321. ttfflM
t tot, 4. ikttfi 1SH.
M vinarje*.
xmi. leto.
v Lpattjant
veja
pol leta eem leta
.Slovenski Na/ud4
oon dostavljen v
.  . K 24-        orio leto......K Zr-
.....I*-         pol leta........ U -
.....€r—         četrt leta........ 5-50
•   -   .   •   •   2-—           na ircscc.......* I 90
IriMia'i  velj^H    peicu *t-.»pna \*ta vt*u za eukiat po 14 vas., xa dvakrat po
12 vin, za trikrat ali večkrat pu 10 vin. Pri večjih i—rrrljati po dogovora. Lpravn^tvu naj &e pošiljajo naročnanc, rekUmacije, anaeran Ud. to jt administrativne stvari.
Dopisi  naj se Crednlštro: IraUova nlica
ŠL S, (v pritličja
Na
na nar 1 vila brez isti Johne vposlatve naročnine
.Slovenski Narod* velja po pošt?: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
cel« kto.......K 25 — ,  celo leto.......K 28—
Blcta........13-
rt jeta.......•  6 50 1     za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec'      .*.....2*30      celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka
st, S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
ozira.
Vabilo na naročbo.
p. a. načini t* • »I aaracao. stare p. a.
Ja a pravem časa piaate. 4i acoa in tfa Sate vse številke
trlja t Ijootjoai M eaai anatavajer?
r leta       ■ 14-— I četrt leta .     ■ s »eta ...» II*— I ta aaeacc . . . m aV V ■prarmistra prrjr iaa na metec K 1
5 pasiijaajeai pa pašo v arteriji irfji
5c leta... K I*— I Cetn lcu . . S NMi.... U— I Ea
in'«-* ni v r<»
Ji Stmcu vse leto IS WL Za dežele vse le* 10
2 v*a*na asc*i
1»*'**. kak »r tla tu stopil ki na junački mcajcinn.
• Mložitcv svojeaca mandata utemeljuje dr. O ražen ua uarin, ki ara ni
smatrati resni ni. Pravi namreč, da • •d>topo aaanaal aanaan^r. ki s,. nastal■• \ stranki.
Te razmere, ki jih je v največji rueri kriv ravno dr. i *r »       pa nima-
zbor. Naj bodo razmere v stranki ka--*nek< -       MU  hodu dobre ali slaU', vendar ima vsak po*4aner rastno na-logu. da v deželnem zboru izpolnjuje
*\ »:.    dnlrn »st navaja brez »ie%iia\ slučajev, tla to »p v kaki vojni pmerali med seboj sprli, da ao bili med teboj različnih nazorov, 4 vzlie tema ni nobeden it It aren ral«»\ tik jnvd bitko ponearnil. zapusti -v o je mesto in odložil oro/n-   kajti tak* ara are ne ral a bi kot <|ezerterja, ki po-majra sovražniku, p*stavili k zidu in >ra fizilirali. V deželnem zboru se ne
- na'»redni
Pri retaanadjaa saj se aarHe teaas aaa za-lajcfa plaća, ft«
List se sita«
4mm 90 potek
catai Src; 9mm »*a4cw
ititti Jaitstafi Ranil".
Dr. Orožen le odstopil.
V današnji številki tvojeg* lista a znanja dr. Orožen ljubljanskim vr> [eem. ao je odločil svoj amaaaiat n fsielai zbor.  Jntri se snide deželni ^w>r. jotri  *e zame *leielnozbr»i>k'i t klanje, v katerem *-e bodo reoeva-velevažnc stvari, ki se tičejo ljub-janskesra mesta in dane« je dr. Ora-t/q odločil troj mandat. Jutri ~e za-politična vojaka aaa koristi in in-
-*-s** ljubljanskiri  volaleev   :n ■Jan''--   t        . - ..... • a - 1 f n-
Z jutrišnjem dn#>m ^ ia*-n** i*mr-*ii »ntarna vojaka največjeara |»-»ni«»-t za v 1-0 naprctloo >tv»r.   a 'ianea* \pmitemboj«>in je dr. Oraiven vrarel rr>^j#* v <tran in j+ cjVz*-rtiral- l*r»bi-: Ar. Ilraaeaa jr aVaertiral in -1 ••»r v tinte m trenotku. ko je bilo tre--topiti pred aovrainika. tr liatem r^notku. ko > bilo treba,   da svoje korajžoe besed«* ure-rii«'-i s aleja o ji Oraien > raje dezertiral. kakor bi tel t boj. je raje aaioL kaakaaT ata 1 ^^ukAv-*i m i* nw>   akril za
nimujo nohen \' ileželaei
arre z« stranki. T»-
zveze z
zboru se rei*uj#»j© samo ari. pri katerih ima narodno - na pralna -t ran ka le »kupne interese, za stvari. |>ri Laterih ima lw»j z vlado, boj a klerika Vi in z Xenvei in kjer bi 'ahk • »kupno «|elovali tudi naprednjak i. naj 00 sicer še tako razlienih na/ rov. In zato tudi razmere v stranki abnolntno ne morejo ti u žiti za opra-\ ieen> koraka, ki s* storil dr. Uražen in ki je w tem korakom samo liomaral klerikaleeai. Kajti vsak arlas. ki odpade v deželnem zboru narodno - napredni stranki, pririr na uobro klenkaleeni in vladi.
^   ►t pa razmere \ iinu^lno - napredali »tranki oploa a ino prav i vzrok dr. Oraaui. Sklieevan>*
ponizno
•»ploh ni in radi
na te "je
polit i«-iiejra Vsakdo se 1 žen že t zadnjem ara zbora < ar ral ver kakor x h»tr<*- Kase jKr^Kn*- vi«.|r»-nikoli iarral ^ <!»-z. 7l»"rni'-i je j»repnstil ravno dr. Tavčarju 01 *li. Trill*rju vsa t^žka d*"la in \« ke aV-bate v odsekih .1» v plenninu. za kar je treba aatanja. A v zadn m za sedanju ae je #«#]o fH»makin »ojud-noma v ozadje, kak-.r d;, hi V»i) 7. znanim prizorom - krvavo man to 70 za v se verne e*— d -ti »toril. 1 ne I je dovolj prilik** za delo. a ni je \> »rabil.
ar je pae vedel. % kakimi oeit.injl bi proti njemu nastopili klerikalei io N» nu i. i - da ne je io t za-
dtijem ' i>ed«ni.Mi -"i-ihI v kot in ta -irah j« iudi v/rok, da je >«-daj otllo-/il sv »»j niaiid.:t.
< Klkar ae je žarela ljubljanska otM-inska kri/a, i -tal dr. Oražen na skrajnem krilu in je oznanjal najra-dtkalnejsi    boj h ne|m»trditve
Ijuhljan- u ra/pu-ta oh
< 111 - k • ir a s v »*t a   \ n •♦•In 1111 a« i 1110 v sto in naravno je in oh sehi j>- umljivo. da j»- hil  ravno dr   tlražen |Hikliean •1« /« (nem zboru to uresničiti, kar je nauiaujal. da i«* ravno dr. Oražeit imel dtdznost delati v dež. zboru tinto adikalno politiko, ki jo je do danes nriporm-al. A namesto da hi hi I stopil M e»'li» Teira l»«'ia. iiamesi • da bi bil »nI. ker je njeirov a iio /.nost.   je \ trenutku, ko s» i»oj / on«, dezertiral •i .Hih»/i| svoj mandat, to pa zojiet iz r <r   \   /ar;;«! 1 katerih  -    »     \ za i jem zaaaedanjii ni upal na dan. nam-iz strahu pred <N*itki klerikalcev in Nemre-v in i/ >|Hi/.:ianja, «la \>r*> i tem iM'*itk«»m ne more hraniti, da bi rita klerikalei in Nemci s temi očitki sapo zap*"h in ara j»r''d vso deželo po-K ;j   /   Aurovo pivovarno
j#» bi'a v*V- kot sijajnau ali da j»» mož. ki je napravil to kiijM-/|... dal svojim sovražnik oni >mrtno orožje v roke. t«> . tudi r*»>nieno in strali prod tem ■ r ožje ni je provzroeil. da je dr. Ora-ŠBOl odložil svoj mandat.
S tem dezertiranjem pred odločilno bitko je dr. Oraren pač klavrno zaključil -     o politično karijero.
Reforma In bontrolo deželnega josprflantvo
Kinanee vseh avstrijskih kronn-m- ofl bta tlo leta   siabšajo. (>1 uveljavljen ja      avtonomne d'/.elne uprave. torej od 1. so *»c izdatki
's avstrijskih kn»m»v in zvi-šiii o<l M.HiKt.174 K do 1. 1'niTi na 'J7«,r»s*j.i«7 kron. 1>vajs*'t k rat \ i^r -o torej postali. T • /. iševanj** so pa vrsi pro-arresivno. ihijm s*- dohodki v t**.j me ri bm v isa 1«». \ -led O'ira opaziij«*mo vneli deželnih proračunih redno defi-eit.     Tako  so 17.   v s»'h  dežel zaeeli
lir -.iti «rla-«o\ 1 |x» državni pomori. 1*t -t.liu irovor. s katerim je bila dm« K* niriija liHI". 1. otvorj« dr/ 1 vnozhorska i*enjfwla. je že ome-ajal težavno \ prasjinj«* ureditve dežel n, !i finane (hI tejra časa j«« na m m rodu držav nej^a /bora -:ma-ajoji aanarlriil finan< \* to svrlm se je mese«-a marca I 1vršila velika anketa, pri kateri pa niso prišli do
enotnih zaključkov Mnenja posameznih udeležencev, teoretikov in /a »topn i kov dežel, so bila v temeljnih, formalnih in materija In ih vprašanjih različna. \ lada je sumirala vse po rabne nasvete in predi otre. ki so bili predloženi anketi, in ni napravila » svojem finančnem nacrtu državnih dotacij posameznim deželam odvisne od teara. da inkamerira deželno na-kla«io na pivo. da davek na žtra-
nje m oprosti oseamo riohotinino od vseh doklad. ki spadajo v komi>eten-co deželnetra zakonoda i^t\a. temveč tmli od tejza. da deželno zakonodaj->Tvu naiainhejse umii proračun za
• a /elni fond in drtijTe fonde, ki spadajo v deželno upravo, in vodstvo de-želneara ar ^jHnlarstva in pred vsem zajamči, da horjo redni izdatki kriti z rednimi dohodki. V to s vrh o je predložila državnemu zboru zakonski načrt, kako naj se sestavlja deželni proračun. Ta zakonski načrt temelji na treh načelih: napravi    naj se
♦ noten prearled čez vse deželne dohodke in izdatke, zajamči naj se. da ^> ho v > vod oče vzdrževalo ravnotežje med   rednimi   dohodki   in   izdatki, in
stvari naj se neodvisna kontrola deželnega srospodarstv a. T>ezelni proračun naj Ko vsled svojega velikeara pomena kot temelj vse avtonomne uprave odv aaaal od cesarjeve sank-oije.
Nedvomno so >o finančne zahte-v e na deželne uprave ravno v poslednjem času zelo zvišale, toda naraača-
i deželni riolarovi se samo s tem -ne opravičujejo. Mnoaro je pri tem zakrivila slaba uprava deželnih finane. katero je pospeševala nezadostna tehnična sestav itev deželnih izdatkov in deželnih doh nlkov in pa okolvina. da je bilo delovanje (lc7. odborov brez \sake kontrole. Pravno in faktično pravzaprav nimamo dezeineaia proračuna. Temveč to. kar nazivlje-mo deželni proračun, sestoji iz proračunov posameznih fondov. Iz teara si lahko razlaaramo. <la s<» samo oni sklepi deželnih zlvorov. ki se nanašajo na pobiranje d« z* Inih davkov, izvzemši doklade na direktne davke do lOodst., ali pa na najemanje posojil, jhmjvrženi eesarjev i sank<-iji. ne pa oni sklepi deželnih zborov, ki se tičejo izdat kov. (hI časa. ko so bila ta načela uveljavljena, je preteklo precej časa. V tem času se je avtonomna deželna uprava tako zelo izpremenila. da ne znaei več uprave posameznih fondov. TVžclni davki so dosearli tako višino, da so dohodki iz i>osameznih fondov le postranskeara pomena. Iz teara sle-
LISTEK.
Mina.
an;
1 A. P. Bulic.
(Dali*.*
XV
Ravno prav. da
>m te dobil.« -tef mlad ataideaU opravljen ne-adno io z velikana, krivina aaoaotn. Tre barju, ki je aedel t   kavanu pn okna in arledaJ leno na ulieo.
Poziiravljen bradi tiornik!« reče Trebor in mi otioant roko.
Gornik je pn^b-l Suh, dolar na-Ukar jo postavil predemj skodelico 'me kave, nametal na miao nekaj Bo> npaooi in o poaiedoua polnim pvoair-
-   s*, rviišel. _____
Kdaj i^i prišel U je rpnmml Tre-
■ foan Prihajam s Datnaja v važni zadevi. Tudi Beven je tn. Ali ara se ni tukaj T Glej. soj voa\ dn anao
i obeni zbor na^ro akademicne-ara d ros t v a. Spoznali ion, aaa nam eno zahteva od inteliarenee. od m>d-»eih roditeljev naroda, da arre med narod. Tema je padla na domovino in treba je. da inain ljatdocvo aaaaanzaWan\» ta pripravljat na oni ratiki
dan .     Tako sem bil jaz izvoljen preskrbi m vse potrebi predava nja, ki jih nameravamo v prid k ti' ;ure in proarajof prirejati po domov i ni o velikih počitnicah.«
tiornik je arovoril na*rlo. navil«-šen je postal njearov 1 »a t o*, in a*f>bo-konmno «0 izprledale njearove ori. Važne so bile njearove are^o in njearova kravata J* živo -^»'iiinjala na romantiko.
»Pametna   misel!«   je pritrdil malomarno Tre bar.  »Ze davao bi potre bovaJi predavanj za ljudstvo, pod uka za narod, da ne propade v nazad
»Dn. Kavno zaradi teara anan ne mislil na tebe. Tudi ti mora* prevzeti kakšno delo.Olavaao še pride.Izdajali bomo svoje atlasi lo. ki nnj tatati aaaal nas. Slovenee, av -de popularne vede. ki jib robi napredek "
»Zdrava, prijatelja! Reven j^ nenadoma ata 1 pri mizi. -e poroarljivo aanejal. Kroar njearovih taooon 00 jo lovil aoamrorlr ki je izdajal človeka z ironij*« in s samoniklo zavednostjo.
»Serva* Revan!« Poakmli 00 si roke in Reven je nranaoVL
»Ali oe navdnonjetat Lepo je ra\duševanje nadebudne inteliarenč-ne mladine, brata Pijmo t4»rej čmi-ao in bodimo navdušeni!«
Trebar *e je smehlja! in Gornik > črno aiedal.
Nobenih sal ni v na^ib idejah.« je priiKirnriil.
S« \ • da ne. Najlepši doka/ za to je najina navzočnost \ metropol, si«i\»n^ki zbrali smo bili navdi; •»••ni in midva sva se odpeljala s ee-anmrskeflra mesta. f{H zaneaeaa ideio tudi med narod.«'
Naj se je Reven    smejal   ali pa -hi držal, oni nasmešek krop- usten je ostal veanao enak. In baš to je silno motil«. Ctornika.
► Vedel nem. da niso izbrali pra-♦ k*:i flelearata na Dunaju.    Imaš premah* resnoati!«
R«'ven je po strani iHt^ledal fior-r.ika; strupenost       hvala v njearovih
očeh.
»Riiantanti T Vadia, na Dunaju sem bil proti temu. No pa «-» ravno mene poslali delat te priprave. Hu-liohuezi! Se«laj se ih.tikam že dva dni po kavarnah in »am ne vem, kako in Vaj naj začnem. Zanašal sem se na te-he. bratec Kaj si storil doslej? Jaz ♦•m \saj leno4s» pasel in lenoba je tudi kos 11/1 \ arija.
(iornik se je ob teh ar resnih liese-oah zelo razbudi!. Njearova poarlav it na misel j«* bila. da je treba za to dele iiiealnosti. zakaj idealnost naj bo vzor mladini. Reven pa je personificirana vsakdanjost, je breme sanj. da niti on sam ne more storiti sar v prid dobri stvori.
Reven se je smejal neprestano, si vihal brke in končno pripomnil:
Oj. lep si Cromik! Brez dvoma, tudi tvoje l>ese«le so lepe!«
Prepirali so se. vmes čitali časopise in pili vodo.
dilej, voda. ki jo pijemo, je zlata vredna. Ampak malce vina bi na-semu zdravju tmli ne škodilo. Ali arremo na kozarcVk?«
Reven, ki je to arovoril, je vprašujoč poarledal tovariša in se ozrl na uro v bližnjem zvoniku.
Tudi jaz bi bil te misli,« je pritrdil Tre bar.
Plačali so in odšli. Gornik se je poslovil, rekoč, da mora napraviti obiske raznim arosi>odom. ki imajo važno besedo pri narodovi omiki, ostala dva pa sta zavila v krčmo.
»Kaj nameravaš ti sedaj?« je vprašal Reven tovariša, ko sta sedela za mizo. »Izarinil si z univerze kakor kafra!«
»Nameravam? Nimam nobenear* proarrama. Zaželelo se mi je po domovini in sem sel.«
Ne razumem te. prijatelj! Zdi se mi. da je lenariti v velikem mestu vendar kratkoeasneje, kot pa tn v neznatni provinei slavne naše monarhije.«
Treba r je na to molčal in zarai-ajal % rameni.
»Tretjega izpita io nimaif«
di. da se mora uprava deželnih financ postaviti na budaretarno podlaajo in kakor državno gospodarstvo ]X)d-vreei primerni kontroli. Čeprav m* državno aTos{K>darstvo vodi sporazumno s parlamentom in vlado, vendar obstoja najvišje državno računali šče. Za upravo deželnih financ pa nimamo takeaja kontrolneara orarana. Posledica taketra deželnega finančne-a?a aros)>odarstva. ki je takorekoč brez kontrole. >o pa oni lahkomišljeni izdatki, ki obremenjujejo deželo in ustvarjajo nove deželne dolgove in nove deželne davke. Ce jiogledanm posebno gospodarstvo naše kranjsi. dežele, tedaj vidimo kako slabo, lah-koinišijeno jc Vsled abaolntizma in terorizma, ki vlada pri klerikalni večini, je suprema lex v vsej deželni nančni upravi in arnsj>o(iar>Tvu volja dr. I^amj>eta. Kake sadove pa rodi ta I«ampetova volja, vidimo pač dan za dnevom: razne ponesrečene kup z mlini itd.
Če torej branimo dosedanje razmere, tedaj bi to ne značilo, braniti deželno avtonomijo, temveč branit: avtonomijo slaheira arospodarotva iu zapravljanja denarja davkoplačevalcev — dokier ne pride krah. Popolnoma razumljivo je. da se nekateri deželni odbori upirajo laki kontroli njihove uprave. Ko je vlada predložila prej omenjeni zakonski načrt posameznim deželnim odborom, so se nekateri uprli in sicer samo zaradi teara. ker se jc v načrtu zahteval kontrolni orpran za upravo avtonomnih financ. Interts davkoplačevalcev pa zahteva, da se zlomi ta upor. Kontrola mora biti. ki se no omeji le na računske revizije, temveč ki mora tudi na to arledati. da izdatki, postavljeni v proračun, bo presedajo finančnih moči dežele in če se dovoljeni izdatki in krediti tudi doro in koristno vpo-rabljajo. Tak neodvisen kontrolni or-iran bo pa tudi na to irlednl, da se ne l*o deželni denar uporabljal v strankarske, politične namene, tla se ne bo podpiral samo oni del prebivalstva, ki pripada slučajno vladajoči večini in ki plačuje veliko manj davka n< -ro ostali del. temveč da se ho enakomerno oziralo na interese celokupnega deželneara gospodarstva.
Goljufija s ponarejenim šekom. Pri tržaški špediciji tvrdki Robert Metzarer & Ko. je bil pet let nastavljen J ust Berto za knjicrovodja. Za-dnjeara septembra je prosil za dopust, češ. da ni popolnoma zdrav. Ko je dobil svojo mesečno plačo, je odšel. Par tir na to je   bančni zavod   Mandel &
> Xe!«
»Jaz sem ara napravil pred ted-nom. Zato sem se pustil z veseljem delearirati. Ampak napravili itak nie ne bomo.«
»Zakaj? Pri nas in med nami je dosti pridnih in talentiranih ljudi. Ampak misli ne najdeš nobene. Vse hoče delati z navdušenjem in idealno: ampak — kaj delati! Predavati! Kaj predavati? Komu? Zakaj?«
»In kaj nameravaš?« je vprašal začuden Trebar.
»Ko napravim doktorat, arrem v službo — kamorkoli. Kdor bo boljSe plačal, ta me bo imel. Potem se oženim. Boarato seveda. Če ima dekla stotisoč kron — vzamem jo za ženo, ne da bi jo poarledal. In ko bomo tako lepo se prerili do pečenke in lepe-ara življenja — bo dobro i zame, i za narod!«
Trebarju to naziranje ni bilo novo, ampak nekoliko ara je poparilo. On je zašel na slaba pota, postal |e oče nezakonskeara otroka, opustil študije — kam vodi ta pot? Ce tudi so mn je dozdevalo tovariševo naziranje banalno in bremidejno, se vendar ni moarel ubraniti čustvu, da je Reven pameten. zelo pameten. Zavidal traje.
»Jas ne morem nikamor vee. Iz-ffabil asm štipendijo, pri izpito sem padeL Menda pojdem kam t službo."
aaaaaaaaaaaaaal
Ko. obvestil firmo, dn mm j* rarvno-
kar prezratiral nek mlad mož od fir me Robert Metzarrr 4 Ko. izatav tjjeiai sek zj Wlt K  Banka neka ni izpla cala. \a to »poručilo ja f iruia Haal
cer takoj obvestila vse bančne zavo da, s katerimi jr r zvezi, naj ne bono-r*r*Jo oaaaavjasjMa seka. Tesla bilo j» prenanmo.   Ra nca Coaaaaerrianl
Tnestina j> tak nagradila. Takoj aa €jeamili Bertota. ki je na laariail. XaV
►ledujejo gH s tirainiea.
Dnevne vesti.
— Zaplenjeni!   Današnjo jntra t.jo izdajo naeega lista so nam zaplenili zaradi notiee 4» narodnih damah, ki obiskujejo neaniko gb tkalki Tr No-
t »a je bila popolnoma splošno pisara, nobeno kne ni bilo imenovalo, a
' endar s, .1 plenili. Take zapleni
m najboljši dokaz, v kakih razmerah živimo na Kranjskem.
komedija. Dr. Ivan Oražen ? a znanja v svojem glasita, da od I ar a •lezelnozontki mandat. Ko je ras de-
tti. ko je prilika svetu pokazati veliko »Jutrovo« potenco, pa \ rže gospod Izražen puško %- koruzo, ter pravi, ne moreni več prenašati orla:«zornosti. To je najpripravnejša politika: leno vleči na medvedovo kožo,   ter z
dadinskim ponoeom zadremati! Pač res. to so strelci! Bivši deželni poslanci- p Se. da *e bo «*lo v IsaioeVm zasedanju za 1. mi olja p o in njene koristi.
• rotovo! Ce se pa te koristi najbolje s tem brani, da se leno zleze pod klop.
pa zojiet drugo vprašanj**! Razpravljalo se bo o novem cestnem za-K*mu. piše bivši deželni |wslan«r. Res
ali o «k>tičnem načrtu *«» se na-*: ftoslanei že v lanskem zasedanju na
• 'olaro in široko posvetovali, tako. da
>»  bili ua ja--u«'iii. >3u-er pa prid«* .ikonski načrt š*» v odsek in klub na--th poelancev imel bo še obilo časa.
»svetovati s*» o omenjenem načrtu. Potem pride v razpravo   novi ljubljanski volilni red!   Tmli t.> je res! Ali v razpravo prideta samo dva ma-• paragrafiča. o d m are m pa bo razprava izključena. Tukaj -*e ne b-i. dalo nič doseči. Edin-, kar »e 1*> f|o**eir-1o. je pač to. da bodo nove ljubljanske volitve izvršene pod novim volilnim redom. To pa je ml \sega pričet-Ka ravno g. dr. Ivan   Oražen hotel meti. \a vse zadnje   še avtonomija iubljanskeara mesta! Re» je. tndi na em |n»lju ImmIo morali naši pj*dan<
• 'viamiti svoj arla*. Ni |»a neobhodno p »o treba, da bi se vse to zarodi Io takoj \ prvi seji. katera I »o itak silno kratka. Ce je pa ar. dr. t »ražen na vsak način hotel imeti kfuhovo sejo. zakaj, vraga, je ni zahteval? ta«** k teana je :mel dovolj, dočiui je klubov načelnik zadnje čase imel čez glavo opraviti, kar je dr. t »ražnu itak najbolje znano. Dr. Urt7.nwM pte-t«.panje ni torej ni-eesar drugesra. near*» gola komedije na zunaj, na znotraj pa kršenje in razdira 11 je strankine discipline. Ljubljano pa i* oropal za en mandat in ti
• dobi. ko aa najbolj potrebuje! Ta ko izgleda resnica*
Odbor obrtne nadalje* al nasade >- imel svojo prvo sejo* pj» razpustu občinskega s\.-?;4 v isuiedel »ek T t na. Predsedoval je vladni »tetnik gospod p4. L a s e k a n. Seje so ae udeležili, raz 11 n dr. Prazmareria \%i
• zborni ki in šolski voditelji ter majr. svetnik go%pod Kvaren l*ah kot zapi-nikar. PO poroči In o tekočem rradivu
n čitanju zapisnika zadne seje. s*> »otoki   voditelji   poročali   o uspehu
• pteovanja vajrneev. Za obisk obrtne nada I j* al ne š. le )e dosedaj \pi-anih "»74 ajeneev in N» vajenk med njimi H5 šivilj in ena vajenka čevljarskega obrta. Vsled teara bode treba ustanoviti   na   novo   ** «lo 4 razrede. V*e
• tel js>k<
»sobic
v d..
ra/.un
Reven ara je dolaro p leda I in opazoval. Rekel je:
Potem ae seveda idealno utopi* v vinn ali pa klavrno oženi*. Čudne misli imaš!«
Oba sta molčala.
»Vaš kaj. Janko, jutri zvečer ae odpeljem nazaj na Dunaj. Xaj Gornik opravi vse on je človek za to Meni se ne tla k ro-*njar»ti tu okoli s to naašo stvarjo, ki je nihče ae kupnje. Pojdi z menoj! Poizkusi še enkrat S
»Ne morem od česa naj živim ?«-
Zadnjič   sem   prejel od nekefra višjega uradnika v ministrstvu pis 100 z vprašanjem, ali morem prevzeti rastru kri jo slovenščine in hrvaščine Obljubil nem ran dobiti koara. ker jaz na anaaaaanl   kl analni aa paMtl Ta h* srija bi menda rad komisijoniral no jaaru tn ae aato uči jezikov. Napravil izpit iatakodaljr . . a
Reven mu je poti odi I roke preko niiie.
Podprl si je arlavo a desaU-n in miahl. Ponudba > bila ngodua in bi ae rani!. >'rajala pa je Tre-tudi inaael. dn se na ta i.ann _ hi kar na kratko Mine in vsega dfturrgn Boril se je a tena. dn bi kal ta čut grd ia doeu-jne*** . U »veka nevreden ia pomišlja I jr dolaro Potem je stiantJ ftnaudstto roko.
Naročila sta še eno steklenico, (laaljs
katabrlov, katerih ni, tako da hod« moralo predsedstvo aa prosa ti knezo.
škofijski ordinarijat, da preskrba kal tehete.   Kljub temu se je pa pO bona 1 Lazar ojuaaćil in jr predlagal* da aa uaj tudi v druarein. oziroma tretjem razredu vpetjp venuiaaak, a*»vaaaai pa m,   kateri uiiimet a« naj   oasasti in nadom m ti 1 veranaukoam. Kar Ja na-ančn   dolonas   učni   pad im Mrvilo ur,   bi bilo traka zopet   kak aažni predmet   pustiti, kakor te js to zarodi Io v }.r.pravijalti11» ia v prvih razred ik Ce poboini L« »/ar miali, da bo de t veronankom rešil obrtni stan. **• arroziio moti. lil aano teaja mnenja, da je obrt m m vajenem 1 liolj treba stroka vnera pouka,   kakor pa zgubljati eas za predmete,   ki   vajencev cisto nič ne anima. zlasti ker vajenci sami uviilerajo. da je veronauk na obrt. ■i   šoli   nepoln lun.   med   tem ko lzaubljav   ,'.i>       pr»-'M.rrcbn»- pjetl mete o računstvu. kiijiirovorlst\u in risanju.   Pripomniti   je   ar,   da se nikjer po obrtnih   šolali ne poučuje veronauk.   kakor samo v Ljubljani. To ja napeli   nadvse pobožnih dežel tiih odlK>ruiko\.   ker so oklenili, dn drugrače ne ptinpr va   tantala aokeas pod j »ore. Kljun temu pa deželni od »jor še ni do danes izplačal iiobencaja vinarja,    ker bi druajače azuau.ikalo denarja za naku|H»vauje mlinov. Nato je ajaspod vladni svetnik dr. !>*•
* e la |»oročal O prošnji   trosnoda < f pudra,   da ae tra imenuje   za vodjo
•hrtne nadaljevalne šole na Vrtači Ne da bi prečital prošnjo * epudrovo je citiral nekaj pnrairrai'« a opta\il-nika, ki jih je pa slabo tolmačil in je mnenja, da «»dK«»r ohrtne nadaljevalne sole sploh u i ko 11 ten, »la bi imenoval \ od jo. namreč da ae to samo po sebi   razume,   da   je vodja
1 ja obrtne  nadalje vaittM-e- ... i»dl>orni-
kov pa ni bila t »»ara mnenja in t<»-aajsod Detela je bil skupaj s Kreaar-jcm. Loiarjeni in Rojinoiu \ manjši ni in z enim ala.Mtm večine ae je sklenilo, da naj bode \odja obrtne nadaljevalne šole tTtiapad l>evei- Ivan in arosprs: Mider pa lahko naprej po nenje na obrtni šoli če hoče. Dalje je irospoti Krearar predlatral. da -e naj ;=ouk na obrtnih nadaljevalnih šolab
• -i zopet nofioldne. nam m- od 4 do *. zvečer. Ne -»amo. da je bila večina*
* Hlbomikov   proti   temu predioaru. marveč ta j»redloa se si»loh ne In s-daj nenadna« izvršiti. k**r mora tako
• remembo odobr ministrstvo. 1'osebi umevno je. da posamezni obrtniki, zlasti stavbni obrti težko po-L'reSajo vse svoje vajence na delavni dan popoldne ali čisto nič boliše ne ho. če bi nh m»ra'i posrrešati no po! ihae. kakor je to želel ar« >pod Kre#rar. — Gospodje klerika bi *o bili zelo ozr.»rčeni. da »e jim n:      -r»   :!«• s.,ri»
* iti Cepndra na krmilo. Naj se t,..a z;jo s tem. dn ~e vse tudi ne m«»re za^»-diti. kar želijo.
aPlojev poraz- . V nedeljo SO imeli klerikalci v Veliki Nedelji shod, eia navduaijo svoje volilce za nada-ljevaaje okatfakcije v Gradcu. Glavno besedo na «bodu so imeli duhovniki dr. Korošee. žu|mik Menhnrt in kaplan Stubee. Ibt taki ljudje lahk > olrstruira>» celo življenje, je ob sebi umevno, saj Ismjm kljub temu vedno -:tt. Ihniaro pa je. če l»odo tuo!i s!»o»n ski kmetje obstrukcijo tako malo obli, kakor rospodje po farfrrtih. Na t*m shodu, na katerem s* meli. kakor že poveflano. ar lav no haajajala duhovniki, se je izrekla dr Pl -in aae-zanpni« .1. In klerikalni listi zrl-»j kriče, da je bil dr. Ploj na shod izražen. To je r»ss arrozen »poraz«' Klerikalen shod izreče svojemu na ;-rotni-kn namanpn T>r   Korone mcnHi
vendar ni pri''*akoval. »la bo*|o od n jetra in njearovih sokratov nahu iskani 1 met je izrekli dr. Plojo zaupni«*«! Klerikalni kolov-oien»ls vmdar niso tako bedast i !
Prer/ ljubitelj naših klerikalcev. Veliko škandalov m je že razkrilo o teaa vzaroj>*vateljii. Toda nierodajne oblasti niso napravile niti koraka, da aa atteanoaročf nevarno delovanje teara človeka. Začetkoma smo mislili, da je Peerz vsled svoje jrai ar^rmanizatoro-iiesra delo\ anja neatotakljiv. zdaj pa dohajajo vesti, ki dokazjajejo. dn je Peerz varovanec naših klerikalcev. Koara r pa naši klerikalei zaarovarjajo in branijo, ta sme početi van. »Praše Deutsche Schule~ poroča namreč, da je Peerz kaj rad zahajal v župnišča in da se je izrazil, da kranjska nčttHjstva mara pnstati klerikalno. Nadzornik Peerz > bil torej r prvi vrsti propaarator in a*ent kranjskih klerikalcev Vedel je. zakaj dela v anaatJn naših klerikalce \ ker je bil prepričan, da je kot tak nedotakljiv in da sme kot tak utranjati še take škaioUloane stvari. Kar so mu po klerikalei pot u ho dajali in ker nbaa niti a prso.t.i pominali, da bi napravili k one*- temu fioeetju .— moč imajo za to tedaj so klerikalei anaMvi m «»darovorni za to škan-»ialoztHi početje l*»»-rze\.i
Verniki štev ni kaanasarji. Sfiodnještajerski aanannaa - narodni svet jr "klical v Maribor posebno en-keto. na kateri se je razpravljalo * ljudskem štetju. Sklenilo se je, ponuditi vsem < d »ci nam ob meji in v bli-trtrov in industrijskih krav
V do-
ponndbak bodo Nemci naarla-bo stavni komisar izvršil vas detn braaaplačnt>. da na bo občina imela prav nikakib stroškov. Bati se je, da bo sedla tem »fabrikantom Nemcev« astarniliiliaia občina na lim, ia da bona) anauški •komaaarji^ aauatna nili cela alovenska obMar v nemške. To se ha ajmlilo zlasti t clsinah. ki imajo tnanškiitarskn taaltopstra. Nadalje ja aaamški iiarodaii svet oklenil pozvati nam s k.- i() ajaanakutarska de-lodajalaa tn frospodarjn, naj dajo rse hvoje dala vee in anale vpisati kot Nemee. — Kakor je ia ada j razvidno, .»odo Nemci uganjali ob ljudskem štetju velikanske sleparije. Na tisoče Mov eneev U»do na sleparski način spremanili v Nemee Proti takim sleparijam nimamo nobene druare pomoči, kakor samo podrobno delo v ojrroženih krajih. Zavednim Slovencem bo treba napeti vse sile, da preprečijo nemškim sleparjem njihove hudobne nakane. Da bi vlada hotela ščititi pravico in stopiti nemškim sleparjem na prate, tega *e nam ni treba nadejati.
- Jc/ult pater Volbert prerae-mesčen iz Trsta. Vselej, ko smo bavili / dol»ri>znaniin Slovanožreem, bivšim tržaškim škofom dr. Nakloni, smo tudi obenem omenjali rektorja tržaškesra jezuitskeara kolegija in nemškega pridigarja, jezuita patra Volberta, ki je bil prava desna roka Naarlova in pravi zli duh na tržaškem škofijskem ordinarijatu. Je-/.utt VoMiert je po s\'ojem mišljenju /a^rizen (i* rman 111 "velik sovražnik Slovanov. Posebno sovraštvo je vsik-dar izkazal Slovencem in Hrvatom ter \ tem smislu tudi hujskal in napeljeval v protislovenske korak" svojeara do|»reara prijatelja — Naarla. Kak<>r        00 Tr>tii  jr»»vori. jc serlaj
' * 4 i t uradno premešr-en v neki jezuitski kolearij na Korr»ško. Srečna
Koperska razstava zatvor-jena. Pišejo nam: Minulo nedeljo je bila koperska tako7\ ana ;s*r-ka deželna  razstava     ža 1« >-t n«*ara sj.«.»nina.
ofi^ijalno 7atvorjen;i. Ako kedaj. je ta na svojem mestu prepovor: Kakršno življenje, t a K.-na smrt! Ob oh-čej mi/eriji se je \ rsila otvoritev, ob mizeriji je životarila tekom \ -ofra poletja, ravii" taka in še večja je bi-la mizn-ija ob nje zatvoritvi, ob — } knpii. deli temu čuda! Vsemo|roeni siarnori st, upali, da bodo želi tudi S \ anov slavo, da Vh> v>e drlo v KojM-r. polnih) prazne blagajne in -idovalo njih razstavljeno — mi-zerijo. Ali motili so temeljito, kajti v«*s n.iili račun je bil napravljen brez — krčmarja. Razstava jim je dor.esla, kakor je pač naprej vedel ^ik pameten in treznoinisleč člo-vek. neizrečeno blamaž*» in stotisoee-ri deficit. Razstava m* je končala 6 pravim polomoin gospodarstva ošal>-ne istrske sitmorije. Na lici je bilo čitati nedeljskim razstavni n. pogreb-cem i 11 firutrim udeležencem »pa* jrreba »e istrske — blamaže, da jim 1 i' .'i k a I i ne zat<«. k*-r je razstava poginila«, temveč zato. ker • • *»ila rf»jena. Rojstvo in ne smrt I. istrske deželne razstave je trgala in mučila dušo navzočim oficijelnim ii. neofp»ija!nim nedeljskim udeležencem.Tn tako se bo ošabni signortji godilo vedno, kadar bo hotela preko na- na dnevni red!
- Iz justiene    služlic. Sodnik 1 Zwitler v Mokronotju jr pre-
mesiVn v Novo me«ito in Peter Ker sič iz Črnomlja v Postojno. Avskul-tan^i dr Fran Schaubach in Ivan Romold -*a imenovana zn sodnika in si«-«-r pr^ i /r\ * -m V1 drugi 7a Mokronog.
Imenovanje pri tržaškem finančnem ravnateljstvu. Finaeni minister je imenoval našegra rojaka, go-s|»oda tKkarja Sehrevja ravnateljem pomožnih uradov v X*III. čin. razr»du na primorskem finančnem ravnateljstvu v Trstu.
»Mi smo mladi. Za polja je star.« Bilo ;(o v soboto pri prvi predstavi Med\»Mlovega Kaci janarja«. I^epe, «-sMh p^»ctične besefle so donele z odra in slišal se je marsikak krepki, v «»tm j u rofloljubja skovan izrek.
» n:isH < hI me v v srcih poslušalcev. Poaebno usodo ps je doživel izrek »Mi ^mo mladi. Zanolja je star«. Dva možakarja je ta izrek poarrel, cela dva možakarja med vsem občinstvom. Spoarledala «ta se, si pome žikala in začela ploskati. Mladini so se oglasili.- je slo po gledališču, in vse se je oziralo na možakarja, ki sta ploskala in ki jih ni hotel nihče |»osncniati. Vse se je ozrlo in vse se je zasm«'jalo: ploskala sta namreč — najbolj plešasta človeka v celem gledališču. Bil je v resnici užitek poln bu m i »rja. trenotek neprostovoljne komik«' m ljudje so se kar oddahnili, \ ideč največja plašen, ko ploskata besedam Mi smo mladi. Za polja je *t ar.«
Gernšča. Jutri obhaja naš priznani in priljubljeni skladatelj. dolgoletni ravnatelj Glasbene Matice«, Fran Gerbič svojo sedemdeaet letnico. Porodil aa je v Cerknici aa Notrnaj-
skem, kjer je bil njegov oče mesar ia posestnik. Ljudsko šolo je obiskoval v svojem rojstnem kraja. Že takrat je kazal svoj muzika ličen talent in veliko ljubezen do petja in godbe. Imel je tudi dober glas, ter je že kot aotnaanJetni deček pomagal pri eerk-vaaaatn petju. Od tod ae je leta 1851. podal v Ljubljano, kjer je dovršil 3. in 4. razred ljudska šola in pa tri raz« rede realka. Leta 1^56. je stopil na učiteljišč«, kamor ga je vlekla njegova ljubezen do glasbe. Na tem zavodu je bil namreč takrat učitelj gJaabe Kaznilo Masek. ki je prvi spoznal muzi kali »no nadarjenost Gerbi-eevo in njegov lepi tenor. Mašek mu je dal prve pojme glasbene teorije in prvo podlago za solo - petje. T "čil se je tudi igranja na orglah in klavirju.
V tem času je tudi sodeloval pri zboru filharmoničneara društva, kjer se je tedaj pelo tudi slovensko in kjer je bil pevovodja znani komponist Ant. N»jdved. Ko je končal studije na učiteljišču, je bil nameSčen kot naduči-telj v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
V tej dobi je zložil vee kompozicij. Leta 1£*81. je izšla njeg-ova daljša kompozicija Glasi slovenski«, ki je bila kaj simpatično sprejeta. Posebno njearovi moški zbori so se hitro priljubili in se peli na vseh veselicah. Toda njegovo dosedanje delovanje in njegov dosedanji delokrog mu ni nikakor zadoščal. Zapustil je svoje učiteljsko mesto v Trnovem, t »t >e podal na praški k»>nscrvatorij, kj* r s»« .)♦• hotel predvsem izpopolniti kot solist. Posvetil je torej solopetju, pa tudi kompoziciji in igranju na klavirju. Slavni profesor Krejči pa Jie tam poučeval v harmoniji, kontrapunktu in instrumentaciji. Takrat je izdal .Liro Sionsko,« ki je obsegala razne cerkvene skladbe. Ta »Lira S'onska« je izhajala v mesečnih
**4 sitkih. Praški konservatorij je Ger-bič dovršil leta !8o7 in kmalu na to je bil angažiran kot junaški tenor pri operi »Narodnega gledališča« v Pragi. Hrvaški pisatelj Šenoa ga je pregovoril, da je šel na ravnokar ustanovljeno zagrebško opero, k.i- r je deloval celiti deset let in kjer se je tudi poročil s svojo sedanjo ženo. Km i lijo Daneševo. primadono zagrebške opere. Angažiran je bil pozneje ca gb'dalisčn v rimu. pozneje pa prišel kot prvi tenoris* v Lvov. Žalosten dogodek v njegov i rodbini, umrl mu je namreč sin. ga je pripra-vil do teg. da je izgubil ve>elj.* do gledališča. Kmalu na to so mu ponudili mesto profesorja za solo - pet j* na lvovskei'i konzervatoriju, katero je z velikim veseljem sprejel. Štiri leta je deloval Gerbič na tem zavodu. Vendar ga je pa ljubezen do domovine vlekla v domače kraje. Videl je. da je glasbeno polje pri Slovencih i-e precej zapuščeno in da je treba delavcev, ki bi tmli v tem nziru privedbi Slovence do ugleda. In v tej zavesti se je podal v domovino, kjer je postal pravi oče glasbene umetnosti. Tu se je posvetil predvsem kompoziciji. Njegove skladbe so se hitro priljubile. Prulohil si je kot slovenski komponist nevenljivih zaslug. Kom-poniral je tudi or^ro Krt - , za kn-tero je bil odlikovan z viteškim križcem Danilovega reda. Delovni je pa tudi kot teorriik. Petindvajset let vodi »Glasl>eno Matico«, katero je do-vcdel iz njenih primitivnih začetkov do današnje i»opolnosti. Bil je pa tudi otV nar*e slovenske o)>ere. kajti njearova zasluga je, da je »Dramatično društvo, ustanovilo opero, pri kateri je kot kapelnik deloval celo vrsto let. Jubilant Franc Gerbič si je postavil v naši glasbeni literaturi spomenik, kakršnega »e nima Slovence, belimo, bi naš priljubljeni skladatelj se dolga leta deloval v slavo nase slovanske glasbene umetnosti in nase slovenske kulture. Hvaležnost slovenskega naroda mu je zagotovljena!
— 4ubi|ejna slavnost na mestnem dekliškem liceju in višji dekliški šoli. Danes, po slavnostni maši v trnovski cerkvi, se je vršila ra mestnem liceju in višji dekliški šoli pre-srčna slavnost v proslavo osemdeset, letnice Njegovega Veličanstva. Go-jenke z ravnateljem in učiteljskim /borom, ki se mu je pridružilo tudi nekaj odličnih dam. so se zbrale v slavnostno od i če ni telovadnici, t^r vesele čakale onega trenutka, ko se dvigne zastor. Po pesmi >* Domov je moja Avstrija«, ki jo je odpel domači pevski zbor pod vodstvom gosp. Razingerja. je nastopil slavnostni govornik gosp. prof. dr. P. Grošelj, ki t>» v vznesenih in poetičnih besedah slavil delovanje in zasluge sivega vladarja, ter pokazal zbranim, kako so slovenski pesniki ob vsaki slavnostni priliki znali in vedeli častiti in slaviti Njegovo častitljivo osebo. Ko je govornik s trikratnim »Slava« končal svoj govor, so ga vsi navdušeni aklamirali. Gdč. Vida Mallvje. v a, gojen ka višje dekliške šole in gdč. tatamavte, gojenka četrtega razreda liceja ata vname deklamirali zuani Orea>>rčioev »Pozdrav Njegovemu Veličanstvu ob priliki 6Q0letnicA> združitve   Kranjake 1 Avstrijo« in
Funt kov o pesem, spesneno ob priliki, ko je bil cesar po potresu v Ljubljani. Tako sta predočili vsem dva srečna momenta iz zgodovine Ljubljane. Najlepša točka cele slavnosti pa je bila ona, ko so nastopili pod vodstvom gdč.M. Grošljeve nežni obrazki učenk iz »Mladike«, ter so poklonile sivemu vladarju cvetke, ko mu niao mogle podariti svojih drobnih srčec. S cesarsko pesmijo se je završila ta lepa in presrčna slavnost.
— G. V. Gaberc nas prosi notico »Odgovor na poziv« popraviti v to-4 i ko. da je bila njemu služba pae odpovedana, vendar pa je on službo zapustil pred dotičnim rokom, ker gobovih razmer ni mogel več prenašati. Tudi plačilo je dobil, kako, to pa je druga stvar, o kateri ne kaže, da bi se razpravljalo.
— Odlikovanje na lovski razstavi. Včeraj je razdelilo razsodišče na dunajski lovski razstavi razstavljal-cem določene premije. Skupno se je podelilo 74 častnih diplom, 119 srebrnih državnih svetinj, 16^ bronastih državnih svetinj, 61 srebrnih svetinj trgovskih zbornic. 85 bronastih svetinj trgovskih zbornic, 89 zlatih razstavnih svetinj in 113 srebrnih razstavnih svetinj. Xa Kranjsko odpadejo sledeče premije: Postojnska jamska komisija dobi srebrno državno svetinjo.Ferdinand Schulz v Ljut -Jjani bronasto svetinjo trgov, zbornice, krznar Anton Krejči v Ljubljani zlato razstavno svetinjo. Čevljarska zadruga v Ljubljani srebrno razstavno svetinjo in tovarnar Mak-so Samassa v Ljubljani »hors con-cours«.
— L'stanove za železničarje. Kakor vsako leto. razdelili se bodo tudi letos dohodki sledečih ustanov med potrebne. vpokojene železničarje: Matija vitez Sehonnererjeva ustanova, avstrijski pomožni sklad za železničarje: Moriz baron Konigsvrar-terjeva ustanova, ustanova za avstrijske železniške invalide; Ferdinand Linderjeva ustanova. S. Hah-nova ustanova, Friderik Avgust Bir-kova ustanova za vdove in sirote. Josi u Dorrekova ustanova in Fran Btaaaaerjeva ustanova za pomoči po. trebne čuvajeve vdove. Prošnje za prve štiri imenovane ustanove nasloviti je na kuratorij ustanove, sledeče na generalno tajništvo. Vlagati jih je najkasnejo do .*W). oktobra t. 1. pri tajniku nostajenačeistva na južnem kolodvoru v Ljubljani: tam je dobiti tudi vsa druga pojasnila.
Premem ha posesti. Ca k sovo hišo v Novem Vodmatu, kjer je bila. žgan jama in vinska klet: je kupil za 3*2.000 kron trgovec in posestnik g. Hinko Privšek iz Prisojne ulice.
Pomlad v jeseni. V Rudniku stoji tik državne ceste mlada jablana, ki ima vse polno najlepšega cvetja, kakor v nežni spomladi.
Marija Kegina Mohorič t- Iz Postojne se nam poroča, da je 1. okto-ra 1910 ob pol 11. ponoči umrla po kratki in mučni bolezni gospa Marija Mohorič. soproga c. kr. okr. straž-mojstra v Postojni. Pogreb se je vršil 3. oktobra ob 5. popoldne na postojnskem pokopališču. Gospa Mohorič bila je vseskozi rodoljubna, blaga duša. vzorna mati svojim otročieem, najdragocenejši biser svojemu soprogu, v orožniških krogih čislana in pri vsem občinstvu vseskozi spošte-vana, kar je pokazala mnogobrojna udeležba pri zadnjem sprevodu v Postojni, katerega so se udeležili razen sorodnikov iz Ljubljane in Gradca uradniki, orožniški kolegi zapuščenega soproga ter sploh vsi stanovi postojnskega mesta. Bodi vsem deležnikom sprevoda na tem mestu iz rečena najtoplejša zahvala. — Bodi še omenjeno, da jc bila pokojnica sestra ge. Danilove.
Ne delavca, marveč šolarja. Listi so poročali, da sta v delavski kon-zum v- Hrastniku vlomila delavca Hrup in Rasberger in da sta odnesla 509 K, več cigaret, salam in drugih stvari. Zdaj se poroča, da imenovana dva nista delavca, marveč dva šolarja, ki sta ukradla samo ] 16 krču denarja.
Kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev »Celjem je priredil v nedeljo kolesarsko dirko.- Dirkalo se je od KruŠiča. na Lavi do St. Petra in nazaj, skupaj 2- km. Prvo darilo je dobil Fr. E r m e n c iz Polzele, ki je vozil 50 minut. Drugo darilo je dobil Radej Vane iz Celja: vozi! 51 minut 50 sek. Tretje darilo je prejel J. Hočevar, četrto darilo je dobil Š t i b 1 e r in peto pa J a g e r, vsi iz Celja. Po dirki je kolesarje pozdravil predsednik g. Kranjc, na kar se je razvila pri Krušiču vesela domača zabava.
Kravo ukradla. Iz Sv. Jurja ob južni železnici poročajo: V noči na 20. p. m. so ukradli posestniku Antonu Kumereu v Novi vasi pri Hv. J ur ju ob južni železnici lepe kravo, vredno 300 kron. Kot tatico so prijeli 44 let staro vagan t i njo Marijo Kolar ter je izročili okrožnemu sodišču v Celju.
ftaaaomor a notaačjo elektrike. Ii Gradca poročajo: V nedeljo so našli    blizu  židovskega pokopali***
auiava
t
R ottaaartar
j a ntrt vaja   in   aioar tja ja »Mirti!
-ktrieni tok. Privezal je iroco peska mm mjeo ter jo vrgel aa elektneao
tieov ki voali osi Leavtiiara v atet-nngiiaosovo pivovarno. Ker je tok
* ©ean m je Roseakerarer drsal aaeo
roki. je moral niti seveda takoj
»rte* TmpJo je na nanntaifcai krajih paj     Pr  samomorilen so rta-
hh doptantro. naslovljeno aa ujearo-veara očeta, in pa pismo na neko sjo-•»podieno v Gi-adeu. Kot vzrok anano-azara navaja hrerpoftelnoat.
Knjlaroveaaa starka.    Včeraj so i ili knjigovezi v Uraden v stavko Zahtevajo boljšo plačo.
Trstu *e je zastrupil   delavee pri
državni železniei Frane* Persotia. Pri r.jem so našli nov. dolg. ost~otWnšen oi> Persolia je n»alo pred izvršenim
apajD i. n« . - kale ro ja iirel ločeno. 2ena se mu je pa •krila, zato je ni mogel najti. Prosil e večkrat,   naj ae vrne k njemu, im vse proarije so bile zaman. Do-neva se.   da   je   zdaj nameraval -mrtiti najprej ženo. potem pa »a-n ega sebe.
Mar nesramnei. V Trsta je po-ija aretirala 62 let starega Aleksandra Spangara iz Cordovada v Ita-i, ker se je v navzočnosti dveh de-ie v starosti devet in enajst let neudobno vedel.
Kadi sorodstva so jretirali v Tr-s*-t l i kar i* »o Marijo Milic. V njenem stanovanju je polieija dobila tri parčke, ki jih je tudi zaprla.
Kinematograf   ln\*ke razstave i Huna ju   uprizori v našem mesta ► 4 do 5 dneh izredne   predstave v orani In iona. Ta izborni kinema-■ graf.   ki je dajal ves čas v lovski *a i na Dunaju   predstav** pred dano bi*o.    te več-kra* ooseti! anstvu risar in \»i uad-vode. ter se izrazil   eesar nadvse pofevalno o proizvajanjih, posebno pa »liki   Cesar Fran Josip I. na lovi na divje koze«. Natančno, kdaj se vrv1  predstave,   naznanimo v nekaj
Aretovaa je bil mincli teden 26-ni dninar Juri Jurgec.   rodom ii farusevea na Hrvaškem, ker je pri nravijanju neke hiše v družbi dveh carjev strankam   pokradel v pod* i za 75 K obleke. Jurgec tatvi-» Mrer prizn;« .-.   a obleko pa trdi.da o je takoj sežgal,   ko jo je prinesel Joni o v. Oddali <*» ga sodišča. — Tudi '»kep« kavarnarskegn nellliketKS in *>«rovo ljubimko so prijeli in oddali i!š«"iF. Fant je namreč ves «-as. to je »zi tri leta kradel, kar mu je priprav. Kava. sladkor, obleka, eev-ežniki. svaleiee.   razna dragoee-i» s..#ia.   \se   mu   je   bilo dobro. ' drže val ;e svojo ljubimko ter ji t* dal poleg drugih reči do 1.100 K h rja. Pri preiskavi jr na*la poli-nri ljubimki in pri njem samem kovčeg     raznih ukradenih I me t o v. katere je seveda zapleni-oddala sodišču.   Tudi nekega ■>*ttm čevljarskega vajenen. ki je v • ukradel ge. Mitterrggerjevi nla* rižieo in   po   tatvini   prišel v ijano. je polieija izsledila in od-sodiščo. Fant je bil nacijonovau -ilno delavnico, kamor ga bodo - stani kazni tudi oddali. Več jat škorcev je letelo   te dni ■igu, kjer imajo v vinogradin dobre paše.   Dolenjski vino-iki. ki imajo letoa in itak sla* 1 rodo te nepovabljene goste
- primemo ogoreenostjo spre-**r jih pognali naprej.
Kolo ukradeno je bilo iz vwze št. rta rja Jožefa trgu trgovcu Anžičn.   Kolo je »Graziosa^ .... 1UU K. Ouuiljencu je poii-t na sledu. < iza*e so baše?    IV^estniea ga. a Ko*aneieeva na Poljanski ee-je ujela   ob Gruberje vem opu 4 buši*,   ki so se tam pa^le c spodarja. Lastnik jih dobi pri ■«' ^d*»n i posest n "lei.
Psiea se je zatekla. Majhna, be-
- o lisasta paiea brez nagobč-br»-z pasje znamke se je za-
♦ * in Privoz št. 10.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z ira kolodvora odpe.jab* • Amr 70 Maeedon«-ev   in M Hrvatov.
.  s| , \ Zagreb, 8 pa na *. I>*»enjeev je -slo na Dunaj. H    žalk pa v B t slavo slamnike rtest
Izgubljeno in najdena. Neka rosa > pozabila pred enim mesecem t s\ilnat dežnik. -- f\>arstnira Marija Krem za rje v a je izaTubila ^rzaauaaio ročno torbico, t kateri je. ^la 270 K denarja, dva ključa ia robee SoNka učenka Ivan*
' Fin i jeva je našla  večjo vsoto de-Davčni upravitelj g. Adolf :" ta ja našel srednjo vsoto denarja.
in-»ki   paznik Ivan Vrhunec aše| lesen kovčeg, katerega laet-■»k dobi   v   čnvajnici   na BWJjevi
ta s
IX. »Narodna zbirka«, ki ja priredi vsaka leto na 20 septembra h*lun narodno naprednih akademikov, v Olju. se je tudi letos dobro obnesla. V Ljubljano ee je eabsoalalo pet nabiralnih not. rbdla je innaaj ena. ia aieer gdč. Vide Mallvjava, ki je po*dala 107 K. — Prost se. da aa alt nabiralne pole kmalu pošljejo v Celje!
Dr
Na iared
Piinttete iz\oljeni odbor se je v svoji seji dne 90. aeptmbra konstita-i ral tako: Pradaednik: eand. iur. Radovan K r i v * r : r*odpredsednik: stud. iur. Gašper Pekle; tajnik: •tud. iur. fiaaa Zaleiaikar; blagajnik: stud. phil Fran Vrhovnik; knjižničar: stud. med. vet. Janko V i z ji k; nstnearin i ka: st ud.
ur. Kruest B r i 1 e j m »tud. chem. Boris S 1 a j m e r; nraglednika: stud. teh. Ivan Z o r m a n in cand. iur. Gilbert Zupančič.
Slmnski jug.
— Da Itaatiasi i deželni   zbor je
imel včeraj svojo prvo sejo. Vse kaže na to. da 1h» mirno deloval. V tem za-trdanju pride v razpravo železniško vprašanje in vprašanje o veljavnosti na zagrebškem vseučilišču položenih »izp v .i\ arijski državni polovici, cenitev obeh vprašanj bodo poslanci zahtevali z vso energijo.
— Srbska   «knt*ieina. Srbska n raijc v mi uJuattal
ca na na redno zasedanje dne 14. oktobra. V tem zasedanju se ima definitivno rešiti oattknječa ministra kriza.
\nfflr>ki turisti \ Dalmaciji.
Društvo za   pospeševanje tujskega prometa je dobilo obvestilo, da se je na Angleškem ukrcalo   na   parni k : i aat e   :*»T».i angleških tu-
ristov, ki bodo poactili Dalmacijo. Angleški izletniki obiščejo dne 6. ok-tohra Kotoi - ktohra Split in Trogir. 13. oktobra Zadev, 14. oktobra p?» Dubrovnik.
Predsednika bosansketra sabora na potu v (mo goro. Te dni M a se mudila v Splitu oba predsednika bo-san>k*-a*a deželneara zt>ora Srh \"oji-sJav ^ola in Hrvat dr. Nikola Man-dič. Iz S]»I:ta >ta s.^ napotila na fe-tinje. kjer se poklonita črnoar«Tske-rau kralju Nikoli. Pri tej priliki je imel urednik Našega Jedinstva « razgovor / V-•jislavom §olo. ki se je izrazil. Ha se bodo srbski r»oslanei v <aboru zavzeli za obligatorno odkupovanje kmetov, ako bi tudi nato vlada takoj razpustila   oezelni zbor.
l"m«>r «>rb*kega emigranta iz Makedonije. Srbaki narodni prvak iz Derana. Golub Dobrnin<»vie v Turčiji. ;e p« Itegnil v Crno g«»ro. Pred nedavnim časom ga .ie sultan pomilo-stil. O tem so črnoarorske oblasti obvestile Doke iin o v iča. ki se je nato takoj napotil v svojo domovino. Toda čim je prekoračil turško m*jo, »o ga turškt- •»hoH'jne straže prijel« ter ga ubile. V Crni gori vlada zaradi tega zlodejstva velikansko og rče-aja.
— I met niiiko bolgarsko g» erU
jo nameravajo ustanoviti v S« f i ji. Stroške za to galerijo bodo pro di:
jro>*to sr^fij^ko. vlada in nekateri privatniki.
— Jubilej   bolgarske čitalnlee.
Kua najstarejših kulturnih naprav na Bolararsketn je čitalniea v Slivuu, ki slavi dne 9. oktobra petindvajset-letnico svojega <J»stanka. V proslavo tega redkega jubileja prired#- sli-venski meščani velike svečanosti.
prosvero.
Smteajak#   deželno gledališča.
^ne% zvečer je slavnostna  predsta- j -. igra prvič senzačna   urama i *Tajf uac— V soboto prvak ipai■ ■
Ponearerena kolesarja.   Dne 29.
avgusta se je vozil s kolesom jh» Dol-!*kem pri Laza h go^p Hinko Groas-man. Na svoje kolo j« ^ /# l tudi dečka Antona Pogačnika, ki je med vožnjo vtaknil svojo nogo v kolo. V sled tega sta oba kolesarja padla. G. Groes-maii je dobil preeej težko, Poaravčnik pa le neznatno t«*škodho. Oba ra-njeajea so prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljani, ki je stvar ovadila državnemu pravdništvn. Državno pravdniMvo naperilo   proti g.
firoesmanu tožbo radi pregreška po ^ XC> k. / Pr^d okrajnim sodiščem na Brdu pa je bil včeraj g. Groas-man popolnoma opi>aščea-
V »alfabet — izplačevalee. Soei-jalistična delavska n^maa v Trata je imela za izplačevale« nastavljene-|ra delavea Fminvta Mniesauta. ki a« zna niti čitati, še manj ar v ade pisali Pri pregledovanju računskih knjig mm je odkrilo, da manjka 1106 K 15 denarja. Muieaan je zahteval, da pre-arledata knjige še dva zaupnika, ia sieer st je izvolil kratična
obdolfil aiastje aanrags. da ja neaa ver 11 iuteaovatto vsoto. Pz-išlo je do obravnave pred tržaškim aVžel-uia sodtacam, ki ja v sled predloga obtaaenca odradilo, da ae računaka k a Jana uradno pregledajo. V to a vrbo ja bila obravnava preloaaaa.
F. — IKaaavj. 4. oktobra. Cesar je imenoval prieednika najvišjega sodišča Zoharja aa predsednikovega na-meataika pri pa t en iik* m mmIi.mmi.
F. — Dunaj. 4. oktobra. Financ a i minister   je imenoval davčnega upravitelja Kavčiča za višjega davčnega upravitelja v okrožju tržaškega finančnega ravnateljstva.
F. — Dunaj. 4 oktobra. Justični minister je imenoval dr. Dolenca za sodnika \  Pod gradu.
Konference slovanskih člano\ delegacije.
F. — Daaajk 4. oktobra. Člani »Slovanske Enote«, ki so obenem elani delegacije, Isido imeli dne 10. oktobra skupno s««jo. \ kateri se bodo pos\eto\ali zaradi skupnega po atrjpanja \ delegaciji. Dne 11. oktobra imajo pa \-i slovanski delegati skupno te jo, katere se udeleže tudi Poljaki.
Novi generala! ravaatelj južne železnice.
F. — Dunaj. 4. oktobra. Bivši sekrijski šef v železniškem svetu Weeber je bil od generalnega upravnega uveta e. kr pri v. južne železniee imenovan za generalneara ravnatelja te / d*-zniee. \Welrer je eden izmed najboljših avstrijskih železniških strokovnjakov, ter najboljši poznavatelj razmer južne železniee. Mero-daji . krogi zaradi tega upajo, da se bo Weehru posrečiln asanacija južne železnice.
Omajano  stališče  vojnega ministra Sehbnairha.
F. — Dunaj. 4. oktobra. Današnji jutranji «Vaterland<». ki je navadno v vojaških zadevah dobro informiran, poroča, da je stališče voj-nesra ministra tako omajano, in sieer z <»žironi na njegovo stališče napram ogrskim zahtevam, da bo Schonaieh vojni minister samo še za čas. ko bodo zborovale oktobrske de-legaeije. V prihodnjih januarskih delegacijah že ne bo več vojni minister.
Morileu   bankirja   Kiseha  na sledu.
M. — Praga, 4. oktobra. Polieija ge ve za ime morilca bankirja Kiseha. t*»r upat, da ga še tekom danaŠ-ujega due aretira.
F. — Praga, 4. oktobra. Policija je že dognala ime morilea bankirja Kitcha. imenuje se Hauaer in je doma s Tirolskega. Polieija ima že njegovo sliko in ga mrzlično zasleduje.
Obsojen morilec.
G. — Jičin. 4. oktobra. Tukajšnje porotno sodišče je obsodilo koči-jaza nneka zaradi posknienoga in izvršenega umora ur lastnem svaku na smrt.
Aretacije v K rakovu. B. — Krakov, 4. oktobra. Pri aretaeijah in hišnih preiskavah, o katerih smo poročali, da so se izvršile tu v soboto, je bilo vsega skupaj aretiranih 14 mladih ljudi, ki so vsi doma iz Ruskopol jskega. Devet od teh jih je bilo izročenih s<wlišču. 4 pa so izpustili na svoliodo. Izmed onih, ki so Hi I i izročeni sodišču, je eden medicin*^*, 3 so filozofi, vsi inskribi-rani na filozofijski fskulteti krakovskega \seučilišča, ostali pa s<> zasebni uradniki in obrtniki.
Posvetovanja naeijonalno - politične komisije na Češkem. V. - Praga, 4. oktobra. Danes dopoldii so se vršile zopet konference Č4Ških in nemških <*lnnov naeijonalno - politične komisije za češki deželni /l»or. in sieer češki delegati v poaebni seji, nemški v poetehni. Današnja »L*nion« piše. da ma je pri včerajšnjem skupnem posvetovanju čeških delegatov naeijonalno - ploitič-oe komisije doseglo popolno t poraz-um ljenje glede skupnega in enotnega postopanja v naeijonalno - politični komisiji, ter zlasti pozdravlja, da so ae sa skupno enotno postopanje izrekli tudi čeaki radikalni. Ceeki člani naeijonalno - politične komisije bodo stavili pri skupnih konferencah predlog, naj aa nacijmalno - politična komisija Kavi tudi s šolskim vprašanjem ia ziaati t adi i v? minorittrtJaaga šolstva.
m. —
4. oktobra.
ii
sklenili naj
Dr.
K — Praga, 4. okioara. »Mtv rodm Listy« izročajo, da aa ja zdravstveno stanje dr. Kraaaafa tako
zelo poslabšalo, da so mu zdravniki pienovrdali, odpotovati s Krima, da
se torej dr. Kramar ne udeleži niti zasedanja češkega deželnega zbora, aiti zasedanja delegacij. — Z druge strani pa izve dunajski poročevalec Slovenskega Naroda«, da se dr. K rama f odpelje ie v soboto s Krima.
Volilno gibanje na Hrvaškem
O. — Zagreb, 4. oktobra. V včerajšnji seji občinskega sveta, za katero je bila naznanjena interpelacije zaradi pozdrava bana dr. Toruaše* i-<ca po zagrebškem županu Holjacu " Osjeku. se ta interpelacija ni stavil? — Volilni odsek hrvaško - srbske koal iei je je s noč i nadaljeval svoje delo, ter določeval za posamezne volilu* okraje svoje kandidate. Število kandidatov pa še ni ugotovljeno. Včeraj se je vršilo tudi več volilnih shodov v raznih volilnih krajih. V kraju Velika Gorica kandidira dosedanji pristaš koalicije dr. Radovan Markovič kot neodvisen kandidat Koalieija in Starčevičeva stranka pa mu postavita protikandidata. Seljačka strank?* jr» dozdaj postavila kandidatov.
Veliko pone^ erjenje.
G. — Krakov, 4. oktobra. Lastnik konfekrijske tvrdk** Krakowez je poneveril 120.000 K, ter pobegnil čez Dunaj v inozemstvo.
Spopadi na črnogorsko - turški meji.
A. — Carigrad, 4. oktobra. Oh črnogorsko - turški meji je prišlo do novih spopadov med turškimi vojaki in tamošnjim prebivalstvom. Vnel se
j*? boj. v katerem s«« je -trrljalo tako z kakor z druge strani. K< :v-no
so tursKi \ojaki pregnali nekatere kmete, ki so pobegnili v Crno g«»ro. Turška vlada ho baje radi tega intervenirala pri črnogorski vladi.
Obsojeni anarhisti.
B. — Petrograd, 4. oktobra. Vojaško sodišče v JekaterinoMavu je obsodilo 7 anarhistov na smrt. .37 pa na progiianstvo v Sibirijo.
Kolera na Hrvaškem.
O. — Zagreb, 4. oktobra. Deželni sanitetni svet poroča, de mu je prijavljenih iz Bo rogo blizu Vukovara sest koiera - sumljivih slučajev, od katerih sta dva ze končala s smrtjo.
Strašen čin umobolno matere. B. — Horni Litinov, 4. oktohra Tu se je doigral grozen čin. 30letr. i zona rudarja Nokovarja je umorila v nenavzočnosti svojega moža z britvijo svoji 6 in 81etni hčerki. Ponoči je vstala iz postelje tor šln k posto 1;. svojih otrok in izvršila tam ta groz<> vit čin. Ostali dve hčerki, stari 10 in 13 let. sta sf pri tem zbudili, zbežali iz stanovanja in klicali ljudi na pomoč. Ti so sicer prišli, toda prepozno. Med tem je mati vrata od sobe zaklenila in ko so ljudje udrli v sobo, so našli v sobi tudi ženo vso v krvi in s prerezanim vratom. Ona je zapustila na moža pismo, v katerem pravi, da bo v kratkem usmrtila sebe in otroke. Izkazalo se je. da je žena zblaznela in v blaznosti izvršila te umore.
Izgredi v Kolinu.
V. — Kolin ob Renl. 4. oktobra. Včeraj zvečer je prišlo do podobni1! izgredov, kakor pred j»ar dnevi v Be-rolinu. ki pa sicer niso zavzeli tako velikega ol»ega. Stavkajo namro f-delavci stavbinske obrti. Ker so pa nekateri delavci navzlic temu hoteli iti na delo. jih je množica stavkujo-čih napadla s kam njem in steklenicami. Policija je hotela stavkokaze braniti, vsled česar je prišlo do spopada. Pri tem so bili oVi policist in dva stavkujoča delavca težko ranjeni. Oblastva se boje, da bi se izgredi ne nadaljevali.
Neprevidne turške oblasti.
V. — Berolin. 4. oktobra. »Mor-genpost« poroča iz Monastirja. da je pri razoroževanju prebivalstva prišlo do tega. da je turško vojaštvo vdrlo v angleški konzulat in tamkaj pobralo orožje angleškemu konzulu Cavosu. Angleški konzul se je zaradi tega seveda pritožil pri turškem zunanjem ministru.
Turška mornarica.
A. — Carigrad, 4. oktobra. Listi poročajo, da je turško pomorsko društvo položilo že drugi obrok sa stroške dveh nemških nakupljenih k riza rk.
Jeaenaki manevri aa Tnrškem. A. — Carigrad, 4. oktobra. Jeaenaki manevri  so  preloženi na 21. oktober.
Grške hi Vaasatlss,
A. — Atene, 4. oktobra. Veneze-los je odklonil poziv grške vlade, naj nastavi nov kabinet.
Falahi v Egipt«.
V. — Paria, 4. oktobra. Iz Carv gtaia parnnajo, da je egiptovski khs> div imerodoval pri taroki višati, da bi se ne odala pritisku angleške vlade, ki sen tava
in isvotssrjji.
A. — Pariš, 4. oktobra. Tukajšnje časopisje in tukajšnji diploma-tični krogi najtoplejše posdravljajo imenovanje Izvolskega   sa ruskoga
poslanika r Parizu.
Stolvpin postane grof.
M. — Berolin, 4. oktobra. Iz Ps-trograda javlja »Lokalanzeiger«, da bo ministrski predsednik Stolvpin v najkrajšem času po vzdignjen v grofovski stan. — Iz uradnega vira se poroča, da se imenovanj" novega ruskega zunanjega ministra ue bo izvršilo pred carjevim povratkom iz Nemčije.
Odpuščeni delavci.
M. — Hamburg,   4. oktobra. V
Nemčiji bodo gotovo izključeni delavci kovinsk^ industrije od dela. Kakor smo že svoječasno poročali, nameravajo delodajalci odpustiti 60 odstotkov teh delavcev in se odouste baje že 8. L m. Na ta način pride *Q0.000 delaveev ob kruh.
M. — London, 4. oktobra. Vče-rajšna spravna pogajanja med tovarnami - predilnicami v južnem L*an-ralivre in od dela izključenimi delavci ko končala brez uspeha. Zaradi tepa ostane 150.000 delavcev bres kruha.
Kupujte jutranjo izdajo Slovenskega Naroda".
Izdajatelj ia odgovorni urednik: Kasto Pustoslcmšek.
2* "trota
^te in odrasle^ črevesnemu katarju itd.
Prve avtoritete tuzemstva in inozemstva priporočajo Ku-feke ket najboljše žirile proti bljeva-nju, dr-sld,
Mnenje gospoda dr. M. Bratnffa
Eski-Djumaja.
Go>pod J. Serravallo,
Trst.
Podal sem Yaž> preparat Sorra-vallovo kina-vino z železom slabotni bolnici, z bolečinami v vseh udih in ki je težko stala na nogah in ni imela teka. Z uporabo štirih buteljk Serravallovega kina-vina z železom se je ona popolnoma popravila in sedaj se dobro počuti.
Eski-Djumaja. 26. okt. 1908.
Dr. M. Bratoff.
272 kg
samo tehta
pisalni stroj iz aluminija. Ima vse moderne vrline, solidna konstrukcija. Cena nizka.   Zahtevajte cenike in razkazovanje stroja od 3205
zastopstva ..Standard fsl
Ljubljana, Turjaški trg 4, H.
•__u
I K 0
T    0 T
najboljša ura sedanjosti:
zloto. sram. nun. nlkeODUta in Jeklena n dobi snu pri
H. SUTTHER
UubUono, Mestni ht
tov mr v SvtoL
Tmafti
I K 0
f I T I E 0
t 0 t
aiala A ti m m maaanJHla
nuajnauSKDO PUiKML
5; t** i^Tifi 8° 1-----                t   99m^b—      mm a» 11^1521 H			Vetrovi j	Nebo
3. t. pop. .   9. zv. «-]	7404 7410 7430	199 14-6 ISO	tLvaaod. al. aaaa. al.jvxh.	jasno » mesta
Sreoaja tčcrajaaja nanatratarana, m\ Paaatiaa ▼ 24 arah <M) aa4« 1
441
trgovina
n:itTo »SL Naroda« pod .Tifaviat IOt*.
Zaboje
v vsa*t mDoi:ni
če rabljene,
J. RizborieJc, Šairtio pri ZfitjjL
Jnrist
žeti stopiti v otvttmua pisano.
na uprav. »SIot Naroda« 332*
Gostilno
vzame v/ najeaa ali
Ponudbe na upravn:$rtro »Slov ske?a Naroda* p-od
2 Kleparske pomočnika
iprtjme  takoj  v trano  delo proti
co      t a - * * rwoi
IVAN ROJINA, klepar
Lju'iljaaa,  Prešernova ulica 44.
N ara t no in dobro
1319
iz kraja, kjer ni bilo trtaih bolezni in ne teče se dobi pri
J. PETE RUN C v Prošeku
ki naznani tudi cene in pošlje na zahtevo vzorce brezplačno
Ivane Schiller
Sv. Patra cesta it 31
Žalni klobuki vedno v zalogi
Sitve, z jam-za brezhibnno lunin ionirinjr doba i
r JAN KONRAD
v Mosta št. 5SO (Češko).
331
T/ XajajTal|i aUki je na znakih stekline obolel. pe> pobegnil svojemu gospodarju in se je dva dneva tn dre noći okoli klatil, ter je brez dvoma tudi ▼ Ljubljano zašel in tuka; skoraj gotovo pse okužil.
Glede na to odreja podpisani mestni magistrat na podlagi § 42. zakona ine 6   avgusta  1909 drž. zak. Št. 177 za mesto Ljubljano od današnjega dne naprej do prek! ca
pasjo kontumacijo.
V tem času morajo imeti psi po ulicah torbo, ki po padanje popolnoma za bran j a te ali se pa morajo izven hiše voditi na vrvici.
Tudi se ne smejo psi voditi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo pn -*r.jem psu zapazil sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za časa kontumacije prosto brez dobro napravljene torbe okrog letali, bo konjač po lov d in pokončal, proti lastniku pa se bo kazensko postopalo
Mestni magistrat ljubljanski.
lae 1. oktobra 1910 Za atfcraovaajc »aciasaia •prani bk ta Ljavljaae i* *swo postavijeai c. ar. deželne TlaSe svetaik:
Iti   1. r
lanfan I m tU. m 151
Glavni katalog z  več  n^go 3000 sl-karn na zahtevo gratis in franko. SSS Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika,
dovoljena aH
Olilic.
Renomirana in
gostilna „pri rani"
v/ hiši stev 394 v/ laMji se vsled rodbinskih razmer ananas S atetia^iOSO ▼red takai a laJnp. Zakupnik prevzame z obrt orna in sem spadajoči m inventarjem tudi celo pred letom PPO* zidana kino — Izvzemii treh pro aaorov — v BatfOnan. Vsi prostori v I. rn II nadstropju so novo in najmodernejše meblovani m se deloma uporabljajo za prenočišča tucev. deloma oddajo gospodom v najem. Zakupniku to raj ni treba nikakršne oprave, marveč le kavcijo v vttočini enoletne zakupnine ter za obrt potrebni kapital j»9 Natančne,** v pisarni podpisanega
notarja
Valjčni mlin v Domžalah!
I. BONČAR, LJUBLJANA ■
OCentndM planu hi sMrtttfc: Vtvm alta S. h Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti 11 kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.   11
•koro popolnoma dot
firamolon
odpotovnnja Več poizve na
M. 4, L
3276
Zamaške
izplatovine, vseh velikosti in kakovosti
Frra arafta tvornica platoviie ZUCKERMANN & LOBL
PasMa itev. 16. 3226
Cenovniki gratis in franke
Edino
zastopstvo znamke
o rt
KINTA
je v teku in trpeznosti nedosežno kolo sedanjosti. 3193
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema v pOprav/O, OOMaj-
{     lirarje in ponikljanje ter
j izposojevanje koles.
Manj iftusaa m cena izvršitev.
Karel Čamernik
i Ijnbljana, Dunajska cesta 9.
| Cenik, zastonj in franko
lTaOTSKl pUniAnilK
prost vojaščine, zmožen slov. in nem. jezika, spreten manu fakturfts, zmožen tudi knjigovodstva, tali kje v kaki večji manufakturni trgovini dobiti atmibo. — Naslov se prosi na L F.
Poatlaf onid Aralola. 3272
IMo a izvežban notarski
sollcltntor
Vstop takoj, plača po dogovoru. Služba bi bila primerna za kakega vpokoje-nega sodnega uradnika. 3327
Ponudbe na: ckr. notari jat V
„Zlata kaplja44 Ljufiljaoa, Sv. Petra enta stif. 27
v bližini kolodvora. •-•   Lepe zračne sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborne pijačo.
Nizke con.
Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen 1913
■nair velik senčnat vrt. n
Halo smili pri ronta »rtu
velik koncert!
Ljubljanska delniška plinarna
razpišeš s ze-m.
oddalo svojih vožen]
od novembra 1910 naprej.
Podrobna pojasnila in določila o obsegu in vrstah teh voženj se dobivajo brezplačno v plinarniski pisarni ali pa se na zahtevo dopošljejo po poŠti.
Ponudbe za prevzetje teh voženj naj se vložijo v plinarniski pisarni (na Resljevi cesti štev. 28)
najkasneje do 9. oktobra tega leta.
V Ljubljani, dne 2^  septembra 1910. 3268
C. kr.
podpoik Ljanljana it 27.
C. kr.
»branski petpoLk Ljubljana it 27 odda potom arendac •
r* '
Ponudbena obravnava se vrši
dne 7. oktobra 1.1. ob 8. uri zjutraj
tjaatavi doaaikraaiako vojataice v starem poslopja, I. nadati* ilov. 74.
Ponudbe in podrobnejša  navodila  se  dobivajo vsak dan v provijantu: omenjenega polka 3323
priporoča po znano nizkih cenah
jesenske in %imshe ffjjfefeg
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice.
Strogo solidna postrežba.
Ljubljaneka kreditna banka v Ljubljani.
Glavni aobUak
K300.000.
a a* van na aan4*|t°|«
I
i
02
DL