III. leto. Štev. 12. 1916. Március 19. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . .6 K. Dobijo se Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye, Naročnina i dopisi se tűdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov .... 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Te je pa Bog nesmileni ? Što vüpa tak blázniti ? Zato, ka je naprejvjdp boj pa ga ne stavo ? Znáte, kda je bio prvi boj na sveti ? Te tam pred stvorjenjom človeka, kda je Lucifer pravo: »med ob* láke postávim prestol svoj pa do molite mené zvezde nebésa Te se je zgodile, ka je Bog zapovedao boj pa je sv. Mihal z rečmi ; »Sto je, kak Bog* süno njega z visokih nebés. Drügi boj je bio na sveti te, kda je Kain bot vzéo v roke pa vdaro z njim nedužnoga Abela, ki je na mesti tam ostao. Pa kak je Bog prvoga sam zapovedao i drügoga mirovno trpo, tak je prišlo po tej prvi bojaj sto pa sto drűgih, štere je tüdi šteo, ali trpo, ali dopüsto, kak se je njegovoj neskonča-noj modrosti prav vidilo. On sam je boja ne šteo. Kda je na zemlo prišeo, so angelje od míra popevali pa kda je začne včiti národe, je tüdi od mira gučao . „ Stopivši v hižo pravite ; Mir toj hiži." (Mát. X. 12,) Pa na drügom mesti: „Mir vam niham“ — ár je pa znao, ka „hüdoben mira nema," je dosta vö; „svoj mir vam nekani. “ (Ján. XIV. 27.) Pa on, ki je mir prineseo i na mir včio národe, je sam boj meo v celom žitki proti hüdobiji lűdih, té boj je za dužnost naložo apoštolom i sv. matericérkvi i na slednje je v tom boji. na videnje on sam prejšeo : Neprijátelje so ga vmorili. Da pa zgledni si na njegov obráz, kda guči z Judašom v ograd! gethse-mani, pogledni ga pred Annašom, Kai-fašom ali Pilatušom stojéčega, preíšči njegov obráz, kda se na grešnoga Petra zglédne, nasledüj ga v njegovih náj- grozneših bolečinah gori do Golgote pa boš vido, ka je v njegovom srci mir »šteroga svet ne more dati.8 Té mir je prineseo Bog na zemlo: té znotrašnji mir. Toga dá vsakomi, ki je njegov, ki njega razmi i nasle-düje. Ovači je pa boj naše živlenje. Odznotra v človeki keliko boja! Skűšnjáve, trplenja, mišlenja za to i ono vnogomi prekrátijo nočni sen ino njemi skuzé správijo v oči. Od zvűna pa rávno tak. Vsaki dén novo trplenje i nove nevole nosi za nás v svojem kríli. Boj za krűh, za obleko, za potrebne drűge stvarí. Srditosti, sváje, tožbe, bítja — tak ide po mestah i vesnicah. Tak ide od tistih mao, ka človek živé na zemli i tak bode, dokeč človek bo na zemli. Či se pa ti sám vojsküješ odznotra i odzvüna — kak se te ne bi národje renili odznotraj med sebov i od zvüna z sosédami, da so národje z takših lűdih, kak si ti pa tvoj sosed. Pa či ti želeš od Bogá, naj ti mir dá pa te naj ne meša v tvojoj právdi, štero za pravično máš, dokeč je ne do-končaš po svojoj želi, tak tüdi celi národje májo juš želeti, naj njim Bog mir dá, dokeč se vojsküjejo za svoje pravice pa njim naj ne kráti boja, v šterom mislijo od neprijátela- nazájdo-biti, ka so po njem zgűbili. Jeli, ka spokaš dete, štero ti pod oslicov ogenj nalága ? Ka bi pravo, či bi ti sosed prišeo bráni t tvoje dete proti tebi ? Jeli ka bi on tüdi dobo ? Vídiš, to je boj. To je tisto, ka Bog lüdem dopüsti: Naj se vojsküjejo za svoje. Pa či te tű i tam boj krivice naprávi, to je njegovo delo, ka tiste krivice poprávi. Komaj so si njegovi neprijátelje mislili: »Zdaj smo ga vmorili, mo lehko mirno spáli od njega*, že pribežijo čuvár-je greha rekoč: ,, gori je stano kak je pravo." Pa jeli ka je to zmožno obládanje bilo nad neprijatela!!). Tisti se lehko spüstí v boj, ki zná ka, on gotovo obláda. „Da smo pa mí ne tak^i, mí ne vemo či obládamo, ali nej!“ bi pravo što. Známo. Vsakojački Známo: Vojs-küjmo se z mirom Kristušovim v srci pa te vsakojački obládamo. Te nas zná-biti razsekajo, dolistrlijo, zaprávijo pa nam to vse nikaj ne de škodilo: Mi obládamo, kak je obládao Kristuš, kak njegova predpodoba Abel, kak miljone mantrnikov, šteri so z mirom božjm šli v boj, so ga mirno préstali pa z tem miropi žjvéjo v díki i vesélji ešče denéšnji dén cele vekivečnosti. Pa nieden z njih ne právi, ka njim je Bog nesmileni bio, nego dičijp ino hválijo ga za njegovo dobrota, ka so smeh tak veliki boj pretrpeti i z tem bojom tak visiko čast sebi zaslüžili. ,Y Bojna. Narava se záča gibati. Neme ptičice se oglášüjejo, so na poti proti nam, rožice bojazljivo rivajo glavice iz pod zmržnjene odeje i se odpirajo na Ijü-bezniv šepet šanca. Vse záča živeti, samo tisti mora v „senci smrtnoj* hoditi, za koga je vse to stvorjeno . človek. Te nema mirű. Boga, kralá mirű je razžalo, zato pa blodi zdaj nemirno po zburkanon sveti, dokeč ne odpre svojega srca božemi vabili: Jeruzalem, Jeruzalem, povrni se k svojemi Gospodom! Bogi. Krvávi boj se začinja z vsov srditostjov ob začetki sprotoletje. Glej-mo poročila; Rusko bojišče. Rusi se nezgovorno pri pravljajo, da naednok napadnejo nas i nemce. Zvün te velikanske priprave so samo menjši spopadi bili tü-patam, v šterih so ruski napadi odbiti. Naši so pri Tarnopoli nekaj malo napredüvali. 2. NOVINE 1916. március 19. Francozko bojišče. Srditi, nečlo-veči boji so kre trdnjave Verdun. Nemci z nedopovedljivim junaštvom napadajo, Francozi se pa krčovito branijo. Trdnjavo Vam so nemci dobili pa opet zgübili. Log pa, šteri pred Verdunom leži, so že ščista osvojili i vlovili 700 francozov pa 11 štükov zaplenili. Od Beimsa 20 kilometrov na severozapad so pa v 1400 metrov ši-rini i 1 kilom. globini zavzeli francozke strelne jarke, vlovili 737 vojákov i zaplenili pét strojnih pušk, 13 metalnih bomb i eden top. Türsko bojišče, v Mezopotamiji so türki odbili angleške napade, v Ar-meniji i Persiji pa rusi napredüjejo. V najzadnješih bojah so zavzeli mesta Tifus, Ersingam, zdaj pa napadajo Trn-pezrnt, Diarbekr, da bi napredüvali kre obali Čarnoga Morja i prišli do reke Tigris. Türki se vlečejo sami radi nazaj v tisje postojanke, k šterim vodijo dobre ceste. Boji so tű jako težavni. Do guta v snegi hodi vojaštvo. Na drügih bojiščah nega posebne spremembo. Na morji. Na mino so naletele i se potopile Pagunin ruska i Goguelte pa št. 11 torpedovka angležkivi ladji. Nekaj moštva je rešenoga. Pismo na bojišča. Sveto Pismo právi*. „če hüdobne činié, boj se vladara; ne nosi té naime brez zroka meča; on je boži duga. * (Rim. XIII. 4.) Vladár je v božem imeni nad nas postavljen, v njegovom imeni nosi zato meč, ka lehko osmrti hüdodelnike. I pitam drági vojaki, ste vi iz lastne vole šli v boj ?! Ste lehko komaj čakali, naj vujdete na bojišča, ka te meli priliko kleti ljüdi? Jeli, ka nej. Vaše srce, vaša düša, vaše suzé, vaše hrepenenje po domi vse nači svedoči. Vi ste šli, ar vas je apoštolskoga krala zapoved zvála. Tistoga ste bogali, komi je Bog dao oblast svojo nad žítkom človečimi. Vi zato, če strlite, ali pri naskoki smeknete, ne včinite i ne smete včiniti iz lastne vole, iz srda, nego naj spunite volo vladárovo, koga vam je Bog dao. Té vladár je naime dužen krivce kaštigali i ešče vsmrtiti, če se nači državi ne da opo-moči. To oblast njemi je Bog dao. Z tov oblástjov je že brez računa krivice pregnane i . nedužnosti pa dobrote ohranjene. V kelikih srcah bi vgasnola vera, če ne bi meo vladar oblasti vsmrtiti! Če ne bi vas naš kralj pooblasto, ka smete strelati na ruse, srbe, že bi 100 i 100 jezeri ječali v krivoj veri, štera nikomi zveličanja ne more dati. Glédajte, dragi vojaki, to je drügi namen, šteroga meti morete, kda se vojsküjete, če neščete krivci postati prelomlenja péte zapovedi: ne mori. Vojsküjte se, ár sam Bog po svojem slug!, králi to zapovedáva iz pravičnoga zroká. Ki iz lastne vole, lastnoga nagiba kole, spadne po rečeh sv. pisma „v jezero gorečega ognja i žvepla.“ (Apol. 21, 8.) Dom i svet. Od podpore je vlada odrédila, ka do jo tisti mogli nazajplačüvati, ki so znali, ka je njuv ne živ, ali je premino, pa so jo li vlekü. — Ki so to ne znali jo ne do dužni vrnoti. Vlada dovoli, ka se za pokojnim vojakom sme že naprej plačati njegovim ostalim nekaj iz penzijo, prle, kak tá pride.. Z té se te sledkar odračuna naprejdana šuma. Novi boj. Nemčija je Portugaliji boj napovedala, zato ka njoj je tá 80 ládi, štere so v njénih pristaniščah bile, zastavila. Zrok je to tüdi, ka so ništerne nemške častnike vmorili portu-galci v Afriki. Portugalci so zasedli nemško naselbino: Angola. Amerika. Meksikanske bande so vdrle v Ameriko, napadle mesto Colum-bus i farm Jmetion, tű ropale i klale. Voj njim je bio ViUa general. Amerikanska vojska je ropare odtirala z njih 100 morila 200 pa ranila pa globoko vdrla notri v Meksiko. Amerikanci zahtevajo, naj se z 500 jezer vojske Amerikanske naberé proti meksikans-kim reberijam. Podpora. Za šterim vojakom se ne dobi podpora? Za tistim vojakom se ne dobi podpora, ki svoj dužen vojaški stan zdaj dolslüži. Za časa dužne vojaške slüžbe se je ne prle delila podpora i se zdaj tüdi ne deli. To je pa te že vseedno, je koga bojna v slüžbi najšla, ali jo je. pa zdaj . sledkar začeo. Velike sirote zvűnrédno zato dobijo, kak je zdaj sledkar odločeno,. nekšo pomoč. Smilenost občinskih poglavárov more to na skrbi meti. Zvüntoga so tüdi dobri ljüdjé, ki takšim sirotam radi pomorejo. Ne dobi podpore priležnica, to je tista oseba, štera je z vojakom v boj, odhájajočim toti vküp živela, ne je pa bila ž njim zdána. Končno ne dobijo podpore vojakov! krüšni starišje i krüšna deca to je ne právi stariši, nego samo odgojitelje i ne prava deca, nego samo odgojena ali kak se právi „za svoje vzéta*. Tej ne dobijo podpore, kak tisti nej, ki nikoga nemajo v boji, čeravno so vprežno márho i kola dali na vojne namene. Plantavi teoci. Na veke ide dež. Ne mine den, da bi ga ne bilo. Ve bi mi ešče to vse zatrpeli, nego tisti siromacje pod milov nebov, v blatnih jarkah, si zdi-havajo lüdje. Ki kaj čednoga šče povedati, on to vremen na štüke potisne. Strelanje štükov je krivo bilo lani, kda je na sprotoletje sühoča bila, strelanje štükov je krivo biIo v jesén, kda je dosta deža bilo i ne smo mogli posejati. Ta žalostna bojna nam ešče vremen meša. Pa je tak dosta drügih nevol na svet prinesla. Drügo zdaj neščem Spominate kak to, da od tistoga mao, ka svet stoji, se je ešče nikdar ne teliko betežnih pa plantavih teocov skotilo, kak zdaj v bojni. Začnem Svoj govor od začetka. Nekak je nendri v nekšoj pisarni vözbrodo, da, prej, dosta teocov oda vajo. Začno se je bojati, da plemen kravje na nikoj pride. Prepovedali so, da te-ličke ne slobodno odati na mesnico. Ne je prišo k nam na ves, da bi pogledno, jeli zaistino na nikoj ide kravje plemen. Mi bi njemi vu vüha šepetnoli, da se kmet drži, pa kak ešče, za svoj grünt, veliko skrb nosi na svojo živino, dvakrat več živine bi rad vido v svojoj Stáli, naj bi Ii samo Sena zadosta meo. . __________ Zdaj pa že začnem pripovedava. Za pripovest do držali naši potomci, či mo vreden, ka do je čteli. S takšim čüdi-vanjom do poslűšali, kak jas frlico od zlate koze. Zapoved je prišla, kak právim, ostro je vödana bila. Prveščica mi je skotila.Skotila je teliko. Kak sam se veselio nad srečo v, tak sam žalostno gledo tele, ka bom s tebov činéči? Idem k župani. — Pokažite mi odrédbo, lehko tam je kaj od prveščice. ;— Nika ne ga od toga. Jeli je ne betežno tele? pita me župan. Laži sam ne navajeni bio nikdar pa sam njemi odkrito povedo, da je tele Zdravo i bistro, liki riba vu vodi. — Ja, te pomoči ne ga. Domo sam šo pa sam za plemen osnovo teličko. Skotila mi je drüga krava pa ta tüdi teličko. Ka mo pa z vami, sam si mislo. Z novič sam šo k župani. Zdaj sam že britko tožo. Je pomoč, smilüje se nad menov župan. Prošnjo notri damo k ališpani, da je telička ne za plemen, ar na zadnjo pravo nogo Planta. Veško poglavarstvo to potrdi. 1916. marcius 19. NOVINE 3. Kak smo si zgučali, tak smo včinoli. Za ništerne dni pride od ališpana sloboščina, da se tele slobodno zareže. Tele je odano, peneze sam potrošo, sam že skoro vse pozabo, kda ednok samo domim pismo od notariuša, da, prej, v davčnom uradi (adóhivatal) morem štiri korone plačati. — Ka je to ? ka sam pali prekaco ? Idem k gospod!, pred njih postavi pismo. Oni pa liki bi moje misli Čteli. — Telico si odo. — To je že v žetvi bilo. -v- Prošnjo si gori dao. — Tak je. — Na prošnjo si ne djao štemplna. — Ne smo ga djali. — To je štrof, so mi djali gospod. Tü ne ga pomoči. Gospod so mi lepo zapisali nakaz-nico, da po pošti pošljem peneze. Na slednje sam pito, ka mam plačati za trüd. Štiri korone plačaš na pošti, so mi pravili s smehom. Pa sva se obadva smejala toj nevola Tretja krava mi je skotila. Pa znova teličko,- Idem k župani, on me povorne k notariuši. — Ve pa eto ednok sva müva napravila molbenico. ____________ — Istina je, pravi župan. — Zdaj tüdi lehko napraviva. • — Ne. V kancelariji so me pitali, či v našoj vesi so teoci ne plantavi i betežni, da nikše prošnje ne devamo gori. Šo sam k notariuši. Naprej sam dao svojo nevblo. — Jeli je tele slabo? so me pitali. — Ja, tak je. — Ma trganje v bleki? pitajo me dale. — Ja, tak je, sam potrdjavo. -— Ka pa njemi v glavi ne ide v omot. —nKaj ne, prosim, v omot njemi ide. Dobro je. Plačo sam štempln, plačo sam trüd. Žéden sam grato, spio sam edno posenco*) vina. Na pamet mi je prišla zgodovina od jagrov, ki so naprej pili na kožo medveda. Krava mi je pali teličko skotila. Zdaj sam že čemeren bio. Dosta®sam si ne premišlavo. S küpcom sam se pogodo, pašuš sam vö vzeo na bikeca. Pa je tüdi dobro bilo.} Pa tej. pravijo,*?da je [paver,. ne odkritosrčen, da je jalen. f _____Ne je. Pa či bi bio, što je i ka je krivo? Naj pa nišče ne misli, da samo jas se tožim. Sosedje je ešče vekšo nevole meo. Na ednok ste dve kravi skotile, pa vse teličke. Tri glav ma, več je nikdar ne meo. Edna njemi ešče tak skoti. — Ove leta so je vsikdar popki boleli, zdaj pa od toga ne ga čüti, se mi je potožo. Tak je tak, sva si srce olehšala. Jas pa, kda sam sam, si li pre-miSija vam, kak je to mogoče, da od vsega pišejo, ka je bojna dobroga ali hüdoga na svet prinesla, od betežnih teocov pa nišče ne guči. Pa bi vredno bilo nje račun vzeti. Či bi to zaistino tak bilo, bi kravji plemen na nikoj prišo. Ali ne verjete vi to? *) kupico. Glási. Železniška nesreča je bila v Čakovci. Temi vlak je teško rano tri železniške slüžabnike. Vojaki dajte odgovor našemi uredništvi, če znate kaj od Kunčič Matjaša z Veščičkoga brega, šteri je v 20 domobranskoga pešpolka 3. stotniji slüžo i z 14. maršpolkom šo na bojišče pa premino 1. 1914 septembra pri Ravaraši. Kaj nam glasi renkovski širitel? Magdič Martin zvonar i širitel renkovski nam veselo naznanja, ka sé je vkano. Vkano se je naime v svojoj strahoti. Strah ga je biIo, ka njemi naročniki odpovejo Novine i List. Pa zgodilo se je to, ka na pri, Marijinom listo so narasli z 51 na, 71 pri Novinah pa z 34 na 40. Liki to je, kak piše, ešče vse malo za takšo občino, štera 135 hiš ma. — Bog pláti na toj gorečnosti zahvalimo se tomi i vsem širitelom, ve hvala Bogi poprek povsod napredüjemo. Želemo pa vsem širitelom takše vkanenje. Slovo. »Mislo sem v miri, da na nas stare ne pride red, pa morem 48 let star pod orožje stopiti pa Zbogom povedati dragira dü-hovnikom cele Slovenske krajine pa jih oprositi, naj tolažbo i včijo v toj britkoj žalosti naše tivarišice 1 dečico. Zbogom sosedi i fara sebeščanska; idem žalostno od vas. Dosta mojih je že v boji. Tam mi je sinek, brat, štir-je brati ženini i svak. Roko vam podam rod lübleni i vas oprosim, ne spozabile se z moje tivarišice i mojih piššanec. Zbogom lüoa tiva-rišiča i predraga dečica, ti lübi cvet moj zakonski. O sprevodite me, nego v cerkev našo; ne na postajo i prosite tam Jezuša, naj mesto mene vaš tolažnik, ajtek bo, Zelko Štefan, krčmár sebeščanski. — »Odhájam na bojišče. Mariji se dam v obrambo i milo mislim na svoj lübléni slovenski kraj. O ti domovina draga, keliko si nas že po vseh krajeh razposiala! Razposlala si nas v smrtne nevarnosti, v .šterih smo postali hrabri junaki, priprávni mreti zaté. O ti lüba domovina ino narod naš slovenski, moli — prost vsigdar Jezuša i Marijo za nas! Lovec: Lébár Jožef z Male polane. „Z Bogom moja draga mamika, sestra braèeki. Roko vam podam Molite za mé. Ne-vem, kje mi krv zteče. Nevem, če te mogli moj grob pohoditi, na njega tulpiko posedite Ali kak je Boža svéta vola, naj bo. Podajmo se njoj. Zbogom ostamite. — Hanc Matjaš z Trnja, 11, b. lovdc. Glas z Goričkoga. »Mi goričanci smo se nej čüdivali nad vašov nevol-jov dosta, ka ste vi ravenci mogli pre-laze trgati zavolo vozkih jank. To je lejko delo, prelaz vtrgnoti. Ali kaj si pa mi Siromaški gorčani začnemo. Naš ženski spol v teh vozkih jankaj tak žmetno hodi po tej grabaj i bregačah. Kak bi njim pomagali ? Bi grabo za-kapali ? Što de je ? Pa nevarno je tüdi. Naše goričanke naime nazaj tüdi vidijo, čeravno naprejglédajo. Odzaja majo naime gombe na dva reda zašite* Jaz bár tak mislim, ka je zato májo ? Ali je zato nosijo, ka prednje gombe te odgombajo, kda v breg ido, zadnje pa kda v dol, to smo ešče nej popol-nama ovárala Kda zvedimo, vam .že poročali bomo. (Pazite, ka nete biti. — Vrednik.) — Goričanec. Kak so naši starih Črnovojniki šli pod orožje. „Prečastiti gospod, nakratko vam popišem naše potüvanje z naše Slovenske domovine. Iz Sobote febr. 28 ga: biIo je žalostno, prišle so pač žene z mož mi. Te žalosten slobod se ne more popisati. Kriča, joča, nevole je teliko biIo, da človek mislo, ka se zákonska ljübezen ne da potolažiti, To se je godilo i ponávlalo na vsakoj postaji. Šaliva so možje pitali: »ali do dugo slovenski jokali ?“ Noč je bila, nej smo znali, kje se vozimo, pa so zaistino dugo slovenski jokale, dosta očév slovenskih je šlo. I kda na vogrsko pridemo, so tüdi vogrsko žene jokale da je bila groza. Bližalo se je naše mesto : Szombathely. V nekoj ošta-riji obedüjemo, v šteroj čakala dva podlovca, šteriva sta prišla po 200 mož za njihov batalijon. Nesmo mislili, da bi ravno mi tiste ribe bile, štere na njihov kržak pridejo.* Pa tak se je zgodilo. Marca 3-ga so nas odpelali v Győr h kadri 11. lovskoga bataljona. Tü nas je slovencov dosta. Stanüjemo v kavarni: „Nádorszálloda.“ — Sta-nüjem v sobi, ki je slüžila, kot učil-nica plesišča. Zadnjič je. bilo zbira -lišče proletarov. — Hrana dobra, da smo se čüdivali. Imamo se po bratovsko, slovencov nas je več kak drüge narodnosti, zato nas pa tem bole veseli. Sprejmite naše najsrečneše pozdrave i prosimo za molitev: Fartelj Jožef, Vukan Ferenc z Rakičana, Titan Matjaš z Bakovec, Križan Štefan z Kroga, Ciglar Jožef z Borejec. Šerüga Janoš z Šalamenec, Lukač Alojz z Kroga, Edšidt Matjaš z Celja, lovci 11-ga bataljona. Pozdrav z bojišča. Zjbukovinskoga bojišča vam pošlemo srčne pozdrave i prosimo vaše molitve mi 18 let stari na smrt priprávni mladi vojaki : Vörös- 4. NOVINE 1916. március 10. Štefan, Bagola Ferenc, Žitek Jožef z Kroga, Hidič Štefan z Noršmec. Navuk za trétjiréd. Za deviški oddelek trétjega reda bo navuk 25-ga v Črensovcih ob 3 popoldne^. Marijini Listi meseca februara i marcíuša se sküpno zdaj začnejo razpošilati. Razpošilanje trpi do dva tjedna. Hvala D. Mariji, više pét jezér naročnikov jé zdaj. Tožba satahovskih i črnskih žensk. Naznanim,o dragim čtevcom, ka me sirote moremo mesto moškov po noči stražiti, čeravno so naši možovje v boji v smrtnoj nevarnosti: Srám nas jé, ka moremo z moškono po noči po vesi hoditi. Smo dekle bilé pa smo biti vudné ne hodile z moškami, zdaj pa vnoči moremo kak zákonske. Malo deco pa moremo notrizapreti i brez vse pažke nehati. F. a. (Če jé ta tožba istinska, je zaistino opravičena. I ne fiioremo zadosta ostro pokárati tisto Občinsko poglavarstvo, štero te trpi. — Te ne čtyda, če se ženski spol kvári, kda njim sama ves pa tepešije priliko nddi. Pred' bi pa svojo sodbe nád tem delom razglasi^ Čakamo pojashuo od stráni občin tüdi. Vredik.) Zahvalnost. Voditelstvo sobočke okrajni i lendavske pa čakovske re-servne bolnišnice se toplo zahvali vsem darovnikam, šterih dare smo sem odposláti. Gučao je z tistim, koga je mrt voga zakopao. V Nagyváradi je teško ranjen brez za vesti' ležao en vójak. kda je k k závesti prišo, je z strepe-tom ovárao, ka poleg njegausinezi teško ranjen, koga je on že zakopao. Pravi zato vročiteli: toga sem jaz zakopao. Té misleč, da betežnik v križ guči, nikaj ne odgovori nato. Za ništerne dni pa ne more strpeti, ka ne bi opita soseda: Pajdaš, sem ne jáz tebé zakopao ? »Si me*. — kak si pa te sem prišeo ? — Kda si me zakopao odgovori té, sem se otávo od mrzle zemle. Zemle je malo bilo nameni i sem roko skoz njé porino pa majao z njov sem tam. Od slabosti semostati naime riè mogeo To so ovárali sani-teci i tak sem se rešo živ groba i prišo sem. Na podporo Marijinoga lista i novin so darüvali z Nuskove: Mekiš Janoš 40 t., Rogan Ferenc 1 k., Janič Janoš 50 f,, Bertalanič Mihal 201, Krenos Ferenc 40 t, Marič Jánoš 20 t, Bokán Matjaš 40 t, Benko Ivan 40 t, Šarkan Števan 40 t. Lang Mihal 2k., Mekiš Števana žena 30 f, Lang Jožef 1 k., Šinko Števan 30 t, Janič Verenika 30 t, z Eogašovec: Gedér Mihal 20 f., Türha Števana žena 2 k., Tisaj Ferenc 40 t, Marič Jožef 20 fo Detlbach Števan 20 t, Gedér Péter 20 t, Tisaj Ferenc 40 f., Haužar Jožef 40 f., Gedér Jánoš 20 f., Gedér Jánoš 30 f., z Srdice: Gaber Jüri 20 f., őontala Jožef 20 f,, Sračnjek Ivan 40 i. v küp 12 kor. 80 fil. Nabrao Njekiš Janoš, naš vreli širitel. Bog lepo plati. Pozdrav do žén. „0 prelűbe žene vé, Se posűšle že suzé, Štere tekle so za nas Kda smo tužni šli od vas? Lepo vas pozdravimo Ino vam’ naznaimo, Vmarš smo zebráni, T boj mo poslani. Zato se ne žalostite, Pokeč glas od nas dobite; ve pa glasa več ne bo, Naj vam on tolažba bo, On, ki Oča je sirot Jezus, mill naš Gospod." (Sreč Martin poddesetnik 48 pp. v Pilzeni.) Veselje, štero hranenje da, je najspa-metneši način vživanja, zato, ka kaj zadovoljno jemo, da našemi teli moč, odpono silo i našim možganom zmošnost. Pazimo zato vsikdar na prebanje, i jemljimo notri pri pomotah prebavlanja, krčah, zaprtinah, napnjenosti, brez-téčnosti nemirovnost! i vročini močno svédsko tinkturo (tinctura svedica), štera je znana pod imenom življenje-esencije ali balzama: krepi želodec, poživlja, čisti, krče odprávlja, tók dáva, betege odgánja. Prava se naročje pri Feller VI Eugen lekarniki