92. številka
Ljubljana, v sredo 23. aprila 1902
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, isdmfii čedalje in praznike, ter velja po poiti prejemao mm ivslro-ogrik« detelefaa na leto 36 K, m pol leta 13 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, sa jeden meeeo 2 K 30 h. Za LJubljana
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 b, co se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b 6a »e dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narolna tiskarna" telefon št 85.
Gospodje volilci!
Kandidatja narodno-napredne stranke so:
Za L volilni razred
ki voli dne 25. aprila:
Dr. Karol Bleiweis vitez Trsteniški
primarij in posestnik.
Fran Grošelj
trgovec in posestnik.
Ivan Seunig
usnjar in posestnik.
Dr. Kari Triller
odvetnik.
Volilci! Volite jih soglasno!
Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke:
dr. Karol Bieiweis vitez Trsteniški predsednik.
Abstinenca štajerskih deželnih poslancev.
Občutljivi voditelji štajerskih Slovencev ne prenesejo nobenega blagohotnega nasveta, kaj žele graje »od zunaj«. To so pokazali letos v celjskem vprašanju, to so pokazali tudi lani, ko smo jim gotovo le dobrohotno namignili, naj bi že opustili abstinenco, ki se je pokazala dosedaj kot čisto jalovo sredstvo, in naj bi se povrnili v štajerski deželni zbor vsaj protestirat proti raznovrstnim nemškim krivicam, ako si že ne upajo doseči ničesar pozitivnega.
Tačas pa so štajerski politiki takoj hudo zavriščali, sklicali so brž zaupni shod v Maribor ter  ogorčeni ugovarjali
opustitvi abstinence. In menili bo, da so res srečno potegnili na svoji priznani politični vrvici »maso« naroda za seboj. No, bilo je umetno, hipno vspavanje nezadovoljnih duhov.
Sedaj pa se je oglasil list uprav iz njihove sredine, lahko rečemo, njihovo glasilo, in ta se sedaj postavlja popolnoma na isto stališče, na katerem stojimo mi. »Sudsteirische Presse« naravnost zahteva, naj gredo poslanci k bodočemu deželno-zborskemu zasedanju v Gradec.
»Sudsteirische Presse« navaja za vzrok, da je prisotnost slovenskih poslancev t Gradcu neizogibna potreba radi glasovanja za znano večmilijonsko posojilo mesta Gradca. Tudi mi smo tega mnenja, da je ta točka v deželnem zboru tako velike važnosti, da bi morali štajerski slovenski poslanci na vsak način iti v deželni zbor. Za rečeno ogromno posojilo naj prevzame poroštvo vsa dežela, tedaj tudi slovenski deli kronovine. Spodnja Štajerska pa ne bo imela od tega posojila niti materijalne niti duševne koristi, pač pa se bo tudi na račun Slovencev nadaljevala razsipnost v glavnem mestu.
Po našem mnenju pa je v deželnem zboru vedno dovolj za Slovence važnih povodov, pri katerih bi nikakor ne smelo manjkati slovenskih zastopnikov. Namena, ki so ga imeli štajerski slovenski poslanci, začenši obstrukcijo, niso dosegli. To je danes popolnoma očitno. Abstinenca se je preživela in se je povsod opustila. Manjšine imajo danes drugih sredstev, da prisilijo večine, paktirati ž njimi in se ozirati na njih zahteve. Reči smemo: dandanes je abstinenca le znamenje plašlji-vosti in neodločnosti.
Na lanskem shodu v Mariboru in potem po časopisju so skušali štajerski slovenski poslanci opravičiti svojo abstinenco napram pozivu k dejanski obftruk-ciji, kateri poziv se je bil izrekel na nekem shodu v Slovenski Bistrici, da je že sama misel na to abotna, češ, kaj more naša manjšina doseči z obstrukcijo.
Tudi tako opravičevanje ne more »držati«. Obstrukcijo pač vprizarjajo vedno manjiine, ne pa večine. Kaj pa lahko doseže na ta način manjšina, ako je seveda goreča za svojo stvar, delavna, vztrajna in n e-vstrašena, pokazali so tako lepo socialni demokratje v graškem mestnem zastopu ravno pri razpravah glede najetja ogromnega mestnega posojila. Le četvorica jih je v mestnem zastopu, a prali so tako neusmiljeno mestno gospodarstvo, da so prepodili pet do šestkrat nacionalne mestne odbornike iz sejne dvorane. In vsemogočni mestni očetje so jim morali mnogo popustiti, demokratični zastopniki so mestni upravi pravi strah ter si nacionalni zastopi prizadevajo, ugoditi željam manjšine. Tudi s koncesijami niso skopi, samo da pomirijo vpijoči glas vesti v podobi čvetorice opozicijalnih odbornikov.
Tako se je obnašala manjšina v vseh onih zastopih, v katere so prišle energične in neustrašne manjšine.
V štajerskem deželnem zboru so nemški nacionalci absolutni gospodarji in so doslej to večino tudi brezobzirno izkoriščali, ne da bi se ozirali na slovensko prebivalstvo. Interese tega prebivalstva, duševne in materialne, je večina kruto gazila in nikdar ni hotela ničesar storiti za to tretjino vsega prebivalstva, samo ker je slovenske narodnosti.
Gotovo je, da manjšina ne bo nikjer vladala večine in da se nobena večina ne bo dala terorizirati, gotovo pa je tudi, da ima vsaka manjšina pravico izkoristiti vsa parlamentarna sredstva, da se ubrani krivic, da varuje interese svojih volilcev in da primora večino ž njo računati.
Tega pa slovenski poslanci v deželnem zboru štajerskem doslej nikdar niso poskušali. Ako niso njihovi akademični protesti ničesar pomagali, pa so delali abstinenco; če se njih glas ni slišal, se pa sploh niso oglasili, nego so doma ostali.
O tem smo tudi mi prepričani, da slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru ne morejo delati hrupne obstrukcijo. Razgrajanje v parlamentu sploh ni parlamentarno sredstvo in bi hrupna ob-strukcija slovenskih poslancev že zato hitro konec vzela, ker bi v Gradcu med prebivalstvom naletela na odpor. Toda obstrukcija se da voditi tudi z drugimi sredstvi, s takimi, ki so po opravilniku dopustna in ki še veliko več zaležejo, kakor psovanje in vpitje. Ako se slovenski poslanci v graškem deželnem zboru popri-mejo takih sredstev, potem je prav gotovo, da bo kmalu konec doslej navadnemu popolnemu priziranju od strani večine.
Pritrjujoč stališču »Sddstr. Presse« le želimo, da bi ta apel ne ostal brez vspeha in da bi poslanci šli v deželni zbor. Iz nemških listov lahko posnamejo, da se jih večina deželnega zbora že zdaj nekam
— boji.
V IJulilJani, 23. aprila. Državni zbor.
Pred včerajšnjo sejo je med drugim predlagal posl. Verzegnassi dovolitev državne podpore mestu Gorici v znesku 4 200.000 K, dočim je zahteval Lueger, da se dovoli Dunaju ista državna podpora kakor Pragi. — Prvi govornik k dnevnemu redu se je oglasil dr. Tavčar, ko-| jega govor prinesemo pozneje dobesedno.
— Vladni zastopnik, sekcijski načelnik vitez Roža je stvarno utemeljeval potrebo asanacijskih del v Pragi. Zoper dovolitev sta govorila dr. F u c h s in dr. Schiicker, za pa Kramar. Podpora se je dovolila z 218 proti 135 glasom. — Prihodnja točka dnevnega reda je bila »direktni davk i«. Govorili so: Breiter, Dubsky, Konig, Unterlandstlitter in Lindner. Zadnji trije so se posebno zavzemali za izboljšanje kmetskega položaja. Danes se ravno ista točka nadaljuje.
Knez Henrik XXII. V Meranu je umrl knez Henrik XXII. Reuss st. (grof Plauen, gospod Greiza,
LIST KK,
Pred sliko.
Spisal S t. Rehak Kamenicky. (Konec.)
Zagledala je črno, šibko postavo s kodrasto glavo, na kateri je čepel mal, okroglast klobuček. Trenutek še je z zaljubljenostjo zrla za zalim mladeničem, na to pa je gibčno odgrnila goščavo, ki je zapirala pristop k Predencu, stekla nalik gibčni srni v gozdič k oni votlini, kjer'je imela prostorček, na katerem je doživela toliko veselih trenutkov. Tukaj, skakajoča od jedne bukve do druge, je nabirala v bel predpasnik luskino bukvice, katere so živahne veverice, skakajoč od veje do veje, sipale na tla. Končno je sedla ter se zopet živahno igrala z veliko ivanjščico, trgajoč jedno peresce za drugim in šepetajoč: »Ima? Nima? Ima? Nima? — Ima!«
Komaj je izrekla vsa vesela zadnjo besedo, že je začutila na svojem licu vroč poljub. Ni ji bilo treba poizvedovati, kdo je bil oni predrznež, ki se ji je neopazen približal ter se drznil, dotakniti se s svojimi ustnicami njenega rudečega deviškega lica; poznala ga je dobro ter bila vsa srečna, ko je začutila dihanje teh ustnic, ki so jo poljubila.
O, prekrasni čas ljubezni! Ko bi ne bil tudi poln prevare, laži in nezvestobe, poln sebičnosti in strasti!
O, bedna nedolžna Nežika ! Ko bi te ljubezni nikdar ne bila poznala! O, ko bi bila že poprej spoznala, kakšno žrtvo prinašaš svoji ljubezni!
Mladenič je prilizneno sedel k Ne-iiki, objel jo okrog pasu ter spregovoril takole: »Danes prihajam, draga Nežika, da ti naznanim, da te hočem končno napraviti srečno. Toda ne samo ti moraš biti srečna, marveč tudi tvoji stariši bodo obvarovani velike nesreče, ki jih je doletela. Nemara že slutiš vsaj nekoliko, da so tvoji stariši sedaj povsem revni — pravi berači — kajti že jutri pride vse njihovo imetje v roke mojega očeta, v roke Žida Elija . . .«
»Žida Elija! praviš? —A ti, ti si . . . njegov sin ... ti si žid ? . . . O jaz nesretnica!« je zaječala deva z glasom, raz-dirajočim srce, bleda kakor smrt in trepetajoča na vsem životu.
»Ne tarnaj, Nežika, ter poslušaj, kar ti povem dalje«, jo je tolažil s priliznenimi besedami mladenič. »Tvoj oče si še obdrži posestvo, toda samo takrat, ako postaneš moja Da, ti, katero tako ljubim, pojdeš k meni ter tako ohraniš svoje sta-riše in sebe. Ali privoliš . . .«
Vsa razburjena je Nežika polagoma
pridobivala moči, prihajala k zavesti. Kar se je zravnala po koncu, dvignila svoje bele roke in kakor boginja osvete, ki je bila najhuje razžaljena, zaklicala s pretresljivim glasom: »Podlež, bedni lažnik in goljuf! Ni ti še tega dovolj, da si me varal tako dolgo, da si ugonobil moje mlado življenje? Ali me hočeš pripraviti še ob najdražje, ob mojo čast? Tcda prisegam ti, da so ti izjalovi tvoj načrt!«
Po teh besedah se je obrnila in ponosna ter zala kakor vila začela odhajati mu izpred očij.
Mladi Elija je stal še nekaj časa na svojem mestu kakor kamenit kip. Z izbuljenimi očmi je zrl za prikaznijo, ki mu je čiindaljo bolj izginjala v megli. Takega upora nikakor ni pričakoval. Mislil si je, da se mu posreči vsak načrt. Zato je bil sedaj ves osupel, osramočen, pa tudi zelo razžaljen. Iz oči mu je začel švigati blisk, najavljajoč nekrotljivo strast, ki je razgrajala v njem.
Videč pa bežati svojo žrtvo, je za-klical: »O saj mi ne uideš, ti nežna, nedolžna golobica!«
Na to je stekel za bežečo. Pot, katero sta ubrala oba iz Predenca, je bila zelo težavna radi svoje strmine in drugih ovir.
Nežika se je že ravnokar bližala izhodu iz gozda, kar je začutila za seboj
korake svojega zapeljivca. In zapazivši, da mu ne bo mogla uiti, se je obrnila uprav ob času, ko je zviti roparski tič hotel zasaditi vanjo svojo kremplje. Vspela se je po koncu in uporabivši vse svoje moči, odpahnila je od sebe mladega Elijo na onem mestu, kjer so štrleli ostri vogli skal okoli kotline. Zadonelo je nekoliko zamolklih udarcev, oglasilo se slabo, smrt javljajoče stokanje, nato pa je zavladala po Predencu grobna tišina . . .
Mesec, nalik bledemu mladeniču, je šele črez nekaj časa spremljal devo. katere tajnostna senca se je polagoma vlekla k Babinu.
To, kar je nastalo potem, povem vam s kratkimi besedami. Svobodnik se je izselil iz Babina nekam daleč; govorili so, da v Šlezijo, kjer je stopil pri nekem kmetu v službo. Njegova žena se je vrnila k svojim starišem. A Nežika? — Ta je ušla kazni, ker je revica — zblaznela. Vsakega dne zvečer je poklekala pri Predencu, in blede tresoče se ustnice so ponavljale neprenehoma: »Ničesar me ne odvrne od Jezusa Krista!«
Ko je pa črez nekoliko let »blazna Nežika« bila pri Predencu najdena mrtva, obesila je neka plemenita roka na bukev sliko, opremljeno z napisom besede, katere so Neži k i ne ust n i ce|šepe taleče umirajoče.«
Kranichfelda, Gere, Schleiza in Loben-■teina), ki je vladal 316 km* zemlje in le 68 300 prebivalcem, ki pa se je zavedal v toliki meri svoje suverenosti, da je kot sovražnik Bismarcka in Prusov dejal v največji samozavesti svoje vladarske neodvisnosti in veličanstvenosti: »Hier het Bismarck nix to seggen!« Henrik XXII. je bil 22. knez kneževine Reuss Greiz Loben-stein ter je vladal celih 35 let. Bil je ne izprosen partikularist, ki o edinstvu Veli-konemčije pod vodstvom Prusije ni hotel ničesar vedeti ter je ostal sredi nemške države do konca svojega vladanja kolikor možno sam svoj gospod, serenissimus po božji volji. Njegova mati Karolina ga je nadomeščala do polnoletnosti. Leta 1866. je vsled zveze z Avstrijo poslala svojo ar-madico zaveznici na razpolago, mladi knez pa je živel tekom vojne ob Bodenskem jezeru. Svoje zavezništvo v vojni proti Prusiji je morala kneževina poplačati s 100 000 tolarji, katere ji je kot kazen naložil Bismarck. Kneginja sama je plačala polovico. Pozneje pa je kneževina morala skleniti s Prusijo vojaško konvencijo ter stopiti v severnonemško zvezo. Leta 1887. je dal svoji kneževini ustavo. Kneževina je imela 13 poslancev; 3 je določil vedno knez sam. Zastopniku v zaveznem svetu je ukazal, da mora vedno glasovati proti pruskim predlogom ter je prepovedal v svoji državici vsako udeležbo pri pruskih državnih in dinastiških slavnostih. Nihče ni smel razobesiti zastav, ko so se vršili najznamenitejši spominski prazniki Velike Nemčije. »Jaz sem nemški knez, ki spoštuje državno ustavo in državne pogodbe. Toda na komando nočem kričati hura! in na komando razobešati zastav!« Tako je umrl mali vladar kot velik mož v ljubezni do neodvisnosti.
Nemiri na Finskem.
Po ruskih velikih mestih vre, ponavljajo se poulični izgredi in celo atentati se pojavljajo. Sedaj pa se je upor pojavil tudi na Finskem. V Helsingforsu so se primerili 17. in 18. t. m. poulični boji. Guverner je hotel v ondotni vojašnici vršiti naborno kontrolo nad rekruti. Množica 500 oseb pa je kašljala in delala nemir, ko so se čitale vojaške določbe, ter delala tak vrišč, da se imena niso mogla preči-tati. Kontrojni shod se je moral pretrgati. Ko je ostavil policijski komisar vojašnico, ga je napadla množica ter ga ranila. Štabni kapitan Maksimov je komisarja rešil ter ga peljal na policijo. Množica se je spoprijela z redarji. Ko se je kontrolni shod začel iznova, je množica že jako narasla. Množica je zopet razgrajala. Med izgredniki so bili tudi tajnik finskega senata, Guru-ghrim, baron Born, Azel Lilije in več drugih uradnikov ter odličnih meščanov. Izmed 857 vojaških novincev jih je prišlo le 57, ker jih množica ni pustila v vojaš nico. Redarji na konjih so razganjali izgrednike. 18. t. m. so se izgredi ponovili. Izgredniki so žvižgali vsakemu vojaku ter napadli orožnika, ki se je branil z orožjem. Štabni kapitan Maksimov mu je s sabljo prihitel na pomoč, a množica ga je pobila na tla. Tudi redarja, ki je posredoval, so potolkli. Množica je zahtevala, naj se redarji in vojaške straže odstranijo. Vsi redarji niso mogli razkropiti tolpe. Prišlo je nato 50 kozakov. Izgredniki so bežali v katedralo, vseučilišče in v senatno palačo, a se kmalu zopet vrnili na trg ter napadli kozake s kamenjem in železnimi kosi. Iz oken so metali polena in steklenice, polne žgoče kisline. Več kozakov je bilo nevarno ranjenih. Kozaki so rabili nagajke. Nato je prišla še stotnija pešcev. Vnel seje po ulični boj, v katerem je bilo ranjenih 6 redarjev, 1 kozak in več oseb. Občinski svetovalci, poslanci in pastor Muren so mirili narod. Prišle so nato še štiri stot-nije. Izgredniki so ranili s kamenjem še nekega častnika in podčastnika ter se nato razšli. Razbitih je bilo mnogo pušk ter ranjenih mnogo konj. Kozaki so bili večkrat v stiski. Ponoči so se izgredi ponovili.
Vojna v Južni Afriki.
»Standard« je dobil iz Pretorije brzojavko, da so Buri v petek ponoči zapustili mesto ter odpotovali k raznim vojnim oddelkom. Dognala se je podlaga za mir, ki se gotovo kmalu sklene. Dewet je na potu v Heilbron, Schalk-Burger in Delarev zapustita železnico v Klerksdorpu, Botha pa se je peljal naravnost do Dundeeja, da poišče pri Vrvheidu svoj oddelek. Premirje
■icer ni proglašeno, vendar pa se bodo smeli Buri na gotove dni shajati ter obravnavati mirovne pogoje Angležev, ne da bi jih angleške čete napadale. Vršili se bodo torej nekaki taborji, na katerih se odločijo Buri kot narod za mir ali za nadaljnjo vojno. Zanimivo je, da so Oranj-čani neizprosnejši in bojevitejši nego Trans-vaalci, dasi se je začela vojna radi Trans-vaala ter so bili Oranjčani spočetka le zavezniki in podporniki Transvaalcev. Baje so imeli TransvaaSci v zadnjih tednih hude izgube, zato si žele miru. Baje se Schalk-Burger in tovariši za Kriigerja sploh več ne menijo ter se izražajo o burski deputaciji v Evropi z zaničevanjem. Vso odločitev so si Buri v Južni Afriki pridržali simi. Tako se poroča iz Londona, kjer so trdno prepričani, da se mir že v kratkem sklene, ker so Buri vojne naveličani ter je preko zime nočejo podaljšati.
Najnovejše politične vesti.
Za podržavljenje graške trgovske akademije je prosila včeraj posebna deputacija pri ministrskem predsedniku, ki je dal ugodna zagotovila. — Za kanalizacijo mesta Tešina je zahteval poslanec Demel v državnem zboru 800.000 kron državne podpore. — Konference z ministrskim predsednikom so imeli dosedaj zastopniki nemške ljudske stranke, nemške napredne stranke in Italijani. Vsi so odšli zadovoljni. — Avstrijska kvotna deputacija se snide jutri k seji, da se konstituira. — Wo 1 f-Schalkova afera še ni rešena, temuč hoče Schalk obelodaniti tako obte-žilne stvari o Wolfu, da bo ta prisiljen tožiti ter se bo zadeva potem rešila pri sodišču. — Proti nemški ljudski stranki so priredili v ponedeljek krščanski socialisti na Dunaju protestni shod pod vodstvom župana L u e g e r j a. — Vojašnico razstrelili. Konservativci v Nikaragui so razstrelili z dinamitom vojašnico v Managui. Nad 200 vojakov je našlo smrt. Škoda se ceni nad 5 milijonov pezet. — Dohodninski davek na Angleškem se je sprejel z 290 glasovi veČine. — Policijske preiskave v židovskih hišah. V Varšavi je policija preiskala nad 60 najuglednejših židovskih hiš ter potem zaprla 30 židovskih dijakov. O vzroku se trdovratno molči. — Nemški strankarski shodi. Nemška ljudska stranka skliče na dan 27. t. m. pod predsedstvom posl. dr. Derschatte shod v St. Hipolit. Nemški naprednjaki pa skli-čejo enak Bhod v Prago koncem meseca maja. Predsedoval mu bo poslanec Ep-pinger. — Zaroto zoper celo rusko ministrstvo so baje razkrili v preiskavi pri Sipjaginovem morilcu. — Nemiri v Sudanu. Angleške čete so pripravljene na odhod v Sudan, kjer so napočili resni nemiri. — Siamski prestolonaslednik pride dne 25. t. m. na Dunaj ter bo stanoval na dvoru kot cesarjev gost.
.opisi.
Iz Št. Ožbalda. Naš župnik Pi-skar je na prižnici zelo dolgočasen človek. Njegove propovedi so skrajno neprebavljive, brez glave in repa, in le tedaj vzbujajo med tercijalkami nekoliko živahnosti, kadar se zabavlja čez par liberalnih listov, ki baje dohajajo v faro. Ker pa pravijo, da včasih tudi slepa kura zrno najde, zato sedaj Piskru še nočem pripisovati popolne nesposobnosti. Tako vsaj sem si mislil zadnje čase, ko se je raz prižnice razpravljalo o miru in o ljubezni do bližnjega. Izjavil sem, da mu še ne pripisujem popolne nesposobnosti, toda s tem še ni rečeno, da talrft pridiga dosega svoj namen. Jezuvitski pregovor: »Poslušaj, a ne glej me«, je že davno izgubil veljavo, kajti v današnjih dneh ljudstvo zahteva, da se duhoven mora tudi sam ravnati po svojih besedah. Te opravičene zahteve pa ne upošteva naš župnik: On ne pozna ljubezni, temveč le zlobo in sovraštvo. V svoji slepi strasti tožari, ovaja in sumniči vsakega, ki se drzne biti libe ralnega mišljenja. Pri tem častnem »mirovnem« delu se ne ozira na sredstva, ne na način, temveč mu je še tako brezpomemben motiv prav, da le more škodovati človeku. Lansko leto je na primer z vsemi kripij i pomagal uničiti naprednega trgovca. Ker pa mu ni bilo dovolj jedne
žrtve, kričal je dalje »o velikanski sramoti«, da se v fari nahajajo še štirje liberalci. Rad bi bil zatrl še par bornih kmetov, čitateljev »Rodoljuba«. Nekoliko pozneje je prišel na vrsto liberalec sosedne fare, c. kr. poštar iz Trojan. Ker s tem gospođom ni mogel pometati po svoji trmoglavi volji, poslužil se je mož drugega, toda prav pristno katoliškega načina. Pred malo časom je namreč neka ženska prejela po pošti priporočeno pismo. Ker pa poštar ni obvezan, obvestila, oziroma liste dostavljati v oddaljene vasi, niti ga nji ni hotel ponesti kak njen slučajno na pošto došel sosed, zato je pismo ostalo nekaj dni pri uradu. Radi tega groznega zločina je naš ljubi oznanjevalec ljubezni skrpucal garjevi ovčici pritožbo o neredih, o nenaklonjenosti itd. ter stvar vposlal ces. kr. poštni direkciji v Trst. Žegnani denuncijant bi bil na ta način rad izkazal svojo ljubezen do g. poštarja, ker pa sedaj ni šlo, treba se bo poslužiti druge metode. — E, le ne obupati, se bo že kaj našlo, zakaj pa imamo sv. Liguorija!? Gospod Janez Piskar, župnik v Št. Ožbaltu! Sicer je poznano tu in v Vaši prejšnji župniji, da ste skrajno neznosen in zloben človek, vendar pa se mi smilite, videti Vas v družbi oseb, katerih bi se sramoval celo nekdanji rokovnjaški papež Groga!
Peti liberalec.
Iz selske doline. Na Češnjici pri Selcih je nekaj silno modrih mož, ki imajo vso modrost v malem prstu.
Da pa se ne zgodi krivica, povemo, da je tudi nekaj Češnjičanov takih, da se da shajati z njimi. Vsi ti možje, ki so tako modri, so pa ob jednem tudi hudobni in imajo prevečkrat veselje, da ometavajo z blatom ljudi, katerim po vrednosti niti do kolen ne sežejo. Posebno takozvani Cočev France bije okrog sebe vse tiste, o katerih misli, da so mu na poti do kakšnega županskega stola, do načelnika okrajnega cestnega odbora itd. Vse te časti bi on rad zasedel. Zato vrta in vrta s svojim skrhanim svedrom na vse strani, toda zastonj je njegov trud. V ta namen je v zadnjem času napisal v »Dihurja« in »Slovenca« nekaj revnih, a skrajno hudobnih dopiskov. Na tem mestu odgovorimo samo na sobotno notico v dnevnih novicah. »Slovenca«. Tu nekdo omenja, da je baje načelnik cestnega odbora g. šliber in samo baje, temveč tudi gotovo načelnik cestnega odbora. Izvoljen je bil letos pred dobrim mesecem dnij. A glejte hudobnost svedrcev in teh pravih katoliških mož! V sobotnem članku se mu očita, kakor bi bil on kriv, da se je pretekli teden poštni konj udri na nekem mostu proti Železnikom.
Mostnice so bile trhlje in menda niso tačas strohnele, odkar je g. Šliber načelnik. S to hinavsko notico ste stopili škodoželjni svedrci grabljam na zobe, ki so vas prav krepko ohladile po opravljivih čeljustih. Da je bil most trhel, je kriv prejšnji načelnik Tinkovc, ki je od nog do glave klerikalec, tedaj njemu gre krivica, katero sedaj valite na novega načelnika. Zraven klerikalnega Tinkovca je pa tudi kriv Cočev France, ki je bil v cestnem odboru zadnjo dobo in se je vozil gotovo največkrat Čez ta most, pa ni opomnil v cestnem odboru, da bi ga bili popravili. Tako je! Klerikalci ste vzrok in ne g. Šliber. Kdor drugim koplje jamo, pade sam v njo. In vi ste jo kopali in vi ste prav pošteno za enkrat cmoknili v njo.
Izpred sodišča.
Gosp. deželnosodni nadsvetnik F o n je predsedoval včeraj sledečim bolj zanimivim obravnavam deželne sodnije:
1. Ker je bil „trapasi". J. Hafner je »trapast«, kadar ga požene malo preveč po grlu. V takem času se kakor živina zaganja v ljudi in tako ni čuda, da naleti semtertja na človeka, ki noče prenašati njegovih sitnosti ter mu zasoli par gorkih krog ušes. Radi tepeža že večkrat pred-kaznovani Andrej Podrekarje na primer pred kratkim tako storil. Naklestil je Hafnerja prav neusmiljeno in mu prizadel dve težki rani in par lahkih. Poleg tepa je udrihal po Hafnerju tudi neki Jaka W e b e r, ki se bode imel vsled tega zagovarjati pri okrajni sodniji. Podrekar pa, zoper katerega se je vršila včeraj razprava, bode sedel 6 mesečev v ječi in plačal odškodnino in troške. Upajmo, da ne bode Hafner porabil dobljene odškodnine za — pijančevanje in s tem »opet postal »trapaste . . .
2. „Hočes klobase?" L. 1865. rojeni gostač France Majdič iz Malega Mengša je že dlje časa jezen na svojo sosedinjo Ano Gre gore, ker je ta baje kriva, da je bil zadnjič enkrat na Žabjaku in mu je njen mož baje dolžan nekaj krajcarjev. 12. prosinca je stala Ana pred svojo hišo. Prišel je Majdič mimo, noseč v rokah dvoje kranjskih klobas. Videvši žensko, se vzbudi v njem precej stara jeza in precej zakliče: »Boš žrla klobase?« Po daljšem psovanju ji tudi reče, da ne mara iti več na Žabjak, da pa bi rad njo tam videl, in dostavil: »Če se ti, hudič, na Žabjaku prikažeš, bodo vsi drugi hudiči ušli, ker si tako grda —«. Poleg tega ji je nevarno pretil; ker je mož v resnici prav čudnih lastnosti, se gaje žena v istini zbala in ga vsled tega zatožila. Sedel bode klobasojedec za svoje nevarno pre-tenje in psovanje 8 mesecev v težki ječi in se postil ter trdo ležal vsakih 14 dni.    Poleg tega  bode tudi troške plačal.
3. Oko zakona. 26. oktobra so pili razni fantini, večinoma zidarski pomočniki, v Klinarjevi gostilni na Jesenicah. Pili so do policijske ure in redar Ivan Pučnik jih je prišel vsled tega opozarjat, da je čas iti spat. Ustali so in šli, pozabili pa pri tem — plačati dva že spita Štefana piva. Natakarica je to redarju povedala in ta jih je tudi opomnil, naj plačajo ceho. Storili so to, obenem pa psovali redarja na vse mogoče načine, kakor: »Prokleti policaj! kaj pa imaš z nami za opraviti? Izgubi se!« Na to so odhajali in klicali policaja »na korajžo«. Redar Pučnik je šel z gozdarjem Klinarjem, ki se mu je pridružil, za njimi. V tem so pričeli fantje kamenje lučati in eden je zadel Klinarja. Ta in redar sta napravila naskok na fan-tine in ujela tudi dvoje izmed njih Med tem pa, ko se je prvi mirno pustil odvesti, je 29 letni zidar in hlapec Lorenc Bevk iz Stare Loke kričal in psoval na policaja, padel nalašč na tla ter potegnil redarja za seboj in se valjal ž njim v blatu. Le s težko silo so ga privlekli v občinski zapor. Ker je bil pa Bevk pri tem dejanju povsem pijan, in se ni dalo psovanje ter lučanje kamenja dokazati, je bil obsojen le radi tega, ker se je zoperstavil službo opravljajočemu policaju in bode tako preskrbljen za 6 tednov, katere ima na državne troške v ječi prebiti.
Dne v ne vesti
V Ljubljani. 23 aprila.
— Ljubljanske  obč. volitve.
Današnja volitev iz II. razreda, v katerem je 1288 volilcev, se je vršila brez vsakega boja. Izvoljeni so bili kandidatje narodno napredne stranke in sicer so dobili gg. Anton Gorše 312, dr. Lovro Požar 290 in Anton Svetek 287 glasov.
— Tržaška modrost. Ni ga dneva, da bi »Edinost« ne izlegla kake senzacijonalne — modrosti. Nulla dies sine linea! Tudi včerajšnja »Edinostina« številka je posvečena kranjski narodno-napredni stranki. Pederzollijeva izjave, da je pri tržaškem porotnem sodišču italijanščina edini razpravni jezik, je ne zanima toliko, kakor je zanima narodno-napredna stranka na Kranjskem. V svoji neskončni modrosti pa iztakne tudi stvari, nad katerimi mora ves svet strmeti. Tako nas uči, da bi morala narodno-napredna stranka pomagati nižjim slojem iz bede. »Edinost« pa se ni zadovoljila s tem splošnim in cenenim nasvetom, ampak je tudi namignila, kako da se to stori. Pravi namreč, da bi to ne bilo težavno, ker ima stranka v rokah dva taka denarna zavoda, kakor sta banka »Slavija« in »Mestna hranilnica«. In s takim listom naj bi še stvarno polemizirali, tak list hoče veljati kot resen list? Mi le ne pojmimo, čemu izhaja se »Brivec«.
— Občni zbor „Dramatičnega društva" bo v soboto večer ob 8. uri v »Narodnem domu«.
— „Vzor klerikalne posojilnice'1. Pod tem naslovom prijavlja »Soča« temeljit članek, v katerem dokazuje na podlagi poročila in računskega sklepa klerikalne »Hranilnice in posojilnice v Cerknem«, da so ti računi neresnični, vsaj na skrajno lahkomiseln način skrpucani, če že ne — falsificirani. Radovedni smo, če bodo goriška oblastva v tem slučaju postopala tako, kakor so kranjska oblastva postopala glede vinogradniškega društva.
— Pošta v farovžu. »Soča« javlja, da se na Srednjem, v županiji Ajba nad Kanalom, ustanovi pošta v farovžu, poštna odpraviteljica bo gospodična kuharica. Kako more poštna uprava kaj tacega dopustiti, je popolnoma neumljivo.
U-dtT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 92, dn6 23. aprila 1902.
— Serenado prirede pevci narodnih društev ljubljanskih jutri zvečer ob devetih pred hotelom »pri Slonua znanemu češkemu rodoljubu in prijatelju južnih Slovanov, ljubljanskemu častnemu meščanu Ivanu grofu Harrachu, ki se dopoludne z brzovlakom pripelje z Reke v Ljubljano.
— Dijaški dom v Celju. Gosp. župan Ivan Hribar je poslal za dijaški dom v Celju 50 K.
— Ljubljanska rudarska zadruga si je zopet izvolila za predsednika odvetnika in dež. poslanca dr. viteza Schoeppla. Volili so ga tudi socialni demokratje.
— Umrl je dne 19. t. m. v Slanem na češkem g. Jožef Prochazka, oče g. Jožefa Prochazke, skladatelja in profesorja na »Glasbeni Matici«.
— Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča, ki se začne dne 2. junija, so bili izžrebani kot porotniki gg.: Ivan Bahovec, trgovec in posestnik v Ljubljani, Josip Bahovec, mokar in posestnik v Ljubljani, Fran Bohinc, posestnik v Trbojah pri Kranju, Ivan Dachs, pasar in gostilničar v Ljubljani, Andrej Druškovič, gostilničar in posestnik v Ljubljani, Ignacij Detela, posestnik v Moravčah, Anton Drašler, posestnik in gostilničar v Borovnici, Fran Flerin, trgovec v Domžalah, Feodor Froh-lich, pivovarnar na Vrhniki, Fran Gtžina, gostilničar in posestnik v št. Petru na Krasu; Ivan Grajzar, gostilničar in posestnik v Št. Jurju pri Kranju, Ferd. Hlebš, trgovec v Kranju, Ernest Hribar, posestnik na Vrhniki, Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Josip Jamnik, posestnik in gostilničar v Pijavi gorici, Friderik Jerši novic, posestnik na Vrhniki, Fran Kavčič, žel. sprevodnik v p. in posestnik v Ljub ljani, Julij Klein, steklar v Ljubljani, Jos. Kozak, mesar in posestnik v Ljubljani, Alojzij Kunst, čevljar v Ljubljani, Josip Klemenčič, trgovec v Kamniku, Anton Kržič, posestnik in lesotržec v Rakitni, Leopold Legat, komptoarist in posestnik v Ljubljani, Andrej Mauer, posestnik v Zagorju, Fran Miklavčič, posestnik pri Sv. Križu (Litija), Andrej Mesesnu, posestnik in mlinar na Viču, Pavel Peterca, posestnik v Ljubljani, Josip Pintbacb, posestnik v Ratečah, Janko Pohlin, kovač v Kamniku, Viktor SchilTer, trgovec in posestnik v Ljubljani, Ivart Sicherl, posestnik in špediter v Čevcah (Logatec), Ivan Zdešar, posestnik v Z. Goricah, Iv. Theuerschuh, kotlar v Kranju, Ivan Zelen, trgovec in gostilničar v Senožečah, Andrej Zakotnik, restavrater v Postojni in Ivan Žnidaršič, trgovec in posestnik v Matenji vasi. — Kot namestniki so bili izžrebani gg.: Jos. Ham, mesar in posestnik, Ivan Korče, mesar in posestnik, Robert Kriegl, urar, Rudolf Kumer, hran. uradnik, Jos. Maček, gostilničar, Fran Puc, mizar in posestnik, Karol Tekavčič, trg. potovalec, Anton Zoreč, mokar in posestnik in Avgust Žabkar, ključar in posestnik, vsi v Ljub ljani.
— Nemška šola na Jesenicah? Kakor poročajo graški listi, so baje ustanovili jeseniški priseljenci podružnico »Siidmarke«, kateri je načelnik inžener Schneller v Bohinju. Snuje pa se neki tudi podružnica nemškega »Schulvereina«, ki ustanovi na Jesenicah nemško šolo in nemški otroški vrtec.
— Lega nazionale. Nakor nemški »Schulverein«, hira zadnji čas tudi njegova italijanska posestrina. Tržaška podružnica »Lega nazionale« je prejela lani za 9000 K manj kakor poprejšnje leto, nasprotno pa sO izdatki narasli. Dohodki so namreč znašali 33.211 K, izdatki pa 34.292 K. Kakor vsako krivico, mora zadeti tudi to nasilno napravo zaslužena usoda.
— Na adreso Slovenskega planinskega društva11. Piše se nam: Pot čez Golovec na Lavrco je jako priljubljen sprehod, žal, da je pot čez Orle precej dolga. »Slovensko planinsko društvo« bi zlasti dijakom storilo veliko dobroto, če bi poskrbelo, da se markira od tega pota vodeča stranska pot na Rudnik. Ta stranska pot je dosti krajša, a pozna jo le malokdo in se dostikrat zgodi, da izletniki zaidejo.
— La belle Marguerite, kro tilka levov, je priredila sinoči v paviljonu »Narodnega doma« s svojo iz-
vrstno družbo nepričakovano izborno in za naše razmere izredno zanimivo predstavo. Ker so bili Ljubljančanje baš v zadnjem času speljani na led, se jih je polastila neka nezaupnost do potujočih zabavnih priredeb, zato je bila sinoči udeležba jako skromna. Vsi udeležniki pa so se vračali od predstave docela zado voljni, saj take, vseskozi ekscelentne družbe v Ljubljani še ni bilo. G. Henrik Blank jo virtuozen prestidigateur čudovite spretnosti in bogat frapantnih »čudo-dejstev«. Kot ventrilokvist je gotovo na višini popolnosti. V komičnem prizoru »Rendezvous v gozdni pivnici« se je s sedmerico hodečih, govorečih in prepeva-jočih avtomatov pokazal ne le ljubeznivega humorista, nego tudi presenetljivo rafiniranega »trebuhogovornika«, ki je občinstvo ves čas izvrstno zabaval. Vse glasove izvaja g. Blank sam, a vendar se gledalcu zdi, kot da bi govorile ali pele vse osebe ter se pogovarjale ali pričkale med seboj. Zlasti zabaven je možiček, čegar glava je g. Blanka roka. Možiček govori, poje, puši itd. G. Charles Pauly je takisto izboren artist. Posnemati zna naravnost čudovito tiče (kanarčka, slavca, škorca, kosa, škrjanca, prepelico, gos, pišče i. dr.) ter razne živali (pujska, svinjo, prasca, žrebeta, konja, osla itd.), pa tudi razne instrumente. Ob spremljevanju klavirja igra s prsti flavto in piccolo, kakor bi imel zares glasbilo v rokah. G. Ilannv L u x a, Tvrolienne excentrique, je šik pevka, ki zna prav dobro parodirati in karikirati Tirolke, prepevajoče dovtipne popevke, izborno vriska, »jodla« ter pleše. Gosp. Luxa ima simpatičen glas ter mnogo komike. Glavna točka brez izjeme zanimivega programa, ki traja nad poltretjo uro, pa je nastop mile. Marguerite z njenimi 7 krasnimi levi in levinjami ter 2 dogama. V veliki, lepi kletki nastopi mile. Marguerite med zvermi pogumno, smehljajočega ljubeznivega obraza in izvaja elegantno razne »umetnosti« s svojimi dresiranci. Levi delajo razne skupine, skačejo na povelje preko ograje, se postavljajo na zadnje noge, legajo in drve okoli krotilke kakor psički. Krotilka vtakne golo roko in nato še glavo največjemu levu v žrelo. Vse vrše zveri brez upornosti, naglo in točno. Mile. Marguerite strelja med levi, in končno sproži celo sam lev pištolo. Produciranje lepe krotilke je sicer dokaj nervozen, razburljiv »vžitek«, ki pa vzbuja največje priznanje in strmenje. Zveri so lepo rejene, in imajo levi krasne grive. Gotovo je mile. Marguerite med najodličnejšimi umetnicami svoje vrste. Kakor povedano, je bilo občinstvo z vso predstavo docela zadovoljno ter je vse artiste odlikovalo s ploskanjem. Po predstavi se je vršilo krmljenje levov. Predstave mile. Marguerite najtoplejše priporočamo, ker so zares zanimive in v vsakem oziru izborne. Pred-prodaja vstopnic v trafiki gosp. Šešarka. Blagajnica se odpre ob 7., predstava pa se začne ob 8. zvečer.
— Žganjarjev konec. 60letni samski delavec Fran Potočnik iz Nove Oselice se ga je 19. t. m. zopet pošteno nalezel. Pijan je prišel do hiše cestarja V. Freliha v Zavodenj in se tam vlegel pred hišna vrata. S tega ležišča ni več vstal. Drugo jutro so ga našli mrtvega. Ubilo ga je žganje.
— Kukalo ga je izdalo. Po električni železnici se je vozil včeraj popoldne mlad kmetski fant, ki si je s kukalom ogledoval Ljubljano. To se je sumljivo zdelo nekemu policaju in je fanta začel izpraševati, kje da je dobil kukalo. Rekel je, da je kukalo kupil pri nekem trgovcu na Starem trgu. Kmetski fantje navadno nimajo kukal seboj, če gredo na potovanje, mislil si je policaj in je rekel fantu, naj gre ž njim, da bode pokazal, kje je kupil kukalo. Šla sta na Stari trg k urarju in prodajalcu zlatnin itd., kjer se pa je še dognalo, da je fant kupil tudi srebrno uro in verižico in zlat prstan. Vse to je bilo zelo sumljivo. Policija je fanta pridržala in ga preiskala. Našla je pri njem 255 K in potrdilo kranjske hranilnice, da je bilo včeraj vzdignjenih 170 kron. Fant je nekaj časa tajil, potem pa priznal, da je ukradel doma hranilnično knjižico in nanjo vzdignil denar. Napeljal ga je baje k temu neki hlapec, s katerim sta mislila skupaj pobegniti v Ameriko. Fant se piše Josip Mrak in je posestnikov sin iz Loga pri Škof)i Loki.
— Z rešilnim vozom so danes dopoludne pripeljali v vojaško bolnico častniškega slugo Franceta Psoto, katerega je na Erjavčevi cesti vrgel konj raz se. Bil je težko telesno poškodovan.
— Kazalnik ure na uršulinski cerkvi je danes ponoči padel na hodnik pred cerkvijo.
— Konj splašil se je včeraj popo-ludne na Zaloški cesti posestniku Francetu Letnarju iz Pšate. Ustrašil se je električnega voza, skočil je na tir, zlomil ojnice in vrgel Letnarja na tla, da se je na glavi poškodoval.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 149 oseb. Med temi sta bila tudi dva fanta, ki sta se hotela odtegniti vojaški dolžnosti. Policija ju je prijela in izročila sodišču.
— Pogreša se umobolni Janez Jalen, po domače Goričarjev Johan iz Šiške.
— Zlat prstan z modrim kamenom se je izgubil sinoči v električnem vozu med »Slonom« in Karlovsko cesto. Odda se naj v našem uredništvu.
— Mejnarodna panorama. Opozarjamo ljubljansko občinstvo na krasne slike v tatedenski razstavi panorame. Na veliki barki je doslej malokdo bil, in v panorami se nam nudi prilika, da si ogledamo vse notranje dele in notranjo opremo velikih parnikov.
— V paviljonu Narodnega doma" se producira izvrstna družba mile. Marguerite, ki priredi še štiri predstave, vsak večer ob 8. Opozarjamo na inserat in na poročilo o sinočnji predstavi.
* Najnovejše novice. Železniški most se je zrušil v La Ilulpe pri Bruslju par minut potem, ko je prežel čezenj ekspresni vlak Ostende-Dunaj. — Štrajk zidarjev. V Bolonji in okolici je vstavilo delo nad 3000 zidarjev. — Vsled dolgotrajnega stradanja je umrl v dunajski bolnišnici grof Alberti pl. Poja, zadnji ud tristo let stare plemenitaške rodbine. — Visoka carinska kazen. Dunajsko finančno ravnateljstvo je obsodilo ona dva francoska dragu-ljerja, ki sta dne 28. februvarja 1.1. vtihotapila dragocenosti, na globo 21.130 kron. Vrhutega so njima konfiskovali vse vtiho-tapljene dragulje, v vrednosti 650.000 K. — Lastnega očeta zabodel je občinski predstojnik v Almaši na Hrvatskem, Matija Bulic. — Bivši Bismarckov nadgozdar Lange, ki je vodil dolgotrajno tožbo zoper Bismarcka za pritrgane zaslužke, je umrl.
' Car Nikolaj II. V ravnokar izišli brošuri »La Russie d anjordhui« (sedanja Rusija) čitamo med drugimi zanimivimi črticami tudi te-le: Car Nikolaj, ako bi mogel, z veseljem bi zamenil carski plašč za meščansko obleko. Pri ogledovanju vojske pri Bethenv se je izrazil car o Loubetu: »Srečen človek, za sedem let se bo odrekel vladi.« — Pri svojih izpre-vožnjah v kočiji ni hotel imeti prej car Nikolaj II. nikakega vojaškega spremstva. In tu je porabil policijski prefekt nekoliko zvijače: zapovedal je, naj kočijaž pelje prazno carjevo kočijo — kočijaž je imel znak, kakor bi peljal carja — in že je bil atentat vprizorjen. Od istega časa se vozi car vselej s kozaškim spremstvom.
* Osem bratov vojakov. V Kirchbachu na Sred. Štajerskem so letos potrdili osmega sina še živečih starišev Mabler vulg. Bergvvagner iz Jagerdorfa. Ker se vseh sedem bratov dobro počuti v vojaški suknji, oblekel je tudi osmi isto takoj po potrjenju prostovoljno. Doma je edina 201etna hči.
* Lastno hčer umoril. V Olo-mucu je bila porotna obravnava proti posestniku Alojziju Klosu, ki je umoril svojo lastno hčer. Ko mu je umrla žena, je vodila gospodinjstvo njegova hči Hed-viga. A ker je bil oče jako surov, ga je hči ostavila. Sedaj je prevzela gospodinjstvo starejša, a slaboumna hči Marija, ki pa seveda ni mogla opravljati tega posla. Zato je sklenil oče, da jo zastrupi ter se potem zopet oženi. Namešal ji je v juho polno prgišče mišnice. Hči je ponoči v strašnih bolečinah umrla. Oče je bil obsojen na smrt na vislicah.
* Rubensovo sliko ,,sv. družina" je kupil znani ameriški milijonar J. H. Smith za 50.000 dolarjev. Sliko bo podaril metropolitanskomu muzeju umet
nin v New Yorku. Cim dalje več slavnih umetnin potuje v Ameriko, kjer imajo za take stvari dovolj smisla, pa tudi — denarja.
* Umor na Hradčinu v Pragi.
21. aprila ponoči je bil umorjen in uropan na Hradčinu v Pragi hotelije G. "VVolf iz Francovih toplic, ki se je prišel v Prago zabavat. Menda ga je umoril vojak, ker so rane kakor od bajoneta.
* Zvon so ukradli. Pred velikonočnimi prazniki so ukradli v Brooklvnu tatje 1000 funtov težek zvon iz stolpa. Ko je hotel cerkovnik na Veliko soboto z zvonom naznaniti Kristovo vstajenje, je zaman vlekel za vrv in se mučil — zaman, zvona ni bilo več v stolpu. Kako so mogli tatovi kar natihoma odpeljati tako težek zvon, je pač neumevno.
' Pariški restavrater Bignon, ki je umrl pred malo dnevi, je imel svojo restavracijo v avenue de 1' Opera. Nekega dne je pri njem obedoval ruski milijonar Demidov. Bignon je računil za eno postrvo 15 frankov. »Gospod Bignon, ali so pri Vas postrvi tako redke?« — »Postrvi ne, toda gospod Demidov«, je odgovoril Bignon. — Nekoč sta prišla k njemu dva elegantna Parižana nekoliko vinjena ter zahtevala, naj Bignon ustane in jima sam streže. Zgodilo se je, in »krokarja« sta imela nedopovedljivo veselje nad tem, katero pa se je nekoliko ohladilo, ko jima je Bignon računil za lastnoročno postrežbo 1000 frankov. Globo so dobili pariški ubožci.
' Iz mladih let Viljema II. Dnevnik Morica Buscha o Bismarku je ravnokar izšel, v katerem se čita razun drugih zanimivostij tudi sledeče: Bismarck je navadno »lastnoročno« kaznoval svoja mlada sina zavoljo njih fantalinskih de-čarij. Ko jima je nekega dne zopet izganjal muhe, je dejal: »Tudi princi iz kraljevske krvi so včasi tepeni.« Ko je bil sedanji cesar Viljem II. še majhen ter je bil »slučajno« enkrat tepen od svoje guvernante, mu je ista rekla: »Kraljevska Visokost, kako me to boli, da Vas moram kaznovati.« — »Ali Vas boli to tudi ondi, kjer mene?« je vprašal guvernanto objokani Viljemek.
* Nepričakovana dedsčina. V Parizu se je zbrala pred kratkim okrog revnega potepuha velika množica ljudi; potepuh je namreč vsled lakote onemogel in se je zgrudil na tla. Prinesli so mu iz bližnje g'Stilne juhe; in ko se je nekoliko okrepčal, je začel pripovedovati zgodovino svojega življenja. Imenoval se je Peter Schmalgraft ter je bil že v dveh vojnah i. t. d. Med poslušalci je bil tudi neki odvetnik, ki je vprašal reveža, ali nima v Miihihausenu bratranca, ki je tovarnar. Ko je Schmalgraft to potrdil, mu je povedal odvetnik, da je bratranec umrl ter da je on, Schmalgraft, podedoval po njem vse premoženje t. j. 283.000 frankov.
* Oporoka zamorca. V Filadel-fiji je umrl zamorec John Mac Kee in zapustil 8 milijonov mark za ustanovljenje katoliške cerkve, župnišča in samostana v Ne\v Yerseyu ter za zgradnjo sirotišnice za zamorske, italijanske in druge sirote Svoji hčerki pa je zapust 1 le 1200 mark, zato hoče hčerka oporoko pobijati. John Mac Kee je bil najprej natakar, potem pa je kupčeval z zemljišči.
* Španska kraljica v zadregah. Kronanje španskega kraljeviča Alfonza XIII. je določeno na dan 17. maja t. 1., namreč binkoštno soboto. Ko je že bilo vse dogovorjeno za slavnost ter tudi visoki gostje povabljeni, spomnila se je šele sedaj kraljica mati, da je ta dan postni dan. Kaj početi! S samimi postnimi jedili vendar ne more na banketu gostiti, posebno ne one vladarske zastopnike, ki niso katoliške vere. V veliki svoji zadregi se je obrnila do papeža za dovoljenje* Kardinal Rinaldini je tudi takoj prevzel posredovanje pri papežu, ki se bo tem manj mogel upirati, ker je boter mlademu kralju Alfonzu.
* Hišo s 23 nadstropji si je sezidal v Ameriki, Zjed. državah miliardar Brick. Hiša je v notranjosti od temelja do strehe iz belega marmorja. Šest tednov so na Grškem lomili marmor za to palačo. V hiši je 6 električnih dvigal. Od 1. do 23. nadstropja se človek pripelje v */4 minuti. Seveda ima palača svojo posebno elektrarno. Na vrhu hiše je kopališče, v katerem je možno komodno plavati. Palača velja 48 milijonov kron.
* Maščevanje ,, kulturnih" Nemcev. Na otoku Neu Pommern so baje domačini umorili neko nemško ženo z njenim dojenčkom vred. Nemška vlada je takoj poslala nad domačine kazensko ekspedicijo, ki je razdrla in uničila naselbine ter umorila 30 oseb.
' Vojaški tiger. Major Waller pri mornarici Zjedinjenih držav je bil obtožen, da je zapovedal domačine na otoku Samara kar trumoma streljati. Obtoženi je to tudi priznal, toda izpovedal je, da je delal po naročilu generala Smitha, ki mu je dal naslednje povelje: »Želim, da morite in palite. Čimbolj morite, tembolj bom z Vami zadovoljen. Notranji deli Samare morajo postati puščava. Meja za moritev naj bo deseto leto«. Ta generalov ukaz sta potrdila tudi stotnik Porter in poročnik Ilalfort.
Društva.
— Akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor v soboto dne 26. aprila 1902. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika »Slove-venije«. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Triglav«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročila odbornikov in preglednikov. 5 Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Lokal: Budjevička pivnica VIII., Alser-strasse 59. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
Književnost.
— Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja. Ozir povodom pet indvajsetletnice njenega obstanka 1902. Sestavil P. pl. Radics. Iz te knjižice posnemamo sledeče: Vsled izvanredne materialne podpore blagih človekoljubov v obče, posebno pa vsled hvalevredne podpore veleslavnega deželnega odbora za Kranjsko in slavnega ljubljanskega mestnega zastopa, je zamogla »Dijaška in ljudska kuhinja« 25 let blagodejno med revnim stanom delovati. Za razvoj tega človekoljubnega zavoda pa je največ pripomogla slavna kranjska hranilnica, ki je razun vednih velikih denarnih prispevkov (posebno za časa potresa 1895), takoj ob njegovem postanku dala društvu prostore v nekdanjem strelišču brezplačno na razpolago. Obstoj je dijaški in ljudski kuhinji zagotovljen.
Priprave za ustanovitev ljudske kuhinje so se vršile v hiši mnogozaslužnega načelnika gospoda tovarnarja Avgusta Drelseta. Deželna vlada je dne 16. sušca 1, 1877. potrdila načrt pravil »Ljubljanske ljudske kuhinje« in dne 8. aprila se je društvo ljudske kuhinje prvič sešlo h glavni seji. Že dne 15. aprila se je zamogel zavod slovesno otvoriti.
Že kar od začetka je bila udeležba gospa in gospodičen velika, katere so prostovoljno opravljale kuhinjska opravila. Izprva je znašalo njih število 27. Ohranilo se je število 18—20 dam. Te so v tedenskih dnevih po dve, ali kakor se je v zadnjem času potrebno skazalo, celo po tri menjaje opravljale opravila jedne nadzorovateljice in jedne, oziroma dveh bufetnih dam.
Že v prvem letu svojega obstanka je imelo društvo ljubljanske ljudske ku hinje večkrat priliko, patriotično mišljenje svojih udov pokazati s tem, da je napravilo ob slovesnih prilikah brezplačno ko silo. Prvo tako kosilo se je napravilo ob srebrni poroki Njegovega Veličanstva našega od vseh ljubljenega cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete. Leta 1878. in 1879. so bili pogoščeni vojaki, ki so se vrnili iz Bosne in Hercegovine. Taki obedi so bili tudi na vsak slavnosten dan vladarske hiše, posebno na rojstni dan vladarja.
Ker je došlo v teku let ljudski kuhinji mnogo oporok in drugih prispevkov, katerih vsota naj bi se porabila za pogo-ščenje revnih dijakov in ker se je s tem pridružil prvotnemu namenu ljudske kuhinje, da namreč preskrbuje samo mestne reveže z živežem, novi namen, tako da se je po preteku prvega desetletja z go-sposkinim dovoljenjem prvotno ime »Ljub ljanska ljudska kuhinja« spremenilo v sedanje »Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja«. Radi tega so se morali tudi prvotni prostori razširiti. Največje odlikovanje, katero je bilo ljudski kuhinji od njenega obstanka skazano, čitamo v njeni zgodo vini leta 1883, ko se je praznovala šest-stoletnica vladanja presvetle habsburške hiše na Kranjskem.
Dne 14 julija imenovanega leta je nas cesar Franc Jožef I. s svojim visokim obiskom počastil ljudsko kuhinjo.
V polni meri dosedanje delavnosti krščanske ljubezni je naše društvo blagodejno delovalo za časa strašnega poj-tresa. Od velikenoči 1895 do konca junija je društvo oddalo 50563 brezplačnih deležev vsled potresa prizadetim revežem.
Stoletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna je slovesno praznovala dijaška in ljudska kuhinja na ta način, da so bili
vsi kuhinjo redno obiskujoči učenci brezplačno pogoščeni. Delovanje dijaške in ljudske kuhinje od leta 1897/1898 do oktobra je bilo sledeče: V društvenem letu 1897/1898 je bilo oddanih 254576 deležev, ter se je za te skupilo 9711 gld. 84 kr; v društvenem letu 1898/1899 205 480 deležev v vrednosti 5807 Brid. 79 kr. in v društvenem letu 1899/1900 86488, za katere se je skupilo 7572 K 18 vin.; v društvenem letu 1900,1901 pa 177.028 deležev v vrednosti 10.769 K 88 vin. Toda pripomniti je treba, da je vsako leto bilo mnogo brezplačnih deležev, oddanih najrevnejšim, ki niso bili v stanu, niti tako nizke cene naše kuhinje plačati. Opomniti je še, da se vkljub draginji, ki je nastala v zadnjih letih, cene jedij iste ostale. Jedna skodelica zakuhane juhe stane 6 vin., jeden delež prikuhe 6 vin., kos mesa sedmih dek 8 vin., pečenka pa 12 vin., jedna močnata jed 8 vin., kos svežega kruha pa 2 vin, Na večer se oddajejo sveže kuhani deleži po 8 vin.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 23. aprila. V poslanski zbornici je danes vse mrtvo. Na razpravi so direktni davki. Navzočoa sta samo dva poslanca, podpredsednik Kaiser, ki posluša in Kas per, ki govori. Druzega poslanca ni nobenega v zbornici. V loži je jedna sama oseba, na galeriji pa pet oseb. Vzlic temu vpije Kasper kakor kak čradnik. Posebno srdit je na davkarijo v Trutnovu, kateri s povzdignjenim glssom očita, da siromašnim ljudem Jemlje zadnjo srajco izpred usttt. Kasperjevo kričanje privabi naposled nekaj poslancev v zbornico. Prva sta ga prišla poslušat Schreit.r in Paschka, pa sta hitro zbežala,
Dunaj 23. aprila. Načelniki vseh klubov imajo danes popoldne posvetovanje glede predlog, ki jih naj reši zbornica še v tekočem zasedanju. Sedanje zasedanje bo trajalo do sredi meseca junija.
Dunaj 23. aprila. „N. Fr. Presse" trdi, da pojde Naval-Pogačnik najprej v Varšavo, potem v Nemčijo in končno napravi turnejo po Ameriki. Vendar javlja rečeni list. da je dvorni urad naročil ravnatelju Mahlerju, naj poskrbi, da bi mogel Naval na jesen zopet na tukajšnji dvorni operi angažiran biti.
Dunaj 23. aprila. Tukajšnji farmacevti so sklenili, začeti štrajk. Povod je sploh vladno nasprotovanje njihovim težnjam, zlasti pa zadnja odredba, s katero se magistri bolniških lekarn postavljajo v isto vrsto z magistri drugih lekarn.
Petrograd 23. aprila. Naučni minister general Vanovskijje odstopil, in sicer, kakor se čuje, zaradi diference s Pobčdonoscevom. Na njegovo mesto je stopil njegov dosedanji namestnik Z e g e r.
Petrograd 23. aprila. Vladni krogi trde, da je bil umor ministra Sipjagina sklenjen v Londonu in v Curinu. Dotični zarotniki so se zdaj po-izgubili na vse strani.
Carigrad 23. aprila. Razglaša se, da je neka bolgarska banda prekoračila turško mejo in šla proti Mali Planini v kosovskem vilajetu, a bila od turškega vojaštva razgnana.
Odprto pismo*)
gosp. Jerneju Ravnikarju,
nadučitelju
v Mokronogu.
Ker opazujemo že nekaj časa, da nagovarjate nekatere osebe glede prošnje, ki smo jo poslali na slavni deželni šolski svet, v kateri se nujno prosi za Vašo premestitev, in da nekatere osebe plašite s tem, da jim grozite z raznimi sitnostmi, ker so tudi isto podpisale, Vas tem potom prav odločno posvarimo.
V resnici, da nagovarjate le take osebe, ki so bolj plašne krvi in da ne slišite resnice od njih v obraz, a resnica je tudi, da nosi naša resnična in popolnoma opravičena prošnja tudi čez pol sto podpisov najodličnej&ih tržanov, posestnikov in davkoplačevalcev, katerih se ne upate niti nagovoriti.
Počakajte, da se bodo razni podpisani od višje oblasti zaslišali, da bodete poizvedeli resnico, a to če tudi pojdemo do zadnjega moža v Krško.
Povedati Vam moramo le toliko, da se bode pri tej obravnavi dognalo tudi tisto, kar še naša prošnja ne obsega sedaj, ter da se za Vas ne greje nikaka posebna župca, četudi ste ožji prijatelj z onim gospodom v Krškem.
Mokronoški posestniki, tržani in davkoplačevalci.
_ (Slede podpisi.)
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od* govorno le toliko, kolikor določa aakon. (969)
Darila.
Upravnlitvu našega lista so poslali: Za nagrobni kamen pesniku Ketteju: Gosp. Ivan Baloh, kaplan v Kranjskigori, 6 K. — Gosp. JoBip Dekleva, c. in kr. topničarski stotnik v Budimpešti, B K. — Neimenovane in neimenovani v Velikih Lašičah nabrali 9 K o priliki godovanja gospe svetnice Eme Šutiajeve. — Skupaj 20 K. — Živeli!
Narodovo zdravilo, iaico se sme imenovati, bolet".! utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje iu sol'4, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1 90. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJl, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (12—6)
Se dobiva poveča! £
neobhodno p.trebna zobna Creme
vz&t'iuje rttltf čiste, bele in zđrate,
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
lelonsine ustna & žolna vola
katera utrdi iIIi-niio in odstranjuje neprijetno HllflO Iz IIhI.
1 fiteklentea z navodom 1 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
ledina zaloga. =
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, međec. mil, mediciualnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-nirgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (619-8.
Dež. lekarna Milana Lsustek-a v Ljubljani, Raslj eva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu.
Zahvala.
Slavna kranjska hranilnica blagovolila je na podpisančsvo prošnjo podariti naši šoli znesek sto (KAJ K za ureditev tukajšnjega šolskega vrta.
Za ta velikodušni in izdatni dar se slavni kranjski hranilnici v svojem in v imenu šole najsrčnejše zahvaljujem.
Vodutvo istlrlrazredne ljudafee šole v Cerlinlet, dne 21. aprila 1902.
Andrej Sest, Sol. vodja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. aprila: Ivan Kern, sprevodnikov sin, 1 dan, Cegnarjeve ulice št. 12, življeLSka slabost.
Dne 19. aprila: Pranja Pavšek, nadaprevod-nikova hči, 3% leta, Resljeva cesta št. 25, jetika.
Dne i'0. aprila: Edvard Razpotnik, naduči-teljev sin, 6 mes.. Poljanska cesta št 43, življen-ska slabost — Uršula Rožič, posestnikova hči, 6 mes., Crna vas št. 16, črevesni katar.
Dne 21. aprila: Jera Prešern, železniškega čuvaja žena, 45 let, Cesta na južno železnico št. 9, srčna vodenica.
V deželni bolnici:
Dne 14. aprila: Gregor Ferlič, piakrovez, 67 let, naduha. — Jera Šircelj, posestnikova hči, 26 let, oteklina v možganih.
Dne 15. aprila: Fran Dimec, dninar, 46 let, jetika. — Marija Teran, dninarica, 72 let, ostarelost.
Dne 17. aprila: Jakob Žuidaršlč, dninar, 18 let, vnetje ledvene mišice. — Jakob Mihelič, mizar, 65 let, srčna hiba. — Lucija Baloh, duinarjeva hči, 9 let pljučnica.
Dne 18. aprila: Jož^f Garžuni, gostač. 84 let,
jetika.
Dne 19. aprila: Ivan Koder, delavec, 33 let, kostna gniloba.
V vojaški bolnici:
Dne 17. aprila: Josip Pliberšek, pešec, 21 let, sapna zabuhlina.
V hiralnici: Dne 19. aprila: Terezija Jelnikar, gostija, 55 let. 8uSica hrbtnega mozga.
Mjteorologično poročilo.
Viiina nad morjem sne-2 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
		Stanje	is* %> S 5			
'E o, <	Čas opazovanja	barometra		Vetrovi	Nebo	IS ■a a
		v mm.				
22
23.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
735 6
735 0 "j 331
11*4 si. szahod
8 2 I brezvetr. 18 2 sr. jzahod
dež    I g
del. obla«. J skoro jas.
Srednja včerajšnja temperatura 127°. nor-male: 108°.
Dunajska borza
dne" 23. aprila 1902.
Skupni državni dolg v notah   .  .  .  . 10165
Skupni državni dolg v srebru .... 10155
Avstrijska zlata renta....... 12035
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 9965
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11995
Ogrska kronska renta 4%..... 97*76
Avatro-ogrske bančne delnice .... 1598 —
Kreditne delnice......... 674 50
London vista.......... 240 26
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 25
20 mark   .   .   ;......... 23 44
20 frankov........... 19 06
ItalijansKi bankovci........ 93*20
C. kr. cekini........... lisa
Najbolje učinkujoča ielezo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva so v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah,
I* IKVIlIli MATTO^I, Dunaj.
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
C«s, Kr. aistrlisKs       držami žtliznlcs,
izvod iz voznega reda
veljaven od due 1. oktobra 1901. leta. Odhod is LJccljina juž. kol. Proga tat Trhli.
Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensJfcste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čes Sel/.thal v Aus«ee. Solnograd, čez Klein-Reiflmg v Sie*r, v Line na ponaj via Ainstatteu. — Ob 7. uri 5 e r.jntraj osobni \ v'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetien aa Dunaj. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthil, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Cslovec, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-liastein, Zeli ob jezera, luomcst, Bregenc, Curih, Oencvo, Pariz, čez Klein-Reiiiing v Steyr, Line, Budejevice, Plaen, Marijine vare, Heb, Frunzove vare, Karlove v aro, frago, (direktni voz I. in II. razredu), Lipsko, Dunaj vis Amstetttn. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in 11. razreda.) — Proga 7 ITovc Mo-r.c ln v Sočavje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m ajutrttj, ob 1 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 5£ m zvečer. Prihod v Ljutljaou juž. kol. Proga ii Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Da-Bftja vsa Amat»jtten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, SGinograda, Liuca, Stevra, Aasseea, Ljabna, Celovca, Beijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vluk iz Trbiža. — Ob 11. ari iti m dopoludne osobni v:a«, z Dunaja via Amstettun, Karlovih varov, Beba, Marijiuih varov, Plzna, Prage, [direktni vozovi L in ii. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Carina, fire^euca, Inomosta Zella ob j- .'trn. Len d-b as teina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja j Poutabla. — Ob 4. nri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovcu, Monakovega, Inomosta, Franzensteste, Pon tabla — Ob 6. ari 51 m zvečer osobni vlak 2 Duša, a, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontubla. — Proga is Novega xndtt& in 7 j .i. Osobni viuki: Ob b. uri in 44 m zjutraj; ob Vi. uri B2 m popoludne in ob 6. uri 35 m zvečer. — Otthod lz LjuDijane drž. koL v KaattJk. MeSani vlaki: Ob i. uri no m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 36 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljnblj&co drž. kol. \i Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4i> m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoiadne, ob t>. ari iu m cvečev in ob 9 ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1)
stenografa
zmožnega slovenske in nemške stenografije. (977—1)
Dr. Josip Sercec v Celju.
lio! poli
se sprejme v trajno delo.
Josip Rojina m^.1)
Šelenburgove ulice št. 5.
Zanesljiv in močan
za prevažanje piva se sprejme v trajno službo pri (981—1)
zastopstvu piva bratov Reininghaus v Spodnji Šiški.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop m eadnejrn traja. Pogaču rje v tra;.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplastično potovanje po celem svetu v polni istini.
LeJ°    RazstavljenoLe"° *oMa
26. apnla: «tem tednu, 26. aprila:
Ogledovanje parnikov, ki s potniki priplujejo iz Cuxtiavena-Hamhurg.
jWF" Ti posnetki so prav posebne natančnosti in lepota ter so nalaSC izdelani za mejnarodno panoramo.
Otvorjeno vsak. dan. tudi ob nedeljah In  praznikih,  od  9. ure  zjutraj do 9. ure zvečer. (972)
S*3X
63
93
Krojaškega učenca
sprejme takoj (982—1) Ivan Kreč, krojač
Dunajska 6tev. mi.
Trgovski pomočniki
22 let star, izvežban v trgovini mešanega blaga, želi sedanjo službo menjati.
Več se izve pri Grosser-jevem nasledniku Podčetrtkom, Spod. Štajersko.
Izurjena, solidna
natakarica na račun
želi sIiižBbo pi-emeamlti*
Zmožna .je slovenskega in nemškega jezika ter sprejme službo samo v hotelu ali v boljši restavraciji. — Naslov pod imenom Hotel4' Št. 3*0 poste restante Ztureb. (958—2)
V najem se da
v nekem trgu na Spodnjem štajerskem dobro upeljana (973—1)
rpk i milim blap.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Mebiovana
mesečna so
se takoj odda gospodu ali dami. (979-1) Židovska steza št. 2, I. nadstropja.
Prodam skoraj novo
(970-1)
pod ugodnimi pogoji.
Eu.dolf Zore Glavni trg št. 10.
200 stolov
kupi (933—2)
£uka jCabat v Zagorju. Služba
občinskega tajnika
se odda takoj pri občinskem uradu v Sodražici poleg Ribnice.
Letna  plača  600 kron. poleg tega tudi nekaj  drugih postranskih dohodkov. Prošnje na županstvo v Sodražici.
Županstvo občine Sodražica
dne 21. aprila 1902. (936)
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu — po nizki ceni. —~
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
X*etei? Keršio 597-13
zalcgra iu tvornica vozov v  Šiški pri Ljubljani.
Najlepše likano perilo
se doseže, ako se vporablja
svetovno znani američanski
briljantni škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Act.-Ges„ Heb (Eger) in Lipsko
lahko in gotovo z vsakim likalnim železom. Zlati svetinji: Pariz Le pristen z varstveno znamko „Globu«". 1 (554—3)
1900, Dunaj 1902.       V rudečkastih zavojih a 100 gramov vsebine se dobiva povsod.
?
pristno izvirno
Izensko pivo
v steklenicah
iz plzenske meščanske pivovarne
V plZmi (843-5)
fini. Stacul-u
trgovina s špecerijskim blagom In detikatesami v Cjubljani.
J5
Trinmpb" »Milna ognjišča
za domačije, ekonomije, restavracije, zavode itd. Priznano izboren fabrikat. Jako veliko se priStedi na kurjavi. (780—7)
Dobiva se v vsaki večji železninski trgovini.
Tovarna štedilnih ognjišč »Triumph' S. Coldschmidt & sin
IVels na Gorenje Avstrijskem.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi     (2626—42) H
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Stara, dobro obiskana in velika
na deželi v lepem trgu se da takoj na račun ali v najem. (932-2) Ponudbe pod »gostilna na deželi"
na upravništvo »Slov. Naroda«.
Proda se
z dobro idočo gostilno, ledenico in hlevom, lepimi stanovanji, več za trgovino primernih prostorov, ali pa tudi manjša nova hiša z vrtom v sredini manjšega mesta na Kranjskem. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (942—2)
Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec).
Železniška postaja — pošta in brzojav.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Lud wigu 1.1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd.
pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika« — Masaža.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne1 zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-j nik doktor A. Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
Pitno zdravljenje
(797—2)
oskrbništvo kopališča.
Naznanjamo p. n. občinstvu, da g. Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zaradi tega tudi ni opravičen, prevzemati denarja za premije na naš račun.
Namesto g. I. Valentinčiča smo izročili
glavno zastopstvo za Kranjsko
gospodu Franu Rojniku
v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 21
in prosimo, naj se vsakdor v zavarovalnih zadevah obrne z zaupanjem na g. Fr. Rojnika.
,CONCORDIA«
liberško - brnska vzajemna zavarovalnica. (*69-4) Generalno zastopstvo na Dunaju.
Gostilna
eventualno kaka trgovska filijalka
v mestu ali tudi na deželi, prevzame m^> nn. račun. — Položi se primerna kavcija. (980-1) Ponudbe se prosijo poslati do 30. t. m. pod M. IV. poste restante EJuhljana.
Specijalitete
Une im, doto dobavljene
priporoča (415—55)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, Ljubljana.
PoStne pošiljatve 5 kil franko.
Št. 13420.
^913-2)
Ustanova.
Pri ljubljanskem mestnem magistratu podeliti je za tekoče leto
ustanovo v znesku 200 K, osnovano po občinskem svetu 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Veličanstev.
Prošnje za podelitev te ustanove, do katere imajo pravico štirje ubogi obrtno šolo obiskujoči učenci, ki so lepega vedenja, vložiti je do 10. maja letos potom šolskega ravnateljstva.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 12. aprila 1902.
Prodaja slik.
Dve veliki historični sliki:
„Kraljici Mariji Stuart prebero njeno obsodbo"
in
Elizabeta, kraljica angleška, imenuje Roberta Dudlev grofom Leicester"
dalje
„portret našega cesarja v naravni veličini v polni maršalski uniformi" (928-2)
prodajo se za primerno ceno.
Slike se lahko ogledajo vsak dan do 10. maja t. 1. pri Viljemu Astolfi, posestniku v Škocjanu na Dolenjskem.
Vabilo
na
občni zbor
„Okrajne posojilnice v Ljutomeru"
ki se bode vršil
v nedeljo, 4. maja ob 8. dopoldne
v Fran-Jožef ovi šoli v Ljutomeru. Dnevni red:
1. Poročilo nadzorništva o računu za L 1901.
2. Izločitev udov.
3. Volitev načelništva.
4. Volitev nadzornega svetovalstva.
5. Razni predlogi.
Ako bi ta, na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 10. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu zadružnih pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 16. aprila 1902. (978) Kukovec, ravnatelj.
Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno.
najnovejši faoone
priporočam p o aalaskft ceni«
J. S. Benedikt -
Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu.
BB9BB9
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča Bvoj o največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih ceneh. iToTroeti v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi.
Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Tu se dobiva:
»Luč v žepu!"
HS»;
Su   nih ostankov vedno veliko v zalogi.
Za pomladno in goletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
r       xxxv L j u b j a n i x x x rg»     v Spitalskih ulicah $U.
Vzorci na zabtevanje poštnine prosto.
39335954
Št. 1727.
Natečaj.
(946 3)
V izvršenju zaključka občinskega zastopstva z dne 18. novembra 1901 (proračunska
razprava za leto 1902) razpisuje se tem potom natečaj za mesto
občinskega zemljemerca (geometra)
ki bo imel nalogo, izmeriti in preceniti občinska zemljišča, pridobljena od občinarjev izza zadnjih izmerjenj  v občini Kastavski,   ter  v pridruženih  občinah Berguda, Lisae,
Skalnica in Studena, a eventualno tudi Klana,
Letna plača zemljemercu je določena na 2000 K (dvatisoč kron). Prosilci naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu obč. glavarstvu
do 15. maja 1902
ter naj z izpričevali dokažejo svojo starost, pristojnost, katere šole in kako prakso so izvršili, dosedanje vedenje in službovanje, z dokazom, da so vešči popolnoma hrvatskega jezika in pisma v uradovanju.
Glavarstvo občine Kastav, dne n. aprila 1902.
načelnik: Jelusić.
Primerna
birinska darila
=11 po najnižjih cenah!
Največja in bogata zaloga zlatnine
in srebrnine najnovejše mode
kakor je slav. občinstvu že obče znano.
~@ Solidna postrežba in jamstvo! @x>
Velika izbera finih koles, šivalnih strojey ter namizne oprave iz kina- in ir pravega srebra
Vsa popravila se hitro, točno in z jamstvom izvrše.
Novi ceniki s koledarjem zastonj In franko.
Priporočam ie * releipoitOTanjein
Mestni trg št. 25, nasproti rotovža.
Otvoritev notarske pisarne.
Podpisani dovoli si naznaniti, da prične uradovati s 1. majnikom 1.1.
v pritličju hiše št. 16 na Bregu;
od 1. avgusta t. 1. naprej pa se nahaja njegova pisarna
v pritličju Jenkove hiše v jttiklošičevih ulicah nasproti novi justični palači.
(954 -2)
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar.
JfajboljSi   koliko so vredne hitre fotografije na dopisnicah je gotovo ta, ker se izdelovanje in spečavanje istih =| jako živahno razvija. |
dokaz
Rdeči paviljon, Lattermannov drevored. |
NB: Istotam se sprejemajo tudi naročila na kakršnekoli posnetke, tudi se fotografira v sobi ali omizja t gostilni pri umetni luči.
Mestna hranilnica v Novem mestu razpisuje s tem
P3T mesto praktikanta
za takojšnji vstop z adjutom mesečnih 60 K.
Prosilci morajo izkazati, da so dovršili nižjo gimnazijo ali realko in trgovsko šolo ali popolno srednjo šolo ter morajo biti saj 18 let stari, popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter biti prijaznega in vljudnega vedenja. — Prošnje so položiti do 10. maja 1902. (976—1)
_Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem mestu.
firena, Jfar. doma7.
Nepreklicno samo 5 dni od 22. do 27. aprila Gostovanje slovite krotilke
Mile. Margueritte
z njenimi 7 pitomimi (udomačenimi) levi.
Imeniten človek, ki zna skoz trebuh govoriti In glumac.
najboljši mamifletist in posneuialec živalskih glasov.
Tirolienne ezcentrique. Gona sedeže«: Prvi prostor 3 K, drugi 2 K, tretji 1 K. (937-4) Blagajna se odpre ob sedmih, začetek ob osmih. — Prcdpro-daja vstopnic  v Šešarkovl traftkl  v Šelenburgovlh ulicah.
-l^l Založena 1847. |š#
-|>?i Založena 1847.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 16
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
■«i      *' * .......-......* -.....   - ~* ......- -       1 -.....- -.....- -.....- - -.....- - ............- - ~ - ~-----.....-......- - -- -   - - *.....
3( Amerikancu!"
je geslo v Ljubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1. marca t. I. otvorjena
nova trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Tam bode v zalogi raznovrstno 6 ^ ^ <**s V* TT^ O S t
blago za dame, svilnato, * pa ziasu obuja
»W * V VMM ♦ k0j,h bogala |zbcr |n 8udov|to n|zke ccnc nad.
v dosedaj neprekosni izberi in ceni.      J     kriljujejo vse, kar se je kedaj videlo.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izložbnih oknih.
IH alata!! in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Laatnina in tisk »Narodna tiskarna«.
5