Stev, 27_СВГА 20 Pm Ptuj, dne 21 > jtrf»! 1961___Letnik XIV 22.fDllf-daD fstafc 22. JULIJA 1941 SO ODJEK- NILI PRVI STRELI IZ PARTI- ZANSKIH PUŠK V SLOVENI- Л JN NAZNANILI VSEMU SLOVENSKEMU NARODU, PA TUDI NEMŠKIM NASILNI- ŠKIM OKUPATORSKIM SI- LAM, DA JE NAPOČIL TRE- NUTEK, KO SE JE ZACEL ODLOČILNI OBRAČUN MED MRAKOM FAŠISTIČNE IDEO- LOGIJE IN IDEJO SVOBODE IN HUMANIZMA, KI JE MO- RALA V PREDHODNEM OB- DOBJU PRETRPETI MARSI- KATERI PORAZ. TA ODLO- ČILNI SPOPAD SE JE KON- ČAL S POPOLNO ZMAGO NAD MRAČNJAŠTVOM, NA- SILJEM IN SOVRAŠTVOM, KI GA JE PROPAGIRAL IN S SILO UVAJAL V EVROPI FA- ŠIZEM IN S TEM SE JE OD- PRLO OBDOBJE SVOBODE, MIRU IN NAPREDKA ZA VE- LIK DEL IZMUČENIH NARO- DOV SVETA. JUGOSLOVANSKI BORCI PROTI FAŠIZMU ZAVZEMA- JO MED BORCI SVETA CAST- NO MESTO, KAKOR JIM TO PO TEŽI BOJA IN ŽRTEV TU- DI GRE. Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi ¡ za območje bivšega ptujskega okraja i ladaja »Ptujsld tednflc«. «vod e samostojntei fmansiranjem ¡ Odgovorni uradnik: Anton Bauman. ' Uredništvo In uprava Ptuj. Ladcova 4- feleion 156, čekovni raiun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tidca Mar^Ktrska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozsmstvo 1500 diin. Gibanje gospodarstva v prvi tretjini ieta 1961 V ponedeljek, 17. jnllja,, sta oba zbora ObLO Ptuj na skupni seji obravnavala Rospodarsko-finančno analizo poslovanja go- spodarskih organizacij v preteklem letu. gibanje gospodarstva v prvi tretjini letošnjega leta, na dnevnem redu pa je bilo tudi imenovanje članov v upravni odbor Komunalne banke Ptuj, imenovanje direktorjev KZ »Haloze« Videm pri Ptuju in KZ »Ptujsko polje« Grorišnica, imenovanje ravnatelja Ekonomske srednje šole Ptuj in druga vprašanja. Osrednji problem na seji je bila vsekakor analiza gibanja gospodarstva v prvi tretjini letošnjega leta. V nadaljevanju pri- našamo za posamezne gospodarske veje pomembnejše odlomke poročila, ki je bilo predloženo zboroma v razpravo. INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja se je v prvi tretjini leta 1961 povečala v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta za 13,S"/«, kar je nad planirano dinamiko v letoš- njem družbenem planu za 4,1«^. Največji porast proizvodnje so v tem razdobju dosegle Petovia, Mlekarna, Tekstilna tovarna in Tovarna avtoopreme, medtem ko je obseg proizvodnje pri Delti in Lesu za okrog 10®'» manjši kakor v letu 1960. Delta je opu- stila izdelovanje težje konfek- cije, Les pa ima težave zaradi stagnacije izvoza in novih pred- pisov glede prepovedi direktnega odkupa kmetijskih gozdnih pro- izvodov. r>oseženi obseg indu- strijske proizvodnje je v celoti zadovoljiv, ker po dinamiki let- nega dnižbenega plana presega predvidevanja. Pri 13,5" e povečanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje v prvi tretjini letošnjega leta se je zaposlenost v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta povečala za l,0®'e, medtem ko predvidevamo p» občinskem družbenem planu za leto 19fil 3,5®'« p>ovečanje števila zaposle- nih v industriji. Iz navedenega izhaja, da se je storilnost dela v tem razdobju povečala za okoli 12^ », medtem ko je z družbenim planom za leto 1961 predvideno le okoli povečanje delovne storilnosti v industriji. KMETIJSTVO Zaradi izredno ugodnega vre- mena v letošnji pomladi se je setev jarin začela zelo zgodaj. Zaradi tega bi morali delovni kolektivi kmetijskih zadrug to upoštevati in sklepanju pogodb za pogodbeno sodelovanje pvosve- titi več pozornosti. Ce primer- jamo realizacijo planirane orga- nizirane proizvodnje v letu 1961, ki maša 92^/« ali 8003 ha, z reali- zacijo v letu 1960. ko je znašaJa le 3420 ha celotnih površin, so to nedvomno zelo pomembni uspehi. Ti temeljijo na načrtni, moralni in materialni strukturi samoupravnih s'kupnosti v raz- voju ekonomij in kombinata, ki naj bi čimbolj in čimprej nepo- sredno delovala ter posredovala na trgu. Še boljši uspeh je bil dosežen pri sklepanju pogodb za organizirano proizvodnjo v sad- jarstvu in vinogradništvu, saj realizacija znatno presega pred- videvanja po družbenem planu. Večji uspeh kot v poljedelstvu je bil dosežen pri sklepanju po- godb v živinoreji. Najboljše rezultate pri rea- lizaciji plana vseh vrst proiz- vodnje je dosegla kmetijska za- druga Hajdina, saj je plan ra- zen pri sladkorni p>esi in hibrid- ni koruzi v celoti presegla. Lepi uspehi proizvodnje so doseženi tudi na območju KZ Ptuj — po- družnica Markovci, Kmetijskem kombinatu — razen pri živino- reji, in KZ Lovrenc na Drav- skem polju. GRADBENIŠTVO Obseg gradbene dejavnosti se giblje po predvidevanjih druž- benega plana za leto 1961 in je v primerjavi z lanskim razdobjem za 28,1®/« večji. Na tako ugoden razvoj so vplivale v glavnem ugodne vremenske prilike, ob- sežnost gradbenih del in delno izboljšanje obstoječe mehaniza- cije. Število zaposlenih znaša v prvi tretjini leta 315 oseb ali za 10,0 odstotkov manj v primerjavi z letom 1960. PROMET V tej panogi je obravnavano samo i>vijetje za popravilo voz JZ. Ol^eg poslovanja za to raz- dobje znaša 82,786.000 din ali 32,5®/« letnega plana oziroma 26,3^ « več kakor v istem razdob- ju lanskega leta. Zaposlenost je pod planiranim obsegom in znaša indeks 95,5®/« v primerjavi s preteklim letom. Iz tega je sklepati, da se je tudi v tem i>Tdjetju storilnost neko- liko dvignila. TRGOVINA Trgovina je ustvarila v prvi tretjini letošnjega leta skupaj 1,925.805.000 dinarjev blagovnega prometa. V primerjavi z doseže- nim v enakem razdobju lanskega leta je bil večji za 20,6®/«. Blagovni promet se je gibal v prvi tretjini letošnjega leta po predvidevanjih letnega porasta. Izpad, ki je bil kritičen v me- secih januar in februar, je na- stal predvsem zaradi določene politike trgovine — manjše zalo- ge zaradi inventure v januarju 1961 — predvidevanj o nižjih ce- nah tekstilu in pa zaradi po- manjkanja določenih prodajnih artiklov, čeprav so se formirali dohodki prebivalstva na znatno vLšji ravni kot lani v tem raz- dobju. Število povprečno zaposlene delo\T>e sile se je v letošnii prvi tretjina leta povečalo za 1,6®'o v primerjavi z lanskim letom. To povečanje pa je bilo doseženo predvsem z otvoritvijo novih prodajaln. GOSTINSTVO Po predvidevanju občinskega družbenega plana naj bi se v gostinsko-turistični dejavnosti povečal obseg blagovnih in ne- blagovnih storitev za 16,5®/«. Do- sežena realizacija v prvi tretjini letošnjega leta pa znaša 33,4®'« letnega plana ali 18,5®/« več ka- kor v istem razdobju lanskega leta. Povečanje proti letu 1960 je bilo doseženo 2:aradi ustanov- ljenih gostiln pri Lovrencu na Dravskem polju in v Gorišnici, delno pa je posledica zvišanih cen. Število zaposlenih predvideva družbeni plan v višini 146 oseb, dejansko pa znaša 147 oziroma dva več kakor v preteklem letu. Porast vrednosti gostinskih storitev iznad plana je d^elno po- sledica tudi zvišanih cen za 20 odstotkov. OBRT Obrtna proizvodnja in obrtne storitve so se ix>večale za okrog 26®/o, medtem ko je po družbe- nem planu za leto 1961 predvi- deno povečanje za 14,2®/«. Pre- koračitev je posledica višjih cen in le delno večjega količinskega obsega proizvodnje in storitev. Odstopanje od plana izkazuje v glavnem Pletarna, »Dravinja« Lovrenc in Krojaštvo »Moda« Ptuj in bodo dosegla predvido- ma le realizacijo lanskega leta. Zveplama pa ima težave zaradi pomanjkanja surovin, ki jih do- biva iz uvoza. Pri vseh ostalih podjetjih se predvideva, da bodo letni plani v celoti doseženi. Ta- ko so Remontno podjetje in Ple- skar sezonska podjetja, ki so v glavnem zaposlena v letnih in jesenskih mesecih. Znatno preseganje plana je pričakovati pri Strojnih delav- nicah, ki povečujejo proizvodnjo gumijastih izdelkov. V obrti je büo v času poroča- nja zaposlenih 1073 oseb, kar je za 2,3®/» iznad predvidevanj družbenega plana. Povečanje števila zaF>oslenih je bilo doseženo pri novousta- novljenem podjetju Pleskar. ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI Povečanje zaposlenosti v kme- tijstvu je posledica pripojitve Gozdnega gospodarstva h kme- tijskemu kombinatu, v trgovini pa pripojitve treh trgovin od kmetijskih zadrug k trgovskemu podjetju. Iz razmerja med fizič- nim obsegom proizvodnje, pro- metom ter storitvami in med gibanjem zaposlenosti je razvid- no, da je v prvi tretjini letoš- njega leta dosežena planirana produktivnost dela. Glede na to je utemeljen tudi porast osebnih dohodkov na enega zaposlenega, ki znaša v industriji 2,19®'«. kar je v skladu z doseženo proizvodnjo in pro- izvodnostjo dela. V o.stalih panogah gospodar- stva se je povprečni mesečni osebni dohodek na enega zapo- slenega v tem letu povečal za okrog 8® '«. INVESTICIJSKA POTROŠNJA V prvi tretjini letošnjega leta so znašale investicijske naložbe v osnovna sredstva skupaj 892 milijonov dinarjev. Ta so bila fínansirana iz sredstev pK>djetij skupaj 320.117, iz kreditov 572.000 — skupaj 892.117. Investicije v osnovna sredstva zaostajajo za dinamiko zaradi nižjega priliva zveznih kreditov in delno zaradi pomanjkanja lastnih udeležb pri investicijah v kmetijstvu. Zato so gospodar- ske organizacije v prvi tretjini letošnjega leta vlagale predvsem lastna .«sredstva v osnovna sred- stva. V leto.š.njih investicijskih vlaganjih se opaža znatna spre- memba v strukturi \nrov finan- siranja v korist lastnih sredstev, kar je tudi razumljivo, saj go- sf>odarske organizacije razpola- gajo tudi v tem letu z znatno večjimi sredstvi kot v prejšnjih letih. Občinski ijudsici odbor Ptuj OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZVEZEBORCEV NARODNOOSVOBODILNE VOJNE OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IN DRUGE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE V OBČINI PTUJ OB DNEVU VSTA.IE SLOVTiN SKEGA NARODA ISKRENO C ESTITA.TO K DOSEŽENI?: USPEHOM NAŠE SKUPNOSTI TER POŠILJAJO SVOJE BORBENE POZDRAVE UDELEŽENCI PROSLAVE V LJUBLJANI IZ PTIČJA. OR- MOŽA IN KIDRIČEVEGA, POZOR! Udeležence proslave v Ljub- ljani iz Ormoža, Ptuja in Ki- dričevega bodo 21. julija čakali posebni rezervirani vagoni. Pri- javljenci iz Ormoža naj vstopi- jo v vagone, ki jih bodo čakali že na posta.ii v Ormožu, in ki jih bodo priključili vlaku, ki bo pripeljal iz Murske Sobote v Ormož ob 11.4.3. Udeleženci proslave v Ljub- ljani iz Ptuja bodo imeli na vla- ku, ki pelje iz Murske Sobote ob 10.15, rezervirane vagone. Vlak bo peljal iz Ptuja ob 12.13 in imel postanek še v Kidriče- vem. Obiščite t MARIBORSKI TEDEN od 29. julija do 6, avgusta 1961 Velika prodaja blaga za široko potrošnjo po znižanih cenah. Vsak dan ob 17. in 20. uri zabavni program z modno revijo. Sodoben zabavni park. Strgn 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 21. JULIJA 1961 Ekonomske enote in delitev lioliodka no delu (Nadaljevanje) III. SPREMEMBA PRAVIL VAŽEN PREDPOGOJ ZA FORMIRANJE EKONOMSKIH ENOT Celotno materijo o izvolitvi in delu org-anov upravljanja gospodarske organizacije mo- rajo regulirati pravilu podjet- ja. Io pomeni, da se |)ravila podjetja morajo obvezno spre- meniti. to je dolot'he je jwtreb- iio vskladiti z novo nastalo si- tuacijo in novo organizacijo organov u[)ravljanja. Pravila morajo v bistvu jiostati statut podjetja, ki hi naj bila razde- ljena na sledeča poglax ja. 1. Splošne doloí'be. 2. Organizacija in sistem upravljanja s jiodjetjem: a) pristojnosti in pravice de- lovnega kolektiva in njegovih članov, b) pristojnosti in pravice de- lavskega sveta podjetja, uprav- nega odbora in pomožnih or- ganov, c) pravice in dolžnosti obrat- nega delavskega sveta (če ob- stoji), d) pravice in dolžnosti zbora proizvajalcev ekonomske eno- te. 5. Pristojnosti in pravice di- rektorja podjetja, upravnika obrata in vodje ekonomske enote. 4. Organizacija podjetja (na obrate) na ekonomske enote: a) proizvodne ekonomske enote, b) uslužnostne ekonomske enote, c) pomožne ekonomske eno- ie._ 5. Odnosi med ekonomskimi enotami. 6. Sredstva in s^kladi podjet- ja in ekonomskih enot. 7. Način evidence in kontro- la poslovanja. 8. Način urejanja delovnih razmerij in higiensko tehnične zaščite (ali bo to urejeno v po- sebnem pravilniku o delovnih razmerjih in П I Z, kolikor ne je treba določbe o delovnili razmerjih uvrstiti v 2. del pra- vil). 9. Osnovne določbe o postop- ku za s])rejem posameznih predpisov podjetja: — pravil in pravilnikov. — letnega in perspektivnega gospodarskega plana, — zaključnega računa in ob- računov. — poslovnika in drugih ak- tov. 10. Posebne določbe in po- oblastila. 11. Zaključne določbe. Kako bodo regulirana posa- mezna vprašanja v poglavjih, je odvisno od posebnih pogo- jev poslovanja gospodarskih organizacij in od tega. kakšne pristojnosti bodo prenešene na ekonomske enote. IV. OSEBNI DOHODKI V GO- SPODARSTVU V NOVIH PO- GOJIH NOTRANIKCiA RAZ- DELJEVANJA Do konca leta РЖ1 morajo ▼se gospodarske organizacije fprejeti pravilnike o delitvi čistega dohodka in istočasno tudi nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov ter v njih določiti osnove in merila za oblikovanje in razdeljevanje osebnih dohodkov. Oba pravilnika tvorita celoto in se ločita v glavnem med se- boj le v dveh fazah. V T. fazi se deli čisti dohodek na osebne dohodke in sklade, v 11. fazi pa se vrši individualna razde- litev osebnih dohodkov med člane kolektiva in razporeja- nja sredstev v sklade, a) Pravilnika o delitvi čistega dohodka S j)ravilnikom o delitvi či- stega dohodka se določijo osno- ve in merila za delitev čistega dohodka na osebne dohodki« in sklade. Zakon o sredstvih go- spodarskih organizacij nalaga kolektivom, da pri določanju osnov in meril za delitev čiste- ga dohodka ravnajo s skrb- nostjo dobrega gospodarja, ta- ko da določajo za delitev či- stega dohodka take osnove in merila, da se z njimi trajno zagotovijo sredstva za razširi- tev materialne j)0(llage njene dejavnosti in da se sredstva za osebne dohodke formirajo v skladu z uspehi gospodarjenja. Zakon o sredstvih gospodar- skih organizacij in presti delavskega sveta. Kakšne pristojnosti se glede delitve prenese na ekonomske enote: 7. Osnove in merila za ugo- 1ал Ijanje rezultatov ekonom- skih enot in za razdelitev či- stega dohodka ali njegovih de- lov na ekonomske enote glede na zavzeto stališče р(.к1 točko b. 8. Osnove in merila za raz- delitev čistega dohodka , na ekonomske etiote oziroma od- redbe, s katerimi se prenaša na ekonomske enote pooblasti- Im. da samostojno hIi v soglasju z delavskim svet,om določijo te osnove in merila. Načela o/iroma kvantita- tivni okviri, katerih se morajo ekonomske enot(î pridrževali |)ii določanju osnov in ¡neril, če jih v binislu 7. točke same določajo. 10. Način določanja zgube ekonomske enote in njenega kritja oz. način zagotavljanja srecistev za osebne dohodke, če jih ekonomska enota ne ustvari zadosti; 11. Primeri, ko lahko delav- ski svet odsto|)i (k1 osnove in meril iz pravilnika — n. ј)г. če se bistveno zviša ali zni/a iistvarjeni doluxlek brez kriv- de ali zaslug kolektiva; 12. Formiranje in upora^ a rezervnega fonda za osebne dohodke; П. Načela za razdelitev sred- stev za osebne dohodke med člane kolektiva: Tu je treba določiti osnovne jirincipe o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki bodo slu- žili kot merila za sprejem pravilnika o razdelitvi sred- stev za osebne dohodke; 14. Pooblastitev organov go- spixlarske organizacije v zve- zi z izvajanjem razdelitve či- stega dohwlka; П. Zaključne določbe — (k1 kdaj pravilnik velja. S predpi- si ni določeno (xl kdaj velja. Zato bo veljal od takrat, ka- kor bo to določeno s ])ravilni- kom. (ilede zgoraj navedene vse- bine pravilnika pripominjamo, da bo ta za nelcatere gospo- darske organizacije preobširna, za druge pa preozka. Kakšne določbe naj ima pravilnik, je v glavnem odvisno od tega, kakšen način razdelitve čiste- ga dohodka gospodarska orga- nizacija predvideva. Zato slu- žijo te navedbe le kot splošno napotilo. Pravilnik o delitvi čistega dohíxlka s|)rejme delavs'.i svet in niorajdar- ske dejaivTiosti bo >tos na Mari- borskem tednu moč kupiti naj.- ra^ličnejše potrošne predmete in to po znižaniih cenah. Tudi za za- bavo bo — kot je to že v navadi dobro poskrblje»-;o: velik za- baviščni prostor (morda bodo ob- jekti ceJo iz Dunaja), gostinski zaibaviščni prostor s plesišči, modna revija, zehavni program in še mnogo drugega bo na razpola- go zaibave željnim obiskovalcem. Rekli smo, da bo imel »stari« Mariborski teden v prihodnjih le- tih nadomestilo. Uprava Maribor- skega tedna je prišla na posre- čeno misel, da bi že prihodnje le- to pripravie kulturno-športno-za- batvno revijo »Maribor v oktobru«, ki bi s časom postala taiko tra- dicionalna. kot je na primer v Münchemu znani »Oktoberfest«. Za prihodnji oktober nameravajo I razstaviščni prostor urediti ta- kole: v hali A bodo pripravili re- snično reprezenter.čno vinsko tr- gatev z vsemi sipecialitetami. spod- nji del te hale pa naj bi bil na- menjen raznim podjetjem, ki bi tukaj prodaijftla svoje izdeke s popustom. V hali B bodo uredili pivnico piva. kjer bo moč dobiti pivo vsph slovenskih pivovarn, med tem ko bodo v hali C šte- vi'ne kulturne in športne prire- ditve. Načrt je vsekakor zelo lep in 'privlačen, nobenega dvoma pa ni, da ga bodo organizatorji v celoti izvedli. Prav tako privlačen pa bo letošnji XVIII. Mariborski te- den. ki si ga bo vsekakor •vTedno ogledati. -bos- Še nelavljala vjno na ime raznih svojih sorodnikov in znancev. Posebno poglavje je kršenje tržnega reda v trgovini z mesom, živino in prašiči. Tako je n. pr. mesar Drevenšek Ivan iz Gorjšni- ce prodajal meso za 20 do 50 din draže, kakor bi smel glede na določeno maloprodajno ceno. Več- krat je bilo tudi ugotvljeno, da je dajal v promet nepregledano meso. Nekaj krat ni imel živin- skih potnih listov za nabavljeno živino, ki jo je nabavljal mimo kmetijske zadruge. Vrsta nepravilnosti je bila ugo- tovljena pri nekaterih zadrugah v zvezi z odkupom živine po krivdi posameznih nakupovalcev. Največ teh nepravilnosti je šlo na račun kmetovalcev — dobavi- teljev živine. Predvsem so naj- večkrat nepravilno tehtali živino v škodo prodajalca. ^Taki primeri so bili ugotovljeni pri KZ Lo- vrenc, izpostava v Doleni, v Cir- kulanah, v Trnovski va.si, v Vito- marcih, v Juršincih, pa tudi dru- gje. V takih primerih sta nava- dno povezana nakupovalec in teh- ničar, oba pa z nakupovalcem podjetja za odkup živine.' Eden takšnih nakupovalcev je bil Vo- grin Franc, uslužben pri trgov- skem podjetju »Rog« v Mariboru. V Kmetijski zadrugi Videm pri Ptuju so bili grobi primeri v zve- zi s krivim tehtanjem v škodo kmetovalcev. Predvsem so se te nepravilnosti pojavljale povsod tam, kjer je za »Rog« nakupoval živino omenjeni Franc Vogrin. Te dni v taborišču PVV Dne 1. julija 1961 se je v Di- jaškem domu v Ptuju nastanila prva skupina obveznikov pred- vojaške vzgoje, ki se priprav- ljajo na služenje vojaškega ro- ka. Do 31. avgusta 1961 se bo- do izmenjale štiri skupine ob- veznikov predvojaške vzgoje iz območja občine Ptuj in Ormož. Tabor ima letos najboljše po- goje, kajti mladinci, ki stanuje- jo v prostorih Dijaškega doma, imajo na razpolago tudi vse di- jaškodomske športne objekte. Življenje v taboru je zelo ži- vahno in pestro. Program dela je pripravljen tako, da imajo mladinci dopoldne vaje, popol- dne pa se udejstvujejo v raz- ličnih športnih igrah. Prva izmena se je zelo dobro izkazala, saj je učni načrt pro- gram dela zelo dobro dojela in so se njeni nadrejeni o njej zelo pohvalno izrazili. Kljub temu, da še večina od njih ni strelja- la z vojaško puško, so dosegli dobre uspehe v streljanju. Da bi mladince čimbolje seznanili z dogodki v svetu, so uvedli po- sebne politične ure, predvsem v popoldanskih urah. Zelo do- bro so mladinci obvladali tudi vojaška in politična predavanja, kajti povprečna ocena iz teh predavanj je prav dobra. V za- četku je bilo opaziti, da večina mladincev še ni vključena v LMS in so bili zaradi tega že v začetku ustanovljeni posebni mladinski aktivi, ki so na kon- cu svečano vključili 64 mladin- cev v mladinsko organizacijo. Pri delu sta nudili vso pomoč LMS in občinski odbor SZDL. Mladinci prve izmene so sode- lovali tudi pri gradnji cesto na grad. Dnevno so delali v dveh izmenah po tri ure. Delo bo na- daljevala tudi druga izmena PVV. Starešine se trudijo, da bi bilo življenje v taboru čim pri- jetnejše. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 22. do 29. juii.ia 1961 Pona luna bo dne 27. .jolija ob 20,15. Okrog 24. in okrog 28. juli- ja bodo močnejše plohe z nevihta- mi, ostaili čas bo lepo in vroče. 23. jiulija začetek pasjih dni. Gnusen umor zaradi posestva Ko je pokojni Kranc M uze k iz 'Iržca ])ri Vidmu preoplačala dobroto, .^o manj pa si je mi- slil, da bo moral pohle|)nomu .sinu nekoč z življenjem pla- čati svojo dobroto. Obljube in dobrikanje. s katerimi sia pri- I)ruvila (K-eta, da je izrcx'il po- sestvo, so bilo kmalu požabljo- п(\ Brž ko sta postala lastnika podarjeneira |)osestva, sta na- onkral pozabila na vso toliko- krat dano obljubo in obvezno- sti pr(>vzeio s |)(Klpisom јшјггх!- I)(î na síKÜscu. Na bopafi in (lov itn i kmetiji, ki bi lahko vsem nudila dovolj kruli« i:i ])rostora. jo bil cm'o naenkrat (kIvoč. /a starčka naenkrat ni bilo т(>}Г(не najti čisto poste- lji'. dovolj hrane in tojjlo be- sedo. /a rad i to^a jo prišlo mo( iijinti do l)o^rostill propiro . k so «o od časa do časa snromo- nili celo v fizično obračunava njo. Skaljeni odnosi so se ii lota v loto slabšali. Do najhiij ših zaostritev pa je prišlo lani ko jo moralo noiirojfMio odnose r(>šovati celo sodišče. Ker s( sin in snaha nista dr/ala po frodlxMiih obveznosti. si)roj(>til ob ]K)dpisu poííodi)o. jima j( lani poloti zafîrozil. da bo za htoval na sodišču razveljavi tov izročilno pofrcHlbe. Sin Лп ton so jo dobro zavedal, da b' oče spričo takofia odnosa s lož bo usjxd in !)o s tem ob posc' stvo. Namesto da bi popravi krivico storjene očotu. jo izko ri'^lil CM^OtOVO }ГГС>/,П'|(> in |K) vplivom pretiranega čuta d lastnino sklenil, da {га bo ubil. '/ ubojem ])revžitkarja se jo namreč hotel otresti dolžnosti ])roživljanja. |)re(lvsem mu pa I)ropr(4'iti, da bi {ia s|)ravil s l)rdvdo ob posestvo. Ze Jani v oktobru jo neke nedelje zau|)al svojoiiiii prijatelju Janku Mu- ze k u , s katerim sta bila do- l)ra in neločljiva prijatelja, da bi dal lojx) na;rra(lo tistemu, ki bi mu starofra spravil s sveta. I'ri tom mu je namifrnil. da bi najrajši videl, če bi {ja on, na- kar |)a ta takrat ni pristal. P(>- /n<\jo so o tem nista več po{;o- varjala, ami)ak sta ta nakloj) uresničila 19. decembra lani. Zaradi nosjiorazumov je star- ček že tri mesece prod umo- rotn spal na senu. 10 |)a jo 1 ot nalašč ustrezalo njunemu na- črtu. 19. (locombra lani je bil pokojni do K), uro zvečer v ^'o- stilni >l'on«. nakar so je vrnil domov in iiH svojem ležišču л' semi zaspal. Го{га večera sta .skupaj popivala tudi Anton \luzok in Janko. V gostilni l'en sta so zadrževala do drugo uro ponoči. Domov gre- do sta se dokončno sporazu- mela, da bosta (x'eta ubila. jNajprej sta so ustavila v do- mačem hlevu, kjer sta za zlo- čin napravila dokončen načrt. Po tem dogo\oru jo odšel prvi po lostvi na skedenj do ležišča Janko Muzek. Ko jo onšel do /rtve. jo je zgrabil za nogo in i)rebudil, hkrati pa mu z žepno svetilko posveti! v glavo. Vtem ko se jo pokojnik prebudil in na ležišču napol dvignil, ga je Anton ,\luzek v svitu žejitK' svetilke dvakrat т(кпо udaril s kolom j)o glavi. l'o udarcih je pograbil očeta ter ga vrgel z ležišča na štiri metre niže ležeča betonska tla, s čimer mu je povzrtK-il |)relom lobanj- skega dna in še številno drugo težje poškodbo. Zatem je nt(K- no |ioškodovanoga (K-eta naložil na samokolnico in ga odi>oljal čez dvorišče preko travnika do sotočja Polskave in l^ravinjo. Janko .\luzok pa mu jo pri tem opravilu v primerni razdalji svetil in pazil, da ju pri zlo- činskem poslu ne bi kdo iz, o- nadil. .\a obrežju sotočja obeh rok jo sin Anton pokojnega očeta še dvakrat brcnil -: čev- ljem v glavo, nakar sta ga oba zgrabila in vrgla v vodo. Bila sta prepričana, da bo motna voda Dravinjo za vselej skrila njun zl(K Ìn. Po končanem umo- ru pa sta celo odšla v bivši> očetovo klet. kjer sta kaj časa popivala, potlej sta si pa še v kuhinji umila okrvavljeno roko. Janko Muzek naslednji dan zaradi pomoči pri zločin- skem oi)ravilu ni mog(d v služ- ¡ bo. Pač pa sta ta dan lonioljito pregledala obro/jo Dravinjo. kjer sta vrerla v vodo truplo. I če za zločinom niso ostali I kakšni nepotrebni sledovi, "ri lem je Janko Muzek našel иа veji |)okojnikov suknjič, ki ga je s i)alico |)otisnil v víkIo. Ko sta so še dogovorila, da bosta o dogcKlku molčala kot grob, če hi ju slučajno osumili zločina, je dal Anton Muzek zločinske- mu sotovariŠu za ротгк' pri nizkotnem dejanju lO.OOO din nagrade. Bržkone bi ostalo ne- nadno izginotje prevžitkarja Franca Muzeka za vselej za- vito v skrivnost in razna ugi- banja, če ne bi ribiča Alojz. Roškar in Ivan Hvaleč petega marca letos pri ribolovu našla v v(mIí trupla. Najdba trupla in izsledki obdukcijo, ki je shnlila, jo dokončno ])otrdilo že prej podan sum. da je postal žrtev koristoljubnih nagibov svojega sina. Končni epilog temu gnusne- mu dejanju, ki jo zaradi i)reti- raiiili ogoističnili nagibov ter- jala kar dve človeški življenji in ki jo mtx'no vznemirilo vso bližnjo okoliio. je zaključil petčlanski sonat okrožnega so- dišča v Mariboru. Ker si jo v strahu prod kazensko odgovor- nostjo Anion Muzek za zločin- sko dejanje sam sodil tako. da so je obesil v preiskovalnem zaporu, se j(> prod sodnüvi za- govarjal samo Janko Muzçk. Sprva je v^ako udelo/bo |)ri zločinu tajil ter o umoru ni hotel ničesar v(Mleti. Pozneje |)a je pod težo številnih obre- menilnih dokazov klonil in pri- znal. da jo bil storjen zločin tako. kot je bilo ugotovljeno v preiskavi. Svojo delanje je ^kušal opravičili z alkoholom, č-vš da i(> bil kritične ncni moč- no vinjen, pa je v takem sta- nju slepo sledil \ntonu Mu- zek u. ker jo vedr-l. da ima te- žavo z očolom. Kljub talvoniu zagovoril na vp jp na drugi (Nadaljevanje na 4. strani) PTUJ, DNE 21. .тигЛЈЛ 19ß1 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Ob 20-letnící vstaje (Nadaljevanje) Med prvimi ptujskimi sode- lavci OF je bila mlada Slavica Žemljic, uradnica pri dr. Šala- munu. Pred vojno je bila soko- lića; po prihodu okupatorja jo je Stefan Kuhar iz Prekmurja, ki je prihajal v ptujski okraj, sprejel v SKOJ. Delala je po na- vodilih Kuharja, Kerenčiča Jo- žeta in Slavka ter Jožeta Lacka. Okupator jo je sicer že maja za- prl na Bori, a sredi septembra jo je zaradi bolezni izpustil. Več- krat je Slavica kot kurirka mo- rala v Središče. V Ptuju je ok- tobra pomagala pri proslavi ok- tobrske revolucije z letaki in za- stavicami. Trosila jih je po ptuj- skih ulicah skupaj z Anico Kau- čevič in Hildo Podgoršek. Na koncu novembra jo je okupator zalotil v stanovanju Slavka Ke- ren čiča, mehanika v Ptuju. Oba so zaprli, a njo so hitro izpustili, ker sta oba trdila, da sta se se- stala zaradi osebnih simpatij. Slavico so pa kmalu zatem spet iskali in morala je iz Ptuja. Naj- prej je šla v Gradec, nato pa v Zagreb. Postojanka OF je bila tudi pri Vučakovih v Štukih, kjer je Mi- lica, mlada šiviljska pomočnica, žena Franca Vučaka, vneto de- lala za OF, ix)vezana z Jožetom Lackom. OROŽJE POD PROŠTIJO V PTUJU Ko je bila Slavica Žemljic še v Ptuju, se je septembra zapo- slila skupaj s Hildo Podgoršek, nekdanjo ptujsko dijakinjo, v pi- sarni pri takratnem proštu, na- sprotniku fašizma. Pod njegovo pisarno v kleti sta skrivali orož- je, za kar on seveda ni vedel. Pomagal pa je gibanju z motor- nim kolesom, ko je prevažal ku- rirje OF po terenu. Tudi Slavico in Hildo je peljal nekajkrat k ženi dr. Špindlerja v Juršince, ko je bil dr. Spindler septembra 1941 na Borlu. Zeni «ta prinašali denarno podporo OF. POMOČNIKI OF V PTUJSKI BOLNIŠNICI Ogorčeni nad okupatorjevim nasiljem nad Slovenci, so tudi zavedni Slovenci v ptujski bol- nišnici požrtvovalno pomagali vsem, ki so jih Nemci zaradi pre- tepov in poškodb morali prepe- ljati iz zaiporov v bolnišnico. Dr. Rakuša in sestra Erika ter le- karniška sestra БЛога so bili za- vezniki trpinčenih Slovencev, med katerimi je bil predvojni ptujski župan dr. Remec, zdrav- nik dr. Brumen. zdravnik dr. Spindler, Lizika Babič s Cvena, Marija Ribič iz Cezanjevec in drugi. Iz bolnišnice pa so poma- gali pobegniti Sagadinovi in Zi- danškovi. MAKOLSKI PRISTAŠI OF V ^lakolah so v stanovanju trgovskega pomočnika Antona Golnerja ustanovili septembra 1941. odbor OF. Sestanek je vo- dil mladi natakar Ivan Skale, zaposlen v Mariboru. Pomočniki OF so postali poleg Golnerja in- ženir Hribernik iz Makol. zapo- slen v Mariboru,' Jože Novak, .iofer Franc Soba in drugi. Zbi- rali so orožje in potrebščine za partizane ter širili narodnoosvo- bodilni tisk. 2e decembra ic pa- del okupatorju v roke Ivan Ska- le in ustrelili so ga 11. aprila 1942. Voditelj makolskih upor- nikov je postal inž. Hribernik. Leta 1942 je bilo v OF organizi- ranih v makolski okolici že okoli 50 ljudi, od katerih so naiasiil- nejše avgusta 1942 aretirali. De- vet so jih ustrelili, desrt pa po- slali v taborišča. Dolo za svobo- do je zamrlo do leta 1944. OSVORODII.NA FRONTA V SLOVENSKIH GORICAH Da se je osvobodilno gibanje v Slovenskih goricah hitro raz- mahnilo. je zasluga domačinov Jožeta Lacka. Osojnika iz De- senec. Raišpa iz Doliča in .5e ne- katerih komunistov, predvsem Franca Krambergerja. ki je spomladi 1942 agit irai za OF po Slovenskih goricah skupaj z Osojnikom in Lackom. Pozimi "leta 1941 so je v Crm- Iji pri kmetu Brunčiču oglasil Jože Lacko in ga pridobil za OF. Pozneje so imeli sestanek v pod- zemeljskem bunkerju blizu nje- gove hiše. Brunčiča je okupator leta 1942 ustrelil, v Desencih je bila postojanka OF pri Osojnikovih. kjer ^e za osvoboditev delala vsa Hr-ižina. pripravljena na največje žrtve. Franc Rajšp iz Doliča je bil od leta 1938 tesno povezan z Lackom. Mnogo je čital in se z marksistično literaturo politično vzgajal. Po prihodu okupatorja se je pri njem prvi oglasil Jože Lacko in tam postavil javko. Sem so prinašali hrano in orožje. Nemci so Rajšpa prijeli na domu 6. junija 1942 in ga zaprli v Vin- tarovcih. Franca Rajšpa so dne 2. oktobra 1942 ustrelili v Mari- boru, njegova žena pa je umrla v taborišču. Z Osojnikom je bil povezan Alojz Kramberger iz Doliça 25. V jeseni se je Osojnik napotil v Celje po navodila za delo. Vrnil se je h Kramberger j u z vestjo, da bo potrebno ustanoviti obo- roženo skupino za boj proti oku- patorju. Po bitki pri Mostju se je Osojnik zatekel k Alojzu Kramberger ju, pri katerem je že prej večkrat prespal v stiskal- nici ali pa v leseni lopi za hišo. V Zg. Velovleku sta se Lacko in Osojnik ter Kramberger po- zimi 1941 in 1942 oglašala pri Cuševih in Simoničevih v Zg. Velovleku. Po ustanovitvi čete so imeli partizani v teh hišah S'voje postojanke. V Gibino sta v jeseni 1941 več- krat prišla Jože Lacko in Franc Kramberger. Ustavljala sta se pri Francu Kostanjevcu, prista- šu OF. Zvezo z Lackom je imel tudi Tomaž Toš od Andraža pa tudi Franc Knez, poznejši ge- stapovski agent iz Rankovec. Kostanjevca so v Mariboru dne 2. oktobra 1942 ustrelili, družino pa izselili na Bavarsko, od koder se je vrnila leta 1944 na prošnjo nečaka invalida nemške vojske. V. R. (Dalje prihodnjič) Vloga KP v plulskem okraju pred letom 1945 Ker je letos jubilejno leto — 20-letnica vstaje jugoslovanskih narodov proti okupatorju, bomo v kratkih potezah očrtali vlogo, ki jo je odigrala KP v zgodovini ptu.iskega o»kraja predvsem v času, ko je popeljala jugoslovan- ske narode v boj proti fašistič- nemu okupatorju. Za razumevanje delovanja KP med okupacijo je potrebno po- znati tudi vlogo KP, ki jo je od- igrala pred tem obdobjem. Pozicije KP v obdobju med obema vojnama Pri parlamentarnih volitvah leta 1920, meseca novembra, je ptujs:ki okraj oddal za KP 394 Rlasov, za SLS nad 4000 glasov, za SKS (slov. kmečko stranko, ki jo je vodil Pucelj) tudi nad 4000 glasov, za SDS (socialdemo- kratsko stranko) 2700 glasov, za Jugoslov. demokratsko stranko pa 747 glasov. Zakaj je imela KP tako malo glasov? Ker je bil program KP med kmečkim proletariatom premalo znan, premalo osvojen in zato, ker je imela socialnode- mokratska stranka pod vplivom avstro-marksizma med delav- stvom še trdne pozicije. Najmoč- nejša SLS je uporabljala za svo- jo propagando vero in cerkev, verske organizacije in verski tisk in razumljivo je, da je žela veliko uspeha. Med kmečkimi prebivalci se jih je veliko odlo- čilo za Samostojno kmečko stranko, ker jim je obljubljala izboljšanje njihovega položaja, zato je dobila le nekaj manj gla- sov kakor SLS. Narodna socia- listična stranka je bila po številu oddanih glasov na predzadnjem mestu z 299 glasovi. Pomembni so ti rezultati гачто zaradi prej omenjene analize politične pri- padnosti še v dobi, ko je bila KP legalna. Vemo pa, da je bila z zloglasno obznano KP že nasled- nji mesec po teh volitvah prepo- vedana. Zaka.i? Ker je štela KPJ že eo.ooo članov, v sindikatih pa je bilo organiziranih že 300.000 delavcev, ki so se udeleževali .stavk za ekonomske in politične zahteve. Največje stavke so bile stavke transportnih delavcev rudarjev v Bosni in Sloveniji in generalna stavka železničarjev, ki je trajala 14 dni in se je je udeležilo okoli 70 ptujskih želez- ničarjev. Pri občinskih volitvah je KP zmagala v mnogih kra- jih. v ustavotvorno skupščino je dobila nartija 58 poslancev. Mo- narho-buržoazna vlada je začu- tila. da se ji majejo tla. zato je KP prepovedala. KP po Obznani Med prvimi agitatorji velike ideje komunizma moramo ime- novati Franja Zgeča, študenta, ki je prišel iz SZ, kjer je spo- znal oktobrsko revolucijo. Za komunizem je pridobil veliko revnih kmetov v domači vasi Domava. Med železničarji sta bila komunista Franc Kramber- ger in Leopold Voda. Delovanje prvih komunistov je z Obznano in po odhodu Zgeča iz Ptuja zamrlo. Obudil ga je dr. Jože Potrč, ki je v Zagrebu spoznal idejo marksizma, stopil tam v KP. V Ptuju je že leta 1934 poiskal I.eopolda Vodo in .skupaj sta začela propagirati Delavsko-kmečki list. V Ptuju so pod vodstvom dr. Jožeta Po- trča leta 1927 živahno asitirali za listo dclavsko-kmcčkega re- publikanskega bloka .s kandida- tom Marcelom Zorgo, Predvsem so je izkazal T^eopold Voda pa tudi Arbajter in Seeula Pri vo- litvah septembra 1927 so odne- sli več slasov kakor socialni de- mokratje. V tem času ie KP delala ile- galno. Sprva jo je ilegalno delo slabilo. Toda zatiranje delavskih in kmečkih množic in zapostav- ljanje jugoslovanskih narodov v korist srbske buržoazne klike je ustvarilo pogoje za uspehe pri ilegalnem partijskem delu. Spr- va v vodstvu KP ni bilo enot- nosti. Kominterna je leta 1928 poslala članom KP poziv na enotnost, kar so dosegli na IV. kongresu KP v Dresdenu leta 1928. Za organizacijskega se- kretarja KPJ so izvolili Djura Djakoviča. Tega leta so osnovali v Ptuju pod vodstvom dr. Potr- ča in Ivana Spolenjaka, kova- škega mojstra z Brega pri Ptuju, prvo komunistično celico v že- lezniških dela\micah. Prvi člani te celice so bili: LeoiX)ld Voda. Jakob Hercog, Alojz Arnuš, Fr. Kosec in Franc Kramberger. Pozneje so v celico pristopili šc Karel Koren, Avgust Hlupič, Iv. Frankovič, Jurij Svenšek in Adolf Carman. Izven celice KP je deloval ko- munist Ferdinand Cehnar, rojen leta 1901, knjigovodja pri nem- škem podjetju Hutter. Stanoval je v Trubarjevi ulici. Bil je po- leg dr. Potrča najboljši pozna- valec marksistične literature. K njemu je zahajal Ivan Spole- njak, komunistka Ivana Rosen- feld, dr. Potrč in drugi. Bil pa je zelo bolan, imel je kostno tu- berkulozo, ki ga je priklenila na posteljo. Umri je leta 1933. Preiti moramo na nekatera рк)- membna vprašanja, ki so vpliva- la na vlogo KP. Kateri važni politični dogodili so pretresali KP med obema vojnama Bil je predvsem eden, drugi pa so z njim povezani. Jugoslo- vanski oblastniki so uvideli ve- lik vpliv KP na nezadovoljne ljudske množice, kar se je odra- žalo pri naraščanju stavk in ma- nifestacij za pravice delavskega razreda. Da bi zajezil udarnc^st delavskega razreda in KP, je kralj Aleksander ukinil 6. .janu- arja 1929 vidovdansko ustavo in parlament ter proglasil diktatu- ro. Nov režim je začel zverinsko preganjati komuniste. Ubili so organizacijskega sekretarja CK KPJ Djakoviča, Oreškoviča, čla- na CK SKOJ, in druge. Tisoči so morali na robijo, vlada je nada- ljevala z zatiranjem narodov. Vodilni kader KP se jc umaknil v tujino. Leta 1937 pa se je vrnil v Jugoslavijo s tovarišem Titom na čelu, kar pomeni nov polet revolucionarnega dela KPJ. Par- tija je nastopila pK)t enotnosti v organizaciji in začela z zbiranjem širokih množic v antifašistično Ljudsko fronto, ki naj zavre pot domačemu fašizmu in se strne v obrambo domovine proti fa.ši- stični nevarnosti od zunaj. KP jo osnovala nacionalne komiteje. Ustanovni kongres KPS je bil 18. aprila 1937. Manifest tega ustanovnega kongresa je napi- sal Edvard Kardelj, v katerem je pozval vse demokratične sile v LF za obrambo pred fašizmom za novo demokratsko vladavino in ljudske svoboščine. KP je na- prej vodila štrajke in manifc- staciie ter širila napredni tisk Vidimo, da tudi hud teror burž^aznih oblastnikov ni stri boinega poleta KP. nač pa .jc KP oronal mnogih njenih naj- boliših članov, ki .«o morali pre- življati svoje dni v zloslasni »glavnjpči«. \r Sremski Mitrn- vici in drugod. Ptujski komunisti Od ptujskih komunistov so leta 1930 zaprli .Jožeta Potrča in Ivana Spvolenjaka. Obsodili so ju na dve leti zapora. Kmalu zatem — leta 1934 — so buržoazne ob- lasti zaprle mlade komuniste na ptujski gimnaziji in nekatere njihove sodelavce. Ivan Spole- njak, ki je prišel iz ječe leta 1932, je moral leta 1934 znova v ječo, obsojen na štiri leta, zaradi njegovih ognjevitih izjav o pri- padnosti KP, so mu kazen še po- večali. V ječi je prebil nad .sedem let, tam je tudi duševno zbolel in umrl v Novem Celju leta 1940. Leta 1932 so sprejeli v KP kmeta Jožeta Lacka iz Nove vasi pri Ptuju, ki je bil prej pristaš SLS. Voda, njegov sosed, ga je pridobil za idejo komunizma, ki jo je Lacko osvojil z vsem svo- jim poštenim srpem. Za komu- nizem je potem nenehno delal, študiral, hodil na sestanke, pre- pričeval kmečki proletariat, go- voril pri Svobodi in Vzajemno- sti, delal pri Društvih kmečkih fantov in deklet, agitiral in kan- didiral na listi združene opozi- cije, ki je leta 1938 vrgla vlado JRZ s Stojadinovičem in Koroš- cem na čelu. Mod kmeti komimisti mora- mo omeniti še komuniste iz le- skov.ške okolice: Merca, Kmet- ca, Krajnca in brata Emeršiča, ki so prišli leta 1934 pred sodi- šče, ker so trosili letake: delav- ci, kmetje, kočarji in zaradi le- taka, ki je pozival ljudstvo, naj po zgledu ruskega proletariata sledi KP. Obsojeni so bili na štiri mesece zapora. Tega leta so izključili iz gimnazije mlade ko- muniste Mirka Centriha, Ivana Potrča, Antona Znidariča, Ru- dija lica. Marka Kuharja, Jožeta Kogeja in Petra Kureža. Takrat so sodili tudi Ivanu Bratku in Dušanu Kvedrii, ki sta bila prvo leto na univerzi, ter Jožetu Vnu- ku in Francu Kojcu, medtem ko Francu Cučku. ki je bil tudi pr- vo leto na univerzi, niso prišli na sled, da dela za KP. Iz obrtniških vrst so bili v Ptuju tile komunisti: Stefan Matjašec, mizar, ki je stopil v KP leta 1919 v Mariboru, ЛИгко Bez.jak, krojač. Rezi Korpar. pletilja, Vajscnštajnova, Rnsen- foldova, Hreničeva, mizarski po- močnik Franc Lazar, tekstilec Ivan Mendaš, mizarski pomočnik Franc Dolenc. Zadnji trije so odšli v boj proti španskemu fa- šizmu. Tja sta odšla tudi Zni- darič in Kveder. Lazar in Do- lenc sta v Španiji padla. Od iz- obražencev sp se za komunizem odločili visokašolka Vilma Be- bler, učitelja Jurančič in Debc- nak. učiteljica Zenka Kovač, simpatizerjev pa je bilo šc pre- cej. V zadnjih predvojnih letih so se parti.jske vrste okrepile. V Ptuj je prišel iz Sremske Mi- trovice Kazimir Koželj z ženo Milko, oba sta bila člana KP. iz Maribora je z režiserjem Žiž- kom pri.šel Albert Vilhelm, de- lavec v tiskarni in dober gleda- liški igralec. KP je vplivala s predavanji na Društva kmečkih fantov in deklet, ki so bila v Središču, pri Bolfenku. v Juršincih. na Haj- dini, na Humu, v Narapljah. v Doliču, v Staršah in v Dester- niku, I V okolici Ptuja sta bili dve pokrajinski partijski konferenci, leta 1936 in leta 1939. Na ;'.adnjo je prišel Tone Tomšič. Na njej so govorili o dolu ; komunistov med mladino, v vojski in v sin- dikatih. Po nalogu te konference so osnovali prvi okrožni komite KPS v Ptuju s člani: Kazimirjom Koželjem, delavko Olgo Moglič. Rudijem Znidaričem. dijakom Zvonkom Sagadinom. Jožetom I.ackom in sekretarjem Jožetom Potrčem. (Dalje prihodnjič) JOŽE KERENČIČ Za mlado pokol en je med dvema vo.jnama je zn-ačilno, da je dalo veliko število mark.sistov, ki .so se v srednješokskih letih aktivno rvključili v politicano življenje, ki |)rolit je. je iz(!a- la sporočilo, da so domoii- strantje začeli prvi streljati. Pod to pi4't\ez() sta bila areti- rana takrat ()()-!etni Viktor K li- kov ec in njeiJON sin ^aša. ki so ju orožniki za roke zvezana zaprli v kletne i)ri>st(>re orož- iiiške postaje in tam mučili, za Jožem 'Kereiičičem, ki gru niso uspeli iirijeti. ker se je usj)e- šiio skrival v Ptuju in pri pri- jatelju Pavlu Žaucerju v Sliv- nici |)ri Mariboru, pa so izdali tiralico. Kakor ni vzdržala ob- tožba proti obema Kiikovccma, tako orožiiištvo ni iisjielo oč-i- ianega dejanja dokazati niti Kerenčičii. Го je dalo Keren- čiču i>ohu(!o za še večjo dejav- nost. .še niso bili pozabljeni lju- tomerski (lofTodki, ko je (Ine 17. maja 1936 Kerenčič fîovoril v imenu Slovenske ljudske fronte na slovensko-h rvaškem sliodu v Dubravi pri Zavrču. S Cankarjovimi besedami je bo- dril zbrane množice k boju za ljudske pravice in ko je kon- čal po Cankarju: ^Nartxl si bo f)isal sodbo sam , so zbrane slovensko-lirvaške množice bu- čno manifestirale za čimorejš- nje uresničenje tega cilja. Po (lovršitvi filozofske fakul- tete v Ljubljani, Kerenčič za- radi svojefra naprednega poli- tičnega udejstvovanja dalj časa ni mogel (iobiti službe. Tako začenja obdobje, ko se je brez vsake službe posvetil tudi pi- sateljskemu in publicističnemu delu. Leta 1938 je napisal te- meljito sociološko študijo >Zem- Iji.iki (kIiiosì v jeruzalemskih froricali . ki je izšla v maribor- skih ()bzorjih< in i)otem še |)()sebej kot brošura. V tem času s Partijo ni bil povezan. Ko je jeseni 1940 dobil služ- bo IUI meščanski šoli v Cio n.ii Radgoni, se je v tem obmej- nem kraju posvetil nar(xln(v obrambnemu delu in je začel zopet iskati zvezo s Partijo, lakoj po okui)aciji se je po- vezal s tovarišem Stefan-^m Kuharjem, sekretarjem KP i ljutoinersko-radgonsko okrožje, kateremu je pomagal pri orga- niziranju (Kl|>orniškega gibanja v predelu od Koga do Gornjo I Radgoni*. Kakor se je hrabro boril, iak() je Kerenčič hrabro tudi umrl. .Nj('g(>vo zadnje jiismo iz ječe jasno izpričuje, da je šel v smrt kot komunist, trdno prepričan, da umira za svobo- do in lejišo bodočnost svojega ljudstva. Ivan Kreft lias komentar Burgibini ognjeviti govori o Bizerti so že pokazali prve sa- dove: na oporišče so streljali z minometalci in topovi, Franco- zi pa so odgovorili z obstrelje- vanjem tuniških položajev. Po- ložaj se je hudo zapletel in za- enkrat ne vemo, če bodo pro- blem sprožili pred Varnostnim svetom ali pa bodo najprej uprizorili majhno vojno, (ia bi pretehtali obojestranske moči. Kot vsak drug političen pro- blem tudi tega ne smemo gle- dati izolirano. Ne gre samo za Bizerto, vojaško oporišče, ki so ga Francozi zadržali zase. Tudi ne gre za to, da bi mesto po- I vsem vključili v tuniški gospo- darski sistem, čeprav jc tudi to važno, pač pa gre za drugo. Burgiba je sprožil problem Bi- zerto in Saharo v trenutku, ko so bodo v Lugrinu sestali fran- coski in alžirski predstavniki, da bi na novih pogajanjih sku- šali rešiti problem. Zveza je dokaj jasna. Fran- cozi zahtevajo Saharo zase in prav zaradi tega peščenega morja so propadla pogajanja v Evianu. Sedaj zahteva del Sa- hare Burgiba. obenem pa zatr- juje. da to ni uperjeno proti Alžircem. češ da bodo po kon- čani vojni in po neodvisnosti tako in tako govorili o federa- ciji med Marokom, Tunisom in Alžirom. Francozi so uradno protestirali, ker so Tunižani po- slali v Saharo svoje prostovolj- ce. toda protest ni videti pre- več iskren. Njim je vsako tako vmešava- nje najprimernejši izgovor, da je francoska suverenost v Saha- ri potrebna, saj se bodo v obrat- nem tri dežele spoprijele zara- di Sahare. Kakorkoli že, Burgi- bina akcija bržda ni najprimer- nejša. Prostovoljci bodo bolj pomagali francoskim stališčem kot pa alžirskim. Bizerta ima podobno ozadje. Burgiba zahteva, da umaknejo svoje čete, čeprav dobro ve, eia hočejo Francozi v Alžiru pri- stanišče Mers-el-Kebir. Ce bo- do Francozi Bizerto zapustili, bo njihov pritisk na Alžirce še mnogo večji, saj jim je mnogo do tega, da imajo v severni Afriki veliko vojaško oporišče. Alžirci se z izgubo Bizerte ne bodo mogli izgovarjati, saj ima- te oporišče v Bizerti in eno vam je dovolj. Sedaj gre za zamotano diplo- matsko bitko, v kateri ne ve- mo. kdo bo koga prelisičil. Bur- gibine motive lahko pojasnju- jemo tudi z obratno razlago, češ da je njegov pritisk pomoč Al- žircem. Vse je možno, toda ne smemo pozabiti, da ima Burgi- ba kot predsednik najmanjše od treh severozahodnih držav največ želja, da bi postal v bo- dočem Magrebu osrednja oseb- nost. Alžirci trenutno ne more- jo usmeriti svoje moči na zu- nanje zadeve, ker imajo dovolj dela z notranjimi in tudi Bur- gibina gostoljubnost jim omo- goča nadaljevanje vojne. Prav zato. ker vemo za Burgibine že- lje. so ne moremo otresti občut- ka. da hoče dobiti nekaj na ra- čun Francozov in Alžircev. Med pomembnejše dogodke v tem tednu sodi vsekakor ame- riški odgovor na sovjetsko spo- menico o Berlinu. Čeprav so z odgovorom zavlačevali in morda prav zato, vidimo, da niso spre- menili svojega stališča. Še ved- (Nadaljevanje na 4. strani) St'^îin 4 PTUJSKI TEDNU PTUJ. DNE 21. JULIJA 1961 ŠTUDENTSKA KRONIKA KO.NEC SOLSKEGA LKTA ZA ŠTUn^^NTE .IK V PKAVEM POMEM' EESrDE NASTOPIL »^ELE FRF.O KRATKIM — STUDIJSKI и^ГЕИТ PTUJSKI H ^TIDUNTOV SO VSEKA- KOR ZADOVOLHVI — ZIVA HNO POriTNíÍKO l'DE.I- STVO\'AN.ÍE Precej časa ,1c že preteklo, od- kar .4) se zaprla šolska vrata za našimi najmlajšimi. Na univerzi pa se ta oriieten trenutek vsako leto nekoliko zakasni. Konec predavanj je sicer že konec ma- ja, toda nato pride mescc trdega študija in priprav na izpito, ki trajajo ves junij in se včasih za- vlečejo še daleč v julij. Sicer pa si izpitne roke lahko vsak štu- dent svobodno izbira in si tako pravzaprav sam »določa« počit- nice. Kdor pa je v tej stvari le nekoliko preveč demokratičen, temu k ai radi rapa ja jo po!?oji za vstopov višji letnik, za nadaljnje bivanje v študentskem domu, čas ga pa vedno bolj neusmilje- no stiska. To je jasno večini .štu- dentov, ki zares pridno in priza- devno študiralo. Med to splošno večino pq lahko mirne duše šte- jemo večino ptujskih študentov, saj Eo se tudi letos zelo izkazali. Kakšnih posebnih statistik ni na razpolago, toda že iz osebnih razgovorov lahko izvemo, da so ptujski študentje na tekočem z izpiti, da pridno študirajo in da na splošno dosegajo zadovoljive rezultate. Počitnice pa so vsakemu po- samezniku prinesle različne na- črte. Precej jih gre v študentske brigade, ki bodo delale na zvez- ni akciji jugoslovanske mladine pri graditvi avtomobilske ceste. Nekaj se jih bo udeležilo mla- dinskih delovnih akcij v Slove- niji ali pa kje drugod, Študentje bodo po.S'ki'oili s svojim delom čimveč prispevati naši skup- nosti. Mnogo .itud-ntov že dola л' raznih podjetjih in ustanovah, kjer prakticirajo. ali pa so ho- norarno zaposleni ter si tako sa- mi pomagajo iz različnih težav. Teh je vsekakor največ. Seveda so kljub delu počitniško razpolo- ženi in ne pozabljajo пч družab- no in zabavno življenje. Zbirajo se na kopaniu, na igriščih in vsepov.sod, kjer se zbira vesela mlad'na. Za nekaj časa so zapu- stili šolske knjige, zvezke in skripta, da bi zato v jeseni čim uinešneio »startali« v novo stu- dijsko leto. -tf Naš komentar (Prenos s 1. strani) no vztrajajo na stvareh, ki ni- majo prave realne osnove, ozi- roma na stvareh, ki so plod že- lja. ne pa realnih odnosov. Če- prav je dunajski sestanek vne- sel iskrico upanja, da bo na- stopilo obdobje popuščanja, vi- dimo, da smo na obratni poti. Sovjetska zveza je napovedali nadaljnje oboroževanje, zahod- ni odgovor o Berlinu pa priča, da je zmagala skupina, ki je za zaostrevanje odnosov. To lahko vidimo tudi po laoški konferen- ci, ki je zašla v slepo ulico. Gnusen umor (Konec) strani zopet spomnil številnih podrobnosti, za katere je sma- gai. da so mu v korist. Сергат janko Afuzek pri uboju le deloma sodeloval, je z obljubo m pozneje z aktivno pomoči..) bre/ dvoma dosti prispeval, da se je pokojni sostorilec odločil za umor očeta. Sodišče ga je za pomoč pri tem gnusnem deja- nju obsodilo na 12 let strt>gcga zapora. Sličice iz našega vsakdanjega življenja Marsi>daj pride tam, kjer je več otrok, do ostrih besed in na- migavanj. ki se pogosto spreme- nijo v hud prepir in globoko uža- Ijenost prizadetih. Nedavno sem bil priča besedni borbi dveh ma- mic, ki sta vsaka po svoje bra- nili svoj naraščaj. Marička in Jožica sta se pri igranju nekaj sporekli in kot je pri otrocih kaj hitro, so /ačele z obeh strani kmalu deževati tu- di klofute. Seveda je zmagala Marička, ki je starejša in moč- nejša. Premagana Jožica je za- čela klicati na pomoč mamico ki je takoj pritekla na balkon in se postavila v bran svoji hčerki. Ozmerjala je Maričko, ji grozila in dajala vzgojne nasvete. Ma- ričkina mama pa tudi ni pustila, da bi kdo kaj rekel in očital nje- ni hčerki. Otroci na dvorišču so utihnil, začela se je besedna bitka med prizadetima mamica- ma. Cez balkon so se vsipale ob- tožbe, materi .«ta privlekli na dan vse napake obeh dekbc — prepir je bil na višku. Ljudje so prisluhnili, otroci so se muzali Marička in Joiica pa sta morali takoj domov. Doma sta sprejeli vsaka svoj пчик. naibrž ne naj- boljši. ampak je vsaka od ma- mic zahtevala ohljulw, da se ne bosta več družili. Ostali otroci na dvorišču .so kmalu pozabili na dogodek in nadaljevali z igranjem, deklici pa sta se igrali vsaka na svoiem balkonu in žalostno opazovali igro. Nista pa dolgo vzdržali, iz- muznili sta se na dvorišče in se pridružili otrokom, čez nekaj časa pa .sta bili že najboljši pri- jateljici ter pozabili na pretep in tudi na obljube, ki sta jih dali mamicam. Kaj pa ogorčeni mamici? V prepiru izrečene žaljivke ni lah- ko pozabiti. Med njima je na- stala napetost, ki se najbrž ne bo prav kmalu polegla. Pametna mati bi gotovo rav- nala drugače. Ce jo je hčerka prosila za pomoč, bi jo opozorila, da pretepanje ni leno in da naj bo z otroki prijateljica. Vse na- daljnje bi prepustila otrokoma, ki bi kaj kmalu poravnala spor. Odpadel bi prepir in besed® prenagljene besede, med .'osedi pa bi vladalo sožitje. Starši naj vedno pnmetno urediio takšno zadevo, pri čemer naj ne jem- ljejo .«^iepo v za.ščito svojega otroka, saj vemo da je prav ta- ko neucnan in poreden kot vsi drugi otroci na dvorišču in pri igri. -tf Članek je pisan v času, ko je bila večina ptujskih študentov še v Ljubljani, Zagrebu in dru- god. Le redki so bili doma in še ti niso hodili mnogo na kopanje, še najmanj pa na Bire, kjer jih je dopisnica »videla«. Resnici na ljubo moramo povedati, da se na Birih kopljejo nekdanji študen- tje, ki so zaradi neuspešnega štu- dija že zdavnaj zapustili uni- verzo in nimajo s študijem nič sikupnega, še najmanj pa so upravičeni na naziv »študent«. Ce pa so ti mladi ljudje neko- liko bolj glasni, ali je to tako hudo?! Bodimo veseli, da ima- mo veselo mladino! Sicer pa no- ben z9,kon ne predvideva, da naj bi bila na kopanju »smrtna ti- šina«. -tf ŠTUDENTJE O BiRIH Ce pošilja dopisnik svoje član- ke nekemu časopisu samo zaradi honorarja ali renomeja, tedaj se takšni članki navadno izrodijo in ne služijo svojemu namenu. Se več. Ali so stilno in vsebin- sko nepopolni in nesmiselni, ali pa so vse preveč hvalisavi in »neprebavljivi«. Najslabši pa so vsekakor članki, ki so žaljivi, .še' hujši pa tisti, ki žalijo brez povoda. Neznana avtorica je verjetno dobila nalogo opisati poletno po- poldne na Birih, ki so bili vča- sih priljubljeno kopališče, sedaj pa zapadajo v pozabo. Svoje na- loge se je lotila precej zajedlji- vo. Ker članek med drugim na- pada predvsem študente, so ti precej ostro reagirali. Rdeči križ v Gorišnici Kakor vsako leto je tudi letos proslavila Gorišnica dan »Daro- valcev krvi«. Istočasno je bila proslava 20. objetntc ljudske vstaje jugoslovanskih narodov. Na ta dan, dne 6 7. 1961 je osnovana organizacija Rdečega križa Gorišnica organizirala krvo- dajalsko akcijo za republiško transfuzijsko postajo v Ljubljani. Krvodajalci so se odzvali v ve- likem številu, saj je bilo prijav- ljenih 115 darovalcev krvi, ter je bilo 96 odvzemov 9 jih je bilo odklonjenih pri zdravniškem pregledu. To pa ni vse. Osnovna organi- zacija Rdečega križa v Gorišnici je zbrala tudi za transfuzijsko postajo bolnišnice Ptuj v letoš- njem letu 49 prostovoljnih krvo- dajalcev. Vse priznanje in pohva- lo si je zaslužil požrvtovalni predsednik osnovne organizacije Rdečega križa Franc Nasko, rav- no tako pa tudi ostali odborniki, ki mu pridno pomagajo. Po končanem odvzemu krvi je sledila proslava v zadružnem domu s kulturnim sporedom. Predsednik osnovne organizaci- je je otvoril proslavo, pozdravil goste, podal poročilo in referat o delu organizacije Rdečega križa že v času NOV in danes. Predsednik občinske komisije za prostovoljno krvodajalstvo, Valter Kolarič je govoril o krvda- jalski službi, o potrebi po odda- janju krvi, da so potrebe iz dne- va v dan večje. Ponazoril je razmah krvodajal- stva od leta 1952, ko je prišlo krvodajalstvo v prostovoljno de- javnost. Za uspešno delo in požrtvoval- nost organizacije Rdečega križa v Gorišnici se je zahvalila v imenu Republiške transfuzijske postaje tov. dr. Zlatka Visenjak. Pionirji in pionirke osnovne šole so nastopili z recitacjamj in raznimi pevskimi točkami. Na koncu predstave je zapel še pev- ski zbor Gorišnica nekaj pesmi. K. V. (IIMlláMíÉll.. V ponedeljskem »Ljubljan- skem dnevniku« je v rubriki »Iščemo najgostoljubnejši kraj v Sloveniji« napisal Marjan Re- mec o ptujski gostoljiibnosti re- portažo. Najprej našteva nega- tivne vtise, potem tudi pozitiv- ne. Ne bom ponavljal za njim, preberite si članek sami, ven- dar bo v glavnem vse držalo, kar pripoveduje. To, kar se mu je primerilo v tem in onem go- stinskem lokalu, se primeri nam domačinom večkrat. Zdi se, da smo se taki in podobni vljudnosti in pozornosti že pri- vadili. Morda bi se celo čudili, če bi bilo drugače. Da gosta v nekaterih lokalih v začetku sploh ne opazijo, je znana stvar. Prideš v lokal in namesto, da bi točajka pozdravila tebe, po- zdraviš ti, kar seveda ona ne čuje, ker je zatopljena v neko drugo zadevo. Nočem biti pre- napet: ko je ob opoldanski ali večerni uri soba polna gostov in abonentov, res ni mogoče po- sebej pozdravljati in sprejemati posameznika, v mislih imam ti- ste ure, ko so v gostilni le po dva, trije gostje, ali pa si mor- da edini. Saj ste prikupne in brhke, drage ptujske točajke, a bodite vljudne in postrežljive proti vsem brez razlike, tudi proti takim, ki so preprosteje oblečeni, proti takim še bolj! Njihov denar ni manj vreden kakor denar nekega inozemca, ki se je pripeljal z avtom. Pa brez zamere! Te vrstice se ve- čine gostinskega osebja v Ptu- ju, ki se proti gostom vede ko- rektno, ne tičejo. Ko smo že pri gostinstvu, bi rad omenil še tista dva napisa, ki so ju pred kratkim obesili nad točilnimi mizami: »Pri to- čilni mizi ne strežemo!« »Zara- čunavamo 10 " (I postrežnino!« Cemu prvi napis, če pa točilno mizo kljub temu kar oblegajo stoječi gostje. In nekateri teh stoječih gostov so, rekel bi, ure in ure kakor pribiti pa tem me- stu. (Tozadevni rekord ima baje neki Ptujčan, ki je stal pri to- čilni mizi od štirih popoldan do enih po polnoči.) Glede postrež- nine je bilo že mnogo napisa- nega po časnikih. Pravim: naj bo, če že mora biti, pač pa če- mu k postrežnini še napitnina, ki jo nekateri še vedno tako radi dajejo in strežno osebje še rajši sprejema? Razen tega pa naj odpade za stoječe goste, ki so kljub napisu ostali, še po- strežnina. Zdaj pa še namizni prti, krušne drobtinice, golaževa omaka, pe- pelniki, sanitarije, muhe itd. üe- deš k mizi, miza je še nposprav- Ijena. Gost, ki je sedel prej za to mizo, je jedel golaž, to se po- zna na prtu. Po vsem prtu so raztresene drobtinice, pepelnika pa ni napolnil le en gost, ciga- retnih ogorkov pa je kakih dvaj- set. Sploh je s temi čiki tako, da jih je polno, kamor pogledaš: pod mizo, po kotih, na hodn.ku, v školjkah na stranišču. To tiho- žitje dopolnjujejo končno še mu- he, ki se sprehajajo po prtu in ti sedajo na nos. Nekatere gostilne se sploh ne zračijo, zlasti pozimi. Znanec, ki stanuje nasproti gostilne, mi je zatrjeval, da še ni nikdar videl gostilniških oken odprtih, niti zdaj poleti. Vse to se seveda ne nanaša na vse gostilne, krivico bi delal, če bi to trdil. Razen te- ga ni teh pomanjkljivosti krivo le osebje, temveč tudi gostje. Ni- mamo vzgojenih gostov, pogre- šamo vzgoje, ki bi našega človeka navajala k redu, čisteči in obzir- nosti do sočloveka, k; bo uporab- ljal za njim na primer isto mizo, iste sanitarije itd. Nedavno je bila v neki vzhodni državi — vzhodni! — naša delegacija V glavnem mestu je na pločniku vrgel nekdo od naših na tla ci- garetni ogorek. Mimoidoči je opozoril našega človeka: »Ogorek vam je padel na tla.« Pri nas je samo ob sebi umevno, da na ulici kadiš ;n vržeš čil<, ne da bi gle- «lal. kam prileti. Ptuj si prizadeva (čast občini, komunali, olepševalnemu društvu), dh bi postal lično malo mesto, ki prijetno domačinu in privlačno turistu. Vse to prizadevanje sta- ne milijone. Sredi mesta so pred kratkim obnovili fasado stare pa- tricijske hiše. Potrebna je že bila obnove. Po obnovtvi jo je bilo veselje pogledati. Lepo je bila prepleskana, in hišni svet je po- skrbel, da so bila prebarvana tudi vrata m okna. Vsak se je z zadovoljstvom ozrl nanjo. No, ne- kega dne je neki smrkavec (saj ga ne morem drugače imenovati) potegnil menda z žebljem glo- boko črto po zidu. od enega kon- ca do drugega. Ta črta bo prav gotovo ostala najmaj deset, pet- najst let. ko bodo hišo vnovič obnavljali. Razen tega je kmalu za tem vandalom neki drugi zapi- sal z debelimi črkami, pa ne mor- da prvemu v album, pač pa po zidu na isti hiši: »Edi je nor.« Takih stvari vidiš precej po na- šem mestu, pa ne samo ¡x) zuna- njih zidovih. amt)8k tudi v notra- njosti: po hodnikih, čakalnicah itd. Zakaj sem napisal ta članek, bo kdo rekel. Morda me bo imel za sitneža in malenkostneža. Ni- sem ne to ne ono. le škoda se mi zdi dinarjev, ki sem jih moral kot^ član naše skupnosti tudi jaz plačati za vse te naprave v na- šem mestu, pa bodisi v oostinskih obratih, javnih poslopjih' in pri raznih obnovitvenih delih, ki jih objestneži kvarijo in uničujejo. A-Ž Stanovanjska zakonodaja Kljub pospešeni stanovanjski izgradnji, ko nekatera večja gradbena podjetja prehajajo iz obrtne na industrijsko gradnjo stanovanj, je vendarle v naših mestih ostala še precejšnja sta- novanjska kriza. To ni pripisa- ti, kot bi lahko kdo pomislil, slabim ali zaostalim družbenim pojavom, temveč je nujnost, ki se pojavlja v vsaki deželi na njeni razvojni poti, posebno kot je naša, na poti popolne indu- strializacije. Ce pri tem upošte- vamo spremembe v strukturi prebivalstva in naravni prira- stek, je lahko vsakomur jasno, zakaj je takšna stanovanjska stiska, da je samo pri občini v reševanju nad tisoč prošenj za dodelitev stanovanja. Prav zaradi tega je nujno, da vsak delovni človek pozna osnovne pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja kot osnovnega življenjskega po- goja. Zato želim v naslednjih se- stavkih seznaniti zainteresirane z nekaterimi bistvenimi določi- li predpisov iz stanovanjske zakonodaje. I. STANOVAN.TSKA REFORMA Zvezna ljudska skupščina je na svojem zasedanju v aprilu 1959 sprejela pet stanovanjskih zakonov: zakon o stanovanjskih razmerjih, zakon o stanovanj- skih skupnostih, zakon o last- nini na delih stavb, zakon o po- slovnih stavbah in poslovnih prostorih ter zakon o stanovanj- skih zadrugah. S temi zakoni smo dobili okvirni temelj naše nove stanovanjske zakonodaje, ki se nadalje izpopolnjuje tako da izdajajo ustreznejše podrob- nejše predpise ljudski odbori, ki so specifični za posamezne ob- čine v skladu z njihovim komu- nalnim razvojem. Takšne po- drobnejše predpise je sprejel tu- di naš ljudski odbor in z njimi uredil najvažnejša vprašanja iz stanovanjske zakonodaje. Z izdajo navedenih zakonov so prenehali veljati številni do- sedanji predpisi, ki so obsegali razne uredbe, odloke, navodila in odločbe. Ti predpisi so sicer urejali razna vprašanja s stano- vanjskega področja, mnogo pa je ostalo še vedno odprtih. Po- gosto se je opažalo, da predpisi, zlasti še tolmačenja, niso bili med seboj vsklajeni in je prišlo pri presojanju najrazličnejših sporov večkrat do precejšnjih nasprotij. Razvojna pot našega sociali- stičnega družbenega sistema, ki se je hitro razvijal zlasti po uvedbi delavskega in družbene- ga samoupravljanja, je terjala tudi vskladitev stanovanjskih predpisov s pozitivnimi dosežki tega razvoja. Dosedanja praksa je Fvokazala, da so novi predpisi načeli vrsto novih vprašanj in problemov, vendar jih jc ob no- vih predpisih mogoče enostav- nejše in skladnejše reševati. S sprejetjem navedenih zako- nov se ureja tisti del družbene- ga življenja, ki je najožje pove- zan z življenjem vseh državlja- nov. Ti zakoni spodbujajo k večji stanovanjski graditvi, ker krepijo predvsem individualni interes državljanov, vnašajo pol- no gotovost na področju stano- vanj, sočasno pa branijo držav- ljane pred izkoriščanjem s tem. da so točno določeni odnošaji, ki se pojavljajo na tem področju. II. ZAKON O STANOVANJ- SKIH RAZMERJIH Kot ostali zakoni o stanovanj- skih razmerjih, prinaša tudi ta zakon vrsto novosti s tega pod- ročja. Ureja predvsem vsa vpra- šanja, ki se nanašajo na stano- vanjske pravice in oddajanje stanovanj, družbeno upravlja- nje stanovanjskih hiš, upravlja- nje družinskih stanovanjskih hiš v državljanski lastnini, dojočitev in delitev stanarine (najehinine) in UF>orabe stanovanja. I. STANOVANJSKA PRAVICA IN ODDAJANJE STANOVANJ Da bi se zagotovila nemotena uporaba stanovanja kot osnovni pogoj reprodukcije delovne spo- sobnosti in družinskega življe- nja, je v tem delu zakona o sta- novanjskih razmerjih določena vsebina stanovanjske pravice. V tej pravici je obsežena tudi pra- vica na trajno in nemoteno upo- rabo stanovanja in pravico do udeležbe pri upravljanju stano- vanjske hiše, ob edinem pogoju, da nosilec te pravice redno iz- polnjuje svoje obveznosti do skupnosti, ki izhajajo iz upo- rabe stanovanja. Tudi pravica oddajanja sta- novanj na uporabo se bistveno razlikuje od prejšnjega načina, tako imenovane distribucije sta- novanj. Pravica oddajanja sta- novanj na uporabo se prizna ti- stemu, ki je dal sredstva za gra- ditev nove hiše iz svojih skla- dov. Načelno imajo investitorji pravico oddajati na uporabo tu- di tiste stanovanjske prostore, ki se izpraznijo s preselitvijo dotedanjih nosilcev stanovanj- ske pravice v nove hiše. vendar je ta pravica investitorja samo enkratna. V novih hišah pa je ta pravica trajna in nosilec pra- vice oddajanja stanovanj na uporabo ima to pravico tudi v primeru, ko se tako stanovanje pozneje izprazni. Pomen tega določila ni le v tem, da spodbuja za graditev stanovanj, temveč tudi s tem. da hkrati zožuje ad- ministrativno dodeljevanje sta- novanjskih prostorov Tako se iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 23. JULIJA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav — vmes »b 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- l>oved in drevm koledar 6.30—6.40 Re- kleme. 6.40 Majhm ansambli v vedrem ritmu. 7 00 Napoved časa. poro6i!a. pre- gleoveđ in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.30 Deset minut iz naše beležnice. 11.40 Ivo Petrič: Concerto grosso za sodala. 12.00 Andrej Blumauer igra na orglice. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poro- čila. vremenska napove« in ebjava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Hrvatske narodne pesmi. 13.55 Jugoslovanski glasbeni desert. 10.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki. 21.00 Gian Carlo Me- notti: Amelija gre na ples. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji ëan. ČETRTEK, 27. JULIJA 5.00—8.00 Dobro iutro (t>:san gl««- beni sflored) — vmes ob 5.05—5.10 Poroíüa vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 —6,15 Napoved česa, poročila pregled tiska, vremenska ««poved m obvesti!«. B.30—6.40 Reklam«. 7.00—7 15 N'apo- ved časa. poročila, vremenska oepoved n radijski koledar. 8.00 Poročil«. 11.00 Anton Schwab: Dva zbora — Sonček moj in Večer na morju. 11.15 Branje z* vro- če dni — R. Beniïon: Obzirna gostoljub- nost. 11.35 Poljski zabavni ansambli in vokalni solisti. 12.00 Božo in Miško po- jeta skladbice Roruta Lesjaka. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenski napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Popoldanski divertimento. IS.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih nesmi in nape- vov. 20,45 Glasbena medigra, 20.50 Li- terarni večer. 21.30 Ivan Brkanovič: Tretia simfonija. 22.00 Vapoved časa. poročila vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan, PETEK. 28, JULIJA 5,00—8,00 Dobro iutro rp san gles beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila, vremeeska napoved in dnevni koled*r. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vrefnenska oaf>oved м obvestile. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska nepoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Koncretni plesi, stari in novejši. 11.40 Otroci pozdravljajo. 12.00 Narodne za glas in klavir v priredbi Cirila Preglja. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Pet pev- cev — pet popevk. 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Igra pihalni orke- ster JLA p. v. Pavle Brzulje. 13.55 Iz oper Mfirka Poliča, Borisa Papandopula in Danila Svare. 19.00 Obvestila, reklame ip zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Zabavni zbor Walter Schu- mann. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 20.30 Iz del Antonina Dvofaka — 6. oddaja. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Kapoved časa. poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednji dan. SOBOTA, 29. JULIJA 5.00—Í.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — Tmes ob 5.05—5.10 Perečila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekaj domačih. 6.00 —6.15 N'apoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, \remenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 12.00 Pojo fantje na vasi. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.05 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika. Igra ansambel Srečka Dra- žila. 12.40 Pevci Frankie Laine, Dalida in Bruno Rosetani. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Nekaj razpolo- ženiske glasbe. 14 no Za razvedrilo in oddih. 19.00 Obvestila, reklame in za- bavna glasba. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Začnimo sobotni večer z domači- mi meIodii?mi . . ?n.2n Rartnska ko- mediia. 21.20 Melndiie za nriieten ko- nec tedna. 22,nn Napoved časa, poroči- la, vremenska -?i».ived in pregled spore- da za naslednji dan. PTUJ. DNE 21. JULIJA 1961 PTUJSKI TEDNIK Strm 5 ..Čedna" statistika sodnika za prekrške v prvi ]>(>l()vici lotošiijoga leta se je moralo zagovarjati pri sodniku za prekrške v 1'tii- ju zaradi iiedovoljenih dejanj lt)17 ljudi, ki so se pregrešili zoper ¡»romctne |)re(lpise ali pa |)roti drugim i)r(Ml[)is(vm, ki šči- tijo: gozdove, o^hjekte, re |)rija\Ijeiifcv. od tega 2f) mlai)re]nljenih ko- les (zvonec, zavor(> in luč!), ali pa vozijo v nasprotju s pro- jiietnimi predpisi; vendar tudi ostali (pešci, mopedisti in voz- niki , ostalih motornih vozil) pridno polnijo seznam sod- nika za i)rc>krške s svojimi i)re- stopki. Prekrškov proti jjrometnim predpisom jc bilo skupaj TT"), in sicer: zaradi neustreznih luči jc bilo kazi\(>vanih 24") ko- lesarjev (od 300 do 1(H)() din globe); 80 je bilo primerov, ko se je nu enem kolesu (zgraje- nem samo za eno osebo!) i)re- važalo več ljudi (300—800 din globe): 65 kolesarjev je vozilo v vi- njenem stanju (od 10(K) do 3000 dinarjev kazni); 42 se jih je moralo zagovar- jati zaradi vzporedne vožnje (do 1300 din): 31 kolesarjev je bilo na za- govoru zaracii napačne smeri vožnje (2000 din); 33 voznik(>\ motornih vozil je odgovarjalo po 81. čl. pra- vilnika o prometnih |)re(l|):--.., ker jih je .»rgaii i.' zalotil brez vozniškega dovoljenja (^о 3000 din globe); 29 voznikov je bilo kazn( va- nih zaradi neu-^treznosti njiho- vih vozil (do 13.0(K) din globe); 23 voznikov ni upoštevalo |>roni(lnili znakov (4000 din); zaradi nercgi'^triranih motor- nih vozil ji- bilo kaznovanih 1У voznikov (s 3000 din irlobc); niopedistov je vo/ilo bre/ ))otr(lila o /nanju cestno pro- metnih pre(l|)is(>v, zaradi česar So odg(>\arjali po 78. čl. zvezne rn rc|)ublišk(''uredbe o jirome- tu na javnih cestah (3000 din globe); 17 voznikov se je pregrešilo zoper predjiisano hitrost vož- nje (10.000 din kazni); Ib voznikov motornih vo/.il je vozilo \ \injcucm slanju (do 3 mesece zapora); 13 šoferjev je moralo na za- govvali brez svetilk; 2 sta bila kaznovana, ker sta |)eljala v|)rego v vinjenem sta- nju. Prekrški zoper javni red in mir 331 je bilo razgrajanj, pre- tepov. nedostojnega vedenja, kal jen j noč-nega miru po ce- stah, zaradi česar so storilci bili kaznovani s kaznimi do 10.(И)0 din; 33 jih je |)г(к1аја1о izven trž- nega i)rost()ra (4000 din); 23 je bilo kaznovanih, ker so po nepotrebnem streljali z orožjem (1300 din); 19 je bilo kurjenj in kreso- vanj v bližini gozdov (13(K) din globe); 14 brezdelnežev je bilo ka- znovanih z zaporom (м1 10 do 30 dni; 7 jih je bilo kaznovanih za- zari krošnjarjenja: 3 jih je zase zbiralo prosto- voljne |)risoevke: zoper odlok o hišnem redu se jih je jiregresilo 3; 4 so prirejali nedovoljene jirireditve: dva sta bila kaznovana za- radi prosjačenja: zaradi preteiianja staršev sta bila (Iva kaznovana; zara
  • redpi.s()v o varstvu gozdov 120 jih je podiralo drevje brez sečnega dovoljenja (10.000 dinarjev globe ali 30 dni za- pora); zaradi žaganja lesa brez dovoljenja je bilo kaznovanih 7 s kaznimi do 13.000 din; trije so se pregrešili zoper varstvo gozdov. Ostali j)rekrški in nepravil- nosti 46 jih je bilo kaznovanih, ker niso dali cepit otrok (2000 (lin); 32 jih je plačalo globo, ker niso dali cejiit kokoši proti kugi (okolica .Markove); 23 šiiš- marjev je i)lačal() kazen do 10.000 (lin zaradi šušmarstva; 18 jih je odgovarjalo zaradi nošenja strelnega orožja brez orožnega lista 30(K) din); 14 so jih zalotili organi notranje u[)rave brez osebnih izkaznic: 14 je bilo viiiotočev (30.(H)0 dinarjev); 13 oseb je lovilo ribe brez ribiške izkaznice; 12 jih je bilo kaznovanih, ker niso prijavili svojega bivališča; 10 jih je doma klalo živino in na črno prodajalo meso (30(M) din globe); trije so prevažali živi- no brez živinskega potnega li- sta; dva sta se pregrešila zo- per zakon o lovu. Aeč je bilo še ostalih manj- ših manj pomembnih prekrš- kov. ki jih nismo omenili. Sta- tistika kaže. da ima sodnik za l)rekrške precej posla s i)re- stopki. ki nastajajo zaradi ma- lomarnosti in nei)remišljcnosti nekaterih posameznikov, ki ne vidijo i)osle(lic. ki jih lahko zadenejo. Zelo porazno je štt>- vilo |)rekrškov na naših cestah. Pijan voznik ne sodi za volan Ni še dolgo tega, ko je Markes Stanko, direktor podjetja »Mes- nina v Ptuju polagal izpit za vo- znika amaterja. Ko se je priprav- ljal na izpit je prav gotovo pre- čital tudi predpis, kj voznikom motornih vozjl pred in med vož- njo prepoveduje uživanje alko- holnih pijač. Izgleda pa, da je po prejemu vozniške dovolilnice za ceno tujih življenj na predpis popolnoma pozabil. Dne 29. mar- ca 1961 ob 19.15 uri je močno vi- njen vozil svoj osebni avto «fjat 1100« s še dvema sopotnikoma po Zagrebški cesti v Ptuju Po ugo- tovitvi sodnomedicinskega insti- tuta je imel po nesreči v krvi kar 1,89 promile alkohola. Čeprav v takem stanju skoraj ni bil spo- soben za upravljanje vozila, je vozil s pretirano hitrostjo in brez desne sprednje luči, ki se mu je popoldan pokvarila. Zara- di nesposobnosti za varno uprav- ljanje vozila, prevelike hitrosti in pokvarjene luči je pri vožnji v bližini hiše Rimele Justine za- peljal močno na desno stran ce- stišča. Ker ni imel pregleda nad cesto je pri vožnji s sprednjim desnim delom zadel v kolesarja Sirec Vlada, ki je peljal na kole- su še 12-letnega Molnar Stanka po skrajni desni strani cestišča. Zaradi trčenja je kolesar s sopot- nikom padel po tleh. Pri tem je dobil Molnar Stanko zlom leve noge in več poškodb po glavi. Sirec Vlad pa je zaradi poškodb, dobljenih ob prometni nezgodi 1. 4. 1961 v ptujski bonišnici umrl. Na sodišču je krivdo odkrito pri- znal in izrazil pripravljenost po- vrniti škodo. Okrožno sodišče v Mariboru ga je obsodilo na tri leta strogega zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dobo štirih let po prestani kazni. Do- bro bi bilo, če bi se nad posledi- cami in kaznijo, ki je sledila, za- mislili tisti vozniki ki včasih za ceno svojega in tujih življenj se- dejo vinjeni za krmilo. Naše zdravle Medicinske klinike za zdrav- ljenje nosu, ušes in grla so pri nas v prvih mesecih letošnjega leta sprejele večje število otrok, ki so «e zastrupili po neprevid- nosti staršev z lužnim kamnom, z amonijakom ali solno kisli- no. Od mladih bolnikov jih je precej umrlo v hudih boleči- nah, vsi drugi pa so bolj ali manj nevarno poškodovani in potrebni dolgotrajnega in muč- nega zdravljenja. Kako pride otrok do teh hu- dih strupov? Najpogosteje dobi v roko raztopljen lužni kamen — lug, ki si ga matere pripra- vijo za pranje perila ali riba- nje poda. Ce neprevidna mati pusti skodelico v kuhinji na mestu, kjer stoji sicer kava, mleko ali kaj podobnega, ali če jo postavi na tla, ko riba, se otrok priplazi do nje in spije jedko tekočino, ki mu takoj ožge ali prežge požiralnik. Takšni otroci so veliki reveži, trpe neznosne bolečine, bruha- jo in hirajo. Zdravljenje s pe- nicilinom ne pomaga in ker jih moramo po več mesecev umet- no hraniti, postanejo neodpor- ni in podležejo pljuçnici ali ka- teri drugi bolezni. Statistika kaže, da je prav pri nas v Jugoslaviji izredno mnogo primerov zastrupljenja. Kolikor imamo na razpolago po- datke iz drugih držav, vidimo, da je bilo na Dunaju v 17 letih le 17 primerov zastrupljenja, v Berlinu v 20 letih le 14 prime- rov, v Pragi pa celo v 20 letih samo 5 primerov zastrupljanj z lugom. Zakaj? V mnogih državah je prodaja lužnega kamna na drobno z za- konom prepovedana. Da je ta način uspešen, nam kaže tudi naša statistika iz let 1946. 1947 in 1948, ko lužnega kamna pri nas ni bilo v prodaji na drobno in zato tudi otroških zastrup- Ijenj nismo zabeležili. Potrebno bi bilo, da bi z uki- nitvijo prodaje lužnega kamna na (irobno zavarovali zdravje in življenje naših otrok. Go- spodinje in matere bi morale posvetiti temu vprašanju čim- večjo pozornost, saj gre za var- nost cele njihove družine, pred- vsem pa njenih najmlajših čla- nov-otrok, ki so večkrat zaradi nepazljivosti in malomarnosti mater ter zaradi svoje zdrave otroške radovednosti včasih po- habljeni za skoraj .celo svoje življenje -tf Kišna I! Sit ) iir>Oi№ll? Avtomobilske nesreče so ena iz- med temnih strani modernega življenja. Vziic temu, da_ so zelo pogoste, posebno v tehnično raz- viitih državah, so do nedavnega kaj melo ved= i o tej vrsti smrti. ZncT'StveniKi različnih strok so z natančnim proučevanjem, posku- si in raziskova.njem številnih ne- sreč natančno dognaili, kako (prav- zaprav poteka »avtomobilska smrt«. Kai se torej zgodi s šoferj.e.ni in avtomobilom če vocilo trešči s hitrostjo 90 km na uro ob dre- vesno deblo? , _ 110 sekunde: prednji odbijač veza se skrivi ob t:-ku z deblom. Drobci jekla se žanjejo do 3 cm g oboko v drevo 2/10 sekunde: okrov motorja se naguba, dvigne in udari ob sprednjo šipo avtomobila. Vrteòi se zadnja kolesa se dvignejo s tal. Nos vozila se povsem razbije. Ogrodje pride v stik z deb om. V tem delcu sekunde začenja močan okvir avtomobila zavirati ■silno giban ^е 2 in po tonske gmo- te. Medti^m se vozečevo telo še vedno pibljo s prvotno hitrostjo. To pomeri silo k- ie dvaisetk^-at večia od z-^meMske težnosti; šo- ferjevo telo tfhta torej 1690 kn! Norie -=e mu izpahnejo v kolen- skih .^Idepih. 3/10 sekunde: vozačevo te o .se dvigne s sedeža, truo se zrav- na, zlomljena kolena pritisnejo ob spre-dnjo ploščo. G ava se primak- rve do senčnega zaslone, prsi so nad krmilom. 4/10 sekunde: prednji del avto- mobila јг povsem uničen, zadnji del ima še vedno hitrost bkoff 55 km na uro. Vozačevo telo brzi s prvotno hitrostjo- 90 km na uro. PoRonski mctomi blok udari ob drevo. Za-dnji del vozi a js že tako visoko, da se dotakne nizkih vej dreves-a. 5/10 sekunde: šoferjevi krčevito stisnjeni roki ukrivita krmilo sko- ro v vodoravno lego. Sila teži^osti ga pritisne na krmi no gred. Je- kleni drcbci se mu zarijejo v pljJ ča. ki mu jih zalije kri. 6 10 sekunde: sila udarca j'? tolikšna, da vozaču iztrga noge iz tesno zavezanih čevljsv. Ša- sija se na sredi prelomi. Vozačeva glava udari ob predn.ie stsklo. Zadnji del vozia spet udari ob tla, vrteča se kolesa se zarijC^o v zemljo. 7/10 sekunde: karaserija se zvije in splošči, zakovice in te- čaji popustijo, vrata sunek izbije. Sedež zleti nao^rej in nabcxie vo- zača na krmilno gred. Iz u-st pri- vre kri Sunek mu je ustavi" srce. V trenutku je mrtev. Čas, ki je mi'nil f>d udarca ob drevo: 7/10 sekurd?. HUMOR ŽELJ.A MOŽ.\ Ona .je iz letovišča brzo;-avi'a svojemu možu: »V petih tednih sem izgubila polovico na teži. Koiko časa še cstaneni?« Odgovor: »Še pet tednov!« SMČNOST Na kaj sličijo žrne? To delikat- no vprašpnje .>e bi!o ob ovijeno v S'ngleškem satiričnem is»u Punch. Med drugimi so p-išli naslednji odgovori : 1. .. , .p^či, ki .je včasih vroča, včesih mrzla; 2. leoi roži, ki neprestano bede v prste ; 3. knjigi 7 zanimivim naslovom; 4. vrtni krpi. ki .to je treba od čaco do čaea preple-skati; 5. avtomobilu, ki porabi mnogo bencina ; 6. v aku, ki včasih iztiri. Seznam učbenikov ZA ŠOLSKO LETO 1961 62 I za osnovne šole, gimnazije in ' strokovne šole obsega samo tiste i učbenike, s katerimi se morajo i učenci obvezno oskrbeti za delo v šoli in doma. Medtem ko je j pri učbenikih za osnovne šole in ¡ gimnazije nadrobneje določeno, i kateri učbeniki so potrebni za vsak posamezni razred, pa bodo | ravnateljstva strokovnih šol sa- ma določila, katere učbenike ¡ bodo učenci obvezno uporabljali 1 na posamezni šoli in v posamez- nem razredu. Ob naslovih učbe- nikov za osnovne šole in gimna- zije so navedene letnice prve I izdaje, kar hkrati pomeni, da so veljavni in nespremenjeni vsi ponatisi od tega leta dalje! Zna- menje -i- pri naslovu za osnov- ! ne šole pomeni, da bodo ti uč- beniki veljavni vsaj za dobo 5 , let, medtem ko so učbeniki, kjer ; ni takega znamenja, sicer še predpisani za šolsko leto 1961'62. čeprav ne ustrezajo v celoti no- vemu učnemu načrtu. To pa za- i radi tega. ker novih učbenikov j za te predmete še ni oziroma ne - bodo izšli do začetka šolskega leta 1961 62. | Komlsi.ja za učbenike ¡n priroč-^ nike pri Svetu za šelst'"- ^.RS. OSNOVNK ŠOLE 1. razred -I- Završnik. Gerlanc. Ribičič: Prvo berilo — DZS 1959, 240 din. + Završnik: Računica — MK 1961 — izide v septembru. 2. razred + Cvetko. Gerlanc. Ribičič, Savli. Winkler: Drugo berilo — DZS 1959 — 160. + A. Sežun: Računica — DZS 1959 — 100. 3. ra/red -1- Cvetko. G?rlanc, Ribičič. Savli. Winkler: Tretje berilo — DZS 1960 — 230. + Završnik: Računica — DZS 1958 — 140. 4. razred + Cvetko, Gerlanc, Ribičič, Savli, Winkler: Četrto berilo — DZS 1961 — izide do septembra. + Završnik, Zabkar: Računica — DZS 1959 — 80. -I- J. Tomšič: Spoznavanje na- rave — DZS 1961 — 360. 5. razred -f- Jamar, Klopčič, Safar: Peto berilo — DZS 1961 — izide do septembra. Bajee, Pacheiner: Slovenska jezikovna vadnica I — DZS 1956 — 150. D. Vodnik: Nemška vadnica I j — DZS 1957 — v ponatisu. I -I- S. Pestotnik: Angleška vad- nica — MK 1959 — 220. -f A. Grad: Francoska vadni- ca — MK 1961 — izide v okto- bru. -I- J. Gole: Ruska vadnica — DZS 1961 — izide med letom. -f- B. Binter: Spoznavanje družbe —DZS 1961 — izide med letom. + B. Uratarič: Spoznavanje narave — DZS 1961 — izide v septembru. -f- .1. Zabkar: Računstvo in ge- ometrija — 1957 — v ponatisu 6. razred .Tamar, Muser, Štefan: Sloven- sko berilo II — DZS 1955 — 240. J. Jurančič: Srbsko-hrvatsko berilo — MK 1958 — 250. D. Vodnik: Nemška vadnica II — DZS 1957 — 200. -t- S. Pestotnik: Angleška vad- nica VI — MK 1961 — izide do septembra. A. Grad: Francoska vadnica II — DZS 1956 — 80. L. Petauer: Zgodovina starega veka — DZS 1958 — 160. -t- J. Zabkar: Računstvo in ge- ometrija — MK 1957 — v pona- tisu. 7. razred Jamar. Muser. Stefan: Sloven- sko berilo III — DZS 1955 — 220. J. Jurančič: Srbsko-hrvatsko berilo — MK 1953 — v p-)natisu. D. Vodnik: Nem.ška vadnica III — DZS 1957 — 140. A. Grad: Angleška vadnica III — DZS 1956 — 200. A. Grad: Franco.-: a vadnica III — DZS 1956 — 200. M. Zgonik: Zemljepi.'^ni pre- gled izvenevropskih zemljin — DZS 1957 — v ponatisu. F Gestrin: Zgodovina zti osn. šole — DZS 1957 — ^10.. B. Hudalcs: Nanl; o človeku — DZS 1957 — 230. I. Zobec: Kemija — DZS 1953 — 250. Kvaternik. Stalec A. Zabkar: Fizika I — DZS 1957 — v pona- tisu. F. Sti.šl-eršič: Aritme+ika 'n al- gebra m — DZS 1957 — 2ч0. , Brane. Jelene Z'sbknr: Geo- metrija III — DZS 1936 — po- natis. 8. rdzrcd Jamar, Muser, Štefan: Sloven- sko berilo IV — DZS 19П5 — v ponatisu, J. Jurančič: S b ko-hrvatska vadnica — MK 1959 — v pona- tisu, D. Vodnik: Ncm.íka v^^-^r 'ca IV — DZS 1956 - v ponati-u. A. Grad: Anglc/ka vadnica IV — DZS 1957 — 240. ' A. Grad: Francoska vadnica IV — DZS 1956 — 250. Savnik - Kranjec: Zemljepis FLRJ — DZS 1957 — 200. Hainz, Gestrin, Mikuž: Zgodo- vina za VIII. razred osnovnih šol — MK — v ponati. Ч. I. Zobec: Kemiza — DZS 1956 — 2,30. Kvaternik. A. Zabkar. J. Zab- kar: Fizika II — DZS 1957 — 100. F. šušteršič: Aritmeaka m al- gebra IV — DZS 1956 — Î60. Brane. Jelene. Ziegler. Zab- kar: Geometrija IV — DZS 195(i — 1.50. Prek: Teorija glasbe — '"'S 1961 — 280. GIMNAZIJE I. razred Pirjevec, Mihelič, Kos: Slo- venska književnost i — IMK 1961 Bajee, Kolarič, Rupel: Sloven- S. Trdina: Besedna umetnost — MK 1960 — 500, D, Vodnik: Nemška vadnica V — DZS 1956 — 300. Zgur, Pestotnik, Skalicky: An- gleška vadnica — DZS 1954 — ponatis. A. Grad: Angleška čitanka — MK 1958 — 280. A. Grad: Francoska vadmca — MK 1959 — 300. L. Petauer: Zgodovina — MK 1959 — 550. Hadži-Vodnik: Zoologija — nevretenčarji — DZS 1957 - 300 Pilgram-Zabkar: Aritmetika Ш algebra V — DZS 1956 — v ponatisu. A. Zabkar: Geometrija V — DZS 1956 — v ponatisu. Jeran. Sajovic: Osnove -pisne geometrije — DZS 1958 — L^OO. II. razred Pirjevec. Mihelič, Kos: Slo- venska književnost I — MK 1961. S. Trdina: Besedna umestnost — MK 1960 — 500. Bajee, Kolarič. Rupel: Sloven- ska slovnica — DZS 19.36 - 240. H. Stupan: Nemško berilo — DZS 1957 — 350. Zgur, Kos. Skalicky: Angleška vadnica — DZS 1955 — 172 iNaidalj&vanje na 6. strsni) Pismo iz Podlehnika Oglašam se, petem ko sem pre- čitai v predhodni številki vašega lista sestavek pod nas ovc m »Ne- dovoljeno trgovanje z živino, al- koholnimi pijačami in šušmarstvo v letu I960«." Rad bi vam namreč sporočil, da smo imeli v zadnjem času več tovrstnih prestopkov tu- di v naši okolici. To so bili pre- sto;;>ki, ki so bili nekaterim v ko- rist — tistim, ki so jih zakrivili — in drugim v škodo. Tudi v Ha- "oz-ah se najdejo Dosamezniki, ki si na rarlične načine najdejo pre- tvezo, pod katero se ukvarjajo z omrnjenimi prestopki. Tako je zaključek elektrifikacije za ne- koga dobrodoša priložnost, da prcdajq elkoholne pijače na drob- no ter priredi ob tej še godbo in ples, drugi pa izrabi za to kakšno daigačno priliko, n, pr. takšno, kakršna je bila v našem kraju 18. iprejšnjeaa mpseca. Toda to ni v5e. k?r bi marali v našem kraju izboljšati. Prebivalstvo Stanošine je požr- tvovalno zbralo les, ki je potreben za gradnjo brvi preko Rogatnice, tesarji pa so ga že tudi primer- no obde ali in pripravili za grad- njo. Do te pa ni prišlo, ker ni ze gradnjo brvi še preostaüh sred- stev, ki so pctrebna. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Kolarič Terezija, Spuhlja 52 — pri delu si je poškodovala desno nogo; Novak Terezcja. Rucmanci Cirkulane v nedeljo, 16. julija, ob 14. uri so prišli na(l naše kraje nenado- ma črni oblaki, nakar se je vsu- la kakor oreh debela toča, ki je pobelila naravo, kakor bi zapadel sneg. V 20 minutah so bili po- končani vinogradi in sadovnja- ki, kolikor je kaj ostalo na drev- ju, ne bo za prodajo. Za točo se je vlila ploha. Tako nam je letos uničila toča. kar nam jc lani in predlani vzel pomladan- ski mraz. Letos se je obetalo vse najlepše v vinogradih in v sa- dovnjakih, vendar je bilo vse pokončano prej kakor v pol ure. Kolikor smo zvedeli, je toča pokončala Leskovec, Cvetlin, Okič, Slatino, Paradiž. Pohorje, Brezovec, Gruškovje in Meje ter deloma Gradišča, Pestike, Kore- njak in dalje na hrvaški strani. RJ 16 — padla je z lestve in si po- škodovala telo; Kumrič Albin, Ptuj, Cankarjeva 1 — padel je z mopeda in si poškodoval glavo; Menoni Edvard. Kidričevo 31 — pri delu si je poškodoval desno roko; Lončarič Marjeta. Moškanj- ci 88 — padla je ;n si F>oškodo- vala levo roko; Rajh Ludvik. Lo- peršice 36 — padel je z vlaka in si poškodoval glavo; Žunkovič Janez. Sedlašek — pri delu si je si je poškodoval levo roko; Za- muc Anton. Hardek 14 — padel je z električnega droga in si po- škodoval hrbtenico; Vičar Stanko, Rotman 16 — vsekal se je v des- no nogo; Znidarič Franc, Obrež 74 — padel je z voza in si po- škodoval desno nogo; Pajnkiher Janez, Sedlašek — pri diu si je poškodoval levo roko; Horvat Jo- sip, Džurmanec 84 — pri delu si jp poškodoval levo roko; Hladnik Ana, Vumpah 5 — padla je in si poškodovala levo nogo; Pavličič Rudi, Hum 26 — padel je z voza in si poškodoval telo: Frš Juli- jana, Draženci 48 — hlod je pa- del nanj in mu poškodoval ključ- nico; Samotar Janez, Zg. Hajdina 32 — pri delu si je poškodoval desno nogo; Svenšek Matevž, Ptuj, Spolenjakova 13 — ^adel je in s: poškodoval telo; Ferš Juli- Franc, Janežovskj vrh 13 — mla- tilnica mu je poškodovala desno Rojstva, poroke in smrti na obcnočju občine Ptuj Zemiljarič Anica. Prvenci 30 — Janeze; Zumec Ana. Domava 1 — Ireno; Zupanič Rozailija, Stojnci št. 137 — Anico; Kralj Marija. Ljutomer-Boreči 36 — Bojana; Kameža Ana, Janški vrh U — .^ntfi-ia; Lukačič Ang-Ja, VodL-an- ci 3 — Rudija; Boh Eva, Vinta- rovci 69 — Marjanco; Maroh Ju- stina, Majski vrh 9 — Slavko. Rojko Franc, Grajena 9 in Ku- mer Elizabeta, Mestni vrh 31. Grahel Janez. Mlanska c., roj, 29. julija 1882 — umrl 16. julija 1961. roko; Ljubeč Franc, Markovci 93 — pri delu si je poškodoval des- no nogo; Cimerman Ivan, Obrež 35 — padel je z lestve in si po- škodoval Ivo roko. strem б PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DVE 21. JULIJA 1961 Ш o^lkxIÁ IŠCEVA STANOVANJE v bližini Ptuja. Nudiva 20.000 din nagra- ^ de ter p scava nsijemnino za : po! leta vnaprej. Naslov v ijpravi, j PRODAM 32-BASNO KLAVIRSKO HARMONIKO IN HIŠNI VODO- VOD. Mčg,Iič, Na tratah 2. PRODAM: 32-bEsno klavirsko har- mon'iko, 800-Mtrsíki sod in 600 litre/ jabclčndka. Vicava 26, Ptuo. KOŠNJO SLADKE OTAVE (3000 kilogramov), 700 kosov bobrov- ca prodem. Og^led v soboto in nedeljo. Bogomir Petek, Vičaiv- ska pot 21. IŠČEM ŽENSKO od 30 do 50 let. Vsa oskrba v hiši. Naslov v tif-Diravi. SPREJMEM ČEVUARSKEGA VA- JENCA. Hrana in stanovanje ■preskrbljsna. Anton Korošec. PET TAPETNIŠKIH POMOČNIKOV SPREJMEMO. Nastcp silužbe ta- koj. Zavod za zaposlovanje in- validnih in drugih oseb, Ptuj. PROSIM najditelja otroške vol- nene jopice — kvačkane (ru- meno-drap), da jo vrne upra- vi lista. RAZNO HIŠO NA TEZNU v Bolgarski 3 ugodno zamenjam za enako v Ptujiu. NISEM PLAČNICA DOLGOV, ki bi jih v bodoče napravil Ivan Ko- zine iz Zai^ebške c. 64, Ptuj. Jagica Kozî^. PREKUC Angela Pignar, Zagorci 57 pre- klicujem in obžabijem žaljivke, ki sem jih izrekla naipram Mati di Zmevc, Zagorci 48. Zahvs'ljujem se jI, da je odstopiíla od pregona. Zahvala Vsem, ki so našemu očetu, bratu, tastu in dedeku ANDREJU KOVAČU pomagali med njegovo bolez- nijo, mu darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in za izrečena sožalja prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo dr. Rakušu, predsedniku upoko- jencev tov. Majcenu, pevcem in duhovniku za vodstvo pogreba. Žalujoči: družine Korenjak, Zavadlal, Kovač in sorodstvo. Ptuj, Rogoznica, Hrastnik, Podbrdo. Mestni kino Ptuj predvaja od 21. do 23. julija slo- venski film »VESELICA« in od 25. do 27. julija italijanski film »NE- ZVESTE«. Kino Ormož predvaja 22. in 23. .ju'ija nemški film »VRAŽJI KROG«, 26. in 27. julija pa angleški fi m »TOMI STIL POJE«, Kino »Svoboda«? Kidričevo predvaja 22. .jiulija ameriški barv- ni film »PRINC IN IGRALKA«, 26. .jiulija! em^eriski film »KRIVIČNO OBTOŽEN«. Kino Zavrč predvaja 23. juđija italijanski film »BENETKE. MESEČINA IN TI«. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ bo v času obirenja hmelja Sprctel fcC|€ ШШ priložnostnih obiralcev Prijarve bodo siprejentaJi obratovodje na sedežu obratov od 25, do 27. joilija 1961 vselej od 8. do 11. we, in sicer za; 1. Domava, v Domavi 2. Kidričevo v Kidričevem. 3. Pragersko na Pragerskem, 4. Ptuj v Ptuju, Ormoška c, 26, 5. Sobetinci v Sobetincih, , 6. Videm pri Ptuju pri Vidmu, 7. Zavrč v Zavrću, Otrok pod 14 M starosti ne bomo sprejemaii. Ker bo število obiralcev omejeno, vabimo vse, da se prigla- sijo v dneh, ki so določe ni. Dan začetka obiranja bodo sporočili oÍDratovdjc vsak na kra- jevno običajen način. K.METIJSKI KOMBINAT PTUJ Obveščamo cen.ime potrošnike, da smo ponovno začeli poslovati s potroš- ruiškimi krediti. Zainteresirani se ne j oglasijo v naši poslo- vaJnici »KOVINA»^ v Lackovi ulici, kjfer bodo dobili tiskovine in vs? ostale informacije. Za obi:en obisk se priporoča kolektiv trgovskeRešilna postaia< je nagradila sledeče: Meglica îranceta, Prosnika Francija, Podbrezni- ka Andreja, Klajpa Avg-usta, Dobrona Borisa, Šerujra Ludvi- ka, Zuneca Konrada in Merca Martina. Pekarsko podjetje »Л INKO REŠ« se je т nagra- jevanju za dan šoferjev naj- bolj izkazalo in zasluži največ priznanj. Denarne nagrade je podelilo šoferjem: Mihelaču Antonu, Vregu Vili ju. Bipr^cu Francu, Kolariču Vinku, Lot- renčiču Jakobu, Vidoviču Mi- hi ter avtomehanikoma: Kav- čeviču Jožetu in Keršu Francu. Svoje šoferje so nagradila tudi drug'a podjetja vendar т manj- ši meri. SPORT Invalidi so tekmovali Invalidska športna komisija pri obč. odb. ZVVI Ptuj je organi- zirala v Ptuju tekmovanje inva- lidov-športnikov v streljanju in šahu. Tekmovanje je tradicionalno in posvečeno spominu dneva vstaje slovenskega naroda — 22. juliju, leto pa še hkrati zgodovinski ob- letnici vstaje jugoslovanskih na- rodov. Številni tekmovalci so pripo- mogli k uspešni izvedbi progra- ma. V soboto, 15. julija t. 1., po- poldne so se v lepem številu zbrali na ptujskem strelišču ter tekmovali z vojaško puško in pi- štolo. Glede na odst. invalidnosti so bili razdeljeni v dve kategoriji, težko in lahko. V težji kategoriji so bili naj- boljši: a) voj. puška: Žigman 43, Karo 39, Rola 38 krogov (od 100 možnih): — h) voj. pištola: Žig- man 67, Topolovec 65, Rola 32 krogov (od 100 možnih). V lažji kategoriji pa so bili naj- boljši: a) voj. puška: Koželj 69, Kralj 48, Fric 41 krogov; — b) voj. pištola: Koželj 50, Fric 23, Kralj 13 krogov. Ob 19. uri je bil v prostorih delavskega kluba odigran šahov- ski brzotumir. Največ točk so dosegli: Rola 6,5, Petek 6, Kostanjevec 4,4 itd. Ob zaključku je razpoložene tekmovalce pozdravil predsednik obč. inv. športne komisije in pod- črtal pomen tega tradicionalnega tekmovanja. Po objavi rezultatov so'naj- boljši posamezniki prejeli skrom- na praktična darila. ' ' - Tako so ptujski invalid i-šport- niki počastili bUžnji'praznik — dan vstaje — in zgodovinsko ob- letnico. , K. A. Plavalne tekme v Hajdošah V nedeljo, 9. .јиМ.ја 1961, je ga- silsko društvo Hajdose priredilo plavaiine tekme, katerih so se ude- ležili številni tekmovalci in gle- dallci. Vremenske prilike so bi e ugodne za piavanje in so tekmo- va'ci dosegli nekaj dobrih rezul- tatov Ker proga nd bila točno do^- ločena (saj se je tekmovanje od.- vija'lo v stranskem rokavu Drave širokem štirideset metrov); in za- to niso upoštevaili časov drugo- plasiranega. tretjeplasiranega .,. Sodelovali so najboljši p'aval- ei Ptuja, Vičave, Brega. ' Ha'jdoš in Starš. TekmovÄü se v dveh p'»- va'Inih disciplinah, in sicer: vcraw in v prsnem, dočim je štefeta zaradi uimj-enosti plavajlcev od- padila. . . Pri mdadincih je v craw lu zma- gal KraJj (Vičava).; pra-.o pa To"- manič (Breg). Pri piqndrjœh sta se najbolje izkazala BrezniSc in Lan- gerholc, prvi v crawîu, drugi v prsnem. Oba sta teícmova'la za Breg. ZTrkagova4ci .so preјаМ dename naprsde. Oirgandžacije j« bila so- lidna. Gledalcev .i« bilo" ckrog 2000, Po tekmovanju je. "bila za- baiva. . ' . Pl-avan.ie .je v. î^uju 'y poletnih mesecih najbolj t^àzsLr'jen šport. Ker je precej zelo dobrih plaval- cev, • bi bil plava¡ln¿ klub аИ p® vsej sekdj.® v okviru ŠD ■'>DRAVE« zelo dobrodošel. Tako bi lahko ot^aniziraîii- več podobnih teknw- v'anj. STANOVANJSKA zakonodaja (Nadaljevanje s 4, strani) torej dodeljevanje stanovanj približuje samim delavcem in delovnim kolektivom, ki zidajo nove hiše. Dodeljevanje stano- vanj v starih hišah ostane na- čeloma v pristojnosti občinske- ga stanovanjskega organa. Zato pa je vsak dan več nerešenih prošenj pri občinskem stano- vanjskem organu, ker gospodar- ske organizacije in drugi, ki imajo pravico oddajati stanova- nja, oddpjajo ta stanovanja predvsem tisti delovni sili, ki še ni zaposlena in prihaja iz dru- gih krajev, dočim že zaposlena delovna sila v podjetjih ostaja še nadalje s svojimi nerešenimi stanovanjskimi problemi. Ta de- lovna sila išče svoje stanovanj- ske pravice preko občine, ker ji je to edina možna pot, vendar ima občina, kot je že navedeno, vse manj stanovanj, ki bi jih lahko dala na uporabo. Posebno kategorijo tvorijo prav tako sta- novanja, na katerih imajo stalno pravico oddajanja stanovanj na uporabo posebni državni organi (sekretariat za notranje zadeve preko svojih tajništev, JLA in drugi), katerim ta pravica ne preneha v nobenem že opisanem primeru. Posebnost pri teh je JLA, ki postopoma odstopa svoja dosedanja stanovanja v starih hišah občini, vendar imajo nji- hovi organi pravico dodeliti ta stanovanja svojim civilnim de- lavcem in uslužbencem, zapo- slenih pri njih, upokojenim ak- tivnim oficirjem in podoficirjem ter rezervnim oficirjem. Tako bo ob letošnji preselitvi v novi 24-stanovanjski blok predala armada v nadaljnjo uporabo občini skoraj vseh 24 stanovanj. Vendar bo stanovanj- ski organ lahko oddal le nekaj stanovanj, ker bo JLA v pivi vrsti rešila vse svoje stanovanj- ske probleme. Iz tega izhaja, da bo reševanje stanovanjskih za- dev, to je predvsem teh, ki re- šujejo stanovanjske probleme posameznikov, pri občini vsak dan težje, ker bodo v vse večji meri imele to pravico gospodar- ske organizacije. Nadalje zakonska določila go- vore o tem, kdo je nosilec sta- novanjske pravice, ko pravijo: nosilec stanovanjske pravice, ki se je zakonitim potom vselil v stanovanje, oziroma lastnik, ki stanuje v svoji stanovanjski hiši ali stanovanju. Zakonca, ki se nista drugače dogovorila, sta skupno nosilca stanovanjske pravice. Brez dovoljenja nosilca stanovanjske pravice se ne sme nihče vseliti v stanovanje. Zakonita vselitev v stanova- nje je vsaka vselitev, ko ima novi stanovalec odločbo pristoj- nega stanovanjskega organa ali pa sklep gospodarske organiza- cije o dodelitvi stanovanja in ki sklene stanovanjsko pogodbo s hišnim svetom ali lastnikom sta- novanja. Vsaka drugačna vseli- tev v stanovanje je nezakonita in tisti, ki bi se vselil v nasprot- ju z določbami zakona, ob izse- litvi ne more zahtevati niti naj- nujnejših prostorov, ker ni pri- dobil na stanovanju nobene sta- novanjske pravice. Poseben položaj imajo hišni- ška stanovanja, to so stanova- nja v večjih stanovanjskih hi- šah, ki so določena za hišnika. Ta stanovanja oddaja kakor tu- di sklepa delovne pogodbe hišni svet, vendar so strogo vezana na delovna razmerja. Omenim naj še, da se jc tudi lastnikom di-užinskih stanovanj- skih^ hiš v marsičem izboljšal položaj; med drugim imajo pra- vico, da sami zbirajo nove stano- valce. vendar morajo oddati prosto stanovanje v 30 dneh, ker ga sicer lahko odda pristojni stanovanjski organ. Nikakor pa ni upravičen last- nik niti noben drug državljan uporabljati dveh stanovanj, ko- likor nima zaradi službene po- trebe, opravljanja javnih funk- cij ali obdelovanja posestva po- sebne odločbe od pristojnega stanovanjskega organa, da lahko uporablja dve stanovanji v dveh ra2dičnih krajih. _ (Dalje prihodnjič) Seznam učbenikov (Neda(!je\'anje s 5. strani) A. Grad: Angleška čitanka — MK 1958 — 280. A. Grad: Francoska vadnica — MK 1959 — 300. S. Ilešič: Gospodarska geogra- fija sveta — DZS 1958 — 300. J. Koropec, I. Grobelnik, A. Krasovsky, F. Terseglav: Zgodo- vina, F. Kvaternik: Fizika I — DZS 1957. K. Dobovišek: Anorganska ke- mija — DZS 1962 — izide med letom. M. Zei: Zoologija — vreten- čarji — DZS 1957 — 200. Gabrovšek, Pilgram, Zabkar: Aritmetika in algebra VI — DZS 1956 — 200. A. Zabkar: Geometrija VI — DZS 1956 — 180. Jeran-Sajovic: Osnove opisne geometrije — DZS 1958 — 300. III. razred Pirjevec, Mihelič, Kos: Slo- venska književnost I — MK 1961. Bajee, Kolarič, Rupel: Sloven- ska slovnica — DZS 1956 — 240. H. Stupan: Nemško berilo — DZS 1957 — 350. 2gur-Skalicky: Angleška vad- nica III — DZS 1958 — 380. A. Grad: Sodobno an,gleško berilo — DZS 1955 — 250. V. Pacheiner: Francoska lite- rarna čitanka — DZS 1955 — 440. A. Grad: Francoska čitanka za VL in VII. razred — DZS 1958 — 320. S. Ilešič: Gospodarska geogra- fija sveta — DZS 1958 — 400. R. Dobovišek: Anorganska ke- mija (kovine) — DZS 1958 — 220. F. Kvaternik: Fizika II — DZS 1957 — 300. H. Us: Geologija in mineralo- gija — DZS 1958 — 480. Gabrovšek, Vadnal, Zabkar: Aritmetika in algebra VII — DZS 1957 — 100. Ahlin-Sajovic: Trigonometrija — DZS 1959 — 300. IV. razred Uredniški odbor: Slovensko berüo VIII — DZS 1955 — 250. Bajee, Kolarič, Rupel: Sloven- ska slovnica — DZS 1956 — 240. J. Jurančič: Srbsko-hrvatsko berilo IV — DZS 1954 — 250. H. Stupan: Nemško berilo — DZS 1957 — 350. A. Grad: Sodobno angleško berilo — DZS 1955 — 250. V. Pacheiner: Francoska lite- rarna čitanka II — DZS 1957 — v ponatisu. Kranjec-Leban: Jugoslavija — DZS 1956 — 300. Detela-Polenec: Biologija — DZS 1956 — 360. Krajčinovič-Hahn: Organska kemija — DZS 1957 — v pona- tisu. F. Kvaternik: Fizika III — DZS 1958. Vadnal-Zabkar: Aritmetika in algebra VIII — DZS 1956 — 280. Ahlin-Jeran: Analitična geo- metrija — DZS 1957 — 250. ska slovnica — DZS 1956 — 240. # ? šulindh urejujejo ceste Šulinčani na Goričkem so letos prispevali že veliko prostovoljne- ga dela za ureditev krajevnih cest. Sedaj urejujejo in usposab- ljajo cesto za avtobusni promet, kar bo omogočilo redne avtobus- no rvezo, -e Klub mladih proizvajal- cev v »Metki« .\ktiv Ljudske mladine v to^- rá »Metka« v Ceiljiu se pripravlj» na ustanovitev kluba mladih pro- izvaijailccv. Ker v podjetju takega klufctt st лто. imeli^.. nima/jo po» trebmh iácuiíenj in zato pričalcu- jejo, da jim bodo v začetku po- magali občinski komite Ljudsice m'adine in sorodna podjet.^, ki že imejo klube mladih proirva- .jalcev. -ič Vedno več gostov mi Storem gredu Celjski Stari grad je vedno bolj obiskana agodovinska znemeni- tost. Ob zakL.jučku šolskega leta je dnevno obiskafio Stari grad do 400 učenčev, ^ihejajo pa ttjdi drug« skuipine izletnikov in ttjri- sfcov. Naj-več gostov .je običajno ob sobotah in nedeljah. Turisti in izletniki se v reeta'vraciji na Sta- rem gradu često zanimajo tiidiza {M-enočišča, vendar-jim za adej še ne morejo ustreči, ker' komisija za spommiàko varstvo še ni re- kla zadnje besede. -ič UČM USPEHI NA ŠMARSKEM Ф' Kl.iiub težavam so šot« m Šmarskem dosefiK« kar lepe us^- he. Vpisanih bilo skupne 2378 dečkov in 251S deklic. Brez iw«a- doetnih ocen je napredovalo 4077 učencev, skt^no pa v smistu novcflra zakon» o osnovni šoli na- predovalo v višji ra:a*d 452S učencev, aji "SO,4 odstotka. To je vsekakor primerno, saj ponavlja razred samo 545 učencev aâi 2.§ odstotka. Stoodstotni ' uspeh sta došcgti osnovni šoli v Bučah à» Podčetrtku. Šolski obisk je bil ze- lo visok, kar pomeni, da-je šele poetala zanimivejša za .otrok« in starše. TR2NE CENE Po'^nina: čebula 70—80, fižol V strocju.80—100, grah 80, krom- pir 20—25, karñjola 100, kumare 50—70, korenje mlado 80, papri- ka 200, peteršilj 100, rdeči pesa 50. česen 140—180, solata v gla- vah 80—100, špinača 80—100, ze- lje v g avail 30, ohrovt 60, fefero- ni 30Û dinarjev za kg. Sad.j« in sadeži: breskve 70, čmice 80, hruške 60—80, jabolk«. 50, jagode vrtne 300, marelice 50—70, maline 2Ó0, ringjo 50, sli- ve di'obne 30, kis domači 35 din za 'iter. Žitarice m mlevski izdelki: ko- ruza 40, ajdovT» moka 60, proso 70, pšenica 35, repno seme 300— 400, kolerabno seme 500 din. Mleko in mlečni izdelki: surove maslo 600—700. mleko 40, sTrtette»- na 300, sir kos 60—100 din. Perutnina in .jajca: jaica 17—18. piščanci 500—800. kokoši 500— 700, zajci domači 200—300 din, ' ^fašcobe: zaseka 300 diñ, . • Komisija za sklepanje delovnih razmerij pri trgovskem podjetju »JAVOR«, Ptuj, razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: računovodja-bilancist z S-letno ustrezno prakso dela v računovodstvu. Nastop takoj ali najkasneje do 15. avgusta 1961. Plača po pravilniku.