MAnin
CENA 120 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA
\mz\
POMLADI V IZOLI NI
PETARD JE BILO MALO / FOTOFESTIVAL ODBOJKE
NAPIHNJENI KOT BALONI
(Mef) Dva tisoč, s helijem napihnjenih balonov, je na Silvestrovo poletelo nad Izolo in potem neznano kam proti zahodu. Nekaj pa jih je ostalo tudi v Izoli in njihovi lastniki zdaj čakajo, kakšne nagrade se jim obetajo. Za organizatorja bi bilo še najbolje, če bi namesto hotelskih vikend paketov za »podjetne« domačine omenjene nagrade podaril tistim slovenskim otrokom in družinam, ki doslej še niso videli morja. Veijeli ali ne, vendar je takšnih otrok in družin kar nekaj in akcija' bi, ob podpori slovenskih medijev, zagotovo imela velik promocijski, predvsem pa humanitarni učinek. Izola se tako ali tako razlaga za turistično destinacijo družin in otrok, zato bi takšno ravnanje zagotovo pozdravili eni in drugi, nesojeni dobitniki nagrad, ki so jih pobrali kar z balonov na Velikem trgu pa bi imeli vsaj slabo vest, ko bi se potegovali za nagrado, ki bi jo sicer podelili potrebnejšim.
fC Banka Koper
6. januar 2000
December/ \j I[z,Qfi)
JAVNO ŽREBANJE
HOTEL RIVIERA (sgtš Izola) sobota 15. januar ob 20.00 uri
DIMNIKARJA ŠE IŠČEJO
Dimniški požar, ki je dan pred Silvestrovim povsem uničil stanovanje v središču mesta, ter delno uničil stanovanje nadstropje nižje je opozoril na kar nekaj stvari. V prvi vrsti na to, da kupčkanje s koncesijo za dimnikarske storitve, ki so ga uprizarjali občinski svetniki pred slabim letom, že prinaša prve resne posledice. Preiskovalci so menda povprašali dimnikarja, ta pa je povedal, da omenjenega dimnika že dolgo ni čistil, tako kot je neočiščenih še vrsta drugih dimnikov po občini. Ustavni spor je razveljavil odlok o koncesiji, ki so ga pripravile občinske strokovne službe, zdaj je bil sprejet in objavljen popravljen odlok, izbiranje koncesionarja pa zelo zanima posebej tiste izolske obrtnike, ki so registrirani za dimnikarsko dejavnost a jim odlok ni »pisan na kožo«.
Če upoštevamo, da velik del izolskih stanovanj, posebej tistih v starem delu mesta, novopečeni lastniki niso niti zavarovali proti požaru, potem je lahko jasno, da se dobesedno igrajo in igramo z ognjem. Razmišljanje na to tejjio objavljamo na tretji strani.
Adriatic m
VAŠA ZAVAROVALI*
tjjnrrnH
lAJHBjfliilraWTZi
^SPLOŠNO GRADBENO PODJETJU

— Obala ll 4, Portorož tel.: 066/770-328, 770-728 fax: 066/770-329
Ali znamo biti učinkoviti?
Sprehod po Izoli na prvi dan novega tisočletja mi je priklical v spomin nekaj značilnih podrobnosti s področja javnega reda. Sprehod po obali me je prepričal, da so komunalci uspešno opravili svoje delo. Brezhibno pometeno obalno sprehajališče mi je to potrdilo.
Ni pa to dejstvo zakrilo druge in sicer že dokaj oguljene teme: pasji iztrebki. Večina pasjih spremljevalcev se požvižga na osnovne civilizacijske norme, ki zavezujejo lastnike teh hišnih ljubljencev, da počistijo njihove iztrebke.
Tej malomarnosti kar skoraj večine spremljevalcev psov se čudijo tudi tuji turisti, ki dobro vedo, kako drago bi plačali tako malomarnost v svoji državi. Izgleda, da le občutna kazen in strožja kontrola bi nas morda naučila osnovnih pravil te pasje kulture.
Da bi bilo možno take stvari uspešno urediti naj se poslužim nekaterih spominov iz precej oddaljene preteklosti. Pred kar nekaj desetletji, ko me je usoda zanesla v Jzolo, so te zadeve dokaj uspešno reševali. Občina je imela zelo strogega redarja. Ko sem jaz prišel v Izolo je bil to strogi tovariš Piciga. Čim se je pojavil na ulici je bilo slišati opozorila: pazi, Piciga! Njegovo področje delaje bilo zelo obsežno in imel je tako avtoriteto, daje bil resnično uspešen. Njegova skrb je bila nadzorovati red in čistočo na celotnem mestnem področju. Bilje dosleden in je na licu mesta kaznoval kršitelja oziroma onesnaževalca. Že odvrženi cigaretni ogorek je bil dovolj za kaznovanje. Ko se je upokojil je na njegovo mesto prišel nek mlajši človek. To je novi Piciga, so ga imenovali. Ni bil tako strog kot njegov predhodnik in kasneje je bila služba redarja ukinjena.
Kaj torej storiti? Poiščimo še kakega Picigo, morda pa bo le rešil naše mesto pred tovrstnimi onesnaževalci.
Rajko Makovec, Izola
OBVESTILO NAROČNIKOM DESET M AN DRAČ EV BREZPLAČNO !
S položnicami je že tako, da jih je vedno več in da bi jih človek najraje vrgel proč, a kaj, ko brez njih enostavno ne moremo do nekaterih stvari, ki nam v življenju pač nekaj pomenijo.
Glede na to, da Mandrača redno prebira več kot 2000 Izolanov bi lahko rekli, da gre za nekakšno epidemijo, ki bi se ji reklo "akutna Mandračeva odvisnost". Nakateri enostavno ne morejo brez četrtkovih informacij, mi pa ne moremo brez torkov in sred, ki so vse leto v znamenju paničnih priprav nove številke časopisa. Naročnikom je pravzaprav lahko: Poštar Vam prinese časopis, vi ga preberete in potem hvalite ali kritizirate, mi pa moramo vse to najprej napisati, potem pa še čakati na vaše reakcije. V zadnjem času jih je bilo veliko, nekaj na račun našega pisanja, nekaj na račun pisanja bralcev, vse to pa vnaša v naš prostor nekaj več javne besede in svobode misli.
In čeprav vlada govori o minimalni inflaciji vsi vemo, da se vse stvari dražijo (celo nafta...) le Mandrač vztraja pri stari ceni, čeprav nas številke hudo dajejo.
Za tiste, ki radi računate naj povemo, da bo časopis v prosti prodaji še naprej vreden 120 tolarjev, če bi kupili vseh 50 številk pa bi zanje odšteli 6.000 tolarjev. S plačilom naročnine pa boste plačali natanko 1.150 tolarjev manj oziroma brezplačno boste dobili celih 10 številk Mandrača.
Da ne pozabimo na ugodje, ko vam poštar Mandrača prinese na dom.
In če še niste bili naš naročnik, pa bi to radi postali, potem izpolnite naročilnico, ki StO jO dobili pripeto k Mandrača ki ste ga kupili v kiosku. Za vsak slučaj nam še Sporočite po telefonu (600 0101, kdaj ste s položnico plačali naročnino za leto 2000, tako da bomo zanesljivo uvrstili vaše ime med naročnike našega tednika.
Ob glasbenem večeru
V	torek, 21. dec., smo imeli priliko prisluhniti ubranim zvokom našega mladinskega orkestra. Mladi glasbeniki so nas dodobra zdramili in spravili v prijetno razpoloženje, zlasti, ko so zaigrali koračnico Radetzkega. Bučen aplavz vseh prisotnih je povedal vse. Ob koncu smo pričakovali, da bo nekdo od odgovornih dirigentu, gospodu Toti stisnil roko v zahvalo vsaj z eno rožico, če že ne s celim šopkom, vendar tega "nekoga" ni bilo. Tudi to bi bilo sestavni del kulturnega odnosa do dirigenta.
Hvala gospodu Toti za prijeten glasbeni večer.
Marija Bolje
Spoštovani gospod Giovanin!
Zahvaljujem se Ti za čestitke in dobre želje!
Sveti Božič je že mimo, a vseeno želim tebi in tvoji družini, naj Vam sveti Božič prinese mir in zadovoljstvo v Vaš dom.
V	novem tisočletju naj Vam Bog pokloni lepe spomine iz preteklosti in z njimi stopite v novo tisočletje.
V	NOVEM LETU 2000 Vam želim, da bi novi čas, Vam bil naklonjen, v vsem dobrem in prijetnem.
V	tvojem zadnjem prispevku sem bil zelo počaščen, ko me po 40 letih tikanja tako lepo spoštljivo vikaš.
Etika, morala in olika, res kot se šika! Le tam ni prave olike, ko se mi podtika "Slika Doriana Graya". Bralci Mandrača so me spraševali, ali je Dorian Gray kakšen kozji pastir iz domačih logov? Oh ne, zaboga, je pojasnil sam Oscar Wilde, ki je že v prejšnjem stoletju napisal omenjeni roman. Bog mu daj v miru počivati! Iz tega romana je zanimiva misel: "Polovico svoje moči so uporabili v trenju...Znamenje osebnosti ni v uporu, ampak v miru."
Bralcev res ne želim gnjaviti, tudi tistih ne, katerim sem trn v peti. Moram pa jih spomniti, da sva se z gospodom Bizjakom dvakrat srečaia v Mandraču.
1.	Ko sem pisal o g. Rodetu in
2.	ko sem pisal o Županovo Oljki.
Torej, nikoli nisem napisal niti ene same črke o gospodu Bizjaku. Mislim, v Mandraču! Bralci sami presodite, kdo seje ob koga spotaknil? V življenju nisem nikoli lagal, laže tisti, ki ne pozna resnica ali pa seje boji.
ČLOVEK!
Človek, hodi po Kristusovi poti!
Pusti oljko, naj v miru cveti, njenih plodov nikoli ne moti, vsak po svoji veri naj živi!
V nebo se ozri, kjer je jasnina, v molitev skleni dlani!
Ne dvigaj prstov v višine, ker za take grehe pokore ni!
Ne pomaga pred oltarjem klečati, za hrbtom pa Bogu, rogove kazati.
Če si še, tako nabrit in zvit, pred Bogom laži ne moreš skrit!
Človek, kje je etika, morala?
Kje je vera v Boga prava?
Zatemnila jo je tvoja omika, kije spreobrnjena DORIANA GRAYA SLIKA!
Ernest Cah
p.s. S tem neham vsako razpravo o tej zadevi.
Pripis uredništva: Glede na to, da se je razprava prevesila v debato o oslovi senci in glede na to, da je takšna želja obeh avtorjev, nadaljnih razprav na to temo ne bomo objavljali.
Komunalo, ki zdaj skrbi za izolske parke.
O PRORAČUNU V GLEDALIŠČU
Priprava občinskega proračuna je zelo podobna gledališki predstavi, ki se nekaterim zdi komedija, večini pa drama ali celo tragedija. Morda so se prav zato pripravljalci proračuna Občine Izola za leti 2000 in 2001 odločili, da bodo prvi širši posvet o osnutku proračuna pripravili kar v izolskem gledališču. Na posvet, ki bo danes, četrtek, 6. januaija, so povabljeni vodje poslanskih skupin in predsedniki političnih strank, po neuradnih izjavah sodeč pa ne gre pričakovati posebej revolucionarnih posegov v proračunsko malho, čeprav so pogoji priprave proračuna precej spremenjeni, pa še država kaže veliko željo po deležu denarja, ki se zdaj steka v občinske proračune iz naslova dohodnin.
Glede na dosedanji potek priprave osnutka (v Uradu za finance so imeli okoli novega leta polne roke dela) je pričakovati, da bo osnutek prišel na dnevni red seje občinskega sveta že v januarju mesecu.
PRAZNOVANJE BOŽICA V IZOLI
bi.) piwici.anj. Bobiča v I zolj ilb'.iiio ini pri jamo .ji
Izolske družine pa so pridno obiskovali tudi koledniki in voščili božjega blagoslova v novem letu.
Foto: Andrej Sedej
RADI BI SE VEC DELA
Mandračev Dedek mraz je z darilom, ki gaje spekla Marija Godina, obiskal tudi pridne gojence v izolski delavnici pod posebnimi pogoji. Dekleta in fantje so povedali, da ob rednem delu v delavnici pogodbeno urejajo tudi park ob zdravstvenem domu, želijo pa si, da bi prevzeli v oskrbo tudi druge parke v mestu. Smo pridni in malo "stanemo" pravijo in čakajo na doaovor s
tfifSnBMBi

Restavracija KAMIN
Belvedere
vabi vsak petek in soboto v decembru
na ples z ansamblom
ISTRABEND
■BBmHi
mmaammsRm
Z IZOLANOM SE JE KONČALO,
Z IZOLANKAMI PA ZAČELO
V izolski porodnišnici so morali na rojstvo prvega letošnjega novorojenčka čakati kar do 3. januarja. Na ta dan pa se je Kristini Uršič iz Izole rodila hči Brina, ki je tako postala prva Izolanka z letnico rojstv a 2000. Zanimivo je, da se je do včerajšnjega dne v porodnišnici na hribu rodilo pet otrok, kar štirje med njimi pa so privekali na svet staršem iz naše mesta, oziroma občine, eden pa je iz Pirana.
Tako je Gordana Hrvatin iz Izole kot drugo letošnjo novorojenko povila hčer Emo, tretji pa je na svet privekal Gašper in sicer srečni mamici Tatjani Jugovac, prav tako iz Izole.
Naj povemo še, da seje tudi zadnji novorojenček minulega leta rodil mamici iz Izole. Gre za malega Primoža, ki gaje na zadnji dan v letu 1999 povila Suzana Sokolič. Novorojenčke in njihove mamice je obiskala včeraj, v sredo, tudi izolska županja Breda Pečan ter jim predala priložnostno darilce.
Sicer pa se je v izolski porodnišnici v minulem letu rodilo 569 otrok, kar je nekaj več kot znaša povprečje zadnjih treh let Še vedno pa se nekaj otrok, katerih starši sicer živijo na območju Slovenske Istre, rodi v drugih porodnišnicah po Slovenji - največ v Postojni. Na področju treh obalnih občin se je tako v lanskem letu rodilo skupno 650 otrok, kar še vedno pomeni negativen naravni prirastek. Zato, da bi se demografska
krivulja obrnila navzgor, bi se moralo na našem področju roditi od 700 do 750 otrok letno.
Začetek letošnjega leta je kar zadeva rojstva izolskih L	f otrok kar obetaven. Zdaj pa
•1	_ r~	so na vrst‘ Polanke in
X	Izolani, da bodo tako
■	______ "produktivni" tudi v
- bodoče, (kb)
DIMNIKARJA SE ČAKAJO
(nadaljevanje s 1. strani)
Seveda pa zavlačevanje s podelitvijo koncesije ni edini problem varovanja naših nepremičnin. Treba je namreč vedeti, da dimnikar v Izoli je, vendar ga marsikdo pozabi poklicati oziroma nima denarja za to storitev. Posledice so lahko usodne.
Tako kot je lahko usodno, če stanovanja ali hiše ne zavarujemo. Čeprav se je kultura zavarovanja precej popravila pa je še vedno zelo veliko nepremičnin nezavarovanih in v primeru nesreče ostanejo ponesrečenci brez vsakršne možnosti odpravljanja škode. Nekaj besedje treba nameniti tudi organiziranosti Civilne zaščite in gasilstva v občini. Poklicni gasilci so prišli na kraj požara v slabe pol ure, dotlej pa ni bilo veliko storjenega, razen da so bili stanovalci obveščeni, naj se čimprej umaknejo iz stanovanja. V stanovanju je ostalo takorekoč vse kar so imeli, ko pa so prišli na prizorišče gasilci je bilo že prepozno za reševanje opreme in drugih vrednosti. Zapletlo seje tudi z vodo, saj gasilci menda niso našli hidranta, tako da so morali s cisterno po nove zaloge vode, ko so prvo izpraznili.
Za konec pa morda še razmišljanje o samih postopkih posredovanja gasilcev. Dejstvo je namreč, da na zunaj skoraj ni bilo opaziti, daje požar tako razširjen, zato bi veljalo preveriti tudi druge oblike gašenja v podobnih primerih. Pa še o tem, kako odgovorno je delo gasilcev: med gašenjem je na enega od gasilcev padel težek prdmet in mu razbil masko ter poškodoval do te mere, da so ga odpeljali v bolnišnico. Kar dovolj vprašanj za resen posvet o ravnanju v primeru dimniških požarov, ali ne? (Mef)
Izdelava in vzdrževale računalniških programov
Goran FRANOVIC s.p. / Izola
tel.: 066/ 600 850 GSM: 041/ 628 507
aaaeÈaffiB
IZOLA PROTI DROGI
Izola je majhno, vendar znano slovensko mesto. Izola je mesto turizma, mesto zabave, mesto športnikov in kulturnikov, mesto s pogledom nazaj in mesto s pogledom v prihodnost. Izola je velikokrat v medijih, v glavnem z dobrimi vestmi, vsake toliko pa tudi s takšnimi, ki prinašajo skrb in začudenje. Med takšnimi so vesti o mladih, ki se v Izoli srečujejo Z drogami različnih vrst in se soočajo z usodami, ki niso vredne človeka. Kar lepa vrsta imen že stoji na seznamu tistih, ki so v Izoli padli kot žrtve odvisnosti in tudi lansko leto ni minilo brez žrtev takšne odvisnosti. Izola ima žal tudi sloves slovenskega mesta, kjer je drogu takorekoč na vsakem koraku, za vsakim vogalom in v vsakem lokalu. Tako hudo seveda ni, vendar je res, da se z drogo, tako ali drugače (kot uporabniki ali prodajalci) srečuje veliko število mladih in tudi manj mladih. Zagotovo bi bil marsikateri med nami šokiran, če bi lahko javno objaviti kdo vse je v Izoli povezan z drogami, saj so med temi tudi ugledni občani srednjih in zrelih let.
Seveda ni naloga medijev, da razkrivajo imena in objavljajo fotografije, ker to pač počne policija, zato pa je naša naloga, da opozarjamo na problem kot tak. To smo storili tudi v prejšnji številki ob zapisu s sestanka, ki ga je v uradu izolske županje pripravil dr. Milan Krek, direktor Urada Vlade RS za droge. Tam smo zapisali, da je prav žalostno videti zaprta vrata posvetovalnice v Pittonijevi ulici in to je razjezilo tam zaposlene, ki so v odgovor pripravili poročila o tem, kuj vse so tam počeli prejšnja leta v okviru projekta »Pomlad«. Projekt se je pred dvema letoma končal, saj menda niso dobili dovolj podpore občine Izola in njenega Centra za socialno delo. Omenjeni bodo to lahko ovrgli v Mandraču čez teden dni, mi pa medtem pripravljamo pogovore z ljudmi, ki na reševanje teh sporov gledajo kot porabniki storitev. Hkrati pa je na pobudo občinskega odbora SDS in ob podpori županje in občinskega sveta Izola, že sklicana javna tribuna na to temo.
DELO V PROJEKTU POMLAD
Ko sva z Miho Rotarjem v letu 1993 pričela snovati in ustvarjati projekt Pomlad, sva imela pred seboj sliko otrok in mladostnikov, ki padajo v brezno sveta drog, kamor je tako lahko pasti, pot iz tega brezna pa je trnova in dolga. Večina projektov za mlade je bilo namenjenih preventivnemu delovanju, projektov nudenja psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom, ki posegajo po trdi drogi ali so že odvisni od nje, pa v Sloveniji ni bilo. Obravnave uživalcev droge so bile usmerjene v medicinsko zdravljenje z nadomestkom za opijat heroin z metadonom. V letih od 1992 do leta 1995 so uživalci trde droge (tudi mladoletniki) dobivali metadon in ga uživali na precej nenavaden način, kar so v razgovorih povedali strokovnjakom, ki so se z njimi ukvarjali. Enako so povedali njihovi starši. Do receptov v obliki tablet metadona so brez posebnih težav prišli polnoletni in mladoletni odvisniki. Metadon so preprodajali in kupovali heroin in druga mamila. Tablete metadona so si drobili in sijih intravenozno injicirali.
V tej poplavi metadona sva z Miho Rotarjem začela razmišljati o ustanovitvi centra za psihosocialno pomoč mladim, saj uživanje psihoaktivnih snovi in metadona še zdaleč ni zgolj medicinski problem. Prednost našega strokovnega delaje bila ta, da smo se usmerili v celostno obravnavo uživalcev (s poudarkom na osebnostnem, čustvenem, socialnem področju) z multidisciplinamim pristopom - psiholog, psihiater, defektolog. Oba zunanja sodelavca, Belec Bojan in Miha Rotar, sta z veliko mero strokovnosti in sposobnostjo empatije ter poznavanjem problematike odvisnosti vnesla v projektno delo ogromno. Naše sodelovanje v obliki intervizije, timskih sestankov in sprotnega informiranja je bilo učinkovito, kar smo preverjali na klientih - odvisnikih in svojcih.
Posvetovalnico so doživljali kot prostor, kjer so se lahko odkrito pogovorili s strokovnjaki, povedali o svojih stiskah, dobili razumevanje in pomoč in kjer njihovo zaupanje ni bilo nikoli zlorabljeno. Povedali so, da take oblike dela rabijo. Od začetka do konca izvajanja projekta Pomlad sem doživela dosti stisk in imela občutke negotovosti, ki so se nanašali v manjši meri na delo s klienti, v večji meri pa na probleme v zvezi z nadaljnim financiranjem projekta, slabšim interesom občine, vodstva in sodelavcev, kar sta doživljala tudi zunanja strokovnjaka. Obljube glede finančnih sredstev so izvenele, v projektu sem precej časa delala sama brez možnosti supervizije, podpore sodelavcev in predpostavljenih. Včasih smo začutili, da bi bila vsaka napaka v projektu dobrodošla, da projekt zamre. Bolj kot vsebina projekta, za katero znotraj ustanove ni bilo zanimanja, je bila pomembnejša formalno administritivna plat. Poleg pomanjkanja denarja je to nedvomno vplivalo na dejstvo, da s soustvarjalcem projekta Pomlad nisva ponovno prijavila na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje projektov. Izkušnje z delom in strokovnim sodelovanjem z zunanjimi sodelavci so me nedvomno obogatile. Prepričana sem, da so taki in podobni programi za mlade nujno potrebni, hkrati pa sem prepričana, daje bil ta projekt za mlade odvisnike in njihove svojce zelo koristen in je dosegel svoj namen predvsem zaradi svoje odprtosti,dobrega strokovnega dela in dobrega timskega sodelovanja. Z veseljem bi sodelovala pri ustvarjanju podobnih projektov z istimi sodelavci, vendar pod bistveno drugačnimi pogoji.
Vodja projekta: Helena Mrak Černelič, Univ. dipl. psih.
31 OBISKOV V TREH MESECIH
Na pobudo vodje projekta POMLAD, g. Helene Mrak Černelič, sem bil aprila 1997, kot zunanji sodelavec povabljen k sodelovanju. Sodeloval sem že pri idejni zasnovi projekta in izboru tem, ki naj bi jih v tem okviru ponudili uporabnikom Centra za socialno delo Izola - POSVETOVALNICE ZA MLADE IN STARŠE na Pittonijevi 2 v Izoli.
... Skupaj z dr. Bojanom BELCEM sva redno na 14 dni (ob torkih popoldne) v posvetovalnici obravnavala kliente z zgoraj omenjenimi težavami. Delo je potekalo teamsko po vnaprejšnjem dogovoru med nama in klienti. Ob tem, da sva obravnavala problematiko zasvojenosti se je pri posameznikih kazala potreba še po urejanju različnih drugih socialnih področij:	urejanje medsebojnih odnosov,
konflikti v družini, partnersko svetovanje, priprava na zdravljenje v detoksikacijskem centru v Ljubljani, suportivni pogovori s klienti vključenimi v metadonski program, materialna stiska, svetovanje v zvezi s službo in zaposlovanjem, informativna srečanja s starši in seznanjanje v zvezi z zlorabami drog, suportivno svetovanje klientom po prihodu iz komune, psihosocialni treningi, posredovanje pri urejanju materialnih pomoči in podobno.
V	času od maja do julija 1997 sem individualno, v paru ali s celotno družino obravnaval:
-16 klientov v starostnem razponu Od 17 - 36 let, ( Od tega 4 dekleta)
-	6 vključenih v VMP (4 kompletne družine, 1 individualno, 1 v paru)
-	5 ki so trenutno prenehali z uživanjem drog sami (2 nepopolni družini)
-	3 mladoletne »eksperimentatorje« z drogo (pri dveh s sodelovanjem staršev, 1 individualno)
-1 povratnika iz komune
Delo s klienti je v glavnem potekalo po metodi vedenjsko kognitivne in realitetne terapije. Za nekatere kliente sva z dr. Belcem prakticirala takojšnjo evaluacijo oz. se o primeru skupno posvetovala. Tisti uporabniki storitev, ki so redno prihajali, so bili z uslugami zelo zadovoljni, saj so lastno problematiko sprotno razreševali. V slučaju krize so le imeli možnost poklicati tudi po telefonu izven ordinacijskega časa posvetovalnice.
V	mesecu juliju je prišlo do pomembnega usipa klientov (odsotnost dr. Belca, čas dopustov). Pomembno se mi je zdelo to, da strokovni delavec v času po umiku, ni bil nikoli odsoten in je dejavnost redno in kontinuirano potekala.
Na evaluacijah o posameznih klientih sem ugotovil, da tovrstne storitve uporabniki nujno potrebujejo in bi jih morali nadaljevati, žal pa je zaradi pomanjkanja sredstev, kot je bilo povedano s strani direktorice Centra za socialno delo Izola, prišlo do daljše prekinitve tovrstnega dela. Za jesen smo že načrtovali pričetek skupinske obravnave klientov, kar je izhajalo iz potreb, tako uporabnikov, kot terapevtov, vendar do te oblike dela še do danes ni prišlo, kar je precejšnja škoda za uporabnike, ki so bili za to pripravljeni in motivirani (5 uporabnikov).
Velika škoda je, da je projekt "POMLAD" tako hitro zamrl, saj so bili v praksi postavljeni dobri temelji za njegov nadaljni razvoj in predvsem natančno izdelana metodologija, ki je sledila in zadostila vsem sodobnim trendom obravnavanja tovrstne problematike, tako na preventivnem, kot kurativnem področju.
prof. Miha Rotar, defektolog, realitetni terapevt
JAVNA TRIBUNA
0 UPORABI IN ZLORABI DROG TER ODVISNOSTI PRI MLADIH Hotel Marina, petek, 14. januarja ob 16.00
Osnovna izhodišča za razpravo so naslednja:
*	Ali le družbi spodrsnilo pri reševanlu problematike zlorabljanja drog in odvisnosti od drog pri mladih P
' Odprtje B centra za zdravljenje odvisnosti od drog v Izoli.
V	razpravi bodo sodelovali :
*	Ana Majda Kragelj Zbačnik, dr. med. - Predsednica Odbora za zdravstvo in socialno politiko v DZ bo predstavila novo zakonodajo na tem področju.
*	Milan Krek, dr. med. - direktor Urada za droge pri vladi Republike Slovenije bo predstavil Urad za droge.
*	Peter Stefanoski dipl. soc. del. - Svetovalec na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za področje odvisnosti.
*	Tatjana Arnšek, univ.dipl.psih.-- vodja in koordinatorka delovne skupine za droge pri Socialni zbornici bo govorila o vlogi skupine pri nudenju pomoči mladim, ki uživanja droge več ne zmorejo kontrolirati.
*	Bojan Belec, dr. med., spec, psihiater,.
*	Miha Botar, prof. defektolog,
*	Helena Mrak Černelič, univ. dipl. psih
*	Smej HObeit, vodja policijskega okoliša v Izoli,
*	FerfOlja Marino, dr. med., direktor zdravstvenega doma v Izoli bo govoril o oddprtju B centra v Izoli
*	Breda Pečan, županja občine Izola pa o vlogi občine pri reševanju problema uživanja drog in odvisnosti pri mladih.
KORIST ZA CELO OBALNO OBMOČJE
Predstavil bom svoje videnje delovanja posvetovalnice in koncepta projekta Pomlad, v katerem sem v obdobju od leta 1996 do 1997 dobro leto dni sadeloval kot zunanji sodelavec. S terapevtskimi izkušnjami, ki jih imam kot zdravnik na Oddelku za detoksikacijo Psihiatrične klinike v Ljubljani, kjer sem zaposlen, sem lahko prispeval tisti del svetovanja, ki je povezan s splošno medicinsko in psihiatrično obravnavo uživalcev psihoaktivnih snovi (PAS), posebej tistih z dvojna diagnozo.
V posvetovalnici smo uživalcem olajšali dastop tudi do zdravstvenih ustanov (Centri za preventivo in zdravljenje odvisnosti, Oddelek za detoksikacijo), saj uživalci PAS zaradi lastnih zadržkov in strahu pred zaznamvanostjo v svojem okolju vanje težko vstopajo. Dostopnost, prehodnost in povezanost posvetovalnice z institucijami v lokalnem okolju je ena od njenih pomemhnih kvalitet. Ko je projekt nastal, je bila obravnava uživalcev PAS na Obali izrazito usmerjena v biološko - medicinsko obravnavo (terapija z medikamenti, predvsem metadonom) in premalo v nudenje psihosocialne pomoči. Institucionalizacija medicinske obravnave uživalcev PAS je dajala napačen vtis, da je odvisnost bolj ali manj zdravstveni problem in zato zahteva zdravstveno obravnavo - zdravljenje. Avtorja posvetovalnice sta težišče obravnave premaknila iz preveč insitucionalizirane ohravnave uživalcev PAS (s povdarkom na medicinski) na psihosocialno obravnavo kot njeno osnovno nalogo.
... Ena od prednosti posvetovalnice je "nizek" prag za vstop v obravnavo. Edini pogoj za vstop je, da uživalec PAS ali njihov svojec ni pod vplivom PAS. Sicer formalnih ovir (napotnica, urejeno zdravstveno zavarovanje ipd.) za vstop ni bilo. Izredno pomembno je bilo spoštovanje principa zaupnosti. Problemov uživalcev PAS nismo moralno vrednotili ali kakorkoli obsojali. Njihovo situacijo smo poskušali čimbolj destigmatizirati. Tako smo lažje vzpostavili vzdušje zaupanja in sproščenosti. Prišli so tako tisti, ki drogo zlorabljajo (eksperimentatorji) kot tudi že odvisni. Prihajali so svojci odvisnih, starši, ki so se želeli podučiti o znakih delovanja PAS in njihovi škodljivosti. Svojci so predvsem želeli izvedeti, kako naj ravnajo v konkretni situaciji, pa tudi kako naj v v stiski, ki jo doživljajo, pamagajo ne samo svojim otrokom, temveč tudi sami sebi. Posvetovalnica je izpolnila svoj širši cilj, saj je pokrila različne uporabnike z zelo različnimi potrebami. Število uporabnikov je iz meseca v mesec naraščalo.
Zanimiva je časovna dinamika prihajanja uporabnikov v svetovalnico. Na začetku so pretežno prihajali starši odvisnikov s hudimi občutki nemoči, krivde in sramu. Veliko je bilo takih, ki so že prej iskali pomoč na različnih naslovih. Patrebovali so veliko podpore, razbremenitve in usmerjanja v konstruktivno ravnanje ob problemu odvisnasti svojih otrok, saj so v preteklosti prenekateri pogosto bolj pomagali
odvisnost vzdrževati kot pa odpravljati. S starši in svojci smo delali strategije, kako njihove otroke vzpodbuditi k vključitvi v psihosocialno obravnavo in nadaljne potrebne aktivnosti. Po določenem času so uspeli pridobiti v svetovalnico svoje otroke - uživalce PAS, kar je pomenilo bistven napredek, pa tudi večje možnosti za konstruktivno reševanje.
Kasneje je prihajalo vedno več uživalcev PAS samih. Začeli so prihajati uporabniki s širšega območja Obale, ne le iz Izole, za katere je bila posvetovalnica prvotno ustanovljena. Verjetno temu ni doprinesla le prisotnost v medijih, ampak vse boljši imidž svetovalnice med uživalci PAS kot prostora, kjer lahko odkrito govorijo o sebi in svojih stiskah ter upravičeno pričakujejo pomoč.
V okviru projekta je bilo izvedenih več predavanj za starše, učitelje, medicinsko osebje in druge, ki jih problem PAS zadeva. Širšemu krogu ljudi smo se skušali približati kot strokovnjaki in kot ljudje, na katere se lahko obrnejo. Želeli smo jih vzpodbuditi k razmišljanju o njihovem lastnem odnosu do uživanja drog, o strahovih in predsodkih do uživanja drog. Veliko prednost projekta vidim v vzpostavitvi tesnega stika in sodelovanja z drugimi institucijami in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z obravnavo uživalcev PAŠ. Nekaj uživalcev je odšlo na zdravljenje na Oddelek za detoksikacijo Psihiatrične klinike Ljubljana. Po zdravljenju so se klienti in njihovi starši redno vračali v pasvetovalnico in ohranjali stik s svojimi svetovalci.
Pri delu sem pogrešal večja podporo znotraj Centra za socialno delo Izola, kije bil nosilec projekta. Mogoče je zraven finančnih težav prav to bil razlog, da se je projekt predčasno zaključil.
Bojan Belec, dr. med. - Oddelek za detoksikacijo Psihiatrične klinike Ljubljana
PAZITE SE ZMRZALI IN POLEDICE
Januar je res zimski mesec, toda temperature, ki jih meteorologi beležijo v teh januarskih dneh so prav zaskrbljujoče nizke. Tako je že pred dnevi cel mandrač
prekril tanek led, vse od novega leta naprej pa se zjutraj zbujamo objeti v slano in led. Tudi za danes, četrtek, so vremenoslovci napovedali jutranje temperature pod ničlo. To naj velja tudi kot opozorilo kmetovalcem in voznikom, ki so te dni imeli precej dela s svojimi zamrznjenimi jeklenimi konjički.
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
Cankarjeva 3, 2507 MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO KOPER
Cesta Zore Perello-Godina 2, p.p. 223 (ZELENI PARK) 6000 KOPER Tel.: (066) 38-827, 38-829, 38-831 Fax.: (066) 393-685
Na vseh mestih vam predstavimo ZLATO NALOŽBO, najugodnejšo obliko življenjskega, rentnega in pokojninskega zavarovanja.
PISARNA IZOLA
Cankarjeva ulica 2 6310 Izola tel. (066) 647-654
PISARNA LUCIJA - PORTOROŽ
Obala 114, 6320 Portorož (Poslovno trgovski center) tel. (066) 773-624
VSEM, KI ŠE NIMATE BONUSA NUDIMO POSEBNI POPUST PRI AVTOMOBILSKEM KASKO ZAVAROVANJU.
Prinositelju te strani nudimo 10% komercialni popust za vsa premoženjska zavarovanja in avtomobilsko kasko zavarovanje.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI!
s
NOGOMET
NOVO VODSTVO MNK IZOLA
Še pred vstopom v novo tisočletje se je zgodila skupščina MNK Izola na kateri so razrešili dosedanje vodstvo in izvolili novo. Mesto predsednika je tako zapustil Nikola JuraSOViČ. ki je nedvomno uspešno vodil klub več kot dve leti, v njem pa je deloval že od ustanovitve. V tem obdobju je klub dokaj uspešno premagoval finančne težave, lepo razvil delo z mlajšimi selekcijami in končno sestavil tudi člansko ekipo, ki že tekmuje v tretjeligaškem prvenstvu.
Nikola Jurasovič je ponudil svoj odstop tudi zaradi nekaterih različnih pogledov na bodočnost izolskega nogometa, kar je bilo čutiti tudi na skupščini kluba, ko so izvolili novo vodstvo. Predsednik MNK Izola je postal Igor FrOIICO (predsednik izolskega LDS-a), ob njem pa so v vodstvu še: Aleš Milanič, Neno Kodič,
Boris Andrejošič, Bojan Marinšek,
Boris Može in Denis Kozlovič. Novo
vodstvo je na skupščini predstavilo cilje za naslednje sezone iz katerih velja opozoriti na načrt, da bi članska ekipa MNK Izola že v sezoni 2000/2001 dosegla uvrstitev v drugoligaško tekmovanje.
Mladinska in kadetska ekipa naj bi še
naprej ostali prvoligaški moštvi in bi
skrbeli za zagotavljanje kadrov za _____________
člansko vrsto. To seveda kaže na to, da za spremembo od dosedanje klubske politike novo vodstvo namenja več pozornosti članski ekipi kot doslej. To je mogoče razbrati tudi iz predvidenih stroškov za delo posameznih ekip, saj naj bi člansko moštvo iz sponzorskih in lastnih sredstev v tem letu porabilo 8 milijonov tolarjev, mladinske selekcije pa bi iz proračunskih sredstev in prispevkov staršev dobile
5 milijonov.
Glede na pogumno zastavljene cilje novega vodstva se v Izoli obeta živahna nogometna pomlad, odločen boj za obstanek v tretjeligaškem tekmovanju, iskanje okrepitev za prvo moštvo in predvsem zagotavljanje denarja za normalno delovanje vseh struktur v klubu, ki naj starejših tradicij v Izoli.
KAPUČINO
BOKOMET - IZOLSKA MLADOST BREZ KONKORENCE
V državnem prvenstvu za rokometne naraščajnice so najbolj uspešne mlade Izolanke, ki so kar v treh starostnih kategorijah brez enega samega poraza. Starejše deklice, mlajše delice A in mlajše deklice B so skupaj odigrale 17 tekem in dosegle prav toliko zmag. Njihove so tudi najboljše strelke v ligah. Med starejšimi deklicami je to Petra Adamič s 57 doseženimi goli pred klubsko soigralko Katjo Marsič s 45 goli.
Pri mlajših deklicah A je to Luana Poljšak, ki je dosegla 52 golov, med mlajšimi deklicami B pa je Ines Kaltak dosegla 25 ima eno golov.
ROKOMET
VUCKOTA NI VEČ
Čeprv vest še ni uradno potrjena so v izolskem moškem rokometnem klubu odpustili sicer izvrstnega vrataija in trenerja mladih rokometašev, Gojka Vučiniča. Vzrok naj bi bili menda slabi odnosi v ekipi.
Zato pa se je po pol sezone v Izolo vrnil slovenjgraški rokometaš Jernej Gologranc. ki je pol sezone nastopal za prvoligaša iz Škofje Loke. Prestop Andreja Grandiča iz hrpeljskega Jadrana pa se ne zgodil, tako da v vodstvu iščejo vsaj še eno okrepitev, v boju za obstanek v prvoligaški konkurenci.
ODBOJKA
FESTIVAL FO 99 JE USPEL
Odbojkarice in odbojkarji so se na 5. festivalu odbojke FO 99 (26. in 27. decembra) v Izoli poslovili od drugega tisočletja in se v igri, druženju in zabavi pripravljali na tretji milenium. 27 mladinskih ekip iz Hrvaške in Slovenije je dva dneva tekmovalo za pokale organizatorja ŽOK Izola. Udeležence, ki je je bilo skupaj več kot 300 je v imenu Občine Izola pozdravil Miran Žlogar, vodja Urada za družbene dejavnosti, ki je povedal, da občina Izola podpira takšne prireditve, ki prispevajo k promociji Izole in jo uveljavljajo kot uspešno športno turistično destinacijo za mnoge športne ekipe iz Slovenije in tujine.
Na parketu izolskih telocvadnic so gledalci lahko uživali v lepih potezah slovenskih mladinskih prvakov OK Kemiplas Koper, OK Salonit Kanal, OK Galeja Maribor, OK INFOND Branik Maribor in seveda tudi ostalih ekip, ki so prikazale lepo in borbeno igro. Rezultati:
Deklice
1.	Infond Branik Maribor
2.	OK Šentvid Ljubljana
3.	OŠ Hrvatini
Mladinke
1.	OK Kemiplas Koper
2.	OK Solkan
3.	OK Piran
Mlajše deklice
1.	OŠ Hrvatini
2.	ŽOK Vimpro Izola
3.	OK Piran
\ POGLED S »f : STRANI
x >
\	J '
N	Piše:
V	za Kapučino spor,
Začetek kot vsak drugi, celo hrošču se ni dalo kaj dosti migat. Rokometna dvorana je po kratkem premoru spet aktivna. Oba rokometna kluba sta se zelo "aktivno" poslovila od starega, v novem pa jih čaka
l obilica dela. Treningi so začeli, nekaj i obrazov še manjka. Moški del se počasi kompletira, Gologranc je prisoten, manjkata Šmigič in Vučko. Zadnji aan registracij sta v Ljubljano potovali dve prošnji, kdo je druga okrepitev? Težko bo kaj kmalu izvedeti. Sicer pa tudi ostali klubi niso počivali (uprave), resno so se okrepili naši sosedje, Hrepeljci in Škofjotke so bogatejši (k vsakemu sta pristopila dva-dve jugo igralca-ki). Seveda sc sedaj stvari lahko obrnejo drugače. Izolanom ni uspelo speljati Grandiča, pogovori so bili uspešni do podpisa, nato je verjetno stvari vzel v svoje roke Gos. Jezeršek. Škoda, Jadran bi verjetno kar precej izgubil, čudi me, da Izolanom niso koristile nič "šole" ob prejšnih prestopih Hrepeljcev. Stvar je lahko toliko "težja" saj so prav Hrepeljci prvi nasprotniki v trm stoletju. Daewoojevke so se včeraj
odpeljale na kratek turnir v Italijo. Do 15. januarja, tedaj se nadaljuje prvenstvo, bodo odigrale še nekaj prijateljskih tekem in nabrale še nekaj moči. Ob samo delni "generalni" lahko pričakujemo že znano. Že nekaj časa je samo hoteti premalo, ob vseh "reformah" bo potrebno tudi malo jaz-a. Torej dekleta: Dajmo! Brez rokometa pa le nismo na obali: priprave naše reprezentance, v soboto in nedeljo pa skoraj mladinsko prvenstvo v koprski lepotici. Ogled priporočam.
http://izola.gvcri.net
POD BELVEDERJEM
Dečki
1.	OK Galeja Maribor
2.	OK Žužemberk
3.	OK Salonit Kanal
Mladinci
1.	OK Rovinj
2.	ŠD Tornado Izola
3.	OK Simonov zaliv Po prvem dnevu tekmovanja so se mladi odbojkarji in organizatorji zbrali na odbojkarskem plesu v Hotelu Riviera, ki ga je organiziral ŽOK Izola in to je bila lepa priložnost za razglasitev najboljše odbojkarice Izole v letu 1999.
To tradicionalno priznanje sta prejeli: NINA GRIŽONič kOt najboljša igralka in DAŠA GLUVAJlČ kot najbolj perspektivna mlada igralka.
Po končanem turnirju pa so izbrali tudi najboljše posameznike in posameznice.
Med mlajšimi deklicami je bila kot najboljša igralka izbrana tudi MAJA CERKVENIK iz ŽOK Vimpro Izola.
Med mladinsci pa je bil najboljši podajalec JAN BRODAR - Tornado Izola.
Še izjave organizatorjev in udeležencev:
Goran Jovičič (vodja organizacije):
Festival odbojke je naj večji odbojkarski turnir v Sloveniji in si je izboril pozornost vseh ljubiteljev odbojke in športe v Izoli.
Žnačilnost letošnjega turnirja je udeležba najboljših mladinskih ekip oziroma najboljših posameznikov v mladinskih kategorijah v Sloveniji. Izola kot športno mesto je bila za udeležence turnirja oaza športa, zabave in druženja in pokazali smo, da v prihodnosti lahko pripravimo še večji športni spektakel.
Edi Dolinšek (Infond Branik Maribor, trener najboljše ženske članske odbojkarske ekipe): Na podlagi izkušenj in priporočila naše moške ekipe smo se prijavili na festival odbojke in zelo smo veseli, da smo tukaj. V Izoli nam je zelo lepo, presenečeni smo nad kvaliteto turnirja in zagotovo bomo prišli tudi naslednje leto.
Markič IVO (OK Salonit Kanal, selektor kadetske reprezentance Slovenije); Podpiramo idejo organizatorja o udeležbi najboljših slovenskih madinskih ekip in v Odbojkarski zvezi Slovenije bomo poskrbeli in pomagali, da se to tudi organizira.
BrulOC Bojan (OK Žužemberk, trener mladinske reprezentance Slovenije):	OK
Žužemberk sodeluje na tem festivalu že od začetka. Že od prvega tekmovanja smo se imeli dobro in vsako leto nam domačini priredijo novo, prijetno presenečenje. Komaj čakamo, da pridemo tudi naslednje leto. Organizatorju predlagamo, naj razmisli o tridnevnem festivalu FO 2000.
Nina GriŽOniČ (ŽOK Vimpro Izola, najboljša odbojkarica v letu 99): Že petič sodelujem na festivalu odbojke in svojega prvega nastopa na teh turnirjih ne bom nikoli pozabila. Priznanja za najboljšo igralko sem zelo vesela in upam, da ne bo zadnje.
l/iia'iS
IZOIA/ Ljubljanska 51 / tel. 648-042
pitàffi®
se «MB 8
JANUARSKI
POPUSTI
-skupinski družinski popusti - priprava na smučanje • izredno ugodne karte za mlade ,	- brez letne vpisnine
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli
VSEM, KI ŽIVIMO V ISTRI ŽELIMO VEUKO SREČE V NOVEM LETO 2000
MNP EOWNJN, XPNCTOC CE POm !
Vsem bralcem, ki slavijo Božič 7. januarja voščimo in želimo srečno novo leto 2000.
BAJRAM MUHAREK OLSUN !
Voščimo vesele Bajramske praznike
Istrska skupnost - Comunità' Istriana predsednik: Darij Gregorič
MALI OGLASI
-	Prodam pasjo utico za srednje velikega psa, lepo in kvalitetno izdelano. Cena po dogovoru. Tei.: 644 024
-	Družina najame MALO GARSONJERO za junij, julij, avgust in september na območju slovenske Istre. Plačilo s predplačilom. Ponudbe na telefon: 062 210 306
BORZA ZNANJA IZOLA
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
Oktobrske revolucije 1,
6310 Izola, telefon: 066/64 7 530 e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
BORZA ZNANJ A je informacijsko središče, kjer je mogoče ponuditi ali dobiti najrazličnejše oblike znanja. Vanjo se lahko včlanite tako, da pokličete po telefonu ali se oglasite osebno, poveste kaj iščete ali kaj ponujate.
Posredovanje podatkov je brezplačno!
Znanje nudi:
*	Gospod iz Izole ponuja številne koristne popotniške informacije in nasvete za vse tiste, ki ste morda namenjeni v katero od obmorskih dežel ( Afrika, Azija, Avstralija, Indonezija...);
*	Prijazna članica iz Pirana je pripravljena pomagati vsem, ki se želijo naučiti plesati tango ali latinskoameriške plese;
*	Gospodična iz Kopra ponuja inštrukcije vsem, ki se pripravljajo na sprejemne izpite na fakulteti za arhitekturo;
*	Ce vas zanima astrološka analiza natalne karte ali reinkamacijska terapija z nehipnotično regresijo, vas lahko seznanimo z ljudmi, ki se s tem že ukvarjajo;
*	Simpatičen mladenič, poznavalec jazz, zabavne in klasične glasbe ponuja učenje igranja na klavir ali klaviature;
*	Naše članice zatrjujejo, da se v prijetni družbi lahko mimogrede naučite različna ročna dela, kot so pletenje, kvačkanje, vezenje ali klekljanje in tako s svojimi izdelki razveselite sebe ali koga, ki ga imate radi.
Če ste se odločili, da se našim članom pridružite tudi vi, nas pokličite ali obiščite in seznanili vas bomo z našimi ponudniki oziroma povpraševalci. Na voljo smo vam vsak delavnik od 8h do 13h, v sredo še popoldan od 16h do 18.30.
BOR Z A
ZNANJ/ \_
E&secfflGxa? v Dasffl
NAGRADNO ŽREBANJE
igralci gledališča STEPS, znani Slovenci, primorci in PRIMORSKI FANJEvas pričakujejo v soboto 15. januarja ob 20.00 uri v restavraciji hotela RIVIERA (SGTŠ) Izola Prišli bodo tudi BOB DYLAN, PAPA, BOB GELDOF, SEAT IBIZA in ostali.
rezervacije na telefon 648 729
Potujoča knjižnica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper bo z januarjem 2000 uvedla novo postajališče potujoče knjižnice v Jagodju. Obiskala vas bo vsako tretjo sredo v mesecu med 14.00 in 16.00 uro. Prvič bo kraj obiskala 19. januarja 2000.
4. SOLSKI EX-TEMPORE
V četrtek, 23.12.1999 je v prostorih šolske knjižnice Srednje gostinske in turistične šole Izola potekala otvoritev razstave ŠOLSKI EX-TEMPORE. Dijaki so že četrto leto zapored sodelovali s svojimi izdelki, ki so po vsebini in motivih zelo bogati. Najpogostejši motivi so tihožitja, portreti, krajine, ki odsevajo bogato domišljijo, vsestransko opazovanje življenja in neposredno doživljanje okolja.
Razstavlja 39 učencev in med temi je komisija izbrala 3 nagrajence: Elis Kadič, Tino Kočevar in Dejana Vukojeviča.
Lučka Jevnikar
CALERIJA
INSULA
mala grafika
25 vrhunskih avto
Skupnost Italijanov “Pasquale Besenghi degli Ughi" kola
Vas vljudno vabi na koncert
ROSSINI E... DINTORNI
"italijanska" glasba 19. stoletja med salonom in gledališčem
ki bo v Izoli, v soboto S. januarja 2000, ob IS.30, r koncertni dvorani Palače Besenghi
GLEDALIŠČE KOPER
ob 17.00 uri KONCERT organizira Islamska skupnost
: KINO
IZOLA:
Petek 7.1., Sobota 8.1. in Nedelja 9.1.
: KOCKA
znan. fant. thriller ob 20.00 uri
Center za kulturo, šport In prireditve Izola
Kulturni center Izola
Bazoviška 4, tel.: 645 571
KULTURNI DOM IZOLA
galerija ALGA
prodajna razstava umetniških izdelkov.
ZLATA PALETA 99
Na odprtju zaključne pregledne razstave izbranih likovnih del v Šoštanju / december 1999 /, je Zveza likovnih društev Slovenije podelila Zlato paleto 99 avtorjem najboljših likovnih del.
Te razstave so se lahko udeležili le avtorji, ki so že lastniki certifikatov tematskih razstav ZLDS.
Te razstave so bile : Risbe in grafike / Velenje /
S paleto po sledeh slovenske kulturne dediščine / Snežnik /
Kiparska dela / Jesenice /
Za navedene tematske razstave je bilo predlaganih 220 del, za razstavo je komisija izbrala 86 najboljših, 27 najkakovostnejših pa je prejelo certifikate.
Med dobitniki certifikatov so: Dragana Dada Čurin / LIK /, Ingrid Fikfak/LIK/, Zdenka Petek /LIK, Tuba/ in Stojan Rutar /LIK/. Zdenka Petek, članica skupin LIK in TUBE iz Izole, je tokrat v Šoštanju prejela Zlato paleto 99 za tematsko razstavo »S paleto po sledeh slovenske kulturne dediščine«, je pa tudi edina lastnica kar treh certifikatov ! Čestitamo !!!
Na fotografiji: Zdenka Petek ob prejemu Zlate palete 99.
Kulturni center organizira 3-mesečni tečaj slikanja
Izobraževanje je namenjeno vsem, ki se želijo izražati s čopičem in barvo !
Program tečaja:
Kreiranje prostora in predmetov z barvami
Izdelava barvnih študij kot osnova za pridobitev občutka za
kompozicijo in prostor
Individualno spremljanje in usmerjanje posameznika glede na njegove afinitete, slikarsko predznanje.
Tečaj bo potekal na Greorčičevi 21 / stara ital. šola /
Prvo informativno srečanje; 17.1. ob 19.00 Tečaj bo vodila MARTINA ŽERJAL, akad. Slikarka
Informacije v dopoldanskem času po tel. : 643 225, 645 571
Petek, 14. 1. ob 20.00 - Kulturni dom Izola
M. Jesih
TRIKO
Režija Matjaž Latin
Igrajo : Mojca Fatur, Iva Krajnc, Nenad Tokalič-Nešo, Tadej Toš
Komedija - za ljubitelje ljubezni, erotike, retorike
TRIKO je skupek najrazličnejših spletk, ki se ob koncu precej srečno končajo...štirje avanturisti v najrazličnejših vlogah se zapletajo v različne ljubezenske prigode, ki jih vodijo v komične situacije ... ljubezen, seksualnost, zgodbe, prigode - navsezadnje so to le majhne avanture, o velikh se ne govori...
Vstopnina : 1.800 SIT, predprodaja: 1.600 SIT Rezervacije vstopnic izjemoma le za to predstavo v Kulturnem domu, Bazoviška 4, oz. po telefonu 645 571 / med 8.00 in 14.00 /
1999+1=2000?
Consiglio comunale:
Peccato che ci sia un solo Natale all’anno
E stata particolarmente rapida l’ultima seduta del millennio del Consiglio del Comune di Isola, nonostante l’ordine del giorno della stessa lasciasse a prevedere il contrario. Tra i banchi dei consiglieri si notava una marcata atmosfera natalizia. Così il consiglio si è dato il regolamento di procedura quasi senza dibattito. Ricorderemo che questo documento è stato oggetto di strazianti dibattiti nei precedenti turni di lettura. Insomma, era destinato a un parto difficile. Senza che nessuno dei consiglieri prendesse la
parola e passata la proposta di revisione del bilancio per l’anno in corso, nonostante questa prevedesse una diminuzione di circa 130 milioni di talleri rispetto al bilancio di previsione per il 1999. Stranamente blando è stato pure il dibattito a riguardo della proposta di fusione delle farmacie della nostra regione. Lo stesso trattamento è stato riservato pure a tutti gli altri tredici punti che completavano l’ordine del giorno. Concluderemo dicendo: peccato che il Natale viene una sola volta all’anno.
G.S.
La filastrocca di Capodanno
È confermato anche ufficialmente: per celebrare il nuovo millennio bisognerà aspettare ancora un anno esatto. Infatti, come assicurano i matematici, è con il numero Uno che tutto ha inizio. Ciononostante, dopo aver pronosticato l’avvento del fine secolo e del fine millennio per interi dodici mesi, credo che abbiamo fatto bene a festeggiare l’avvenimento anche alla fine del vecchio anno: troppe le attese e troppi i mezzi spesi per poter annullare tutto con un semplice “ci siamo sbagliati”!
In fondo, ammettiamolo, non ci dispiace nemmeno tanto che l’attesa si proroghi di altri 366 giorni. Quelli del 1999 hanno portato troppe notizie poco incoraggianti per servire da stimolo e da speranza per il prossimo e lontano futuro.
Ci rimane, così, ancora una speranza di poter concludere questo XX secolo un po’ meglio di quanto non sia successo finora. Dodici mesi non sono tanti, ma potrebbero bastare - se percorsi con saggezza - per migliorare una media alquanto disastrosa e, comunque, per darci almeno l’illusione che il cammino, finora in salita, incominci lentamente a diventare meno faticoso.
Anche per la nostra Comunità Nazionale, il 1999 non è stato prodigo ed presupposti annunciati per il prossimo anno non risultano essere migliori. Anzi! Senza voler fare bilanci di fine d’anno e senza voler progettare destini futuri, vogliamo sperare che, nonostante tutto, già nel prossimo anno avremo compiuto un altro passo verso la mèta comune dell’Europa Unita. Che riusciremo, comunque, a consolidare la nostra posizione materiale e giuridica. Che la coscienza del diverso comporterà effettivamente l’acquisizione di valori che ancor sempre sono spinti verso i margini della società civile e della cultura.
Per tutti questi motivi, e per tanti altri, facciamo finta allora che il primo Gennaio del 2000 rappresenti la prova generale per toglierci di dosso la secolare maledizione del “Mille e non più mille”, trasformandola in una semplice e più stimolante porta d’entrata verso un periodo di civiltà e di tolleranza di cui tutti abbiamo bisogno.
A tutti i connazionali, alle nostre istituzioni, ai nostri concittadini, i migliori auguri di un felice Anno Nuovo 2000.
E, come dicevano i nostri vecchi, a tutti salute e bori...
“Filastrocca di Capodanno” non è una gran poesia, è una di quelle scritte apposta per i bambini che frequentano le prime classi della scuola elementare e che poi s’imparano a memoria. E magari si ricordano per tutta la vita. Abbiamo voluto riproporvela proprio all’inizio del 2000, perché così come sta, parola per parola, ci è stata recitata in questi giorni dalla signora Rita Giassi, che qualche settimana fa ha compiuto la bellezza di novant’anni. “Strugnanota” purosangue, dice di averla studiata a memoria, appunto, frequentando le prime classi della scuola elementare a ìsola: si era ancora ai tempi di Francesco Giuseppe. Eppure, vedendola ed ascoltandola, vien spontaneo il commento: “però, quei suoi novanta li porta proprio bene! E tanti auguri per il prossimo millennio...”
La signora Rita Giassi Foto: M.S.
Con gennaio si apre l’anno ed auguri tutti fanno.
Il febbraio è piccolino, ma piovaio e birichino.
Marzo, oh, questo è capriccioso, or è quieto, or burrascoso.
Poi c’è aprile, col bel sole, l’aria mite e le viole.
Ecco maggio, tutto fiori, con profumi e bei colori
Dopo maggio giugno dona e di spighe s’incorona.
Dopo giugno, luglio arriva ed al mare si va, alla riva.
Dopo luglio agosto viene, in campagna si sta bene.
In settembre l’aria è mite, porta i grappoli alla vite.
Din don dan, suona la scuola è già ottobre, il tempo vola!
E novembre, mesto mesto, erbe e foglie spazza lesto.
Vien dicembre, il giorno è breve, brrr!... che freddo. Ecco la neve!
Quando entrano in scena i ragazzi lo spettacolo è sempre garantito. E anche il pubblico in sala è sempre numeroso e particolarmente caloroso. Così è stato anche per l’ultima edizione di “Canzoni sotto l’albero”, proposta recentemente dai canterini e danzerini della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola alla Casa di cultura della nostra cittadina. Manifestazione che si è inserita nel cartellone degli spettacoli proposti dal locale Centro per la cultura, lo sport e gli spettacoli in occasione delle feste natalizie e di fine anno. Un plauso a tutti: ideatori, organizzatori, curatori e soprattutto agli esecutori. (G.S.) (Foto: Art foto)
Sport: un buon bilancio
Quando l’argomento trattato è incentrato sull’espletazione del lavoro profuso dalla sezione sportiva della nostra comunità, il rischio di risultare ripetitivi è grande, poiché i termini usati per descrivere il suo operato sono spesso lusinghieri. In effetti i risultati in questo campo sono tutt’altro che mancati e la mostra allestita lo scorso ottobre in occasione della celebrazione dei 5 anni di successi ne è una dimostrazione. Tuttavia, se vogliamo essere pignoli fino all’osso, è trascorso un anno meno esaltante degli altri, o meglio privo dell’ormai abituale vendemmiata di medaglie, coppe e riconoscimenti vari. Il motivo va ricercato nel minor numero di eventi sportivi proposti rispetto al passato. Per esempio nel '99 l’Unione Italiana ha rinunciato all’organizzazione, sembra per motivi economici, del tradizionale incontro sportivo riservato alle Comunità degli italiani di Slovenia e Croazia in cui la nostra ha sempre spadroneggiato. Ciononostante i motivi di soddisfazione arrivati dalle squadre di pallavolo, basket, calcetto, che dopo un momento di flessione è tornata competitiva su tutti i fronti, senza trascurare la briscola e cosi via, non sono mancati. Non ci resta che augurare ai nostri sportivi che l’alba del nuovo millennio sia rosea analogamente a quello che ci siamo lasciati alle spalle.
Roberto Siljan
Gran pienone sabato 18 dicembre scorso alla Serata conviviale di fine anno organizzata a Palazzo Besenghi dalla Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. Ai saluti del presidente Silvano Sau è seguito il gioco della Tombola guidato dall’ormai aficionado della manifestazione Guido Merlot coadiuvato da Lorena Jakopič, Claudio Chicco e la piccola Tea Radojkovié. Il primo premio della Tombola - un prosciutto del Carso - è andato ad Ilaria Raschini (nella foto) mentre il premio per il miglior dolce fatto in casa della serata è stato appannaggio di Bruna Kocjančič. Come ogni anno, la serata è terminata con canti dal repertorio triestino, istriano e Anni Sessanta. (Testo e foto: C. Chicco)
Non c’è più religione
Quo vadis gruppo etnico italiano? Il titolare di questo corsivo vanta un lungo passato d’insegnante nelle scuole di lingua italiana di vario ordine e grado. In quel periodo ha conosciuto più generazioni di nostri connazionali. Tra questi, però, non aveva mai individuato qualcuno con un futuro di passionato mittente.
Doveva essere un cattivo osservatore. Oggi, invece, quando gli invii postali stanno dilagando tra gli appartenenti al gruppo etnico al quale lui stesso appartiene lo porta a confessare di non saper cogliere nell'intensivo scambio di lettere sui giornali qualcosa di benefico per gli italiani di Slovenia e Croazia.
Conclude con questo pensiero: i panni di un gruppo etnico si possono, e anzi si debbono lavare più spesso degli altri; ma, a differenza degli altri, non si possono mettere ad asciugare alla finestra.
Gianfranco Si/jan
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA
Orario d’apertura della biblioteca della Comunità di Palazzo Besenghi (pianoterra): da lunedì, a venerdì dalle 17 alle 19.
La biblioteca è aperta a tutta la cittadinanza.
Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Quattroruote, Yacht Capital, Storia illustrata, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio.
NUOVI ARRIVI!!!
MANIFESTAZIONI
Sabato 8 gennaio, ore 18.30.
Sala concerti di Palazzo
Besenghi
“ROSSINI E ... DINTORNI” Musiche	“italiane”
dell’Ottocento tra salotto e teatro
Concerto sostenuto dai cantanti del Teatro Lirico “G. Verdi” di Trieste: soprani Miriam Spano ed Elena Vangelista, tenore Francesco Paccorini, basso Luca Tittoto. Al pianoforte Roberta Torzullo.
Organizzazione:	Università
Popolare di Trieste, Unione Italiana, e Fondazione Teatro Lirico “G. Verdi" di Trieste in collaborazione con la Comunità degli Italiani "Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola.
CONCORSI
Ricordiamo che ii Concorso letterario ed arti figurative bandito dalla CAN di Isola si concluderà ii 15 gennaio.
La CI “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola comunica che sono usciti i seguenti bandi di concorso:
-	XXXIII concorso d’Arte e Cultura “ISTRIA NOBILISSIMA 1999” -Categorie: Letteratura, Teatro, Saggi scientifici, Arti visive, Arte cinematografica, video e televisione, Musica, Premio giovani (Letteratura, Arti figurative e Saggistica), Cittadini italiani di origine istriana, istro-quarnerina e dalmata residenti in ftafia (Letteratura), Cittadini sloveni o croati nati e residenti in Istria, nell’lstro-quarnerino o in Dalmazia in possesso di un’ottima conoscenza della lingua italiana (Letteratura). Promotori: Unione Italiana e Università Popolare di Trieste;
-	IX Premio Internazionale “CENTRO GIOVANI E POESIA”
-	TRIUGGIO 1999-2000 (riservato
ad autori in lingua italiana)-Sezioni: per alunni delle scuole sino al 10° anno di età, per alunni delle scuole dall’110 al 13° anno di età, per giovani dai 14 ai 17 anni compiuti, per giovani dai 18 ai 21 anni compiuti, per autori dal 22° anno d’età compiuto in avanti, per silloge inedita, speciale ambiente. Promotore:	Centro
“Giovani e Poesia” di Triuggio (MI).
Informazioni alla Segreteria della Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola -tei. 645-031.
& zbaZZ c é&Zfrtt tat ^e&ce
H Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Sumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
B. Pevec, C. Raspolič, S. Sau,
G. Siljan, R. Siljan. A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovenia
tei.,fax: (+386 66) 645031, 645853
KRIMINALIJE
NE MARA REKLAME
Raznašalka reklamnih tiskovin je opravljala svoje delo tudi po Izoli in pridno polnila nabiralnike. V eni od ulic je naletela na moškega, ki očitno ne mara reklam in reklamiranja nasploh, zato se je vnel spor in prišlo je celo do prerivanja, tako da bosta oba prišla pred sodnika za prekrške, ki bo skušal ugotoviti, kaj je za okolico bolj škodljivo: reklama ali prerivanje.
SKLEROZA NE BOLI
Izolan je prijavil, da so mu ukradli nezaklenjeno vozilo v njem pa naj bi imel tudi 80.000 tolarjev. Ker je na zunaj kazal že nekoliko praznično podobo so dečki malo podvomili v resničnost navedb, kljub temu pa so primer vzeli v obravnavo. Čez dva dni je omenjeni možakar našel svoj avtomobil v Livadah, kjer gaje očitno pozabil, tako daje le obvestil policiste o najdbi in še bolj sproščeno praznoval prehod v novo tisočletje.
PORIVANJE JE NEVARNO
Dečki so pred novim letom prejeli prijavo o prometni nesreči z udeležbo pešca. Ob preverjanju so policisti ugodovili, da so znanci porivali kombi, ki zaradi praznega akomuiatorja ni vžgal. Pri tem je bil eden od njih tako neroden, da mu je. porivan kombi poškodoval čevelj in hlače, hujših poškodb pa ni bilo.
TRADICIJA JE TRADICIJA
Hrvaški državljan, ki redno prihaja v Slovenijo je bil spet tradicionalno ustavljen in dečki so spet ugotovili, da avtomobil ni tehnično popoln, voznik pa je bil še brez vozniškega dovoljenja, saj menda nima niti vozniškega izpita. Sodnik za prekrške je gotovo izvedel še kaj več.
KLETAR JE PRIJET
V Livadah je, takrat še neznanec, vlomil v več kleti, v eni od njih pa je prišlo celo do požara, tako da je zgorela vsa vsebina in škodo ocenjujejo na kakšnih 300 tisočakov. Iz kleti ni odnašal ničesar, saj je očitno iskal predvsem hrano in pijačo. Neznanec je zdaj že znanec, saj so ga dečki odkrili in prijeli.
REALIZEM NA FILMU
Znani slovenski filmski delavec se je pripeljal v naše kraje, namesto dobrodošlice pa so ga pričakali policaji in ga posneli z alkotestom. Pri tem so ugotovili, da je za vlogo voznika že nekoliko neprimeren pa še vozniškega dovoljenja ni imel. Kot bi rekli znani Slovenci: Življenje je movie.
NI MED STRELCI
Mlajši Izolan, ki so ga policisti napotili k preiskovalnemu sodniku ni član strelske družine, čeprav ima strelsko orožje očitno zelo rad. Dečki so namreč dobili sporočilo o nočnih strelih iz enega od stanovanjskih blokov. Potem, ko so dobili odpredbo za hišno preiskavo so pri mlajšem Izolanu odkrili in zasegli avtomatsko puško (Kalašnikov), ki je (skupaj z naboji) menda prišla iz BIH. Zakaj je je mladenič nameraval uporabiti pa bo še moral povedati.
PPP-POROČILO POČENIH PETARD
Čas božičnih in novoletnih praznikov je minil razmeroma mirno, brez večjih kaznivih dejanj, le petarde so pokale vsevprek. Dečki ugotavljajo, da nasveti in grožnje pri mladoletnikih očitno ne pomagajo in bo treba začeti kaznovati starše, saj so prav ti velikokrat »krivi« za ustvarjanje eksplozivnih zalog najrazličnejših pirotehničnih sredstev.
ENI GA DOBRO NESEJO
Drugi pa malo manj. Mlajša mladoletnica, ki se je v »lajf« odpravila okrog 23. ure, dve uri kasneje pa so jo pripeljali v bolnico na izpiranje želodca in odkrili, da je nabrala že nekaj nad 3 promile alkohola. Tudi nekateri vozniki so imeli preveč dodatnih pospeškov, prednovoletna rekorderka pa je voznica, ki je napihala 1.82 g alkohola na kilogram krvi.
MIRKO IN SLAVKO
Sta bila junaka in sta si upala vse. Tudi dva mlada Izolana sta si upala skoraj vse in sta delala kažin. Eden je to počel v Gavioliju, drugi pa se je z dekletom lotil razbijanja okenskih stekel. Plemenitejših namenov dejanj obeh junakov dečki niso odkrili.
NAMESTO PRŠUTA
Prednovoletni veseljaki so si zaželeli rezanja, ker pa pršuta niso imeli so se lotili avtomobilov in jih kar nekaj poškodovali z zelo ostrim predmetom. Kaj so imeli od tega ni jasno, pa tudi lastnikom niso naredili posebnega veselja.
NOV KOMANDIR ŽE DELA
Prehod iz enega v drugo tisočletje je bil na policijski postaji Izola sploh zelo živahen, saj so, poleg upokojitve enega od sodelavcev doživeli tudi zamenjavo v komandirskem stolčku. Kot smo že poročali je dosedanji komandir policijske postaje, Igor Gjerkeš odšel na novo delovno mesto v Piran, vodenje izolske policijske postaje pa je od 1. januarja 2000 prevzel Stanislav Kofalt, ki je bil doslej zaposlen na koprski postaji prometne policije.
Primopredaja del je že opravljena in novi komandir, ki sicer tudi živi v Izoli, bo prav kmalu operativen.
BRKO DARKO JE PENZIONIST
Po več kot 20-tih letih dela v izolski policijski postaji je natanko 31. decembra 1999 končal delovno dobo Darko Šubelj, ki je med drugim znan tudi po tem, da je imel najbolj »canjkarjevske brke« v celi Izoli, kaj šele v slovenski policiji. V Izolo je prišel v začetku osemdesetih let, opravljal je delo policista na terenu in bil še med tistimi starimi "miličniki", ki so še opravljali službo s kolesi. Kasneje pa je delal v sprejemnici policijske postaje in med drugim oblikoval tudi poročila za naše Kriminalije.
Glede na to, da je Darko bolj vesele vrste so mu sodelavci pripravili kar lepo fešto, potem pa ga je na parkirišču čakalo presenečenje, saj so mu neznanci z avtomobila pobrali vsa štiri kolesa in avtomobil pustili na »čokih«
Tako mu ni preostalo drugega, kot da se vrne na postajo in prijavi krajo svojim dotedanjim sodelavcem, ko pa se je odpravil proti domu gaje pred vrati že čakal naročen luksuzni mercedesov taksi s katerim je zaključil svojo delovno dobo policista.
Za sodelovanje se mu zahvaljujemo tudi mi iz uredništva Mandrača, pa tudi med Izolani si je v tem času dobil dovolj prijateljev, še posebej zato, ker je bil eden zadnjih iz »stare garde«, ki seji je nekoč reklo miličnik.
ČESTITKA
Dečki in deklice iz izolske policijske postaje voščijo vsem Izolankam in Izolanom
SREČNO, VARNO IN USPEŠNO LETO 2000.
Za konec pa so zapisali še: Z ZDRUŽENIMI MOČMI BOMO RESILI VSE PROBLEME
S.R.E.Č.N.O.
Dedek Mraz: "Če si tudi ta zaželi, da bi bila Spajsica ali Tinkara Kovač me bo konec". Deklica: "Ta dedek mraz se tako žalostno drži, kot da bi pel pri Backstreet boys".
Breda: "Lojze, ti dve boš pa kar domov odnesel, da bomo imeli vsaj nekaj od novega leta, če si že pozabil kupiti pečenko in francosko za večerjo v družinskem krogu.”
Lojze. "Mami, saj smo tukaj tudi v družinskem krogu."
Branka "Žena, obrni se, da te bodo lahko slikali za Mandrača".
Lidija: "Jaz bi se obrnila, ampak če me tako držiš se nikakor ne morem"
Lucio: "Kaj ni lepo, ko smo Izolani tako-le povezani med seboj in vsi dobre volje. Zakaj tudi druge dni ni tako?" Bojana: "To je že lepo, ampak da se me nenehno tako držiš pa tudi ni nobeni stvari podobno."
Lucio: "Meni ni tako slabo, le na pravem mestu je treba bit", foto B.DOBRILA
Nova CORDOBA in nova IBIZA
Izkoristite ugodnosti v januarju!
IZOLA, tel.: 21 - 680
mmmml
OXBOW
Učitelji smučanja svetujejo pri nakupih rimske opreme
ODPRTO NON-STOP nH O. rin 10, n
Etan, Atomic, Marker,
Tyrolia, Nordica,
Lange, Alpina
Zmagovalcih
-sUi
v Mandraču, tel.: (066) 645 650,648 650
		
	&	
Vsem Vse v Letu 2000
m

ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 10.00 de 00.00
ob ponedeljkih zaprto
@@ jg ¥ W°
-WyrL'/-/ Maliju	,-i^
II
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
s			
oblačno	sončno	sončno	sončno
max 6	max 5	max. 7	max. 8
min.-1	min. -2	min. 1	min. 1