj, fuks, griva in rep bela, z liso na glavi.
Pri posestniku Mlknčn Jožefu v Lukov-ku konj, Smel, bosanski.
Pri posestniku Ceha Jožefu v Lukovkn, konj, fuks, lisast.
Pri posestniku Vidmarja Jožefa ▼ Loko vku, kobila, prama, lisasta, bosanska.
Pri posestniku Kastelica Franca t Dečji vasi, kobila, prama, slepa.
Pri posestniku Strajnarjo Alojrfju v De-čji vasi kobila, prama, Žig 4.
Pri posestniku Makse to Franca t Decjl vasi konj, pram, zvez.
Pri posestniku Zakrajahat Janeza v Dot. Ponikvah konj, črn, Žig 6.
Pri posestnika RasU'flfteu Jožefu, v Dol.
Ponikvah kobila, prama, xvez_, žig 0589.
Pri posestniku Anžlju Antona v Dol. Ponikvah konj fuks.
Pri posestniku Lapa Antona v mostu dva vola, lisasta, težja.
Pri posestniku Vrbovcu Franca nfku vol, lisast, žig 329.
Pri posestnici Salekar Frančiški v Račjem selu vol, str, 650 kg težak.
Pri posestnika Zavrta Antona v Jah, vol, lisast.
Pri  posestnika   Gospodarica Ji Dol. Dobravi vol, črn, žig S.
Pri posestniku AvgusUnčlčo Alojzija t Vrhtrebnjem vol, pšenične barve, po vrba beL
Pri posestnici Pakiž Mariji v Gor. Dobravi vol z belordečimi lisami.
Pri posestniku Kotar ju Jožefa v Vrh-trebnjem, vol, rdeč, z belimi lisami.
Pri posestniku Pasta Franca v Vrhtrebnjem. vol, rdeč, z belimi lisami, žig a.
Pri posestniku Planinsku L ▼ Vrhtrebnjem vol, rdeč, glara m rop bela, žig SU. Pri posestniku Nosetu Janeza t RcpCaa
vol, rdeč, s belimi lisami, žig 2.
Pri posestnlkn TJdovlžo Jožefa v Pep-čah vol, pšenične barve, z belo Hso na glavi.
Prt poantnOca TJfovKa AJoJzlJfi v Rep-čan roi, peenJCoe barve, s belo Boo om glsr
vi.
Pri posestnlkn SmoBSa Matiji v Repčafe vol, pšenične barve.
Pri posestnika Lapa Antonu t mosta dva vola, ttsast tn atv.
Pri posestniku Božiču Jožefu i vol, rjav, lisast, žig 408.
Pri posestnlkn Pajku Antona v Štefana, vol z belimi lisami.
Pri posestniku Slaku Janeza v Gor. Ponikvah vol, temnordeč, z belo glavo.
Pri posestniku Unča Francu v Gor. Ponikvah, vol, sivkast.
Pri posestniku Zupančiča Ivanu v Dol Nemški vasi, roi, rumene barvo, lisast.
Pri posestnika Rajerju Franca v Pio-prečah vol, rdeč, z belimi IisarrrL
Pri posestnika Gabrijela Pavlu v Pra-p reč ah vol, rdeč, z belimi lisami, žig 527.
Pri posestnlkn Jf ovalen Franca v Dobravi dva vola: stv, žig 45 m tek, žig 14«.
Seznam živine brez lastnikov, Id je pri posameznih posestnikih na področju trebanjske občine, bomo v jutrišnji številki »Slovenskega Naroda« zaključili.
PRI ZDRAVNIKU
Bffao* svojemu sinčku: —— No zdaj   pa lepo  pokaži gospoda
jezik.
Janezek: — Mamica, aH bi mu ne mogel raje pokazati osla?
Janezek, (toktorju
Horoskop za tekoči teden
od 1*. do 33. junija 1041 — Tranziti planetov s Soncem
ob rojstva
Ljubljana, 16. junij*.
Rojeni med 22- Januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Rojeni v prvi tretjini znamenja naj izkoristijo vse ugodnosti, ki se jim zdaj nudijo, Rojeni v zadnji tretjini občutijo zboljšanje v družabnih odnosih, v umetniškem delovanju in v zdravstvenem pogledu.
Rojeni med 20. februarjem in 26 mar. eem v Ribah: Rojeni v tretji tretjini dosežejo lahko uspehe trajne vrednosti, rojeni v prvi tretjini pa še vedno ne bodo imeli sreče v finančnih zadevah. Čuvajo naj   tudi  svoj  ugled.  Čuvajte se nezgod!
Rojeni med 21. marcem in 20. aprilom
▼ Ovnu: Obeta se še vedno napredek v poklicu rojenim v prvi tretjini Mi uživajo zdaj tudi dobro zdravje. Isto velja za rojene v tretji tretjini znamenja. Rojenim v drugi tretjini utegne usoda po na ga j a ti v trgovskih poslih.
Rojeni med 21. aprilom in 20. majem v Biku: Sreča se vam bo prihodnje dni nasmehnila, bodite pripravljeni!
Rojeni med 21. majem in 20. junijem v Dvojčkih: Obeta se majhen napredek rojenim v prvi in tretji tretjini. Vsi naj se čuvajo nezgod in naj pazijo na zdravje. Nevarnost za pljučne bolezni, posebno za starejše.
Rojeni med 21. Junijem in 20. julijem v Raka: Čeprav nimate mnogo upanja na
zboljšanje, toda v resnici postaja poležal mnogo ugodnejši, kot si mislite.
Rojeni med 21. julijem in 23. avgustom v Leva: Nove možnosti za poklicno napredovanje. Zdaj lahko dosežete znaten družaben dvig.
Rojeni med 24. avirustom in 23. septembrom v Devici: Rojeni v prvi tretjini, naj skrbno čuvajo, kar imajo. Rojenim v drugi tretjini se obetajo gospodarski in družabni uspehi.
Rojeni med 24. septembrom m 23. oktobrom v Tehtnici: Z moj strmim obvladovanjem življenja lahko kaj dosežete v tej dobi, ko se v vašem življenju vrstita sreča in smola.
Rojeni med 24. oktobrom in 23. novembrom v Škorpijonu: Nevarna doba za vse, ki so stebega zdravja. Izgledi za uspeh v urnetniSrih m trgovskih poklicih.
Rojeni med 24. novembrom m 22. decembrom v Strelcu: Ze v prejšnjih napovedih smo opozorili na kritično dobo. Usoda vas odriva povsod, kjer bi lahko kaj dosegli. Kritično je tudi za zdravje.
Rojeni med 23. decembrom m 21. Januarjem v KororogTi: Rojeni v srednji tretjini bodo težko kos nalogom, ki iim jih' postavlja življenje. Začasni uspehi se obe-I tajo rojenim v zadnji tretjini znamenia.
B. K.
K današnjemu koncertu Glasbene Matice
Raj pravi o njem rektor Glasbene akademije Anton Trost
Ljubljana, 16. junija. Na današnjem velikem koncertu Glasbene Matice ob 20.15 v unionski dvorani je v drugem delu na sporedu skerjančev Koncert za klavir in orkester, ki bo tokrat prvič izvajan, Solist bo koncertni pianist rektor Glasbene akademije Anton Trost, ki nam Je o skerjančevi kompoziciji odnosno njenem klavirskem delu tn izvajanju povedal nekaj zanimivosti, Id Jih ta navajamo. Rektor gospod Trost pravi:
vznosito orkestralno melodijo v zadnjenf visku koncerta: povsod najde pianist hvaležno možnost, učinkovito izrabiti »vočne lastnosti klavirja. Mecftem ko kaže koncert v početku marsikatero svojeglavo težavo, ga sčasoma vrfjubtmo prav vsled tetra, kor nima cenenih efektov solistične bravura, a čimer pa nt rečeno, da. ne učinkuje bra-vurozno. Hvaležnih prilik za to je dovolj. Veselim se, da ga bom mogel predstaviti koncertni publiki kot prvi tn bi le želel, da se mi posreči tako, kakor ga otputim in kakor delo zasluži.
Električno oko
v jetnišnicah
Trost, akademije
Ko me je v pretefcfi Jeseni g. profesor Skerjanc vprašal, če bi hotel prevzeti klavirski past njegovega pravkar dovršenega klavirskega koncerta, mi je bil pristanek na to skoraj težak, ker sem imel spričo postavitve za rektorja Glasbeni akademij, totttoo drugega dela pred očmi. Ko sem potem prelistal koncert, sem dobil takoj atnv-patičen odnos do njega tn veselje do te naloge. Vsebinsko in tehnično sem našel toliko zanimivega in novega, da me je delo čim dalje bolj veselilo. Klavirja je dana možnost, v najrazličnejših barvah izrabit* zvočnost instrumenta. Koncert ni >e pisan z a klavir, temveč Je občuten 1 z klavirja, ker uporablja ovojske, le terrm glasbam dane elemente zvoka, je torej res klavirska glasba. Najsi bo v kantOenaJi — na primer takoj v uvodni tena, Icjer teži Hric-na mehkoba prav ▼ disonavčinh zadržkih (to ni nikako protislovje; vsaka disonanca Je sama zase trda, v skupni zvezi pa te disonance naravnost božajo tone melodije) — a« v pasažah, Id se ornanientaino prelivajo preko vsega klavirskega obsega aH kjer oblivajo akordne tomljene figuracije
Iz Michigana poročajo o ponesrečenem begu dveh jetnikov, ki ju je zadela revoV-verska krogla, ko sta skušala preplezati Jetniške zidove. Počilo je nenadoma in jetnika sta obležala ranjena. Nikjer v bližini ni bilo človeka, ki bi na ubežnika streljal. Istočasno s strelom se je sprožil tudi zvonec, ki je opozoril jetniške čuvaje, da skuša nekdo pobegniti. Jetnika sta na begu prišla v območje žarkov >električnega očesa«, katerega je iznašel inženjer Ved-der. Električno oko onemogoča beg jetnikov iz zaporov. Iznajdba je v bistvu ena frmp*\ mnogih uporab fotoelektrične celice. Električni tok kroži stalno v celici, ko pa
pride kak predmet v območje luči, ki so nameščene na določenih krajih, v našem
primeru na jetniškem obzidju, se prekine električni tok v fotoelektrični  celici in s
tem se sproži avtomatično revolver, ki ja naperjen proti mestu, kjer je tuj predmet prišel v območje žarkov, obenem se pa   sproži   rocH   signalni zvonec.
Ves mehanizem deluje bliskovito. Jetniki vedo, da ni sredstva, s katerim bi preprečili delovanja iznajdbe, Ze zaradi tega se mnogi premislijo, preden izvedejo načrt za pobeg. Bolj drzni tvegajo, toda doslej je električno oko še vedno odlično opravilo svoje delo. V gornjem primeru sta oba begunca obležala ranjena pod jet-niškimi zidovi, jetniška pazniki pa so bili kaj kmalu pri njih, ker jih je priklical zvonec, ter so ubežnika odnesli v jetrriško bolnico.
Med nevifrto slabše mleko
Prot dr. Gunger v Kielu je prišel do zanimive ugotovitve, ki Je Zlasti važna v tem letnem času in med vojno. Napravil je več poskusov na kravah in sicer med
hudo nevihto. Poskusi so pokazali, da je bilo v mlaku, namofcženo med nevihto, znatno manj rn^šcObe kakor sicer. Odstotek maščobe v mleku ene krave Je padel od 4-20 na 2.40. Dan po nevihti je bil pa odstotek rnaSČobe v mleku zopet normalen. V splošnem je prišel dr. Gunger na podlagi svojih poskusov do zaključke, da izgubi kravje mleko ot> dtaevib neviht na maščobi dobro tretjino._
Imertraf ti 99Slov. Narodu«
A. Spagnofi
11
IZDAJALSKA PUNOĆA
Roman
— Zakaj ste pa pustili snoči oknice v salonu odprte? — je vprašal poročnik ostro, čim je sobarica vstopila.
— Odprte? Kaj še, gospod poročnik. 0t> sedmih sem jih zaprla m ker je prihrumela potem nevihta, sem odšla okrog devetih takoj po večerji se enkrat gori prepričat se, če je vse ▼ reda.
— Ali veste to povsem točno?
— Seveda, gospod poročnik, — je odgovorila sobarica in se prestrašeno ozrla. — Oknice so bile dobro zaprte, to lahko prisežern.
— Dobro, zaenkrat vas ne potrebujem več, — Je odgovoril častnik. Oči vi dno je bil tudi sam presenečen. Nekaj časa je molčal, potem si je pa^ postil po gospodični Sol veni pokazati točno kraj, na katerem je bila našla grofico.
— Skoraj bi rekel, da je bila napadena, ko je sedela pri pisalni mizi, — je prirx>narril to stopil k pisalni mizi. — Ali m tu nihče ničesar premaknil?
— Nihče, kofckor sem videl, — je odgovoril grof Piero.
— Pisalna mapa je nekoliko premaknjena, črnilnik odprt, peresno stojalo ne stoji tam, kamor bi ga postavil človek, ki bi nehal pisati.
Te opazke poročnika Marši ca so bile točne. Po legi različnih predmetov na pisarni mizi se je dalo sklepati, da je nekdo grofico presenetil med pisanjem. Toda na pisalni mapi ni bilo nobenega lista.
— In vam se ne zdi nihče sumljiv? — je vprašal poročnik, obrnjen k vsem, toda pogled aprt na grofa Piera.
Le-ta je skomignil z rameni.
— Zal ne. Ne morem si misliti, kdo M bfl zločinec in tudi nagiba si ne morem misliti. Uboga mama ni imela sovražnikov. Vsi njeni sa—d in
podložniki so jo imeli racEL
Poročnik se je znova obrnil k pisarni mm. S koncem prsta je odprl pisarno mapo Is debelega antičnega usnja. Med prvim in dragim prvmlrom je ležala kuverta. Bila je velika ramena kuveila iz trdega polpergamenta, kakršne se rabijo sa pošiljanje vrednostnih papirjev. Naslov na nji se je glasil: »H. Bradlev & BraČĐev, advokata, 45 Tempi e Street, London.«
Crnilo, tiste modre barv«, ki postane Crna, je bilo Se modro, in to je pričalo, da je moral biti naslov napisan Sele pred nekaj urami.
— AH Je pisala to grofica? — Je mk.
— Da, to je njena pisava. Ne razumem pa...
— Česa?
— Kaj naj bi Imela uboga mama opraviti t tema advokatoma? Tega imena nisem mkoH slišal Ta Bradlev & Bradlev sta mi nekaj čisto novega.
Vzklik presenečenja se je izvil iz ust druiabnice, ki je stopila naprej in se sklonila nad kuverto.
— Saj vendar poznam ta dva moža. To sta advokata, ki sta me napotila k ubogi grofici, — Je dejala.
— Kako to? Pojasnite nam vendar, — Je dejal poročnik.
— Ta advokata, točneje rečeno Mr. George Bradley, sta mi predlagala, naj odpotujem kot dražabnica uboge grofice v Italijo. Grofica se je bila obrnila na advokata s prošnjo, naj JI preskrbi ta druzabnico.
— Ah, torej vi ste prej žive* v Londona?
— Da.
— Kako ste se pa seznarrffi s tema advokatoma?
— Po smrti neke prijateljice, stare dame, pri kateri sem stanovala. Advokata Bradlev sta bila njena zastopnika in izvršilen njene oporoke. Gospodična Hornell je živela od pokojnine. Nikogar ni imela na sveta in zapustila mi Je opremo svojega
stanovanja,
grofica Da ObmssSD te
— Od kod je ljudi?
— Mr. George Bradlev mi Je pravil, da Je grofica njegova stara znanka. Torej Je bilo povsem ravno, da se Je obrnila nanj, ko Je žabmeo.
— Ah, že razumem. Zdi se mi namreč čudno
da se Je obrnila na advokata, ne pa na posredovalko, — Je priponinil grof Stampa, ki se je bfl oglasil prvič; in njegov glas Je zvenel iromčno.
Gospodične Solveni je sardela. To namigavanje na posredovalnico Je bilo zares neumestno, posebno pa način, kako Je bilo izgovorjeno.
— Čudno Je samo, da imena Bradlev ndkoK nisem slišal iz ust uboge marne. Sicer poznam vse njene angleške prijatelje, — je dejal grof Piera.
— Nadaljujmo, — se je oglasil poročnik. — AH Je vam znano, če je imela grofica pri sebi denar? Je vprašal poročnik.
— Kolikor vem, ne. Toda o tem vam bo gotovo lahko dal točnejše podatke upravitelj.
— AH Je tu?
V        mora brci. Dal s*«e ga zbuditi. Stanuje v stranskem poslopju.
— MamarinTlu, stopite, prcntm, porrj ... Kako se pa piše?
— Storili... AdnUe StorrrL
XI*n*n*tiD Je odšel, toda komaj so minile tri
m^Znxte' kp«; Je vrnil; naglo je odpri vrata in za-klical razburjeno:
— Se en zločini
— Grof SOvio je bil umorjen'! — je zaklicai Leremo, ki Je bil prihitel za mareKciallom.
S stojišča na koncu hodnika se je slišalo mrmranje prestrašenih glasov.
rv.
r\> trenutku neme otrplosti smo planili vsi na hodnik proti stopnicam.
— Tu sem, tu sem! — Je zaklicai Lorenzo. — Na ■transko stopnišče, ubogi grof Silvk) leži spodaj ob vznožju stopnišča!
Obrnili smo se tja m siediH hišniku na levo« potem smo pa odšli z njim v prizemlje, kjer so bile kuhinje in drugi stranski prostori
Urejuje Josip Zupan« g 8a Harodno tssteno fra* Jen a 1» sWs» ki tarnata* dd Usta .Vlad, Etesaftz IMi gfeHjaoi