IZHAJA ^fc PONEDELJKIH. SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75. TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU )7-70-l-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIV KRANJ, 21. JUNIJA mi ST. 71 ▲ IZHAJA OD OKTOBRA MCI KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE Z VE ZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Predsednik Nalija Modibo Keita na poti skozi Kranj Piisrčen pozdrav cesti KRANJ, 20. junija — Gorenjska Je danes popoldan sprejela Modi-bo Keita, velikega državnika iz mlade afriške države, predsednika Republike Mali. Vzdolž betonskega cestišča, od Medvod do Bleda, je uglednega gosta pričakala In sprejela množica ljudstva, ki v tem državnem obisku vidi težnjo za sodelovanjem z narodi vsega sveta, ne glede na zemljepisne razdalje, barvo kože in družbeno ureditev. Ko smo pozdravljali visokega gosta iz prijateljske afriške države, smo se spomnili vseh zaslug, ki jih ima Modibo Keita v zgodovinskem gibanju afriških držav za samostalnost jo in neodvisnostjo. Okrog 17.45 je kolona avtomobilov prispela v Kranj. Glavna cesta je bila lepo okrašena z mali jski mi In našimi državnimi zastavami. Ob pločnikih so se zbrali Številni Kranjčani, Id so visokega gosta hoteli pozdraviti na ulicah svojega mesta. V odprtem avto- mobilu se je Modibo Keita v spremstvu predsednika Ljudske skupščine LRS, tovariša Mihe Marinka pripeljal v precej hitri vožnji skozi Kranj, kjer mu je občinstvo priredilo spontan in topel sprejem. Ugledni državnik je iz odprtega avtomobila odpozdrav-Ljal množici z mahanjem roke. Za njim so prihajali številni avtomobili s spremstvom in visokimi gosti iz Republike Mali. Ob cesti na Bled so se povsod zatekli ljudje, ki so želeli Izreči visokim gostom iz te oddaljene afriške države dobrodošlico. Jutri dopoldne si bo visoki gost ogledal blejski grad in bližnjo okolico Bleda. Okrog desetih pa se bo skozi Kranj vračal proti Ljubljani. SPREJEM NA BLEDU Bled, 20. junija - (Po telefonu) Točno ob 18. uri je danes prispela kolona s predsednikom republike maršalom Titom in visokim go- stom M od i bo m Keltom, predsednikom republike Mali, na Bled. Na križišču poleg jezera in vzdolž Ljubljanske ceste je visoke goste pričakalo veliko število Blejčanov ter domačih in tujih turistov, ki se zadržujejo te dni na Bledu. Zvečer sta oba predsednika s spremstvom prisostvovala velike- ] mu ognjemetu z gradu in blejskega otoka; v vili Bled pa je predsednik republike maršal Trto i priredil za goste slovesen sprejem ; s kulturnim sporedom. Delo stanovanjske skupnosti na Javorniku Pomanjkanje prostorov I Pred letom dni so tudi za naselja Jfavomik, Koroška Bela, Potoki in Javorniški rovt ustanovili stanovanjsko skupnost. Ena ' izmed glavnih nalog stanovanjske skupnosti je, da skrbi za napredek komunalnih in socialnih dejavnosti in da razbremenjuje delavko-mater pri njenem družinskem delu. Pri stanovanjski skupnosti Javornik so ustanovili tudi poravnalni svet, ki se je s svojim delom že dokaj uveljavil. V okviru stanovanjske skupnosti Javornik poslujejo tudi trije servisi. Ze dolgo časa so pogrešali radioelektrični servis, saj je malo hiš oziroma družin ma tem področju, ki ne bi imele radijskega ali televizijskega sprejemnika. Število teh aparatov pa tudi stalno iarašča. Na področju omenjene stanovanjske skupnosti je tudi mnogo stanovanjskih objektov in zato tudi hišnih svetov. Razumljivo je, da ti sveti potrebujejo izdatno pomoč pri vodenju finančnih in drugih poslov. Zato so se odločili, da bodo ustanovili poseben finančni servis ,ki bo pomagal in svetoval članom hišnih svetov in še posebej njihovim blagajnikom. Razen teh dveh servisov imajo tudi pleskarskega, katerega se lahko prebivalci neomejeno poslužujejo. Potrebe pa narekujejo, da bo morala stanovanjska skupnost ustanoviti tudi še kake druge servise. V servisih delavci in uslužbenci niso stalno zaposleni, pač pa opravijo svoja dela po rednem delovnem času. Na zadnji seji upravnega odbora so zelo živahno razpravljali, tudi o novi nalogi, ki jo bo imela stanovanjski skupnost pri varstveni vzgoji otrok. Otroški vrtec, ki je bil doslej v okviru osemletke na Koroški Beli, bo v prihodnje posloval pri stanovanjski skupnosti Javornik. Vendar za otroški vrtec primanjkuje prostorov, za- to so se člani upravnega odbora na zadnji seji po daljši in živahni razpravi odločili, da bodo predlagali Občinskemu ljudskemu odboru Jesenice odkup Mulejeve hiše na Javorniku. Tu so sedaj gostilniški prostori, ki pa bi jih z manjšim popravilom preuredili v otroški vrtec. Na poti na Bled so predsednika Malija Modibo Keita z navdušenjem pozdravili tudi Kranjčani Kaj je ugotovila komisija o stanju gradbenih delavcev Več čuta za družbeno odgovor REŠITEV JE TREBA ISKATI V SAMOUPRAVNIH ORGANIH, ZLASTI PA V DRUŽBENIH IN POLITIČNIH ORGANIZACIJAH — RAZPRAVE PRED OKRAJNIM SINDIKALNIM SVETOM Na okrajni konferenci Zveze komunistov pred meseci so ugotovili, da se v kolektivih gradbene stroke ne uveljavlja delavsko upravljanje kot v kolektivih drugih dejavnosti. Zatem je stvarno stanje raziskala posebna komisija, ki je obiskala 13 gradbenih podjetij in gradbišč. Na osnovi poročila te komisije bo okrajni komite ZK o tem problemu razpravi »al v sredo, 21. junija. Okrajni sindikalni svet pa je že v ponedeljek, 19. junija, skupno s predsedniki občinskih sindikalnih svetov zavzel določena stališča. V resnici gre za stvari, ki jih je ugotovila že omenjena konferenca ZK. Komisija v svojem poročilu ugotavlja, da so delavci gradbene stroke dokaj ločeni od ostalega življenja v kraju, kjer oni delajo in živijo. Njihova naselja so v glavnem na periferijah. IN OKRAJNIM KOMITEJEM ZK V sobah oziroma barakah nimajo nekateri delavci niti osnovne opreme. Tako so si delavci gradbenega podjetja »Gorenje« v Radovljici morali sami narediti zasilne omare iz odpadnih desk. Precej teh delavcev leži na slamari-cah, kar je še posebno spričo nerednega in nezadostnega čiščenja ponekod nevzdržno. Nikjer nimajo,.,ti delavci potrebnih prostorov za "razvedrilo. Zato se v njihovih sobah oziroma spalnicah uveljavlja igranje kart, hazardne igre in podobno. Tak način življenja pa je posamezne delavce že privedel v razne neprijetnosti za njih in okolico in nekajkrat je moralo o tem spregovoriti celo sodišče. NE HODITE K ZDRAVNIKU! Tako je stanje teh delavcev ob njihovem prostem času — izven podjetja. Prav nič bolje pa ni v Pohod planincev na Poljane Prehodili so že nad 100 km KOKRA, 20. junija — V soboto dopoldne je iz Kamnika krenila skupina 18 planincev in tabornikov na partizansko kurirsko pot, ki jih bo vodila na Poljane, kjer bo 4. julija osrednja gorenjska proslava v počastitev 20-oblcinice ljudske revolucije. Včeraj smo mlade planince in tabornike z Gorenjske srečali približno ob 10. uri pred spomenikom v partizanski vasici Kokri. Do tod so naredili že okoli 100 kilometrov poti. Kot so nam povedali je bil to najtežji del 450 kilometrov dolge poti, ki jo bodo prehodili preko gorenjskih vrhov in mimo znanih krajev iz NOB. Ze prvi dan, v soboto 17. junija, so prišli proti večeru na Veliko planino, kjer je bila 1939. leta* V. državna konferenca SKO.T, ki ji je prisostvoval tudi Ivo Lola — Ribar. Na Veliki planini so prenočili, naslednji dan v nedeljo pa nadaljevali pot preko Korošice, Kamniškega sedla, Kotiičev, Turske gore, Dolgih podov, preko Kalške-ga grebena do Krvavca. Tu bo spet prenočili. Včeraj zjutraj so se že zgodaj podali na pot, in sicer s ciljem, da dosežejo še ista dan Dom pod Storžičem. Na tej poti so ee ustavili tudi pri spominskem obeležju padlim borcem II. grupe odredov v Davovcu. Ob 10, uri dopoldne smo jih prestre-gli mi, ravno ko so prišli do spomenika na Kokri. Srečno pot sta mladim, ki so se podali na res težko in dokaj nevarno 450 kilometrov dolgo pot, zaželela na tem mestu predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj Stane Božič, predstavnik Občinskega odbora Zveze borcev Kranj Franc Pagom, svečanosti sta prisostvovala tudi sekretar Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj Franc Konobel j-Slovemiko in pred-sedndk Planinskega društva Kranj Franjo Klojčndk. Vodja planincev in tabornikov prekaljen borec Andrej Brovč, je v imenu vseh, ki so na pofiodu obljubil, da bodo vzdržali to težko pot in vsem skupaj zaželel na svidenje na Poljanah 4. julija. M. Z. kolektivih. Delavsko upravljanje ljavcf, kot enakopravni člani da- našnje družbe vodili politiko določenega podjetja in socialistične skupnosti, da hi se oni vključevali v neposredni družbeni proces okolice, v kateri delajo In živijo. Današnje življenjske razmere, vključujoč sem tudi stanovanja, menze in druge okoliščine, pa Jih v to ne vodijo. A prav do teh slabosti je treba več čuta odgovornosti. seji Kra-Plavž so obrazi p OJflUl je dokaj šibko. O sprejemanju in odpuščanju delavcev skoro nikjer ne razpravljajo postavljene komisije in je vse odvisno od »volje in iniciativ*:;« posameznih uslužbencev. Ponekod se je uveljavila praksa, da o sprejemu odloča posameznik na osnovi zdravstvene knjižice. Kdor je večkrat hodil okrog zdravnikov ni zaželen. Pri tem pa so dokaj šibke tudi sindikalne organizacije in celo organizacije zveze komunistov, dasi bi bilo od njih največ pričakovati. Gradbeništvo nosi še zmeraj sezonski pečat in se večina delavcev vsako leto menja. To pa povzroča določene težave v usposabljanju in vključevanju delavcev v samoupravne organe in druge organizacije. Na primer, v organizacijah ZSK, ki bi morale biti glavni pobornik za odkrivanje in odpravljanje raznih slabosti in težav, je premalo delavcev iz neposredne proizvodnje, ki na svojih kožah občutijo te težave. Prevladuje beseda uslužbencev iz strokovnih služb. Tako je tam prišlo do razprav in sklepov za razne izlete i ekskurzije na račun kolektiva, kar so želeli in tudi izkoriščali pretežno le slednji. Premalo pa je razprav o stanju in potrebah delavcev. V enem primeru je bilo celo ugotovljeno, da se delavci na takih sestankih niso upali načeti problemov, ki niso bili všeč operativnim uslužbencem podjetja. Pri vsem tem gre v glavnem za družbeno odgovornost v odnosu do teh delavcev. V operativnih vodstvih teh podjetij vse preradi govorijo o materialnem stanju teh delavcev, o njihovih osebnih do* hodkih in posameznih slabostih. Premalo čuta pa je za probleme, Id se ob tem kopičijo in zadržujejo delavce, da hi oni kot uprav- '''"^inntirnnnniiiN K. M. Glasilo Izdelati 103.510 parov čevljev, torej manj kot v maju. To pa zalo. ker Je junij že mesec dopustov in je bilo treba operativni proizvodni načrt znižati. mir, ker Polom ne bo treba priganjati k učenju. In ker v tej družini verjamejo v to, da se dobri »čenči v življenju ne znajdejo in od Polone zahtevajo le to, da gre vsako leto v višji razred (kaj bi sicer rekli ki na aarUzaaski kurirski poti rekla, da je še dobro, da je bil § prav letos uveden nov zakon, da {g pa bodo za vsak slučaj le poiskali g inštruktorja. I Inštruktorja niso našli, morda a to niti ni tako važno in je po- gj membnejše to, da se niti v letos- gj sosedje/), so *e prav radi otresli njem šohkem letu Polonini starši § za hčerkin šolski uspeh niso rani- gj mali. Pred dnevi so' učitelji za- gj ključevati ocene in Polona je spet W dobila enojki iz nemščine in ma- H tematike. Toda — letos brez H g »To je pa res perfektno!« so časa spomniti na krasno (perfekt- napredovanja in brez možnojri gj jg vsi vprek govorili učenci v višjem no) šolsko reformo. Še za roditeTj- opravljanja popravnih izpitov. I §§ razredu osnovne šole, ko jim je ske sestanke jtm je zmanjkalo ie nekaj dni pred redo-valno §j m razredničarka povedala, da jim časa. konferenco je mama prihitela - § . . .'*:'!''?! skrbi za šolo m se le od časa do Živio šolska reforma! ■ nova šolska reforma omogoča, da 5 z dvema nezadostni ma ocenama H lahko napredujejo v višji razred. g Kar pomiriti se niso mogTi od sa-f§ me ga navdušenja m tako niso § opazili, da njihova razredničarka §§ niti ni tako navdušena. (Sicer pa §§ do sedaj še nisem slišala, da bi bil j katerikoli prosvetni rakon mmmix *>, da M tem navdušen, pa vseeno tept se .r r M tmM ... ' , I marsikdo ni opazil) f*"*1 ~fT JZJČL ■ I Ko je Polomoma zvedela ŽLZ't^J?*™"0 °™° 1 za novi zakon, m rekla, da je to ***** B perfektno ampak, da je krasno, Sicer ne bi mogla trditi, da je H ker je bila v času njenega šolanja bHa Polona na svoje spričevalo ■ ta beseda v modi. Očka pa je pri- ponosna, prav ve&ko pa ji ni Ško- F hoteli se enkrat vprašati, 3 H pomnil: »To pa ni slabo* in mislil dovalo Jnri prijetnem počitniškem P*1 toliko se je Mila!« f§ na to, da bo prihodnje počitnice razpoloženju. Mama in očka sta Lansko šolsko leto je Polona solo: >Kah Pa,dLi bo! Ja) to ;e| »izdelal** 6. razred osnovne šole nemogoče, toliko se uci! \ saj sc | z nezadostno oceno iz nemškega enkrat fr vprašajte!« jezika m matematike. Razredni- Tudi številne negativne ocene, g čarka ji je resno priporočila, da ki jih je lahko videla v redoval- s mej med počitnicami ne pozabi na niči pri hčerkinem imenu in za- sj n&enje, ker ji bo sicer uspeh v radi katerih je razredničarka p 7. razredu močno ogrožen. Novi trdila, da bi bilo ponovno spra- § sevanje popolnoma brez pomena, s je niso mogle prepričati. Jezna je zapustila šohko po- §§ slopje in že nekaj dni vsem pri- g poveduje, kako veliko krivico so I storili njeni Poloni: »Pomislite, H M. Sosič 3 1 r\ n n NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, DNE 21. JUNIJA 1961 Napad na Sovjet, zvezo 22. junija 1941. leta so nemške oborožene sile brez vojne napovedi napadle Sovjetsko zvezo. To je najpomembnejši datum v zgodovini druge svetovne vojne. Vojna vihra, ki je sicer že pred tem divjala, ee je po tem datumu spremenila v osvobodilno vojno ogroženih in zatiranih narodov proti razrednemu sovražniku -nacifašizmu. Jugoslovanski narodi BO bili med prvimi, ki so takrat razumeli svojo dolžnost in iz svobodoljubne proletarske solidarnosti šli v boj proti skupnemu sovražniku. V boj je poklicala Komunistična partija. Ze istega dne - 22. junija - je bila v Beogradu seja CK KPJ, na kateri *o razpravljali o nastalem političnem stanju v svetu ter poslali vsem jugoslovanskim narodom proglas. V proglasu je bilo med drugim reč eno: ■»Proletarci vseh krajev Jugoslavije, vsa na svoja mesta, v prve bojne vrste! Strnite svoje vrste okrog vaše voditeljice Komunistične partije Jugoslavije! Zavestno in disciplinirano opravite svojo proletarsko dolžnost.« Se posebej pa je bil proglas namenjena komunistom z besedami: ».Ne obotavljajte se niti trenutek! Torej se pripravite na težki boj- Stopite na čelo delavnih in nacionalno zatiranih narodov in vodite jih v boju proti fašističnim sovražnikom naših narodov! Opravite svojo avantgardno dolžnost do delavskega razreda Jugoslavije!« V vseh pokrajinah (razen v Makedoniji) so vodstva KP izdala še posebne proglase In klicala na vstajo. V zahodno Bosno Vrhovni komandant NOV m POJ tovariš Tito je 22. junija 1942 odločil da krene I. in II. proletar-t>ka ter III. sandžaška in IV. črnogorska proletarska brigada na cjblg manovenski marš v zapadno Bo^no. To je bilo po drugi in tretji ofenzivi v vzhodni Bosni, Sandžaku. Crni gori in Hercegovini, Dolg ;n naporen marš partizanskih enot je zelo pospešil osvobodilni boj v Boscns-ki Krajini, kakor tudi po vsej Hrvaški in Sloveniji. I Odhod v partizane Ze 22. junija lJMl, brž po poročilih o napadu nacistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, je bilo tudi na Gorenjskem partijsko posvetovanje. Okrožni komite na Jesenicah je tudi predvideval, da bodo Nemci začeli tam z aretacijami. Zato je na to nevarnost opozoril aktiviste, ki so še živeli na svojih domovih. Tako je 22. junija okrog 50 jeseniških delavcev, v večini komunistov, zapustilo delo in domove ter odšlo v ilegalo. Pojavile so se prve partizanske skupine na Možakljl in pod Stolom. Na NJ1-vloah je Jože Gregorčič zbral približno 15 mož. Slane Bokal se je z manjšo skupino uiaboril za Mirco, a Jože Fin/jjar je zbral okrog sebe Dobravce. Vse te skupine so se pozneje združile v Jeseniško četo, ki so jo na/vali »Cankarjeva«. Moskovska deklaracija Po izrednih težavah, ki so nastale v odnosih med našo deželo in Sovjetsko zvezo po Resoluciji Iniormbiroja 1948. leta, je bila dne 21. junija 1956. leta, po ponovni izmenjavi delegacij z ene in druge strani objavljena Moskovska deklaracija. V tej deklaraciji je bila poudarjena obojestranska želja po medsebojnem sodelovanju ter priznana specifičnost posameznih dežel v njihovem notranjem družbenem razvoju. i Ljudje in dogodki NEMIRNI DEL SVETA 11 Komaj so v Laosu Izpraznili puška čila o resnosti notranjega političnega V Južnem Vietnamu že leta divja pod mednarodno kontrolo. Vendar da || H In spravili bajonet« V nožnice, zatišje položaja v tej državi tako številna, da državljanska vojna, ki po mnenju v o- tega ljudskega glasovanja ni prišlo ni- §| H ni i« povsem trdno, da bi prenehit« •globoke spremembe v sedanjih poli- jaških Izvedencev po intenzivnosti koli. Juinovietnamskl režim « je | M skrbi, i« so se v svetovnem tlaku po- tlcnlh ustanovah«, ki jih je pred (a- akcij in številu žrtev daleč presega namreč močno bal, da bi z volitvami g ■ Javili napisi, da so v sosedni državi, som napovedal diktator Ngo Din Dlem vse, kar se je v zadnjem letu zgodilo dokončno pogorel. Iz tega osnovnega g P v Južnem Vietnamu politične strune ne delujejo niti na tujce, še manj p« v Laosu. Ce so laoški prebivalci že po vzroka je Dicm volitve prepovedal In — H tako napete, da lahko vsak čas po- na domač« prebivalstvo prepričljivo, tradiciji najbolj miroljubni v tem de- s tem onemogočil združitev obeh po- i I čijo. Jugovzhodna Azija Ima že ne- Vse prej prevladuje mišljenje, da se S ka| let sloves najnemlrnejšega dela ne bo nič spremenilo, dokler bo dlk- ■ svata, kj«r so politične razmere vse tator sedel v ministrski palači v SaJ-ff prej kot urejene in obetajo iz leta gonu In dokler ga bodo v južnem iS v leto nov« zaplete. To kar svetov- delu razdeljenega Vietnama ustoliče-1 nlm politikom dela na tem področju vali s terorjem ln s političnimi preli .sive lase' je stara krilatica, ki so jo ganjanji. I državniki nekoč uporabljali za raz- Ameriška denarna pomoč, ki jo v I mere na Balkanu. »Sod smodnika« so VVashlngtonu delijo tem državam po I v zadnjih desetletjih prenesli v dežele ne vem kakšnih vojaških zaslugah. Je 1 Azije in posebno v jugovzhodnih pre- značilna strategija, ki Jo že vrsto let pestra. Po tndokitajski vojni proti H delih so nasprotja tako velika, da jih uresničujejo na tem področju. Reži- francoskemu koloniallzmu je bila deli nI mogoče ublažiti « objemi državni- mu v Sajgonu ln Bangkogu obljub- Jela z ženevskim sporazumom razdeli kov, politično strahovlado ln s tujo ljajo vedno več orožja, večjo ekonom- ljena na dve polovici. V severni po-^ vojaško pomočjo. sko pomoč in več vojaških svetoval- krajini j« dobil oblast Ho 41 Min h, g Časopisna poročila Iz tega dela sve- cev, v načrtu pa Imajo tudi morebit- v južnem delu pa je prišlo do zameji ta zagotavljajo resnost položajo v Juž- no razporeditev ameriških oboroženih njave vplivov. Na mesto francoskega nem Vietnamu. Pred dnevi je nam- sil v Južnem Vietnamu. Vse to samo je stopil v ospredje ameriški vpliv, reč prišlo do resnih oboroženih obra- zaostruje položaj v tej deželi in i«- Zavladal Je Izrazito proameriškl re-čunov med četami Ngo Din Diemo- kušnje kažejo, da je takšna politika ilm Ngo Din Dtema, vendar se je v vega režima in uporniki Vietkonga, ki tudi v Laasu doživela neuspeh. Težko državi ohranilo tudi gibanje Vietkong, tisoč dobro izvežbanih gverilskih bor- || ni ostal brez človeškega davka. V spo- je verjeti, da bo vojaška pomoč pri- ki je južnovietnamska veja Vletminha. cev, ki praktično nadzorujejo večji del' g padih je namreč padlo nad sto ljudi, vedla do kakšnih stvarnih sprememb Ženevski sporazum je določil, da se države, medtem ko je Dieraova voj- |g M kar je za azijske razmere i« pre- v notranji razporeditvi političnega imata obe državi združiti s svobod- ska s približno 200 tisoč mož gospo- = H cejšnje Število. Razen tega so poro- vpliva. nlml volitvami, ki bi se naj Izvršile dar le nad mesti ln cestami. UUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH lu sveta, prištevajo Viclnamcc med krajin najbojevltejla plemena. Po nekaterih ocenah v zadnjih letih je v Južnem Vietnamu vsak mesec bilo ubitih več ljudi kot med vso državljansko vojno v Laosu. Spe-pad Ima danes že takšen obseg, da lahko kmalu pripelje do državljanske vojne največjih razmer. Politična polpreteklost te dežele je V svojem delu države je uvedel diktaturo, ki jo je moč primerjati s srednjim vekom. V koncentracijskih taboriščih, raztresenih po vsem Južnem Vietnamu, je po domnevah zahodnih strokovnjakov okrog 25 do 30 tisoč političnih zapornikov, medtem ko na severu govorijo, da Jih je približno 200 tisoč. Na splošno so oblike njegove diktature značilne za azijske prilike: državna uprava Je pod kontrolo policije, ki nadzira tudi vsa ostala področja nacionalnega življenja. Vohunstvo Je najbolj pogosta oblika državne oblasti. Mnogi menijo, da s« je sprllo Die-movega nasilja politični vpliv Vietkong močno okrepil in ima danes 10 V nedeljo, 18. junija, so prebivalci Preddvora, Belo in okolice dostojno počastili spomin 20-letnice revolucije. V Zgornji Beli ne je zbralo okrog 1.000 ljudi. Tam »o odkrili spominsko ploščo prvemu partizanu iz te vasi - Andreju Naglico, ld je tam padel 26. februarja 1944 leta. Zbrani množici je govoril takratni komandant Kokrškega odreda Stane Prczelj (n* »liki). Prav tako so ob tej svečanost« razvili nov prapor organizacij« »veze borcev v tem kraju. Osrednja proslava 20-letnice revolucije 'Slovenije 21. Julija v Tivoliiu VSA LJUBLJANA Z GOSTIŠČI, GLEDALIŠČI IN KINEMATOGRAFI BO TISTO NOČ NA RAZPOLAGO ČETRTINI MILIJONA OBISKOVALCEV Kdor se te dni vozi v Ljubljano lahko vidi kako hitro tam preurejajo ves del Tivolija ob Celovški cesti. Tam bo 21. julija zvečer osrednja republiška proslava v počastitev 20-letntoe revolucije. Na površini 6 ha urejajo sanitarije, pripravljajo razne zabaviščne in druge objekte, ki bodo ostali na tem prostoru v dopolnitev celotnega parka v Tivoliju. V središču bo 60 metrov visok stolp iz katerega bodo žarometi osvetljevali celotni prostor. V kulturni prireditvi bo tisti večer sodelovalo c*rog 2.000 pevcev in 15 najboljših godb. Razen Tivolija bo tisto noč na razpolago udeležencem te proslave tudi vsa Ljubljana. Pričakujejo približno 280.000 obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije. Gostišča, gledališča in drugi javni lo- BRALCEV Ali je pralnica namenjena zaposlenim ženam? Rada bi opozorila na veliko pomanjkljivost pri servisni pralnici na Ravnah v Tržiču. Razumljivo je, da smo tako kot povsod drugod, tudi v Tržiču r— na Ravnah težko pričakovali ureditev servisne pralnice, posebno še zato, ker je bilo v zadn'cm cV<« na Ravnah zgrajenih veliko novih stanovanj. Ker si je večina prebivalcev pralnico zelo želela, je Bombjžna predilnica in tkalnica v Tržiču v ta namen odstopila stanovanje v novem bloku. Ko so bila dela za ureditev pralnice še v teku, smo se vse zaposlene žene zelo veselile, saj sme pričakovale, da nam bo v veliko pomoč. Pralnica, je res začela obratovati v lepo urejenem prostoru^ toda žal smo kmalu lahko dobili vtis, da je namenjena bolj tistim ženam, ki ne hodijo v službo, kot pa zaposlenim. Verjetno si ne morete misliti, odkod ta trditev. Na vratih pralnice namreč visita dve tablici z napisom: Perilo sprejemamo v ponedeljek m torek od 7. do 12. ure. Pivih izdajamo v petek in soboto od 7. do 12. ure. Ko človek prečita ti dve tablici, se mora vprašati, kako je s to pralnico: aH je namenjena razbremenitvi zaposlenih žena ali ni. Mislim, da bi se tudi v tej pralnici dalo tako urediti, kot je urejeno v nekaterih drugih pralnicah, 9 katerih se res zavedajo, komu jc njihova pomoč potrebna in tudi namenjena. Gelca Perko, Tržič Jože Cernigoj, tajnik stanovanjske skupnosti Ravne, nam je v razgovoru o pomanjkljivosti, ki ste nam Jo opisali, navedel več vzrokov in lahko smo povzeli takle odgovor: Na območju »lanovanjskc skupnosti Ravne stanujejo predvsem delavci, ki so zaposleni v Bombažni predilnici ln tkalnici. V tej tovarni pa delajo v treh izmenah in je zato v skoraj vsaki družini v dopoldanskem času kdo doma. Perice, ki so zaposlene v tej pralnici, stanujejo v njeni neposredni bližini in so pripravljene sprejeti perilo tudi v popoldanskem času, Če ga stranka zaradi zaposlenosti ni mogla prinesti dspoldan. Na sejah sveta stanovanjske skupnosti so že nekajkrat govorili tpdi o možnosti, da bi bila pralnica vsaj nekaj ur tedensko odprta tudi popoldne, vendar je vse kazalo, da prebivalci ne čutijo to potrebe, ker na nobenem množičnem sestanku še ni bilo o tem govora. Prav tako bi bUe perice same pripravljene prihajati na delo že ob 5. uri zjutraj, saj bi tako omogočile ženam, da bi mimogrede ko bi šle na delo, prinesle perilo, Iz tega je torej razvidno, da bodo čas za sprejemanje in oddajanje perila radi spremenili, seveda če bo več tamkajšnjih prebivalcev to želelo. kali bodo odprti vso noč. Kinematografi bodo brez prestanka vrteli filme s tematiko nase revolucije in socialnega boja. Manjše teritorialne proslave 20-letnice revolucije bodo še v štirih drugih krajih. V Žužemberku in v Ribnici na Pohorju bodo take proslave že naslednji dan, 22. julija. Šestega avgusta bodo proslavljali v Ilirski Bistriet, 8. oktobra pa v Šoštanju. K tem proslavam seveda sodi tudi proslava Gorenjske, 4. julija na Poljanah nad Jesenicami. Po obisku beograjskih pionirjev PRIJATELJSTVO MLADIH Pred dnevi so bili na obisku po naših krajih pionirji iz ene^ izmed beograjskih občin — iz Voždovca. Poročali smo že o tem. Misli na njihove stike z našimi pionirji, njihovo slovo na železniški postaji v ponedeljek zjutraj in drugo pa pušča za seboj prijetne spomine. Obisk teh pionirjev je bil organiziran v sklopu letošnjih pionirskih iger v počastitev 20-letnice revolucije. Tudi naši pionirji so v okviru teh iger organizirali marsikaj lepega. Zlasti je bilo pomembno tekmovanje pod naslovom »Spoznavaj svoj kraj v NOB«. Sedanji obisk pionirjev pa je pomenil življenjsko spoznavanje mladih ljudi z dogodki, zgodovino m življenjem v drugem kraju. Pionirji so obiskali mnoge kraje, ki so znani iz zgodovine NOB: okrogel-sko jamo, Davovec, okolico Bleda itd. Naši partizani pa so jim pripovedovali o dogodkih v teh krajih. Pri vsem tem je bilo najlepše, d* so bili pionirji gostje njihovih kolegov — naŠik pionirjev oziroma njihovih staršev. Spali so pri njih, često tudi jedli, se pogovarjali z njimi, hodili na sprehod in podobno. Prav taka oblika obiskov, ki je dosti cenejša, a hkrati prisrčna in neposredna, je dala glavni pečat tega pionirskega sodelovanja. Na vrsti so še novi obiski pionirjev iz drugih krajev: iz občine Trnje v Zagrebu, iz Zemuna in Pule Pričakovati je, da bodo po -prvi izkušnji naslednji obiski Te prisrčnejši in tako še pomembnejši pri »rrje-vtmju prijateljstva med miadimi ljudmi naših narodov in pri prenosu tradicij naše revolucije na nov, mladi rod. K. M. Te oni po sueiu SESTANKI TREH LAOSKIH PRINČEV — V Ziirichn so se te dni uradno sestali voditelji treh laoskih političnih strank: Suvana Fuma, Stifamrvong in Bun Um. Govorili so o dveh glavnih vprašanjih: o dejanski prekinitvi ognja bi o formiranju vlade nacionalne enotnosti, ki bi naj pripravila konec razdelitvi države. Opazovalci menijo, da so se princi do sedaj sporazumeli načelno, da mora biti Laos nevtralen, suveren in neodvisen. MODIBO KEITA NA POTI PO NAŠI DRŽAVI — Predsednik republike MaH. Modibo Keita s soprogo in člani spremstva je tc dni odšel na popotovanj« po na.ši državi. V Zagrebu ga je navdušeno pozdravila ved deset tisoč glava množica Zagrebčanov. Obiskal je tudi dve največji zagrehški tovarni »Rade Končarc in Prvomajsko.. Iz Zagreba je Modibo Keita s svojim spremstvom krenfl proti Sloveniji. Včeraj predpoldan je obiskal tovarno aluminija in glinice t Kidričevem. V Mariboru so si visoki gostje ogledali Tovarno avtomobilov m motorjev in nadaljevali pot proti Celju. SKLICANJE KONGOSKEGA PARLAMENTA — Na sedežu OZN sodijo, da bi mogli v kratkem sklicati kongoški parlament. Pričakujejo, da bo do sklicanja parlamenta prišlo pred koncem junija, ob obletnici proglasitve neodvisnosti Konga. Iniciativo predsednika zakonite kongoške vlade Gi/enge, so v Ncw Yorku sprejeli pozitivno. V krogih predstavnikov izvenblokovskih držav so prepričani, da bo predsednik Gizenga dobil v parlamentu večino, če bo zagotovljeno njegovo normalno delovanje v skladu z ustavo. OFENZIVA PORTUGALSKIH CET — Portugalske vojaške čete v Angoli so raecle veliko ofenzivo, da bi zavzele vas Nambuangongo na severu dežele, ki je v rokah uporniškega gibanja. Videli so več portugalskih kolon, ki se skozi pragozd pomikajo proti vasi in jo obkoljujejo. PROTESTI V BRITANSKI JAVNOSTI — Sklep britanske vlade, da bo prodala Portugalski dve vojni ladji, je povzročil v britanski javnosti, posebno v vrstah opozicije, ostre proteste. Pripominjamo, da je to samo ena izmed številnih manifestacij sodelovanja med Veliko Britanijo in Salazarovlm režimom in to prav v času, ko Portugalska koncentrira vojaške čete v Angoli, da bi nadaljevala -s krvavim terorjem nad angolskim prebivalstvom. STAVKA SE NADALJUJE — Razgovori med predstavniki sindikata pomor-*cev in njihovimi delodajalci so se končali brezuspešno. Velika stavka mornarjev, ki je doslej paralizirala trideset največjih atlantskih, tihomorskih in mehiških pristanišč, se nadaljuje. ŽENEVSKA KONFERENCA O LAOSU — Kanadski delegat Green je izjavil, da so na konferenci vendarle »dosegli skupni jezik« in je navedel nekatere sovjetske in francoske predloge, ki določajo podobne rešitve. Osnova za sporazum bi po njegovem mnenju lahko bil komparativni pregled francoskih in sovjetskih predlogov, sproženih na tej konferenci in ustreznih členov ženevskih sporazumov iz leta 1954. SKUPNI ARABSKI TRG — Na zasedanju arabskega ekonomskega sveta so proučevali načrte o vzpostavitvi gospodarske enotnosti arabskih držav, ustanovitvi arabskega skupnega trga in liberalizaciji medarabske trgovinske izmenjave. POLOŽAJ V JUŽNI TIROLSKI — Po zadnjih vesteh iz Bolzana, so italijanski stražarji, ki stražijo električne in druge naprave, ubili dva pripadnika nemško govoreče manjšine. To se je zgodilo po policijski uri, ki so jo uvedli na tem področju zaradi vrste atentatov. Bolzano je obiskal tudi italijanski notranji minister Scelba. Po dosedanjih cenitvah cenijo Škodo na milijardo 250 milijonov lir, medtem ko jc posredna škoda zaradi zastoja v industrijski proizvodnji kot tudi v turizmu znatno večja. SPOPADI V ALŽIRIJI — V bližini Blidc je prišlo do spopada med al/.ir-skimi borci in francoskimi vojaki. Ubita sta bila dva francoska vojaka, trije pa so ranjeni. RAZOROŽITVENI RAZGOVORI — V VVaschingtonu so se začeli te dni razgovori med ZDA in ZSSR, ki naj bi na dvostranski osnovi pripravili obnovo pogajanj o razorožitvi. ?.c na začetku razgovorov se dobi vtis, da se bo to vprašanje znova zapletlo. Še vedno so precejšnja nasprotja glede sestave konference, na kateri bodo razpravljali o razorožitvi. Obe strani se strinjala, da bi število članic morali razširiti na izvenblokovske države. S0F.T* LOK* Debela oria označuje partizansko kurirsko pot planincev Kamnik-Poljane (k poročilu na 1. strani) SREDA, DNE 21. JUNIJA 1961 GOSPODARSTVO STR 3 Priprave za poHod na Poljane Z zadnje seje Sveta za turizem in gostinstvo pri ObLO Jesenice noč v Trst PO SPOMINIH PODPOLKOVNIKA MATIJE SUHADOLNIKA - LUKA, KOMANDANTA VDV BATALJONA, KI BO KRENIL IZ RADOVLJICE Ena izmed šestih partizanskih enot, ki bodo 2. julija krenile na 100 km pohod proti Poljanam iz raznih krajev Gorenjske, je tudi bataljon VDV (vojska državne varnosti). Ta se bo sestal v Radovljici. V Ribncm se bo združil s Cankarjevim bataljonom, ki ga bo vodil Stane Kersnik in bosta skupno šla preko Krope in Jamnika v Dražgoše, od tam pa naslednji dan preko Jelovice v dolino Save Bohinjke in na Poljane. Bataljon VDV bo vodil podpolkovnik Matija Suhadolnik — Luka. On je bil vos čas vojno pri varnostni službi in se spominja mnogih veselih pa tudi tragičnih dogodkov iz tistih ča.sev. Na Gorenjskem so se, nastopoma Izoblikovale 4 čete VDV. Te so bile razvrščene od bohinjskega kota do Zirov in Domžal. Petega maja 1944 pa je bil iz teh čet na Martin j vrhu svečano ustanovljen VDV bataljon. To je bila posebno izbrana vojačka enota: v njem so vzdržali samo pogumni borci. Vsi eo bdi komunisti ali člani SKOJ. Bili so sami domačini z Gorenjske, tako da so se zmeraj znašli in Naloga teh enot ni bila zgolj v boju proti sovražniku, marveč da z orožjem ščitijo in branijo važne objekte in pridobitve revolucije. S tako nalogo je bataljon krenil poloti 1944 z Gorenjske na Pri-mor&ko. Prva njihova večja preizkušnja v novih krajih je bila na Oblakovem vrhu (med Idrijo in Tolminom), kjer so morali v zaščito štaba IX. korpusa in mnogih ranjencev sprejeti boj z močno nemško kolono. Bataljon se je zatem ustalil na Banjški planoti vse do odhoda proti Trstu pred osvoboditvijo. Večkrat so se spopadli s četniki ali poznali steze oziroma ozemlje, na i Nemci. Tako so imeli dvakrat katerem so bili. 1 hujše boje v Lokovcu, enkrat so •mec se hudo spoprijeli s četniki Šmarju pri Vipavi itd. Najbolj živi pa so Suhadolniku' ostali spomini iz Trsta. Njihov ba-' taljon je med prvimi protifašistič-! nimi enotami prišel v Trst, in sicer t 30. aprila 1945 ob 9. uri zvečer. Vr.isk<>-trgovinski sporazum, po katerem bo jugoslovanska industrija sodelovala pri izpopolnjevanju osemletne;: a gospodarskega razvoja Indonezije. Posvetovanje o cenah električne energije. Na Ohridu so prejšnje dni razpravljali ekonomisti jugoslovanskega elektrogospodarstva o vprašanju cen električne energije. V razpravi je prevladalo mnenje, da bi kljub nekaterim nerešenim problemom v elektrogospodarstvu zvišanje, cen električne energij« neugodno vplivalo na življenjsko raven potrošnikov kakor tudi na i proizvodnjo v nekaterih gospodar- Iskih panogah. STR A M SREDA, DNE 21. JUNIJA 10(51 OBVEŠČEVALEC mali o sl os i PRODAM Podjetje -Vino Kranj« v Kra-nj\i ima v prodaji sode lcžake z litražo od 1000 do 3000 litrov. Ostale informacije pri upravi podjetja 2498 Zgradim s .še nedokončanimi gradbenimi deli prodam. Zgradba je namenjena za gostišče ali okrevališče, nahaja ko na idilični točki med Kranjem in Skofjo Loko. Predvsem priporočamo podjetjem in ustanovam. Naslov v oglasnem oddelku 2500 Prodam prašičke po 6 tednov stare. Suha 12, Kranj 2507 Prodam dobro ohranjeno kosilnico. Hafner Valentin, Zabnica 14 2508 Prodam skoraj nov original Puch roller 150 cem s prevoženimi 6600 kilometri. Ogled popoldan. Srednje Bitnje 82 2509 Prodam kravo s prvim teličkom. Voglje 45, Šenčur 2510 Prodam bele piske. Jelenčeva št. 23, Primskovo, Kranj 2511 Prodam 300 kom. zidne opeke hi sod smole. Naslov v oglasnem oddelku 2512 Prodam moped »Colibri« s prevoženimi 2000 kilometri in kolo -Puch Califomia«. Ljubno 50, Kranj 2513 Prodam Fiat 1100, tip 49, cena ugodna. Cesta Staneta Žagarja 32, Kranj 2514 Prodam motorno kolo DKW 350 cem v zelo dobrem stanju. Sutna št 9, Zabnica 2515 KUPIH Kupim traverzo težji les 4 do 5 metrov dolgo. Naslov v oglasnem oddelku 2516 Kupim električni motor 5,5 do 7 KM. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2517 Kupim hrbtno škropilnico do 30 litrov. Bertoncelj Vinko, Zgornja Dobrava 4, Kamna gorica 2518 OSTALO Trgovsko podjetje Knjigarna •»Simon Jenko* Kranj obvešča vse cenjene odjemalce, da bo zaradi beljenja poslovnih prostorov trgovina zaprta 23. in 24. junija 1961. Istočasno obveščamo, da bo trgovina zaprta tudi dne 29. in 30 junija ter 1. julija f961 zaradi polletne inventure. Prašimo vse gospodarske organizacije, ustanove, podjetja in ostale potrošnike, da si pravočasno nabavijo potrebne predmete 2432 2 zidarja, 1 popravljavca koles in mopedov, ter 1 radiomehani-ka sprejmemo takoj. Stanovanjska skupnost Skofja Loka, Spodnji .trg 12 2486 Mlekarna Kranj obvešča, da bo poslovalnica na Koroški cesti 16, (Pokojninski zavod) od 19. junija dalje odprta ludi popoldne. Delovni čas: dopoldne od 5. do 10. ure in od 15. do 17. ure popoldan 2505 Dne 17. junija sem v gostilni Pri Jelenu pozabil nove moške rjave sandale. Prosim proti nagradi vrniti v Podbrezje 74 2519 Kdo mi lahko nudi za nekaj časa dietno kosilo proti dobremu plačilu. Naslov v oglasnem oddelki! 2520 Sprejmem mizarskega pomočni-k~a in vajenca. Hafner, mizar, Zasavska 2, Orehek, Kranj 2521 Podjetje -Surovina-" Kranj išče tri delavec za sortiranje materiala. Nastop službe takoj. Ponudbe oddati na naslov: »Surovina«, Ljubljana, Cesta aveh cesarjev št. 370 2522 Obveščamo cenjene proste, da bo Kavarna Evropa v Kranju v poletnih mesecih obratovala od 16. do i. ure po polnoči. Delikatesa Kranj 2523 Slaščičarna - Kavarna, Kranj sprejme Tftkoj prodajalko -t ser-virko in vajenko - servirko 2524 Avtomobili sli, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj 25'$, Kino Jesenice »►RADIO«: 22. in 23. junija nemški barvni film KRALJ CARDASA Jesenice -PLAVZ«: 22. in 23. junija francoski film ZVER JE IZPUŠČENA Izid velikega nagradnega žrebanja Prešernove dražbe (Žrebanje je bilo dne 15. junija 1961) DOBITKE PREJMEJO: Avto Citroen — Spaček - srečka štev. Moško kolo — srečka štev. Moško kolo — srečka štev. Žensko kolo — srečka štev. >. Žensko kolo — srečka štev. Tranzistorski radijski aparat — srečka štev. Tranzistorski radijski aparat — srečka štev. Radijski aparat — srečka štev. Radijski aparat — srečka štev. Sesalec za prah — srečka štev. Električni štedilnik s pečnjakom - srečka štev. Zapcstna ura — srečka štev. Zapestna ura — srečka štev. Električni brivski aparat - srečka štev. Električni reso na dva grelca - srečka štev. Električni likalnik z regulatorjem Lonec »Ekonom« — srečka štev. Praktična darila - srečke štev. 05.924 63.117 05.917 16.411 59.840 55.867 38.906 91.487 44.486 95.687 21.763 24.454 92.064 80.159 89.486 52.221 47.530 02.996 28.204 — srečka štev. 48.834 04.410 34.228 72.865 24.091 52.475 32.842 24.523 29.177 55.634 17.386 16.484 58.659 40.941 13.370 28.612 18.339 11.510 48.079 55.695 21.851 10.128 07.584 02.969 45.449 52.008 16.481 71.624 32.607 Knjižne nagrade: vse srečke, ki se končujejo na . . .281 ali . . .067. Lastniki izžrebanih srečk naj prevzamejo darila v upravi Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva 14 a, najkasneje do 15. avgusta letos, ko bo srečkam potekla veljavnost. Prešernova družba. Registracija motornih vozil OBVESTILO Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za oboe in notranje zadeve obvešča vse lastnike motornih voaflVda bo redna letna registra«*** motornih voril po naslednjem vrstnem redu: Dne 26. 6. 1961 - avtobusi Dne 27. 6. 1961 — tovorni avtomobili do 3 j tone nosilnosti Dne 28. 6. 1961 - tovorni avtomobili nad 3 tone nosilnosti Dne 29. 6. in 30. 6. 1961 - osebni avtomobili Fla* 600 Dne 1. 7. in 5. 7. 1961 - ostali osebni avtomobili Dne 6. 7. 1961 - traktorji in prikolice Dne 7. 7. 1961 - specialna vozila Razpored registracije motornih koles bo objavljen naknadno. Vozila se bodo registrirala v stavbi Občinskega Majskega odbora Kranj, Tavčarjeva ul. 43, soba št. 1 - pritličje. Tiskovine za registracijo so na razpolago pri AVTO-MOTO društvih v Kranju, Šenčurju ln Cerkljah, katera bodo tudi opravljala pravilno izpolnjevanje tiskovin. Pridržujte se po datumih objavljenega vrstnega reda registracije motornih vozil. Taksa za cestni sklad ostane nespremenjena in se pja-čuje po obstoječih predpisih. Lastniki motornih vozil lahko vplačajo takso po tar. st. 61 ZUT v stavbi ObLO Kranj - Tavčarjeva 43/1 soba 16. ne glede na vrstni red registracije, takoj po objavi v -Glasu«. Oddelek za občo upravo in notranje zadeve 21. junija italijansko^ film ANA IZ BROOK-rf Žirovnica: 21. junija italijansko-francoski film ANA IZ BROOK LYNA Dovje: francoski LYNA Kropa: 22. junija avstrijski film SLEPI POTNIK ob 20. uri Radovljica: 21. junija nemški barvni film PREPROSTO DEKLE ob 18. in 20. uri, £2. junija nemški film PRED SONČNIM ZAHODOM ob 20. uri, 23. junija ameriški barvni film NA NABOJU NI IMENA ob 20. uri Skofja Loka -SORA«: 20. in 21. junija ruski film MUMU Kamnik: 21. junija nemški barvni film MAZURKA LJUBEZNI ob 20. uri, 22. junija isti film ob 17.15 Duplica: 21. junija francoski film MEGRE POSTAVLJA ZANKO ob 18. uri, 22. junija isti film ob 20. uri Kranj -STORZIC«: 21. in 22. ju nija italijanski film ZALJUBLJE ELRA včeraj, danes in jutri Prehod v industrijo PREUSMERITI PROIZVODNJO — DOVOLJ STROKOVNO OSPOSOBLJENIH LJUDI Leta 1960 280 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 120 zaposlenih, po planu za letošnje leto 332 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 140 zaposlenih. Spet številke. Da. Z njimi smo vam predstavili elektrotehnično podjetje ELRO v Skofji Loki, ki je eno izmed največjih obrtnih podjetij v škofjeloški občini. Elektrotehnično podjetje ELRA v Skofji Loki je manj poznano podjetje, čeprav se s svojimi izdelki pojavlja po vsem jugoslovanskem tržišču. Ce velja za vso škofjeloško industrijo, da se je razvila iz popolnoma obrtne dejavnosti, velja to tudi ss* ELRO, NI ob 16,18.10 in 20.20 ter matineja * katera je danes statistično' še ob 10. uri , f vedno obrtna gospodarska organi- Lelni kino -PARTIZAN«: 21. ju-fzacija, čeprav kaže že dobršno nija angleški film POLKOVNIK* IN JAZ ob 20.30. uri mmm SOLSKO-PEDAGOSKI SEKTOR Gumarskega razvojno-izobraževal-nega centra Tovarne gumijevih izdelkov -SAVA« Kranj razpisuje 35 UČNIH MEST ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE MLADINE L Izobraževanje na teh učnih mestih bo dalo mladini poklicno izobrazbo I. stopnje,- ki jo izvaja 2-letna Gumarska šola. Učenci te šole se bodo namreč specializirali po svojih željah in potrebah tovarne za tele poklice: — prioravljaloc pol proizvodov, — izdelovalec avtopnevmatike", — izdelovalec velo- in moped-pnevmatike, — izdelovalec prešanih izdelkov na etažnih prešah, — izdelovalec tehničnih izdelkov. 2. Po zaključnem šolanju na I. stopnji sklene Tovarna gumarskih izdelkov -SAVA« z absolventi delovno razmerje in jim omogoči proizvodno delo v skladu s poklicno izobrazbo. Po preteku najmanj 2 let proizvodnega dela je najboljšim izmed teh dana možnost nadaljnjega poklicnega izobraževanja na I. stopnji, t. j. v Tehniški gumarski šoli, kjer se absolventi specializirajo za nekatera delovna mesta v gumarski industriji. * 3. Stroški šolanja in oskrbnine v Domu gumarske šole (vključno delovna obleka in obutev) ne bre-mene učencev. Poravnavajo jih ž redno mesečno nagrado v znesku 8000 din. Učenci, ki lahko živijo izven internata, pa so deležni 3000 £ odnosno 4000 din mesečne nagrade* v vsakem letu šolanja. f Poleg tega se učencem Jzplaču-f jejo še posebne mesečne nagrade * za pokazane uspehe pri praktičnem f in teoretičnem poučevanju v zne-f skih do nekaj tisoč din. n 4. Pogoj za sprejem (29 je mo-j| ških in R ženskih delovnih mest):r — zaključena 8-letna osnovna? šola, f — starost od 15 do 17 let, w — zdravniško spričevalo obrat- £ ne ambulante tovarne -SAVA«, f — pogodbena obveznost, da bo absolvent šole sklenil in ostal najmanj 2 leti v delovnem razmerju s tovarno -SAVA«. 5. Razpis je veljaven do 15. julija 1961. Interesenti naj predložijo vodstvu šolsko-pedagoškega sektorja v Kranju, Stara c. 25, last-noročno napisano prošnjo, zaključno spričevalo, rojstni list in mnenje mladinske organizacije na šoli. Prošnje lahko predložite tudi že pred izdajo zaključnega spričevala, vendar jim predložite potrdilo ravnateljstva šole o ocenah pri zadnji redovalni konferenci. Od 15. do 20. julija bodo zdravniški pregledi, o katerih boste posebej obveščeni in za katere Vam bo vodstvo .šolsko-pedago-i škega sektorja povrnilo prevozne stroške. Vodstvo šolsko-pedagoškega sektorja GIMNAZIJA v Skofji Loki bo tudi v šolskem letu 196tf82 sprejela večje Število novih učencev in objavlja s tem namenom naslednji RAZPIS 1. Gimnazija v Skofji Loki razpisuje vpis učencev v L letnik, 2. Gimnazija v Skofji Loki bo sprejela v šolskem letu 1961/62 v I. letnik 70 učencev. Splošni pogoji, razpisa: a. uspešno dovršena osemletna osnovna šola, b. kandidati ne smejo biti starejši od 16 let (posebne primere bo obravnavala komisija). Kandidati se morajo prijaviti gimnaziji v Skofji Loki do dne 27. junija 1961 s pismeno prijavo kolkovano s 30 din državne takse, kateri morajo priložiti: a. rojstni list, b. zaključno spričevalo o dovršeni osnovni šoli. e. dijaško knjižico, d. mnenje šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, e. mnenje mladinske organizacije. Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja naj priložijo mero industrijskih značilnosti. ELRA je imela svoje prve delovne prostore v starem Koširjevem mlinu. Njen asortiman proizvodnje je bil precej širok, kar je značilno za obrt. Z leti pa se je podjetje krepilo, dobilo je nekdanje samostanske prostore in jih preuredilo v tovarniški objekt. Danes zaposluje ELRA. kakor smo že uvodoma omenili, 140 delavcev in ustvari letno približno 100 milijonov dinarjev narodnega dohodka. V perspektivi namerava ELRA spremeniti proizvodnjo. Do sedaj je podjetje izdelovalo u-snier Jenike, svetilnike, spajkala in elektromehanike sestavne dele. Ker pa ELRA dobiva čedalje bolj industrijski značaj in ker industrijska proizvodnja ne pozna Širokega proizvodnega asortimana, se bo podjetje v svoji proizvodnji preorientiralo. To ji priporoča tudi letošnji družbeni plan škofjeloške Občine, ki določa, da naj podjetje skrčt proizvodnjo svetilk in usmernikov, poveča pa proizvodnjo spajkal in elektromehan-s k i h sastavnih delov za elektroniko. Proizvodnja v ELRI dobiva torej iz dneva v dan bolj industrijski značaj. Pri ELRI nas je presenetilo tudi dejstvo, katerega Delo dispanzerja za matere in otroke v Šk. Loki V desetih mesecih obstoja Lansko jesen je v sklopu zdravstvenega doma v Skofji Loki začel delovati poseben oddelek zdravstvene službe, namenjen izključno predšolskim in šolskim otrokom ter materam. Doslej so ti obiskovali splošno ambulanto, kar jc pa zdravljenje zelo otežkočalo. Dispanzer, ki ga uspešno vodi dr. Justina Vernikova, je sodobno opremljen in ima za svoje potrebe pet lepih prostorov. V njih so sistenratični šolski pregledi, posvetovanja za otroke, za noseče žene in ambulanta za bolne otroke. V letošnjem šolskem letu je ta oddelek škofjeloške zdravstvene službe pregledal 1990 šolskih otrok z območja škofjeloške občine; nismo pričakovali. Verjetno marsikdo misli, da se mora podjetje boriti s precejšnjimi 'kadrovskimi težavama i, kar je problem vseh obrtnih podjetij. Vendar v ELRI ni tako, celo obratno. Obrtni način namreč zahteva strokovno široko razgledanega delavca, torej takega, ki obvlada več vrst dela, medtem ko industrijska proizvodnja, v katero prehaja elektrotehnično podjetje ELRA, potrebuje le ozko specializiranega človeka; te pa podjetje več ali manj že zaposluje. V ELRI smo se pozanimali tudi za to, kako se njihovi izdelki uveljavljajo na tržišču. Po direktorjevih besedah povzemamo, da prodaja poteka še dokaj ugodno. Imajo celo dva trgovska potnika^ razen tega pa ELRA prodaja oziroma dela v kooperaciji s številnimi drugimi tovarnami. Podobno, kakor po ostalih podjetjih, je tudi v ELRI občutno pomanjkanje obratnih sredstev, prav tako pa so tudi dolgovi kupcev zelo porasli. Zato mora podjetje vsa nerazporejena sredstva, ki jih ima po zaključnem računu za leto 1960, uporabljati kot obratna sredstva. S prehodom na industrijski način proizvodnje bo morala ELRA najti artikel, ki ga bo lahko serijsko izdelovala in ki ga na našem tržišču še vedno primanjkuje. Ce bo to delovnemu kolektivu uspelo, seveda ob pomoči in razumevanju družbenih organov, se vsak mesec pa pregledajo tudi j^jff ^.ffifff^ ELRi^^Bef: okoli 150 nosečih žena in 150 pred-šoliskih otrok. Značilno za ta dispanzer je tudi to, da v njem zelo skrbijo za zdravstveno prosvotljevanje strokovnega kadra, pa tudi ljudi na terenu. V času svojega obstoja so ugotovili, da je bilo v preteklem obdobju največ obolenj na dihalih, sledijo kožne bolezni in vnetja ušes. V. K, Dr. Justina Vernikova in pomožno zdravstveno osebje pregledujejo malega pacienta prijavi še potrdilo Zveze borcev.z zračnice in ga odnesla naprej. Kljub napornemu iskanju kranjskih poklicnih gasilcev, 10-letnc-ga dečka še niso našli. M. Z. SMRT NA VRVI Kranj, 20. junija — Včeraj do- V primeru, da se bo prijavilo za razpis večje število kandidatov, bo razpisna komisija izvedla sprejemne izpite iz materinščine in po izbiri kandidata iz matematike ali tujega jezike, O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni na skupnem sestanku, ki bo v sredo, 28. junija ob 9. uri, v prostorih gimnazije. Učencem izven Škofje Loke sta hrana in stanovanje zagotovljena v Dijaškem domu. GIMNAZIJA V SKOFJI LOKI Nesreie V VALOVIH SAVE JE IZGINIL Kranj, 20. junija — Zadnje dva dneva sta marsikoga zamikala, da si je poiskal kopalke in se odšel kopat. Skoda je le, da kranjsko kopališče še ni odprto. Zato so si mora*i najbolj vroči kopalci najti uteho v naših rekah, in sicer v Kokri in na Savi. Včeraj in v nedeljo jih je bilo največ na Kokri, manj na Savi. Tod nihče se ni zavedal, da sta obe reki pri kopanju lahko usodni, predvsem mrzla in deroča Sava. Prav zaradi nepremišljenosti pri kopanju je včeraj ob 14.30. url v Savi utonil 10-letni B. P. iz Zgornjesavske ceste 10 v Kranju. Omenjena deček se je takoj po kosilu odpravil s svojima mlajšima sestricama na kopanje. S seboj je vzel tudi avtomobilsko zračnico, morda zaradi tega, ker še ni bil vešč v plavanju. Zračnico si jo nadel okrog telesa in se spustil v vodo na Savi pri naselju na Gorenji Savi. Prav zaradi deroče Save, ga je voda potegnila namu industrijskih podjetij, ki izdelujejo elektrotehnično predmete. Plenuin občinskega komiteja LMS Jesenice 0 šolskih problei Jesenice — Te dni jc bil na Je-^ senicah redni plenum Občinskega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Na plenumu so največ govw rili o nekaterih šolskih problemih, predvsem kakšni so letošnji učni uspehi na jeseni Skih šolah in kakšne so potrebe po štipendijah za naslednje šolsko leto. Plenumu so prisostvovali tudi predstavniki jeseniških podjetij, Občinskega ljudskega odbora Jesenice ter vsi ravnatelji in direktorji jeseniških šol. Ta teden so imeli na Jesenicah tudi skupni sestanek, in sicer sekretariat Občinskega komiteja mladine in Izvršni odbor Občinskega odbora Socialistične zveze na Jesenicah. Na sestanku so se pogovorili o novih gospodarskih ukrepih pri nas. Na Občinskem komiteju LMS se že pripravljajo na naslednji plenum Občinskega komiteja LMS, ki bo 27. junija in bodo na njem govorili izključno o ideološki vzgoji mladih. M. Z. poldne se je ob 8.45. uri v gozdu pri Drulovki obesil na drevo 43-letni B. S. iz Slavonskega Broda, zaposlen v kranjski Iskri. Kaže, da je vzrok samomora neozdravljiva bolezen. M. Z. H. I. Kranj VPRAŠANJE: Ali imate pravico iz naslova socialnega zavarovanja, po zavarovancu, ki Vam plačuje preživnino. ODGOVOR: V skladu s 14. čl. Zakona o socialnem zavarovanju (U. L. FLRJ št. 51-52) imale vse pravice iz socialnega zavarovanja, dokler sprejemate preživnino. I. R. Kranj VPRAŠANJE: Sedanja zaposlitev jo s presledki, po kolikšnem času boste upravičeni do otroškega dodatka. ODGOVOR: V skladu 8 27. čl. Uredbe o otroških dodatkih (U. L. FLRJ št. 36-55) boste upravičeni cio otroškega dodatka po 20 mesecih zaposlitve v zadnjih 2 letih. O. B. Jesenice VPRAŠANJE: Opravljale priložnostno delo hišnika, ali se mora skleniti pismeni sporazum. ODGOVOR: V skladu z 11. čl. Zakona o hišnikih (U. L. LRS št. 38-59) se mora za priložnostno delo hišnika sklenili pismeni sporazum. B. V. Kranj VPRAŠANJE: Po kolikem času polno zaposlitve imate vse pravice iz socialnega zavarovanja. ODGOVOR: V skladu z 19. ČL Zakona o socialnem zavarovanju (U. L. FLRJ št. 51-54) imate vse pravice iz socialnega zavarovanja po 6 mesecih redne zaposlitve. M. L. Jesenice VPRAŠANJE: Ker sin zaradi bolezni ni mogel dokončati šole, ali bo upravičen do otroškega dodatka. ODGOVOR: V skladu s 23. čl. Uredbe o otroških dodatkih (U. L. FLRJ št 36-55) ker sin ni dokončal Šole zaradi bolezni, bo šc nadalje upravičen do otroškega dodatka. O. Z. Jesenice VPRAŠANJE: Ali se stanovanj;: vračuna v nagrado hišniku. ODGOVOR: V skladu z 19. čl. Zakona o hišnikih (U. L. LRS št. 38-59) se stanovanje hišniku vračuna v nagrado. M. B. Radovljica VPRAŠANJE: Ker imate prekinjano zaposlitev Vas zanima, kolikšne oskrbnine ste upravičeni v času bolezni. ODGOVOR: V skladu s 21. čl. Zakona o socialnem zavarovanju (U. L. FLRJ št. 51-54) ker niste zavarovani brez prekinitve 6 mesecev. Vam pripada 60 % odnosnu 70 % nadomestilo. 4072178788888 KULTURNI RAZGLEDI Trije visoki jubileji Stoletnica ustanovitve 1. T soboto, 26. juniju, bodo proslavljali v Kranju (iO-lelnico mature prvi arbituricnti leta 1898, obnovljene kranjske gimnazije. Večini Kranjčanov je gotovo neznano, da je bila pred 100 leti, to je 1861 ustanovljena v Kranju nižja gimnazija, ki je bila 1890. leta ukinjena in potem 1891. zopet kranjske gimnazije - 60-Ietnica popolne gimnazije 60-Jetnica prve mature ustanovljena kot popolna gimnazija. Pouk pa se Je pričel 8e!e Jeseni IAN v dveh razredih in s postopno razširitvijo Je leta 1900 postala gimnazija popolna. Kako je bila (a gimnazija, namenjena predvsem Gorenjcem, res potrebna, dokazuje dejstvo, da se je leta 1894 vrisalo v prvi razred 80 dijakov, v drugi razred pa 60. Od teh je preko vseh zaprek prijadralo v osmi razred, ki je imel leta H)00 skupaj 30 dijakov, le še 18 prvih drugošnlccv. Od prvih 30 osmošolcev kranjske gimnazije, od katerih jro živi danes še razmeroma visoko število — 11, jc leta 1901 napravilo maturo 23 arbilurienlov. Za proslavo mature se jc prijavilo 9 takratnih osmošolcev, ker jo eden bolan, eden pa živi v inozemstvu. Od navođenih ima nivjsiare.jši 8'?, najmlajši pa 79 let in so že vsi upokojeni. Redki gostje Filmske zanimivosti ■ Z" mojim dopustom sem letos zaključil. Zakaj torej ni bilo prejšnji teden od mene nobene vrstice v časopisu, je razumljivo in mi boste moj molk, upam, tudi oprostili. Kje sem aopustoval in koliko časa, vam ne bom napisal. Nočem družinskih prepirov. Veste, tokrat sem bil kar doma. Regres za dopust sem zapravil že precej prej kot sem šel lahko na letovanje in tako mi ni preostalo drugega kot — zabavljati doma! AVse kar je bilo, sva si z Marjano nekajkrat privoščila obisk filmskih predstav v kranjskem »Storžiču« ali »Svobodi«. Največ- krat pa sem zaradi kranjske kulti-virizacijc zapustil dvorano precej razočaran. Nobena vsebina filma, niti najboljši igralec, mi ni ostala tako v spominu, kot z raznimi papirčki nastlana dvorana po končani predstavi. Le zakaj za takšne gledalce gradimo v Kranju novo kino dvorano? — sem se spraševal. Baraka je za takšne »kavbojce«, ne pa nekaj »nobl«. A Med mojim dopustom se je moja prijateljica iz Kamnika tudi nekajkrat oglasila. Prav zaradi nje sem imel z Marjano precej nerodnosti. Prej sem namreč polto vedno dobival v službo in tako je tudi privatni del pisanja ostal med menoj in mojo dobro znanko res samo osebna zadeva. Toda, to ni važno, pomembno je tisto, kar mi jc pisala prijateljica. Gre zato, da je v Kamniku sladoled po 15 dinarjev, v Domžalah in Ljubljani, kjer pravijo, da )c vse drav.e, pa le po 10 dinarjev. K'amničani sc naj kar potolažijo, sladoled je tudi v'Kranju po 15 dinarjev. To pa pomeni le 50 odstotna podražitev v primerjavi z lanskim letom! Kaj bi se sekirali? Ce se nobena druga zadeva ni podražila za 50 odstotkov, zakaj ne bi bil sladoled tisti, ki to zaslužiti $e zlasti zaradi vročine, ki jc zadnje dni izbruhnila. Do prihodnjič na svidenje Vaš Bod i čar! Zgodba o ljubezni Alessandro Blaeetti snema zdaj po znanem filmu Evropa ponoči, ki smo ga gledali tudi pri nas, novi film, tokrat v Sovjetski zvezi. Njegov film bo pravzaprav antologija ljubezni — v Sovjetski zvezi snema tako ta znani režiser le droban izsek novega filma, ki nosi naslov — Vojak ali ljubezen. Obvezni filmski pouk Dva švicarska kantona sta pred nedavnm sprejela sklep, s katerim postaja pouk o filmu obvezen za vse zadnje razrede osnovnih šol. Kljub temu, da je švicarska filmska proizvodnja dokaj Šibka, se s tem ukrepom ta dežela ur in turizma pridružuje nekaterim visoko razvitim deželam, ki ©o že uvedle tak pouk v šole (Francija, Italija, Belgija, Avstrija). Mauriac ne sodelu več z Expressom Veliki franc. književnik Fran-Icais Mauriac. ki jc dobil za svoje »literarno delo tudi največje pri-I znanje — Nobelovo nagrado za i literaturo, je prod časom zapustil znani parniški tednik Exprr^,v Vzrok temu so različna gledišča uredništva in pisatelja do določe-fnih vprašanj, še zlasti do vpraša-Inja Alžirije. Doslej več kot štirideset prijav V prvih dneh julija 6c bo pričel v Moskvi filmski festival, za katerega sodijo, da bodo na njem predvajali rekordno število filmov; doslej je prijavljenih namreč že 40 filmskih del. Pa ne samo to, na filmskem festivalu bodo sodelovali tudi številni veliki filmski ustvarjalci, mod njimi Glusope de San-ts, Jean Gabin, Simone Signorete, Sophija Loren, Yves Montand in številni drugi. Jugoslavijo bo na festivalu zastopal črnogorski film ^Nebeški odred«, eno glavnih vlog v filmu igra Milan Srdoč. Bob Hope predlagan za visoko odlikovanje Blizu sto ameriških senatorjev je prod kratkim predlagalo »Zlato medaljo ZDA« za znanega filmskega komika Boba Ilopea. To odlikovanje dobe le posamezniki za izredne zasluge za državo. V svojem predlogu trdijo, da je Hope s svojim humorjem pomagal preganjati sovraštvo s tega sveta. Ljubezen z dvajsetimi leti Franeois Trufaut, ki je bržkone eden največjih ustvarjalcev francoskega »novega vala« in katerega 400 udarcev smo gledali tudi pri fna«, je posnel novo delo, ki nosi naslov »Ne streljajte na pianista«. Pred nedavnim pa je pričel snemati tudi film »Ljubezen z dvajsetimi leti — film bo sestavljen iz posameznih epizod, ki jih bodo posneli po nekaterih velikih mestih. Novi filmi na Gorenjskem Prihodnje dni bodo na Gorenjskem vrteli nove filme, ki jih je kupilo v tujini podjetje -Zeta film«. Verjetno najpomembnejše delo med predvajanimi, bo ameriška glasbena komedija — Zizi. Film je režiral Vincent Mineli, v Klavnih vlogah pa nastopajo znani filmski ustvarjalci. Dnigi film je drama Caj in simpatija. Film načenja številna vprašanja in bo najbrž všeč širokemu krogu gledalcev; erlnvno vlr>"0 •' '"mu ORKESTER BOJANA ADAMIČA V KRANJU V četrtek, 22. junija ob 20.30, bo v letnem kinu Partizan (ob slabem vremenu v kinodvorani Storžič) KONCERT ZABAVNIH MELODIJ orkestra RTV iz Ljubljane pod vodstvom Bojana Adamiča. Omenjena prireditev Je nagrada mestu Kranju kot zmagovalcu v tekmovanju »Poznaš svoj domači kraj«. Razen priznanega plesnega orkestra bo nastopilo osem solistov — pevcev, in sicer Marjana DcržaJ, Rafko Ingolič, Beti Jurkovič, Marko Novosel, Lilijana Petrovič, Tihomir Petrovič, Djordjc Marjanova- in Majda Scpc. Razstava Vladimirja Lamuta V Prešernovi hiši v Kranju razstavlja od preteklega četrtka dalje akademski elikar Vlad;mir Lamut svojo grafiko in pa riisbe, ki so nastale ob njegovem popotovanju po Belgiji. Razstava bo odprta do ponedeljka, 26. junija. Poleg tega sta v Mestnem muzeju v Kranju te dni Se dve razstavi, ki bosta po predvidevanjih odprti do konca junija. V zgornjih prostorih razstavljajo reproduk-ijo velikega francoskega impresionista ClaudsS Moneta. Razstavljenih je blizu 50 reprodukcij. V spodnjih praporih — v kleti — pa so razstavljene grafike poljskih mojstrov na temo - Auschvvitz! -J. k. Koncert jeseniškega komornega zbora v Kropi V okviru žehljarskega dneva in v polastitev 20-letnice vstaje je •minulo nedeljo priredil komorni zbor jeseniške Svobode slavnostni koncert, in sicer v Sindikalnem domu v Kropi. Zbor je g svojim programom narodnih pesmi naših narodov in predvsem narodnih ncsmi tujih narodov navdušil po-.Jušalee in dal lep prispevek k še lepši izvedbi 2ebljanskega dneva. Zal le, da so se uspelega koncerta udeležili le malorHeviLni Kroparji. Mnr Krooa res ne zmore več kot 60 poslušalcev? DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Tretja številka Belejra lokvanja ZIZI odlično zaigrala Deborah Kerr. Tretji pomembni film, katerih slike tudi danes prinašamo, je film »Kapo«. Zgodba filma se dogaja v koncentracijskem taborišču, kjer trinajstletna deklica Edith sreča jugoslovanskega zdravnika, političnega zapornika. To delo je izdelal »Lovčen film« skupaj z italijanskimi filmskimi ustvarjalci. KAl'O Pred dnevi so učenci osnovne šole na Bledu izdali 3. številko svojega dijaškega glasila Beli lokvanj. Posvečena je Jugoslovanskim pionirskim igram in 20-letnici vstaje. V prvem dolu li«ta MOJ KRAJ V REVOLUCIJI pišejo pionirji in mladinci po pripovedovanju starejših zanimive partizanske dogodivščine. V drugem delu MI IN NAS KRAJ poročajo o svojem delu in uspehih ter pi.šcjo o dogajanju v njihovem kraju. Med prispevki v rubriki PRIPOVEDU-TEMO Vi M - PRISLUHNITE, /zbuja največjo pozornost potopis O, CE Bi"BILO RES!... Nov« in zanimiva je v tei Številki rubrika IZ UREDNIKOVE MALHE. Nekaj ia je namenjenega za dobro voljo in smeh. — Zal pa je 3. številka 'zUa z. zarmido in zaradi tehničnih težav tudi brez ilustracij, čeprav -o jih mladi ilustratorji dovolj pripravili. Kljub temu pa se je nabralo gradiva za 26 strani velikega formata. Tudi pionirji osnovne šole Borisa Zvana v Gorjah so pred nedavnim Izdali svojo 1. številko glasila. V njej priobcujejo predvsem partizanske zgodbe po pripovedovanju, poročajo zanimive dogodke iz partizanskih dni, pa tudi nekaj iz njihovega sedanjega okolja ter življenja in dela. 30 i AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika V plinski celici krematorija leže trupla na kupu Ljudje »Posebne komande« jih že perejo in vlačijo pred J peči. V svojo sobo slišim, kako drdrajo dvigala, kako treskajo vrata. Nenadoma plane v sobo vodja plinske komande. Brez sape mi pove, da so med trupli našli še živo štirinajstletno dekletce. i Pograbim svojo zdravniško torbico in dirjam Ji z vodjo v plinsko celico. Ob steni leži, napol pokrito (i i trupli, golo dekletce. Nezavestna je, hrope. Ljudje »Posebne komande« so zbegani, vsi iz sebe so! Nekaj neverjetnega! Doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi iz plinske celice prišel kdo živ. S skoro mrtvega telesa deklice odstranimo trupla. Zanesem jo v sosedno sobo, kjer sc »Posebna komanda« preoblači za svoje težko delo. Dekletce — morda ima petnajst let — položim na klop, vzamem brizgalko iz torbice in ji dam v nadlakt-nlco tri injekcije. Ljudje pokrijejo ledenomrzlo telo II z debelim plaščem. Eden teče v kuhinjo po vročega čaja I ali juho. Vsi bi radi pomagali, vsi mislijo na svoje otroke. Ji Naši napori so uspešni. Deklico strese krčevit kašelj in iz sebe vrže debelo kepo sluzi, nato odpre oči in strmi <| v strop. Napeto opazujem vse življenjske pojave. Diha- " nje postaja globlje, hlepeče vsesavajo pljuča, razdra-i žena od plina, sveži zrak. Po utripanju žile sodim, da li so injekcije začele delovati. Trajalo bo še nekaj minut, II preden se dekletce popolnoma zave. Na njen fini obra-' rek se zopet vrača življenje in barva, oči postajajo i» jasne. Presenečeno nas ogleduje. Njen pogled potuje od f enega do drugega. Nato spet zapre oči. Ne ve še, kaj se je zgodilo z njo. Njena zavest je i še motna. Morda se spominja tovornega vagona, ki jo f je pripeljal sem. Na dolgo vrsto ljudi misli morda, na svetlo dvorano, kjer so se vsi morali sleči. Na to, kako so jih gole potisnili v prazen prostor, kako je v strahu i iskala mater, svojec ... Kako se je nenadoma s.temnik>, f kako jo jc dušilo v grlu, kako se jc zgrudila... Na ko- ti nec se gotovo ne spominja. Dekletce postaja živahnejše. Glavo dvigne, razpro-stre roki, pogleduje na levo, na desno. Nato se spači < njen obraz v nemi grozi. Naglo me pograbi za ovratnik I plašča in ga krčevito oprime ter se skuša dvigniti. Položim jo nazaj, toda vedno znova se dviguje in hoče sesti. Hud živčni zlom ji stresa telo. Le počasi se spet pomiri. Negibno le/i tu, po licih ji polže neme solze, ne ihtenja, ne vzdiha ni iz njenih mladih prsi. Tiho, tolažeče ji prigovarjam, šele čez čas dobim odgovor na svoja vprašanja. Iz Sedmograške je. Šestnajst let stara. Deportirali so jo s starši vred. Deklica pije vročo mesno juho. Ljudje »Posebne komande« so ji nanosili vsega, karkoli so mogli, toda ničesar ji za sedaj še ne dovolim zaužiti. Dobro jo }->o-krijem in ji naročim, naj poskuša nekoliko, zaspati. Moja preudarjanja prehitevajo drugo drugega. — Posvetujemo se. Zdaj šele se pojavlja najtežje vprašanje: kam z deklico? Tu ne more ostati, to je več kot gotovo. Krematorij. »Posebna komanda«. Kaj naj počne tu šestnajstletno dekletce? Dolgo časa nam ni dano premišljati. Oberschar-fiihrer Mussfeld je Že na svojem običajnem kontrolnem obhodu. Ko pnde mimo odprtih vrat in nas vidi stati v gruči, vpraša, kaj se jc zgodilo. Preden moremo odgovoriti, je že opazil deklico. Pomignem ostalim, naj me puste samega z Mussfeldom. Poskusiti hočem, kar se zdi nemogoče. Trije meseci skupnega življenja v krematoriju so Sustvarili med nama nekake človeške odnose. Pri najinih pogostih srečavanjih sem mogel ugotoviti, da Mussfeld nenavadno ceni moje strokovno znanje, posebno kar £ zadeva obdukeijsko delo. Večkrat mi je to že pokazal. Ve tudi, da je dr. Mengele, človek, ki v taborišču vse (i trepeta pred njim, moj predstojnik. V očeh Mussfelda t jc dr. Mengele velik učenjak. Delo v secirni dvorani je (J v prid nemški medicinski znanosti. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Naslednje jutro smo se zbudili ze zgodaj ob Irusču. ki so i?a delali domačini v kampongu. Ko smo zajirkovali, jc vstopil starce, pogledal na Roja, potem pa zapičil pocled vame. »Oditi morate!« »Toda kaj bo z mojim prijateljem? Ne more se premakniti.« »Vaš prijatelj je že boljši. Oditi morate.« Ostro sem ga pogledal, da bi morda ugotovil, zakaj se je naenkrat tako spremenil. »Nam lahko poveš, kod naj hodimo?*« »Ce hočete priti na Javo, morate najprej v Oast-haven.« »Kaj P* Japonci?« SkomisT.il je z rameni. »Ne sprašuj ffa več,« je zamrmral Don. »Ne bi rad. da bi pokazal vso svojo umazannst.« • Starcu sem se vljudno, kolikor mi je pa.x šlo od srca, zahvalil za DJegOVO gostoljubnost in malo pred poldnevom smo se snet odpravili na našo neskončno pot. Prvih nekaj milj smo hodili po ozki stezi, ki Jc vštric z obalo vodila proti vzhodu. Od morja je pihljal hladen vrtrič, ki nas je osvežil in nam vlival novih moči. Te pa smo tudi potrebovali, kajti morali smo menjaje nositi Roya. Opotekali smo se. pogosto in dolgo počivali in tako nismo prišli daleč. Popoldne je rahlo pršelo in ob koncu tega dne, ki je bil eden najbolj žalostnih, kar sem jih doživel, smo naleteli na previs pod -!>j"asto skalo in se tu utaborili za noč. Roy sc je cd časa do časa zavedel. Čutil sem, da umira. »Don,« sem zašepctal, »tako ne moremo več. Ce se predamo, bo Roy vsaj deležen zdravniške pomoči In morda bomo ostali trije pozneje spet lahko pobegnili.« Toda Roy me je slišal. »Kakšno zdravniško nego pa mi lahko nudijo ti rumeni hudiči?« je slabotno zašepctal. »Bajonet v trebuh. Raje poskusim srečo z vami.« Tako je tudi ostalo. Bil je hraber človek. Tisto noč ga je spet mučila vročica. Nismo mu mogli pomagati, razen da smo bdeli ob njeni hi gledali, kake brezupno lovi sapo in kako se premočen od znoja trese v vročici. Njegova koža je bila ob dotiku kot razbeljena. Ob zori je bil še živ. Ostal sem pri njem. Don in Skinny pa sta se odpravila iskat hrano. Pogledal sem iz našega skrivališča proti zamegljenemu morju. Nikjer jadra, ne žive duše. Don se je vrnil z nekaj sadeži in prgiščem koreninic, ki smo jih oprali v morski vodi. Takrat pa sva zaslišala vzklik in zagledala Skinnyja, kako prihaja ob obali m sc bedasto reži, z nJim pa je bilo temnolaso, jedro in privlačno kitajsko-javansko dekle kakih osemnajst let. Oblečena je bila v črne svilene hlače in pre-pasano srajco. »Izgubil je glavo, ko je staknil to krilo,« Je zašepctal Don. »Poglcjta, kaj sem našel,« se je muzal Skinnv. »Za vraga, kako jo boš pa le Jedel?« Je zamo-mljal Don. »Ime ji je Li-Tong.« Rkinny nI bil prav nič v zadregi. »Našel sem jo na obali.« Obrnil sem se k dekletu. »Od kod si?« Neodločno je pokazala na obalo, potem pa se nasmehnila Skinnvju, ki Je bil videti kot neroden mladenič, ko predstavlja družini svoje prvo dekle. Stopil sem k njej in pokazal na Rova. »Ta mož je hudo bolan. AH lahko dobimo v tvojem kampongu zdravila?« Skomignila je z rameni. »Mogoče.« »Lahko grem s teboj In Jih poiščem?« se Je uslu'no ponudil F.kinny. »Ne, ti cepec boš ostal tu,« ga Je nahrulll Don. »Pa poskusimo,« sem rekel. »Vsi bomo Šli.« Vzdignili smo Roya In sledili dekletu vzdolž obale. Po kakih dveh miljah smo prišli do značilne domaćinske ribiške vasi; koče so stale na dolgih bambusovih kolih nad vodo, pod njimi pa so bit« razprostrt« mreie, v katere so se ob plimi ujele ribe. Tokrat •prejem nI bil posebno prijateljski. Domačini so se zblraH v gruče in nas sumljivo ogledovan, ko smo sledill dekletu proti središču kam-pong*. Tam sme položili Roya na tla in ga obstopili. Li-Tong j« hurinlta v ose izmed večjih koč. »Kar prt miru bodimo.« sem zamrmral Dona. »Takaj moramo počakati. Naslednji korak jc njihov. Ce« nekaj minnt se nam Je približalo šest mož s cunjami okrog ledij. Na čelu je stopal starejši domačin, ob nJem pa je drobila Li-Tong. Priklonil sem se In pozdravil domačina, kot je bila navada. »Pozdravljen, tuan.« »Od kod ste?« »Iz Medan*.« »Zakaj ste šil tako daleč na jug?« »Radi bi prišli na Javo.« »Zakaj ste prišli sem? V večjih pristaniščih je mnogo ladij.« »In mnogo Japoncev tudi, tuan.« »Ste Angleži?« Spomnil sem se, da je njegova hči mešanih staršev, pa sem se odločil za majhne zvijačo. »Meji prijatelji se Angleži, jas pa sem Evro- azijeo«. »Zakaj bi radi prišli na Javo?« »Moje ljudstvo je tam.« »Zakaj ne potuješ sam? Tvoji prijatelji ti bodo samo v napoto?« »Tuan,« sem rekel, »ti možje so moji resnični prijatelji. Umrli M aasn«, kot so umrli tudi ostali moji prijatelji.« Spomnil sem se korana. »Mar nt prerok rekel, da so dobri prijatelji take dragoceni kot bogastvo vsega sveta?« Predirno me Je pogledal. »Dobro si rekel. Ostani tu, ce želi*, toda opozarjam te, da nas mnogokrat obiščejo japonski vojaki. Vsi naši možje, ki ne ribarijo, morajo delati sa Japonec« »So plačani sa svoje delo?« »D*.« »Potem bom tudi jaz delal in plačal za svoje prijatelje.« »Se ne bojiš?« »Zakaj bi sc? Japonci ne ubijajo Evro.-.zijccv.« »Dobrodošli torej v moji hiši.« Obrnil se jc In namignil, naj gremo z njim. Peljal nas je v razmajano kočo iz bambusa, dva domačina pa sta nesla Roja v drugo koiSo. Vprašal sem starca, ali bodo poskrbeli za bolnika. »Storili bomo vse. kar bomo zmogli,« mi je zatrdil. »Toda odkar so prišli japonski hudiči, nas naš zdravnik vrč ne obiskuje.« Preden smo se pripravili za noč, sva z Donom odšla v Ro.vevo kolibo in tam našla dve domačinki, ki sta mu vlivali v usta gosto tekočino, podobno rjavkasti zolenjadni juhi. Kaužll je dve Žlici, a koj vso izbruhnil. Sklonil sem se nadenj in ga vprašal, kako se počuti. Imel je potno čelo, oči pa so mu postale steklene. Zelo smo se bali zanj. Pogoltnil je slino in zašepctal s tihim, odsotnim glasom, da jc »O. K.«. Drugo jutro se J« komajda Se zavcdel.V deliriju je venomer nekaj mrmral. Toda moral sem mislili tudi na druge stvari, zr.to sem sc pred svitom pridružil skupini IS delavcev domačinov, ki so delali pri Japoncih. Kasale je, da nas bodo zaposlili pri gradnji obalne ces^e. Našo šrsinajstoric« Je vodil ze na pni pogled bedasti japonski narednik. Hodili smo okoli dve milji, preden smo prišli na odprti svet, kjer Je ie delalo kakih sto molkih. Kopali so široke in globoke jarke ter v bambusovih košarah odnašali zemljo. V senci razmajane koče je sedel Japonski komandir. Opazoval sem ga. »Ta Je torej,« sem pomislil. Toda sdelo se mi je, da s« moram najprej pri* Javiti za delo pri preddelavou, visokem dobroduS-nem domačinu. Pogledal me je, pogledal proč ln me potem spet ošinil s pogledom. Rekel sem mu, da sc pišem Oehlus in da sem bil zaposlen kot nadzornik na posestvu Tapakkandi (v okrožju, ki Jo severno od Mcdana). Upaj sem, da se bon s to ■godbo ismsnal, ie bom imel posebno srečo. ^ -*TRAN GLAS SREDA, DNE 21. JUNIJA 1961 »Dežela koncu sveta« Preteklo nedeljo je Kropa praznovala »Kovaški dan«, ki ga je pripravilo kroparsko turistično društvo. Ves dan so v Kropi, tako kot pred pol stoletja, kovali na naklih žeblje in kuhali oglje. Številni turisti, ki so prihajali od vsepovsod, so bili ob vsem 'kar so videli prijetno pesenečeni. Zato lahko brez kakršnihkoli pomislekov zapišemo, da si takih prireditev še želimo. CAS SE JE PREMAKNIL Jutro jc bilo modro in zeleno; modro od jasnine in zeleno od krošenj dreves. Pot, ki je šla sprva navkreber, je postala zložna. Na Dobravi sem povprašal za pot. Dolgi hrbti Jelovice so bili spokojni, le po rebrih so se kradoma trgale jutranje meijle. To, pravo junijsko jutro je \*so dihalo po svežem senu. Pot je zavila navzdol mimo košatih orehov in se samo nekaj korakov kasneje zlila v asfaltno cesto, po kateri sem krenil -deželi na koncu sveta« nasproti. Danes je nenavaden dan, čas se je premaknil za pol stoletja. Sta- si h, so kovali žeblje vsoh vrst; take »-na pet žlakov, jegre, planJn-čarje, kamelarje«, kdo bi vedel vsa tista pisana imena, ki so jih bili povedali. Mojster Danijel in njegov pomočnik Anitom sta kovala »kamelarje«. Te vrste žebljev so kovali in tovori!i na vzhod, kjer so jih uporablja,!i za poštovanje kamel. Slala sta vsak na svoji strani nakovala, ki mu tod pravijo »nrtkvel«. Ko je mojster Danijel vzel iz oglja, ki ga je razpihoval velik meh, dolgo razbeljeno palico in jo položil na »nak-vel«, sta jo kovala vsak s svoje strani na koneu v ozko konico, jo prerezala nekaj centimetrov od sredi odprtino, ki ji pravijo »strežnica«. Okrog drv so potem naložili smrečje — temu pravijo »grasa«. Vso to pa so pokrili potem s prstjo, le odprtino — »strže-nieo« so pustili odprto. Vanjo 60 naložili žerjavico in oglje, da sc je kopa vžgala. Take kope potem različno dolgo gore — en teden, 10 dni, pa tudi ve:-, če je kopa dovolj velika. Janez ima zdaj 63 let in se rad spominja tistih časov. Takoj nad kppo pa stoji SI oven osmih do treh, tisti Zupančičevi časi žareiih žebljev v očeh, 60 mimo. Človek — kovač, ki je tod toliko stoletij koval žeblje, je koval sebe. Pravzaprav ni čisto tako — stoletja je s kladivom bil ob naklo in to kladivo in to naklo mu je vrezalo gube v obraz, mu izžgalo oči, a ga tudi skovalo — skovalo v človeka. Ceste, ki so zvezale Kropo s svetom, številna prevozna sredstva — so podrle meje, dežele na kemcu sveta, kakor so včasih rekli krajem tod ska peč - to je plavž iz poznega j okoIi- To nj ve" 'debela na koncu ri osiveli kovači, ki jim je žareče načetega kraja in jo nato položi- železo leta in leta žgalo oči, so sogali po kladivih in nakla. prašna in zdolgočasena od ogledovanja turistov, so zapela. Pela so, kot tolikokrat skozi čas in kovala tisto železo, ki se je iz dolgih palic spreminjalo v žeblje. Tako so ves dan v starem vigoncu Vice, ki je edini ohranjeni vigenc v Kropi, kovali. Pesem kladiva se je zlivala z ritmom Zupančičeve Zebljanske. Vidite, tako je bilo včasih tod. Tako, od štirih do ene — od osmih do treh so kovali v vigencih v stari Kropi možje, žene, otroci in fantje. V teh vigencih eo jedli in pili .doživljali svoje «retle in temne dni, zibali otroke in jedli. Tod, med železom in iskrami so rasli novi mladi ljudje in vsi so kovali, kovali svoje žeblje in dan, ki se je v mladosti pričel, ni iz dneva v dan prinašali nič novega, kakor blodeče iskre izpod kladiva in ostre konice žebljev. In dan, ki se je v mladosti pričenjal, je trajal teden, je trajal mesec, leto in leta ... Danes je bilo drugače Zopet so zvenela nakla in zopet so rdeče iskre blodile v temo izpod kladiv in napolnjevale skupaj z zvenom starodavni vigenc. Gostje, ki so prihajali od vsepovsod so se v mislih vračali v stare čase — »v dobre stare čase«. Kropa je bila zopet Kropa izpred 50 let ali več, ko so tu kovali žeblje, ladijske zakovice in številne druge kovaške izdelke in jih potem tovorili širom po svetu. Kljub temu pa, tokrat niso kovali vsega kot vča,- la v pesebno odprtino, kjer je kanček razbeljenega želeja dobil svojo dokončno obliko — postal je žebelj. Tako sta kovala in sc smejala in ko sem ju povpra:ial koliko sta jih nakovala včasih, sta mi povedala, da ves dan okrog 1000. Jernej je koval »ta tenke«. Te «o svoje čase rabili, kakor mi je pripovedoval, za pri bi janje škode! na hi:"e po Jelovici. Skočile eo namreč ozko klane deske, s katerimi so pokrivali strehe. Tako so kovali skozi ves dan. Ko sem odhajal, je Danijel stopil k meni in mi prišepnil, da naj napišem še nekaj o Treziji. Baje je bi'la zadnja ženska v Kropi, k! *je nosila »takšno«, to je ledeno deščico, ki jo imajo privezano pomočniki na trebuhu in v katero udarjajo z ročem kladiva, ko pomagajo kovati mojstru. Zgoraj, ko sili dolina ostro v goro, so kuhali oglje. Velika 0'gljarska kopa je stala sredi jase in kadilo se je iz nje. Nad njo je bila ogijarska koča. pokrita s smrekovim lubjem, ob koči pa ♦vkolperen«, kamor eo hranili skuhano oglje. Tudi »lempa« je bila tu, to je namreč posoda, s katero so si prinašali vode. Ob kopi so stali trije oglarji in Janeza sem povprašal kako je bilo včasih, ko so še žgal i oglje po Jelovici in kako se pripravi takale kopa. Pripovedoval mi je, da so svoje čase skuhali mnogo oglja v teh kra- jhi, da pa ga zdaj že dolgo ne ' neki! A razen tega - čas se je kuhajo več. Kopa pa se pripravi zares premaknil - zdaj študirajo, takole: Bukovino ali smrokovino ' upravljajo ... Tista Zupančičeva so naložili v krogu in pustili v podoba - cd štirih do ene od srednjega veka (14 stoletje). Ta plavž oo odjurili povsem slučajno lota 1953, ko so gradili cesto. V tom plavžu so topili pred mnogimi leti 200 kilogramov železa deset do dvanajst ur. Celotno peč pa so morali hladiti potem še sedem dni. Izmenoma so stresli vanj 500 kilogramov rude in 600 kilogramov Oglja. Pravijo, da je bilo to železo zelo dobro. Železo, ki so ga stopili, eo potem skovali s težkim kladivom, ki so mu pravili »norec«. Razvlekli so ga v palice, nakar so ga prevzeli kovači v vige/icih, ki so iz njega izdelovali žeblje in jih potem tovorih v Furlanijo in Jadransko Primorje. Pa še to - včasih je imela Kropa dve fužini in okrog 20 vigencev. Danes je ohranjen samo eden. Vse to so ob kovaškem dnevu pokazali v Kropi, vse skupaj povezali s prijetno muzejsko dejavnostjo. Tako so spretno povedali ljudem o Kropi izpred časov. DEŽELE NA KONCU SVETA NI VEC To je okostje pravljice. Cas se je premalen H, a tokrat drugače. Ze ko sem prihajal, sem srečal Roka, že dolgo ga poznam. Zdaj ima 20 let. Prihajal je z gore blaten in truden in povedal mi je, da je danes navsezgodaj ustrelil srnjaka. Zdaj je doma, sicer pa študira v Ljubljani. Starejši tovariš, s katerim sva koračila v hrib do ogljarake kope, mi je mnogo pripovedoval o starih časih. Tudi Jem, ko sem ga povprašal, če se spomni Zupančiča, ko je hodil tod, mi je vedel veliko povedati. Da, ljudje tod veliko vedo o sebi in drugih. Ponosni eo na svojo preteklost, na svojo sedanjost, na svojo prihodnost. «* Zdaj ne delajo več vse dni, kje sveta. To je dežela, ki si kuje svoje lepe dni. Zgodovina pa pripoveduje o človeku včeraj, o človeku danes, in da slutiti o človeku jutri. Da, čas se je zares premaknil — včasih so ves teden porabili za 200 kilogramov železa, danes ga na Jcsenieah priteče iz ene peJi 60 ton. Cas se je zares premaknil. Ljudje odhajajo na morje, se vozijo z mopedi, se ukvarjajo s športom, lovijo ribe in upravljajo tovarne. Mladi sedajo zvečer na mladinske sestanke in spregovorijo o tem in onem, kakor odrasli, da, da, čas se je zares premaknil. Odhajam, dan se je nagnil v opoldan. Odslej bom češče prihajal sem — n»jd inuim ljudi ,ki si kujejo skupno srečo. Odhajam, a v možganih še vedno kuje ritem kladiv, v očeh še vedno žareče železo, v mislih še vedno blodi Zupančičeva pesem od štirih do ene... od osmih do treh... so V pripravah na Poljane Revija motorixacije RATEČE, ŠENČUR, ŽARNICA IN ŽIRI IZHODIŠČA MOTORIZIRANIH KOLON — NA PARKIRNEM PROSTORU, KI GA PRIPRAVLJAJO ZA 500 MOTORNIH VOZIL PREDVIDEVAJO, DA BO NAJVEČ VOZIL FIAT 600 Na pobudo Okrajnega odbora Ljudske tehnike se vsa av-tomoto društva ter organizacije Ljudske tehnike v okraju pripravljajo na propagandno vožnjo na Poljane nad Jesenicami v okviru proslave 20-letnice vstaje. 4. julija zjutraj bodo krenile motorizirane kolone iz štirih krajev Gorenjske, kot kaže sldca, in sicer iz Reteč po Gornje savski dolini proti Jesenicam, iz Cerkelj in Šenčurja skozi Tržič in Begunje, iz Zabnice skozi Kranj in Radovljico ter iz Zirov skozi Skofjo Loko čez Jelovico na Bohinjsko Bistrico ter skozi Bled na Poljane. Udeleženci zadnje kolone bodo imeli najdaljšo in tudi naporno vožnjo, medtem ko bo najkrajša vožnja za udeležence iz Rateč. Rateče, Šenčur, Zabnica ln Ziri|ljajo za 500 motornih vozil, pred-izhodišča motoriziranih kolon. Na,videvajo da bo največ vozov parkirnem prostoru, ki ga priprav- | Fiat 600. Kvalifikacijski nogomet V MARIBORU - NA VSE ALI NIC Jeseniški nogometaši so torej I ce je pripravil prvak Maribor, ki v nedeljo stopili na kvalifikacijsko prizorišče ter odigrali prvo tekmo za vstop v slovensko consko ligo. Kot gostje so v srečanju sodelovali Mariborčani, ki so z veMko športne sreče, zlasti v drugem dejanju, priigrali neodločen rezultat, tako da imajo pred reprizo, ki bo odigrana pod njihovo streho, več možnosti za napredovanje, kajti Kovinarji so doma v zadnjem času le malokdaj okusili grenkobo poraza. V nedeljo, 25. junija, igrajo Je-sendčani s Kovinarjem povratno tekmo v Mariboru. Zanje bo to izredno težka naloga, saj morajo domačine premagati, če hočejo doseči zaželeni cilj. Obe moštvi maste sicer enak sistem igre (dolge pfldefe, raztegnjena hitra igra, utotfj^sna obrarriba z dvema srednjima krilcema, večino akcij po krilih), zato tefjfco pričakujemo dvoboj enakovrednih tekmecev. Ce bo jeseniška napadalna petorka zaigrala odločneje, obramba pa bolj sistematično, potem tudi zmaga Jeseničanov ne bo veliko presenečenje in vstop v SCL sanje tsjtorekoč zagotovljen. Veselo doživetje tudi za Gorenj - je v prvi kvalifikacijska tekmi e tremi goli premagal Mladost iz Zaboka (Hrvatska) ter s tem napravil uslugo kranjskemu Triglavu, kii bo ostal v republiški ligi, če se Maribor uvrsti v II. zvezno nogometno ligo. J. Z. Na posvetovanjih, ki so že bila o organzaciji te manifestacije voznikov motornih vozil, se je pokazalo za to precejšnje zanimanje. Podobno vožnjo so napravili že lani v Begunje. Predvidevajo pa, da bo letošnja vožnja hkrati največja revija motornih vozil pri nas, kar je seveda posledica nenehnega dviganja osebne potrošnje in nabavljanja novih vozil, zlasti pa vozov domače proizvodnje »Fiat 600«. Posebno veliko vozil obetajo iz Tržiča. Namesto 30 vozil, kolikor jih je bilo predvideno, pravijo da se bo tam priključilo kokmi, ki bo prišla preko Golnika, še sto njihovih osebnih avtomobilov in motorjev. Ze začetek vožnje je določen izpred posameznih spomenikov oziroma iz zgodovinskih krajev naše revolucije. Prav tako pa bodo med vožnjo polagali vence na posamezna grobišča, k obeležjem tn spomenikom iz časa NOB. Vsako vozilo pa bo ob tej priložnosti z zvočnim signalom počastilo spomin padlim žrtvam. Na Poljanah, kjer se bodo vozila zbrala, pripravljajo velik parkirni prostor. Kraj je tik ob slavnostnem prostoru in dokaj primeren, tako da organizatorjem ne dela poseb nlh težav. -L e. trate zelene nam žene ... voda mehove JURE KOBAL Zebljarska Kropa Poostrene kazni naj bi spametovale vinjene voznike LANI JE BILO V KRANJSKEM OKRAJU ZARADI VINJENIH KORIST-NIKOV CEST 70 MRTVIH - ODVZEM VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA »Ali sem jaz to storil? Dajte mi pištolo, da se ubijem.« Tako se je zgrozil mladenič iz Kranja nad žrtvijo svoje brezobzirne vožnje z osebnim avtomobilom — žensko, ko se je peljala s kolesom proti domu. Podrl jo je tako, da je odletela v zid hiše s tako silo, da je na mestu obležala mrtva. Mladenič se je tega zavedel, ko je bila ženska že mrtva. Na cesti je zopet obležala žrtev opitega vozača. To se je zgodilo letos aprila ponoči. Skozi Cirče je divjal s traktorjem. Bil je vinjen, zato ga je premetavalo z enega konca ceste na drugega. Nasproti je mirno prišlo dekle, ki je peljala voziček. Traktorist se je zaletel v voziček, ženska pa je odskočila ... Ondan je v Cerkljah z desnim krmilom motorist zadel v deklico, jo zbil v jarek, kjer je obležala nezavestna, motorist in sovozač pa sta po levem boku drsela še kakih 25 metrov po cesti. Med drsenjem je sovozač, ki je bil brez čelade, obležal nezavesten ob cesti in kasneje zaradi hudih poškodb v bolnišnici tudi umrl. Spet smrtna nesreča! Vzrok: ALKOHOL. To se ne zgodi samo voznikom amaterjem. Na listu, kjer so napisani povzročitelji nesreč, najdemo tudi poklicne voznike. Na cesti II. reda Sp. Brniki — Šenčur je poklicni voznik upravljal tovorni avtomobil. Prav zaradi tega, ker je bil vinjen, se je zale- cesti med njima pa je bil voz s konjem. Ta sploh ni bil opremljen s signalnimi lučmi in ga je bilo nemogoče videti. To je bil tudi vzrok, da je eden od obeh avtomobilov priletel v konja in v voz. Na vso srečo človeških žrtev ni bilo, toda škode pa za okoli 500.000 dinarjev. Temu je bil spet kriv alkohol, vinjeni voznik, ki se za žival in za voz sploh ni zmenil. Razen tega pa je na cesti I. reda v nočnem času sploh prepovedano voziti z vprežniml vozili. Se bi lahko naštevali iz kronike nezgod, koliko se je zgodilo smrtnih nesreč prav zaradi alkohola. Vsak je menil, ali ne bodo z ostrejšimi ukrepi preprečili vožnjo vsem vinjenim koristnikom cest, naj bodo to vozniki vprežnih vozil, avtomobilov, motornih koles ali koles. Lani je bilo v kranjskem okraju od vseh nesreč kar 70 smrtnih, pri tem seveda večmil i jonska škoda. Nesreče so postale družbeni problem. Zato je bila lani na Oddelku za notranje zadeve pri odseku Okrajnega odbora v Kranju ustanovljena okrajna komisija za varnost in vzgojo v prometu. Podobne komisije so bile ustanovljene tudi po vseh gorenjskih občinah. Vse te komisije so .dosegle v vzgoju v prometu lep uspeh. Pripravile so po vseh krajih na Gorenjskem različna predavanja o prometu, po šolah so prirejale kolesarske krožke, predvajale raz- tel v obcestno drevo. Sovozača so ne poučne filme in podobno morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico, na avtomobilu pa je bilo za 100.000 dinarjev šjcode. Z malo pameti in večjo mero vestnosti prav gotovo vsega tega ne bi bilo. AH pa si oglejmo še tale primer: Ta mesec se je na cesti I. reda Kranj — Jesenice ponoči pripetila huda prometna nesreča, ki jo je povzročil že spet alkohol. Nepremišljeni voznik vprežnega voza je pustil konja z vozom pred gostilno, sam pa je odšel v lokal in dobil pijačo kljub temu, da je bil že vinjen. Konj, navajen poti, jo je sam ubral proti domu. V terri času sta se na cesti srečala dva avtomobila, ki sta po predpisu prižgala kratke luči. Na Vsa ta prizadevanja ljudi, ki delajo v omenjenih komisijah so precej pripomogla k bčutnemu zmanjšanju prometnih nesreč. Seveda predstavljajo danes naj večji problem v prometu vrnjen korisiTiiki cest. Prav ti povzročajo največ najtežjih prometnih nesreč. 4* Številne nesreče, kjer jc bo-4) trov.il alkohol, dokazujejo, da 4) se posamezni .brezvestneži kaj <£ malo menijo za nenehno pro-4) pagando prometnih organov 4> in njihovo prepričevanje, da 0 je na cestah potrebna dlsci-Q plina. Zato se bodo morali 0 posluževati precej ostrejših 40 ukrepov kot doslej. Strah pred j$ ostro kaznijo in hudimi posle-© dieami bo prav gotovo pripo-4g mogel k vzgoji vseh uporab-® Sikov cest. ne samo voznikov © motornih vozil. V kranjskem okraju imajo prometni uslužbenci že nalog, da bodo vinjenemu vozniku takoj odvzeli vozniško dovoljenje. Prav tako bodo odvzeli vozniška dovoljenja tudi tistim voznikom, ki ne bodo dovolili odvzem krvi, ker jih bodo prometni uslužbenci vodili kot vinjene. Za vse vinjene voznike motornih vozil in za ostale vinjene koriistnike cest eo kazni zelo poostrili in najhujšim primerom grozi celo pripor. Ce bodo nekega voznika motornega vozila dobili vinjenega dvakrat ali trikrat zapored, potem mu bodo prometni organi odvzeli vozniško dovoljenje doživijenjsko. Tako jo tudi prav. Pri vsem moramo prometnim uslužbencem pomagati vsi državljani, da bi skupno preprečevali posledice, ki lahko nastanejo zaradi vinjenega korist ni ka cest. M. Zivkovič Gorenjsko atletsko prvenstvo Kranjčani in Jeseničani BLED — Preteklo nedeljo je bilo I na to, da nekateri tekmovalci iz na Bledu prvenstvo Gorenjske v drugih krajev Gorenjske prav nič atletiki, ki so se ga udeležili vsi ne zaostajajo za Kranjčani ali atleti in atletinje iz Kamne Oo- ' Jeseničani. Omenimo naj Pcter- rice, Visokega. Križ, Naklega. Selc, Zirov. Radovljice, Vogelj, Bleda, Jesenic in Kranja. Tekmovanje je trajalo več kot pet ur in po skoraj vsa prva mesta pobrali Kranjčani in Jeseničani. Pri tem pa ne smemo pozabiti naš R0Z6OUOR Ne samo Poljane iiiiiiiiiiiiiniptiii!ifflitiiw»n^^ šega m krajevnega značaja.« letnice vstaje prilično okrnjene, g Nekje sem slišal, da ste tudi zato se moramo boriti s precejš- g partizansko razstavo oziroma njimi finančnimi težavami. Ven- g razstavo JLA pripravili v okviru dar upamo, da se bomo že kako g proslav za počastitev 20-letnice prebili.« ,§f ljudske vstaje. Ali nam lahko o In kaj nam lahko še poveste S tem nekaj več poveste? o prireditvah za počastitev 20- = »Da, res je. Z razstavo želimo, letnice ljudske revolucije? da bi naši mlajši ljudje, pred- »Razumljivo Je, da bomo v le- g I Ondan smo poprosili za kratek »Pravzaprav«, jc začel tovariš vsem pa šolska mladina, dobila tošnjem letu še posebno skrbeli g §" razgovor sekretarja jeseniškega Rebolj, »Je že prejšnji mesec vsaj bledo sliko o težkih dnevih za razna spominska obeležja, g S občinskega odbora za proslavo končani mladinski festival sodil naše narodneosvobodilne borbe katere bomo obnovili in uredili š I 20-letnice ljudske revolucije to- v okvir proslav za počastitev in o razvoju JLA, ki kakor ne- njihovo okolico. Zelo verjetno g M voriša Antona Rebolja. KHub 20-letnice ljudske revolucije. Po koč, tudi še danes čuva našo pa bodo naša prizadevanja, kakor p I temu, da bo letos osrednja pro- krajevnih odborih socialistične svobodo.« tudi prireditve same, izgledale p S slava v počastitev te pomembne zveze pa smo ustanovili posebne Kako pa kaj s sredstvi? zaradi velike proslave na Polja- 1 obletnice prav na Poljanah nad odbore, ki so že sestavili pro- »Vse priprave, čeprav manjše- nah skromne, toda kljub temu g Jesenicami, bodo Jeseničani do- gram proslav. Pripomniti pa mo- ga značaja, zahtevajo tudi de- upamo, da bomo dostojno pro- g sto|no profliavfti ta jubilej tudi ram, da to niso kake večje pri- nama sredstva. Te pa Ima slavili ta jubilej«, je zaključil g z manjšimi priredil vami. redltve, pač pa predvsem manj- občinski odbor za proslavo 20- tov. Rebolj. auiiiiiitttnuiiitiiuiBuiiuni mmmmttimmKŠmmmmmmm nela iz Zirov. ki je skočil v višino 173 centimetrov, Hočevar z Bleda je bil najboljši v teku na 100 m. Na tekmovanju je dober rezultat dosegel tudi' Blenkuš iz Kranja v suvanju krogle, in sicer jo je sunil 14,30 m daleč. Izidi so naslednji: — Člani 100 m: inž. Zupan (T) 12.1; 1500 m: Gantar (T) 4:53.4; 3003 m: Florjančič (T) 9:32,); višina: Peternel (Ziri) 173 cm; daljina: Slivnik (Jes.) 630 cm; troskek: Pnljnnšok (Jes.) 12.16; krogla: Blenkuš (T) 14.30 m; kopje: Finžgar (T) 4«.51: hoja na 10 km: Vister (Jes.) 54:07.5; starejši mladinci - 100 m: Hočevar (Bled) 11.6; 1!>00 m: M. Hafner (T) 4:33,4; daljina: Ros (T) 624 cm; kopje: Polan-šek (Jes.) 49,08; višina: Zakelj (Ziri) 165 cm; mlajši mladinci — 100 m: Glajot (T) 11,7; 1000 m: F. Hafner (T) 2:57,9; višina: PezdiČ (Rad.) 155 cm; članice - 100 m: Janinik (T) 1 '.A: daljina: Paple-(Jes.) 433; višina: Salnič (T) 130 cm; disk: Potočnik (Kam. Gorica^ 21.15: mladinke - 200 m: Udov (T) 29,2; C0 metrov: Sajovie (Tj 8,9; kopje: Mežek (T) 26,65.