Kdo res pozna novo KS Dravlje? V iskanju skupnega jezika Zaradi izredno hitre stanovanjske izgrad-nje ter monega priliva novega prebivalstva so se v nekdanji KS Dravlje vedno bolj stop-njevali in zaostrovali razni perei problemi. To je dalo povod, da so se obani (na refe-rendumu marca 1979) odloili za delitev nek-danje KS Dravlje na tri nove krajevne skup-nosti, in sicer so nastale: nova KS Dravlje, KS bratov Babnik (Draveljska gmajna) in KS Dolomitski odred (S 8). Kadar govorimo o sedanji, novi KS Dravlje, imamo v mislih preteno le obmoje soseske S 7, katere meje potekajo med Ce-lovko, Kavadarsko ter novo Vodnikovo in novo Draveljsko cesto. Prav za ta del KS Dravlje je znailna izredno hitra urbanizaci-ja, saj je bilo na tem obmoju v zadnjem asu zgrajenih in naseljenih kar sedem veli-kih stanovanjskih blokov s po 240 stanovanj-skimi enotami, dom starejih obanov itd. Zdaj pospeeno gradijo vzgojnovarstve-ni zavod, asnovno olo, poto s telefonsko centralo, veliko samopostreno trgovino, ban-ko itd. Obutno pa je e vedno pomanjkanje raznih storitvenih obrti, servisov, telefonskih prikljukov, kulturnih in druabnih lokalov itd. Razen drubenppolitinih organizacij so na tem obmoju KS Dravelj izredno aktivni in razgibani drutvo prijateljev mladine, pro-stovoljno gasilsko drutvo, rdei kri in port-no drutvo, zadnji as pa tudi novo osnovano turistino drutvo ter dfutvo upokojencev. Aktualno je zlasti izboljanje medse-bojnega informiranja ter neposrednega so-delovanja in soodloanja najirihmnoicitd. Zelo pomembno je dejstvo, da k novi KS Dravlje ne sodi samo soseska S 7, tem-ve tudi celotna industrijsika cona od Celov-ke ceste ter ceste v Stegne pa vse do ob-inske meje z Beigradom in po tej meji pro-ti severozahodu do ceste v Klee in po njej nazaj k elezniki progi in po tej progi do nove Draveljske in Celovke ceste. To ob-moje je mnogo veje od soseske S 7. Pred leti so hodili Draveljani semkaj obdelovat polja in njive, saj na obmoju Ste-gen ni bilo nobenega naselja, pa tudi solidne stanovaajske hie ne. Zaradi izredno promet-ne Celovke ceste (Sojerjeva in Dragoka sta sedaj slepi ulici brez neposrednega izho-da na Celovko) Draveljani redko zaidejo na drugo stran in so jim dogajanja tamkaj sko-raj neznana. Zaradi tega bomo prav to ob-moje malo obiraeje prikazali. Razen trgovskega podjetja Delikatese, ki ima na Stegenski t. 3 TOZD prodaje na drobno in TOZD prodaje na debelo ter e delovno skupnost skupnih slub, obratujejo ob Celovki cesti e kovinsko podjetje Uni-tas, tiskarna Slovenjja ob Kumerdejevi, ser-visi Avtotehne, bencinske rpalke Petrola itd. Kaj pa je za terri? Najveje industrijsko sredie Iskra si je daljnovidno zagotovila vse ozemlje nekdanjih Stegen v izmeri ve deset tiso kvadratnih metrov koristne povrine. Na teh nekdanjih stegenskih njiyah in poljih je nastala prava eksplozija hitre gradnje Iskrinih industrijskih obratov. Poglejmo ze obstojee: Stegne 7: Iskra avtomatika, TOZD za elektrpoptiko. Stegne 11: Iskra industrija elektronike in zvez, TOZD proizvodnja mehanskih delov ter delovna skupnost njiliovih skupnih slub, nadalje Iskra industrija sistemov elektro-nike in zvez, TOZD telefonski in telegrafski sistemi, TOZD usmerjene zveze ter TOD ko-merciala in ineniring. Stegne 13: Iskra avtomatika, TOZD av-tomatskih in varilnih naprav. Stegne 15: Iskra avtomatika, TOZD orodje, Iskra avtoelektrika, TOZD arnice, Iskra mikroelektronika. Stegne 17: Iskra industrija elementov za elektroniko, TOZD naprave in orodje, TOZD feritnih materialov ter delovna skup-nost njihovih skupnih slub. Stegne 21: Iskra industrija elementov za elektroniko, TOZD magneti. Stegne 23: Iskra TOZD proizvodnja ba-terij in delovna skupnost njihovih skupnih slub. Na tem obmoju bo Iskra zgradila, raz-irila in na novo razvila e vrsTo sodobnih obratov na etani povrini kaknih 15.000 kvadrataih metrov. Po sedanjih predvideva-njih bo tukaj delalo okrog 8.000 delavcev. Razumljivo je, da so v zvezi s tem potrebne tudi sodobno urejene prometne zveze, kakor tudi mnogi servisi drubenega standarda, u-strezna splona in zobna ambulanta, portna in otroka igria ter rekreacijske povrine, vzgojnovarstveni zavodi, knjinica, samopo-strena trgovina, razni kioski ter storitveni servisi itd. Delavci Iskre danes na tem ob-moju e vedno delajo y zelo tekih razme-rah ter nujno potrebujejo ustrezneje ter veje delovne prostore z vso spremljajoo infrastrukturo. Ve sodelovanja in povezovanja potronikov in proizvajalcev Kratek pregled in pogled na novo KS Dravlje kae, da ta sestoji iz dveh bistveno razlinih delov. Na eni strani Celovke so preteno obani-potroniki, a na drugi strani delavci-proizvajalci. Tako Celovka cesta deli novo KS Dravlje na preteno potroniki in preteno proizvodni del, na najmoderneji stanovanjski del in na najveji industrijski center Ljubljane. Na obeh straneh Celovke ceste so za-radi hitre izgradnje podobni problemi. Na-staja vpraanje, kako zbliati Ijudi obeh de-lov KS Dravlje, saj vsi dihajo isti zrak, do-ivljajo podobne probleme lokalnega prome-ta, preskrbe, razvedrila, oddiha itd. Potrebno bi bilo, da bi si segli v roke, poiskali skupni jezik ter uravnali druen korak v boljo in-frastrukturno ureditev celotne KS Dravlje, kakor tudi vseh drugih skupnih problemov. Pavle egula Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi