GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA leto ii. — Štev. 48 LJUBLJANA. 8. JULIJA 1953 POROČILO TAJNIKA MLO LJUBLJANA nadaljevanje in konec četrti del OSNOVNIH UPRAVNIH ENOT DELO MLO Glavni učinek In uspeh dela “Pravnih oddelkov kakor tudi resorne problematike Je vsebo-g*® ie v poročilih pristojnih “vetov Mestnemu ljudskemu od-“^ru na sejah (objavljenih tudi * Glasniku). Saj so večino pri-‘“'avljalnega dela in analize lz-rilll upravni organi, ki so tudi ePosredno izvajali predpise in navodila. Zato se v tem poroči-“ omejim le na prikaz nekate-specifičnih problemov pri lz-***vanju upravnih nalog po r^meznih upravnih enotah. 'Ptošnega pregleda in obsega t v°rnc delavnosti se bom do-aknil le izjemoma, kolikor je Potrebno za osvetlitev proble-jnatike dela, uspehov ali neuspe-f>v mprave. Podrobna poročila Posameznih resornih tajništev so v tajništvu MLO 'skupšč. pisarna) na vpogled to-aritem odbornikom. L ) TAJNIŠTVO ZA GOSPODARSTVO 0 v&a gospodarski sektor je bil organiziran v skupnem tajni-“u ta gospodarstvo, loi ga je načelnik za gospodarstvo, j radi hitrega razvoja prolzva-d “itl »H in ogromne vsako-®vn« problematike tega sek-lo*8 ter stalno odgovorne na-v zvezi s prehodom na l9s gospodarski sistem po letn lti ’ Je bil ta sektor delavno-Vp. V6akodncvno in tesneje na-klr0? na Svet ljudskega odbora a, “rugl resori. Tudi je bil edi-Predsednik gospodarskega a stalno s polnim delovnim zaposlen na ljudskem od-dar^_ *h dnevne reševal .gospo-t(.| ‘5° Problematiko preko na-jfca za gospodarstvo. “ gospodarstvo je *lh nlra^ de'° vsek gospodarit^ “Pravnih organov. K aje-sPadaU: ekonomako- adfc.t odsek, upravno-pravnt t« v/; finančna uprava, odsek *nftrne"Jstvo in gozdarstvo, poki Jr_tudi katastrska oprava fl»nč1>0y “aaska inšpekcija. Gozdarski ** sredi leta 1954 tzlo-v finančno samostojno »tv,-0 ** gozdarstvo, upravno 'Zapljsko vezana na načel-* gospodarstvo. ’ktiv razpravljanju o ekspe-Hey;, u^tl smo omeni H veliko ylog ,n spisov, med ka-•Pofl. j® vštetih 18.109 v go-“Ho*. lvu Pri tem pa nismo *»Čt, ' VRlf davčne prijave, me-“»v, vL0davčnih zavezan-"nce gospodarskih orga-' sevmame nakazanih ' *veetHa, toteijatve to slično. Takih vlog jo bilo samo v letu 1954 še 30.000. Tak Izredno živ »upravni promet« ne sme presenetiti, saj zajame upravno poslovanje tajništva za gospodarstvo z regulacijskimi, nadzornimi, analitskimi in finančnimi funkcijami poleg številnega drobno — lastniškega privatnega sektorja vse socialistične gospodarske organizacije, d očim • ima neposreden planski finančno-davčnt in gospodarsko inšpekcijski odnos do vse dejavnosti družbenega življenja. Ekonoansko-planekl odsek Je ■pri precejšnji fluktuaciji strokovnega kadra opravljal mnogo statistično-zbiralnega dela, vso gospodarsko analizo in predloge za družbeni plan in njegovih rebalansov, vključno investicij, vse evidenčno delo Izpolnjevanja to obračunov pianov, poleg tega pa mnogo upravnega dela v zvezi z odločbami o raznih instrumentih za posamezne gospodarske organizacije. Ker je svoj-čas ekonomsko planski odsek opravljal tudi večino drugih go-spodarsko-upravnih funkcij, je mogel le postopoma oddajati te funkcije drugim upravnim enotam. Sele poslovnik bo uredil točno razmejitev kompetenc med planskim in upravno-pravnim odsekom. Dolgo se Je vodila diskusija, ali naj bo planski organ vezan neposredno na gospodarski Svet ali na načelnika za gospodarstvo. Kot najbolj praktična se je izkazala srednja pot: šef planskega odseka je neposredno poročal Svetu za gospodarstvo, organizacijsko in koordinacijsko pa je ostal vezan na tajnika Sveta za gospodarstvo (načelnika oddelka za gospodarstvo). Ker je bil predsednik Sveta za gospodarstvo profesionalno zaposlen pri ljudskem odboru, je seveda tudi on imel neposredno stalno vezo s planskim organom Ta način je bil uspešen, kajti če bi b!1 plen (pa tudi finančna uprava to Inšpekcije) vezane tekijučno na Svet, bi zopet postali organi Sveta, aparat Sveta; a komu upravno-organlzacijsko podrejeni? Tajnik ljudskega odbora bi težko Imel neposreden kontakt i tolikimi upravnimi enotami, rane n te bi bil razbremenjen še drugih funkcij In fungiral predvsem kot pomoč predsednika ljudskega odbora pri koordinaciji in zakonitosti deda. To bi bilo še bolj potrebno, če bi predsednik Sveta za gospodarstvo ne bil profesionalno zaposlen. Ali pa bi v tem primeru ne bilo toliko bolj potrebno, da načelnik za gospodarstvo koordinira vse gospodarske upravne enote? Finančna uprava se je razrasla na skoraj 70 uslužbencev in vendar ni mogoče govoriti o pretiranosti tega števila, saj ima ta urad opraviti z odmero, revizijo, predpisi, izterjavo, knjigovodstvom in blagajno za vse vrste davkov, odvajanja akumulacije, taks m slično vključno potrjevanje računov ln izdajanje potrdil za področje, ki je razvidno že Iz naslednjih nekaj številk: 10.500 zemljiških lastništev, 1486 obrtnikov, 709 svobodnih poklicev, 8000 zgradb, preko 600 socialističnih gospodarskih organizacij itd. K temu je prišteti v dobi enega leta ca 73.000 registracij računov, takse od zapuščin in darilnih pogodb od 551 primerov, od kupnih In izročilnih pogodb v 597 primerih, od 1£40 sodnih zemljoknjtžn h sklepov, 2527 overjenih poslovnih knjig In 529.000 kartotečnih listov, nešteti pozivi, 3000 potrdil o davčni obremenitvi, obravnavanje preko 3500 ugovorov in pritožb, dostavljenih ca 40.000 položnic, v računovodstvu nad 200.000 vknjižb, v blagajni sami preko 122,000.000 dinarjev prometa v 8 mesecih, opravljenih 246 rubežev itd. Upravno-pravnl odsek Je neke vrste obči gospodarski odsek, kamor spadajo vsi upravno gospodarski posli, ki ne spadajo izrecno v druge gospodarske upravne enote. Poleg vseh vrst pravne pomoči drugim upravnim enotam in gospodarskim organizacijam, zavodom ter študiju in sestavljanju gospodarskih predpisov to odločb vod1 register obrti, finančno samostojnih zavodov ln register gostišč. Vodi izpraševalno komisijo za kvalificirane in visokokvalificirane delavce, razne komisije za ogled lokalov itd. Odsek se je z raznimi personalnimi spremembami začel krepiti v letu 1954 in danes uspešno opravlja svojo nalogo. Kmetijski referat je opravljal poleg regulatornih funkcij tudi Inslruktažo predvsem kmetijskim državnim posestvom ln jim nudil operativno strokovno pomoč. V ostalem se je uspešno ukvarjal e pospeševanjem rastlinske ln živalske proizvodnje ter z borbo proti rastlinskim bolez- 0P0Z0RIL0 V 43. številki »Glasnika« dne 2L Junija 1955 smo objavili arenam podjetij, zadrug In drugih gospodarskih organizacij, ki so doline ob Ja vHI Izvirčke k oeročll* n 'enakem poslovanju v »Gl* rolko«, glasila MLO Ljubljana ofcoMca. V tem seznamu zadeta poU.fOija naprošamo, noj takoj peti Jejo svoje bilance na UPRAVO IJTIIB-UANRKKGA DNEVNIKA saradi objavo. ntm (poškropljenih je bilo 86.300 dreves s 24 škropilnimi ekipami itd.). Sodeloval je v raznih drugih akcijah in stalno z Ljubljano okolico, s kmetijskim inštitutom, z republiško m mestno zadružno zvezo in z državnim sekretariatom za gospodarstvo. Živa je bila tudi delavnost veterinarske službe In se je procent okuženih živali v mestu občutno zmanjšal; giblje se okrog I*/». Ni še bila dosežena dobra razmejitev dela med veterinarsko in sanitamo-zdravstveno inšpekcijo. V sodelovanju s pravnim odsekom, katastrom, zemljiško sestev Zadobrova, Log, Bokalci, Jesenkovo in Podgora. Pasji register izkazuje preko knjigo itd. se vrši arondacija po-300(1 psov. (Podrobneje v prilogi 24). Uprava za gozdarstvo se je julija 1954 izločila iz referata za gozdarstvo in kmetijstvo v finančno samostojno upravo, ki se finansira iz sklada za obnovo gozdov. Izvršil je taksacijo na precejšnjem območju, urejuje drevesnice in izvršuje vse gozd-no-upravne predpise. Odkar Je bil aprila 1955 z odlokom MLO proglašen zeleni pas okoli Ljubljane v zaščito zdravja, higiene in lepote mes^s ter mestnih prebivalcev, opravlja uprava za gozdarstvo z izredno malim številom osebja (3 strokovno-upravni uslužbenci, 7 logarjev in 10 čuvajev) posle gozdne uprave In uprave za zeleni pas. Bolj dosledno izvajanje predpisov zelenega pasu bo možno, če bodo predvidene sankcije dosledno izvajane, s po-m-nožitvijo osebja in hitrim postopkom sodnika za prekrške, predvsem pa s stalnim prikazovanjem potrebe po čuvanju zelenega pasu (v Šolah, množičnih organizacijah Itd). Delo finančne Inšpekcije je bilo v celoti v poročilu, ki jo bilo objavljeno v Gjasniku štev. 3-55. Od tedaj sta kvaliteta in uspeh dela inšpekcije še napredovala; vendar v sedanjem sestavu še zdaleka objektivno ,il mogla zajeti vseh predvidenih funkcij v odnosu do tako številnih gospodarskih organizacij in vseh njihovih finančnih problemov. V več primerih Je bi’ za kompleksno revizijo angažiran mestni revizijski zavod, ki lahko primernejše honorira revizorje kot pa mestni proračun svoje inšpektorje, ki sedaj večinoma še ne dosegajo plač glavnih računovodij v podjetjih Tudi Inšpekcije tržišč je objavila svoie poročilo v Glasniku št 2/5«. S tesnejšo povezavo nj finančno Inšpekcijo se tudi tržno Inšpekcija usposablja preprečevati razne nepravilnosti v trgovamiu, pri čemer j« imela že nekatere lepe uspehe v prid potrošnikom. Katastrska uprava Je zaradi premajhnega Številčnega sesta- va in pomanjkanja instrumen-tarija nemočna, da hi zadostila ogromnim potrebam po izmerlt-vah, ureditvi in obnovi katastrskih map, delilnih načrtov za razlastitve, konstatacije in tolmačenja zaradi obdavčitve po katastru, zaradi delilnih načrtov, zaradi zazidljivosti, kupoprodaje in slično, izdajanja mapnih kopij in posestnih listov, naknadno računanje katastrskega dohodka (bonitete) itd. Ca pri tem upoštevamo še delo s približno 6000 strankami samo v letu 1954 v glavnem zaradi prehoda obdavčitve po katastru in v zvezi s predpisi o prejemanju otroških doklad, je jasno, da 2 geometra (zdaj 3) in 5 administrativnih moči ne zmorejo tega dete in zaradi tega zaostaja večina dela drugod (na razlastitvah, lokacijah, gradbenih dovoljenjih, komasacijah, delitvenih načrtih, prodaja hišic družbene lastnine itd. ne glede na stotine odklonitev posameznikom, ki zaprošajo za izmeritev in potrdila). Vzrok tega številčnega stanja uslužbencev je obravnavan v drugem delu tega poročila (Vprašanje kadrov v up-avi MLO). Posamezni odseki Tajništva za gospodarstvo so biti po svojih šefih vezani tudi na Svet za gospodarstvo io njegove komisije ter odbore, v katerih so posamezni šefi ali referenti biti tajniki (Seznam komisij in odborov glej prilogo 4 in 7). Posebno poročilo Tajništva za gospodarstvo glej prilogo 24, poročilo Sveta pa v Glasniku štev. 28. II TAJNIŠTVO j ZA KOMUNALNE ZADEVE Prvega avgusta 1954 so bil« stanovanjske zadeve izločene is komunalnega tajništva in dodeljene posebnemu tajništvu za stanovanjske zadeve. Od tedaj dalje je bilo tajništvo za gradbene in komunalne zadeve d cino razbremenjeno in uspešneje opravljalo upravne posle s področja ostalih komunalnih zadev, s področja gradenj in gradbene inšpekcije, regulacijskih in geodetskih poslov. Kljub temu je ostalo tajništvu zelo mnogo posla, saj j« dovolj skrbi z ogromnimi komunalnimi problemi relativno velikega mesta, ki ima prelce 12.300 stavb, v katerih ima vsega samo 23 •/» stanovanj svoj« lastne kopalnice, zaradi česa« je toliko večji problem javnih kopališč; vsega je samo 1H.S km (deloma zastarele to nepopolne) kanalske mreže, zato pa še 6400 greznic. Velika skrb je za vzdrževanje 762 cest ln ulic z 850 km dolžine In 4,764.617 m* površine Iti za njihovo nadalj-no Izgradnjo vključno pločnike. Vse to je treba čistiti, a se dnevno očteh le 420.000 m‘ cest in hodnikov. Treba je vzdrževati obrežja rek in potokov (Sava, Ljubljanica, Koleri ja tuLJu preko katerih vodi 21 večjih mostov m 613 mostičev. Nezadostna je če vodovodna mreža <219 km), vzdrževati je treoa pavke in nasade, pokopališča in spomenike, igrišča, živalski vrt itd. Zastarelo je električno omrežje, ki s premalo transformatorji privede gospodarstvu in državljaflbm letno premalo tOKa. Vzdrževati pa je treba 'udi ‘av-no razsvetljavo, ki potroši letno ca 1,600.01X1 KWH z svojimi 3000 žarnicami. Ce prištejemo samo še javni promet, železniško vozlišče, splošno izgraditev in tz-gled mesta okoli Gradu in na širših predelih, smo samo pr -bližno nakazali probleme komunalnega odseka s svojimi regu-latornimi ln upravnimi funkcijami, Id vpreže v operativno izvajanje komunalne ustanov« hi podjetja: Upravo za ceste, Mestni vodovod, Zoološki vrt, Zale, Mestno vrtnarijo, Javno razsvetljavo, Snago, Mestno kanalizacijo, Javna kopališča, Javne pralnice, dočim sanacijo oo-rtžnih zidov Ljubljanice po zavodu ta raziskavo materiala LRS, zatvornice na Ljubljanici po Litostroju, Metalni Maribor in Obnovi Ljubljana, zavarovalna dela na Savi pri Obrijah .n na Ljubljanici v Zavoglab po Vodnogospodarski sekciji za Gornjo Savo. Tako je komunalni odsek z minimalnim številom uslužbencev (5) z operatlvo Izvrševal svoje naloge. Postopoma se Je opuščala praksa doti ra n ja zgoraj naštetih zavodov, temveč so se sklepale pogodbe z njimi tako, da so za sprejeta ln izvršena naročila prejela pogodbeno vsoto po predloženih obračunih za Izvršena dela, po odbitku prejetih akontacij. Kjerkoli se je uvedel ta način, so bila dela racionalnejša in prilično v rokih Izvršena. Gradbeno pravni posli In gradbena Inšpekcija ao bili organizacijsko In personalno ozko povezani. Saj tudi en posel Izhaja Iz drugega. Pestrost ln 'povezanost teh poslov Izhaja Iz naslednjega kratkega prikaza za čas zadnjega poslovnega leta Število odobrenih lokacij gradbenih objektov 353 Število revidiranih tehničnih dokumentacij in izdanih gradbenih dovoljenj 663 Število Inšpekcijskih pregledov 725 Posli z objekti v gradnji: zadružni sektor 25 državni sektor 225 privatni sektor 225 skupaj 573 Število tehničnih pregledov in izdanih uporabnih dovoljenj 266 rarme druge odločbe in rešitve 163 Se vedno predstavlja poseben problem nediscipliniranost Investitorjev, ki vlagajo prošnje za gradbena dovoljenja s slabo pripravljenim programom' ln ten-nlčno dokumentacijo, hočejo graditi brez dokaza, da razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi In dejansko pričenjajo graditi z nepopolno tehnično dokumentacijo tn Izvajajo pritisk na razne načine, da bi dobili gradbeno dovoljenje kljub ugotovljenim napakam v načrtih. Isto se ponavlja pri zahtevanju uporabnih dovoljenj, pričenjajo pa uporabljati stavbe — prostore brez uporabnega dovoljenja . Izvedeni ukrepi: 54 ustavi jenih gradenj, 1 rušenje objekta v gradnji 4» predlogov za kaznovanje, 163 različnih odločb In odklonitev prošenj. Kazni pa nimajo pravega učinka, ker so kazni za prekrške počasne in nizke. Z vsemi temi ukrepi se je stanje sicer precej izboljšalo, ni pa še bilo mogoče 100 "/• preprečiti vseh nepravilnosti s premajhnim številom Inšpektorjev in drugih strokovnjakov. Sele zadnje mesece je bilo mogoče izpopolniti par delovnih mest in dobiti nekaj prevoznih sredstev. Od tedaj se hitrejše opravijo komisijski in Inšpekcijski pregledi in se posli hitrejše odvijajo. Se vedno nismo uspeti urediti kartotečne evidence vseh gradenj e podatki v vseh fazah dela. Ena največjih ovir za lokacije in gradbena dovoljenja je dejstvo, da Ljubljana še nima generalnega urbanističnega načrta. Zato je tudi v velikih težavah Urad za Izvajanje regulacijskega načrta. Od 800 vloženih prošenj za določitev lokacije v enem letu je urad rešil sicer 400 vlog, toda to reševanje v glavnem ni načrtno, temveč bolj plod domnevanja, kje verjetno ne bodo stavbe, ki naj se gradijo, v nasprotju z bodočim regulacijskim načrtom. Pred meseci ustanovljena komisija za urbanistični načrt sicer v zvezi s projektivnim birojem in drugimi sodelavci resno pripravlja dokumentacijo kot podlago za Idejni načrt, vendar regulacijskega plana še ne moremo kmalu pričakovati. Zato tudi n! mogoče izdelati zazidalnega načrta. Tudi komisija za določitev zemljišč za gradbene namene je šele pričela s svojim delom. Uspešno sodelovanje urada za regulacijo z delom na urbanističnem načrtu je ovirano zaradi skromne zasedbe urada, k se Je v zadnjih dveh letih celo številčno zmanjšal, objektivno oviro na delu pa predstavlja tudi pomanjkanje geodetskih podlog. Geodetski urad Je po svojih močeh reševal svoje naloge in sodeloval z gradbenimi upravnimi organi ln z uradom za regulacijo, vendar zmore le nekaj svojih nalog zaradi pomanjkanja izurjenih kadrov, dočim se praktikanti Izogibajo našega geodetskega urada v glavnem zaradi boljših plač drugje, čeprav še bore malo znajo. Niti zadosti figurantov ni mogoče dobiti v terensko pomoč geodetom ln geometrom. S tako pomanjkljivim številom kadra m pomanjkanjem instrumentov Se dolgo ne bomo mogli obnovit: ogromnih vrzeli In vseh zastarelih Izmeritev tn kart; tako tvorijo zastoji v geodetskem uradu in v katastrski uprav gospodarskega tajništva centralno hibo za cel niz zastojev v delu drugih organov: od urbanističnega plana preko lokacij in gradbenih dovoljenj do Izvajanja razlastitev In obdavčitve po katastru. Posebno vprašanje je tudi izdelava raznih geodetskih meritev na terenu za mnogošteviln * potrebe raz.nth privatnih oseb Te meritve M moral vršiti Geodetski zavod LRS Rad' razporeditve kadrov na druge posle je ukinil svoj oddelek za male meritve, zaradi česar nimajo državljani nobene možnosti oddati naročilo komu drugemu. V drugih republikah obstojajo še poooblaščeni geometri; pri nae jih ni. Državljani pa morajo čakati po eno do dve leti, da jhn zmerijo zemljišča zaradi delitev, dedovanja, kupo- prodaj itd. Zaradi posebnih navodili Sekretariata za občo upravo in proračun v pogledu obračunavanja takih meritev se geometri branijo prevzemati taka naročila v prostem času. To vprašanje bo potrebno praktično s praktičnejšim postopkom rešiti. Šefi in referenti komunalnega tajništva so uspešno sodelovali kot tajniki in člani naslednjih komisij: komisije za pripravo odlokov o zazidljivosti zemljišč, komisije za revizijo investicijskih programov in glavnih projektov, komisije za železniški vozel v Ljubljani, komisije za generalni načrt kanalizacije, komisije za urbanizem, komisije za ceste, komisije za zeleni pas, komisije za revizijo imen ulic ln trgov (ki pripravlja kompleksno rešitev tega vprašanja), komisija za študij ogrevanja Ljubljane, komisija za ureditev centralnega pokopališča, komisija za ureditev stare Ljubljane, komisija za oskrbo mesta z električno energijo. Poročilo Tajništva za komunalne ln gradbene zadeve glej prilogo 26, poročilo Sveta za Glasnik štev. 14, 15 In 16. * III STAN0VANJSK0-UPRAVNI POSLI Stanovanjske zadeve so z ozirom na stalno naraščajoče število prebivalstva v Ljubljani gotovo objektivno najtežje rešljivi problem, kajti niti finančne možnosti, niti visoki stroški gradnje dosedaj še niso dopuščati, da bi stanovanjska gradnja šla vsaj približno v koraku z naraščajočimi potrebami. Obilica problemov s tem v zvezi potrebuje analitični študij o možnostih gradenj, o načinu distribucije, o vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda in njegovem upravljanju. Ko smo prešli na družbeno upravljanje htš ln so bili ustanovljeni hišni Sveti, 2 stanovanjski upravi in Svet stanovanjske skupnosti, je btio možno ukiniti centralizirano uprav-Ijanje In finančno poslovanje s hišami: ukinjen je bil odsek za računovodstvo in upravljanje z najemniki, odsek za odobravanje ln izplačevanje popravil ti centralnega fonda. Vse vzdrževanje in finančno poslovanje so prevzeti hišni sveti. Le-tl so tudi prevzeli sklepanje najemninskih pogodb, za zdaj seveda še z odobritvijo stanovanjskega urada. I,e-ta ima pregled nad izpraznjenimi ln novimi stanovanji In nad prošnjami ter dodeli stanovanje po vrsti onim prosilcem, ki jih posebna odborniška komisija izloči v prioritetni red po dolgih ln vestnih preverbah o nujnosti za vsakega prosilca posebej. To ni lahko temveč težko delo, saj je možno izmed vsakih 1000 prosilcev Izbrati komaj 100 In še ti čakajo dolgo časa na primerno prazno stanovanje. Kričečih primerov je ca 800. Z ustanovitvijo komisije za določevanje prioritete se je v marsičem popravilo delo stanovanjskih upravnih organov. Pr->j preveč ln prehitro izdane odločbe niso bile vedno dovolj vsestransko preverjene. Zato so se gnomadile pritožbe v vseh Instancah. Zato Je btio nešteto osebnih urgenc s vseh strani ln pri vseh vratih. K temu je prišla še različna presoja: stanovanjski organi so nagibala k temu, da zakonitost pri izdajanju odločb podredijo smotrnosti, sodni organi pa k temu, da smotrnost podredijo zakonitost:. Zato je bilo na stotine sodb Vrhovnega sodišča, katerih stanovanjski organi objektivno niso mogli in še danes ne morejo izvršiti, posebno v primerih od sodišča potrjenih sodnih odpovedi za stranke, katerim ni mogoče dodeliti drugega stanovanja. Upravni organi so mnogo doprinesli k' študiju in predlogom za predpise o družbenem upravljanju stanovanj in o izgradnja stanovanj. Zaradi strokovno tehničnega In kompleksnega značaja teh problemov, ki v mnogočem prerastejo okvir same Ljubljane, je bil pred kratkim ustanovljen Zavod za stanovanjsko izgradnjo z nalogo, da prevzame evidenčni pregled nad vsem stanovanjskim fondom v Ljubljani, da se bavi a študijem Izgradnje stanovanjskega fonda v Ljubljani, tako v finančnem, tehničnem In orga-I ntiacljskem pogledu, da prevzame kredHnl sklad stanovanjske '< izgradnje v svoje upravljanje . in sam organizira stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. Pospešuje naj predvsem blokovno ln zadružno stanovanjsko 1 izgradnjo, kajti z nadaljnjim množičnim grajenjem matih hišic zasebnikov bodo kmalu zasedena vsa gradbena zemljišča, daleč ven na deželo, kar zavre pravilno rast mesta ln strahovito podraži vse komunalne naprave. Organizacija upravnih organov za stanovanjske zadeve se je po uvedbi družbenega upravljanja ln po Izločitvi lz komunalnega tajništva reorganizirala ln zmanjšala, po ustanovitvi zavoda za stanovanjsko Izgradnjo pa se bo ponovno prilagodila svojim funkcijam, kt se bodo še bolj omejile na regulator-ne ln Izvršilne funkcije. Poročilo tajništva glej prilogo štev. 26. Poročilo Sveta pa v Glasniku štev. 18 in 19. IV TAJNIŠTVO ZA ZDRAVSTVO Tajništva za zdravstvo posluje kot upravna enota MI.O od julija 1954, ko se je ločila od prejšnjega tajništvo za ljudskb zdravstvo In »octalno politiko. Od tedaj je samostojni organ uprave MLO Ljubljana, odgovoren za področje zdravstva. Tajništvu za zdravstvo je nakazana smer in delokrog v delovanju mestnih zdravstvenih ustanov in zavodov, ki sestavljajo mestno zdravstveno službo. Ta je zajeta v sledečih zdravstvenih zavodih ln ustanovah: Poliklinika, Zobna poliklinika, Centralni proti tuberkulozni dispanzer, Stilska poliklinika z zdravstvenimi okrevališči ŠUJe-vice ob morju, Stanetom Žagarjem pod Ljubebljem ln delno Rakitno, Dispanzer za žene, Materinski dom. Centralni otroški dispanzer, Dečji dom, Zdravstvene menze, Reševalna postaja, San itarno-epidem lološka postaja, Mestna dezinfekcija in dezinsekcija ter mestne lekarne. Zdravstvena dejavnost navedenih ustanov in problematika le-te Je težišče in vsebina dela tajništva za zdravstvo. Delo teh zavodov se strokovno, pravno, često pa tudi admlatitratlvno-rafrunovodsko usmerja ln koordinira v smeri splošne zdravstvene politike mesta prav iz Tajništva za zdravstvo. Ta ko- ordinacija je toliko bolj odločilna in važna, ker je mesto načelnika tajništva za zdravstvo istočasno osebno vezano s funkcijo mestnega sanitarnega inšpektorja, s čimer je dan poseben poudarek preventivni smeri zdravstva. Tudi za Tajništvo za zdravstvo je stanje nepopolne njegove zasedbe težak problem. Od odobrenih 12 delovnih mest je polno zasedenih le 5. Tako pravzaprav odobrena sistemizacija delovnih mest ln odseki Tajništva za zdravstvo še ne morejo zaživeti, uslužbenci pa le s težavo vodijo tn spremljajo dejavnosti podrejenih zdravstvenih ustanov in realizirajo načela in sklepe Sveta za zdravstvo MLO. Tako je prišlo v let« 1954 tudi do začasnega zastoj* pri presojanju ln Izterjevanj« samoplačnikov za stroške zdravljenje v bolnici. To je bilo 1** toe nadoknadimo. Poleg samostojnih delovnih mest oziroma samostojnih referatov — načelnik, pravni referat, računsko-nadzorni referat, referat ze pripravo ln izvajanj* gradbenih programov — se Tajništvo za zdravstvo organizacijsko deli na odsek za zdravstveno varstvo s sistemiziranimi mesti Sefa odseka ln tremi referati, na odsek za zdravstven* statistiko in analize s šefom odseka in dvema referatoma in na pisarno oziroma administracij* z enim delovnim mestom oziri1' ma uslužbencem, M je obenem tajnik načelnika. Zaradi že omenjenega poudarka v vsebini dela Tajništvo z* zdravstvo, ki se predvsem kaže v delovanju mestnih zdravstvenih zavodov tn ustanov, J® potrebno poudariti organizacijsko povezavo s šefi vseh zdravstvenih zavodov, ki so v vsek važnejših ukrepih klicani ,,a posvet — in pa obstoj ln delovanje komisije za organizacij* zdravstva v novih upravno-P0” 1,1 ličnih enotah mesta, ki P1"*' previja prehod na zdravstven* domove. Tajništvo za zdravstvo je v stalni povezavi z organi, m kakorkoli vplivajo na zdravstveno organ Izacl jarki proč** Poleg stalne povezave s Svi-to«* za zdravstvo ln socialno polit*' ko LRS Je razumljiva in nuj0* povezava a sorodnim tajništvo"1 za socialno varstvo MLO ** prav posebno z njegovim odborom za zaščito matere ln otroka — ki zaradi skupnih Interesov tako zdravstva tn social" politike obstoja le eden za področji ln je zato sestavljen j* predstavnikov tn zastopnik"; lako Sveta za zdravstvo h®1 Svet« za socialno varstvo. F®* vezava s Tajništvom za social"® varstvo Je pa tudi aleer s1-1*"* n glede na značaj in vsebin® dela tudi potrebna, kaže pa ?* v nekaterih skupnih referat**^ čeprav sistemiziranih na »zAro'1' -tvu«: računsko nadzornem J® gradbenem (izdelava raznih o*\ iektov ln programov za do«*?, ve ln jesti s pristojnosti soc*® ne politike). Preko načelnika Je upos1*^ Ijena stalna povezava Tajni** /a zdrava Ivo z raznimi komun*", nimi in sanitarnimi organi. £ . ■cinik jc član komisije ML*-*, lokacijo zemljišč ter revizij*^ komisije, komisije za uredi* krematorija tn pokopališča, * misija za preskrbo mesta z nlmi Izdelki, komisija za ur*®£ Lev kanalizacije, komlsje za n" zor gostinskih obratov, koim^, za odobritev programov I" ~ vitijske komisije gradbenih črterv Sveta za gradnje LRS- ^ leg tega pa še Član upr»v odborov mestne mlekarne, podjetja »Snaga* in vodja Mestne *® ni ta me inšpekcije. 'tajništvo za zdravstvo je poteg omenjenega v stalni pove-*av‘ z organi Centralnega hi-Kienskega zavoda in z vodstvi •nravstvene službe Ljubljana-okoUca. Znano je, da je Tajništvo za dravstvo — izvajajoč politiko lMCta — kot prvo že v začetku ota 1954 pristopilo in izpel j alp družbeno upravljanje v zdrav-•‘venih ustanovah mesta in k ^organizaciji zdravstvene služ-v smeri zdravstvenih domov * bodočih komun in je v ta na-ie skoraj za vse bodoče , ravstvene domove izpeljalo »britev lokacij zdravstvenih D m°* * * * v * * * 'n nekaterih gradbenih programov; v povezavi z Mest-sa ni ta mo Inšpekcijo je v J! djih letih izvedlo intenzivno "Oravstveno-prosvetno delo na £°dročju mesta in ožje okolice zabeležilo zaznavne uspehe; * zbiranjem vitalno statlstič-Podatkov, ki jih je načrtno ■ eiovala sanitarno epidemlo-"Tka postaja v Ljubljani, je ravstvo mesta Ljubljane zasije'0 dragoceni material, va-n *ot ugotovitev zdravstvene-stanja za nazaj in odločilen bodSmni ''O ki so na vseh pod roč-zdravstva nadvse ugodni. »tv Tajništva za zdrav- Svm Pr*'0*® 27, in poročilo i,, , za zdravstvo. Glasnik št ^ *n 21. V SOCIALNO VARSTVO •N DELOVNI ODNOSI ety J tv°ri tajništvu za zdrav-*»vaPretein* ^e' dejavnosti nje-tyr skrb In sodelovanje z vstvenlml ustanovami 'n za->*rsi a**° tajništvo za socialno Zan' v° Preloži na svoje zavode (t0 " ruanjšl del svoje operativc * dečje jasli, 2 mladinska fttg)rv* ln * domovi onemoglih). host. !‘na razlika med dejav-tem °, °beh tajnlSto je tudi v >*eiri”a ®rar,t n°®tl tajništva za socialno »trU),VO na organizatornem ln v“0 Političnem delovanju * gruri.’k organov, ki so bolj kot 'očttvx*b resorih pri svojih od-6oBani‘ navezani na presojo 8o>lwL/',n|b Primerov po prostem 5V8rku' •ti Dr*J\ tega in zaradi pest roka je t I*13*1*« afcrhi za člove-•tvo ,‘•bJtštvo za socialno var-t*aven'Jl] kot druga tajništva -710 v posameznih prime-•dloijtv konkretna navodila ln •tv« Jv Sv°ta za socialno var-k1 ko,,, r5*na njegovih odborov 1. ln sicer: ?tr»ka 11 zaščito matere in "*enu»tii/ °br*vnava širšo pro-in Ima še naslednje komisije: komisijo za vzgojno zanemarjeno mladino komisijo za mladinske domove in Internate komisijo za rejništvo ln posvojitve komisijo za mlečne kuhinje komisijo za zaščito delovne žene. 2. Odbor za socialno varstvo s komisijami: komisijo za podeljevanje podpor komisijo za sprejem v domove onemoglih komisijo za presojo udeležbe hišnih lastnikov pri procentu-alni participaciji na najemninah 3. Odbor za invalidske zadeve s komisijami: komisijo za klimatska In kopališka zdravljenja komisijo za invalidske in otroške dodatke komisijo za 1 validska svoj-stva. 4. Odbor za delo. Tajništvo za socialno varstvo zbira za te odbore ln komisije material in evidenco, opravi vsa poizvedovalna dela, daje predloge in Izvršuje navodila, sklepe in konkretne odločitve odborov in komisij, izvaja nadzor nad operativo, izvaja proračun, skrb za investicije In pisarniško tehnične posle. To ao obsežni posli, od katerih dajemo za primer le nekaj številk enega leta: Odsek za mladinsko skrbstvo ima v evidenci 299 otrok pod skrbništvom, ki Jih je razmestil 193 k sorodnikom otrok, 34 je pri starših, 82 pa v raznih domovih; briga za njihovo šolanje, materialno stanje in vzgojni razvoj; obravnaval je 146 primerov nezakonskih rojstev, bodisi zaradi sodnih Intervencij ali drugih razlogov, preživnin, vzgoje itd; kot skrbstveni organ je Imel opraviti v 150 primerih razveze zakonov in je v več takih primerih naletel na težave zaradi nizkih preživnin otrok, ki jih odmerja sodišče. Od 28 prošenj za posvojitve je bilo možno rešiti že 22 — 11 dečkov in 11 deklic. Izplačevanje otroških dodatkov je bilo na prošnje urejeno 33 nezakonskim ln 61 zakonskim otrokom. — V evidenci Ima odsek 777 otrok pod varstvom skupnosti zaradi vzgojne zanemarjenosti in moralne ogroženosti, za katere urejuje skrbništvo In nadzoruje njihovo okolje In napredek. Izdanih Je bilo 59 odločb za odvzem otrok in premestitev v drugo okolje. Organiziral je dva rejniška terena: Veliki Lipoglav in več vasi v Poljanski dolini, kamor je bilo samo lani *7 otrok oddanih v rejo It raznih domov. To delo je bilo nekaj časa nekoordinirano z Dečji m domom, kar pa je zdaj bolj povezano. — Odsek vodi 171 skrbništev nad premoženjem otrok, ki Imajo žive roditelje. Referat sa zdravstvene kolonije je neposredno organizirat mlečne kuhinje, ki jih je i trnovi! do začetka 1955 v 26 So- POPRAVKI V številki 47 »Glasnika« z dne 5. Julija je nastala tiskovna pomota in se mora naslov na naslovni strani pravilno glasiti »POROČILO TAJNIKA MLO LJUBIJANA* in ne OLO Ljubljana. V številki 45 »Glasnika« z dne 27. junija 1955 je na strani 205 v zapiskih seje Iniciativnega odbora pod mestnim Svetom pomotoma izpadla občina Ljub- Uana-Semtvld. lah. Letos je odredil, da mlečne kuhinje prevzamejo prosvetni zavodi sami. V prvi dob! ustanavljanja je premalo skrbi vložil v to, da V brezplačno prejemali mlečne obroke po šolah res samo socialno šibki otroci, vtem ko naj ge 'rimerno ceno zaračuna onim staršem, ki to zmorejo. Od 3191 prijav Je bilo mogoče sprejeti v zdravstvene kolonije le 1792 otrok. Starši so prispevali komaj 20»/. k stroškom oskrbnine. Referat vodi v evidenci 155 skrbništev preklicanih oseb. 108 pa je začasnih skrbništev. Odsek sa saščito odraslih oseb je v enem letu od vloženih prošenj rešil po pretresu komisije 862 prošenj pozitivno in jim izplačal skoraj 25 milijonov din, k temu še 167 podpor staršem za otroke, 39 bolnikom, nadalje 728 enkratnih podpor. Posebno težavo predstavljajo mnog! prehodniki iz raznih krajev Jugoslavije, ki trdijo, da so se pripeljali na delo, p-> ne dobijo službe in da nimajo denarja za hrano ln povratek. Odsek za socialno skrbstvo še ni uspel preiti od podeljevanja soctlanih podpor na Izvrševanje preventivne socialne politike. To kakor tudi mnogi drugi zgoraj nakazani posli, ki jih danes opravljajo uslužbenci tega tajništva, bi bile nujne in hvaležne naloge množičnih organizacij in svetov državljanov. Oba bežno opisana odseka sta opravljala ogromen posel namesto množičnih organizacij. To je bilo toliko teže, ker v Ljubljani nismo Imeli občin in Je MLO opravljal tako obsežen, množičen posel centralno z nekaj uslužbenci za mesto, ki šteje '40.000 prebivalcev, v centru, kjer se nabere ogromno socialne problematike vsake vrste. Decentralizacija uprave je tudi na tem področju nujna, četudi bi velik del poslov prevzele množične organizacije. Odsek za Invalidsko varstvo je samo v letu 1954 dajal invalidnino, zdravstveno zaščito in drugo invalidsko varstvo 1.205 osebnim VV invalidom, 40 mirnodobskim invalidom, 964 vdovam, 1.121 staršem, 264 otrokom ln 19 ostalim. V začetku 1954 je prevzel od republiške Invalidske uprave 3513 spisov, ki jih je bilo treba šele urediti, nadalje prežigoeat! 3513 Izplačilnih knjižic, naložiti 4130 evidenčnih kartonov, urediti evidenco rokov, evidenco klimatskega zdravljenja, evidenco vdov in sirot, začasnih Invalidov, evidenco legitimacij za vožnje s popustom itd. To delo v letu 1954 ni moglo biti izvršeno, z velikim naporom pa se je pospešrvo urejevalo in imamo zdaj samo še nekaj zaostankov. V enem letu je Izdal odaek 661 objav za brezplačno vožnjo, 235 odobren j za klimatsko in kopališko zdravljenje. Specifično je vprašanje kadrov v socialnem skrbstvu. Predvsem manjka socialnih delavcev, za kar se šele ustanavlja šola oziroma zavod. Zato je veliko pomanjkanje strokovnih kadrov, posebno na odgovornejših mestih. Nadalje je treba imeti za ta poklic Izrazito veselje In smisel. Tega posla so »e morali večinoma oprijeti politično razgledani tovariši in tovarišice, kajti gre za družbene probleme, ki jih je treba rešiti v duhu naše socialistične graditve. Kaj čuda, 4e so se prav tl kadri težko hitro privadili tudi vsem administrativno- tehničnim predpisom upravnega postopka ki Je ta stran njiho- vega poslovanja večinoma za- je delo kot upravni organ a ostajala za vsebinskim delom funkcijami koordinacije, tehnični ihov ega požrtvovalnega dela. no-adminlstrativne in Lnšpek-S primerno vztrajnostjo, opo- cijske službe, analiz in predlo-zarjanjem, poukom, in včasih gov Svetu za kulturo MLO ter tudi z ostrejšimi ukrepi pa se izvajanja njegovih sklepov. Seje tudi ta nedostatek vidno po- veda ima načelnik tega taj-pravljal. j ništva svojske naloge, kakor je O inšpekciji dela podrobno svojsko tudi področje kulturne razpravlja poročilo Sveta za dejavnosti v mestu, ki protisocialno varstvo, objavljeno v ' stavlja kulturno republiško Glasniku št. 23 In 29 in poseb-; središče. Težišče dela je na opno poročilo Inšpekcije dela, ki f ganizatomi ln vsebinski prohle-bo objavljeno v eni prvih pri-. maliki različnih panog kulturne hodnjUi številk Glasnika ln bo obravnavano na prihodnji seji Zbora proizvajalcev MLO. Inšpekcija dela Ima podobne kadrovske probleme kot druge inšpekcije, se je pa tudi že uveljavila kot samostojna inšpekcijska služba na področju de-lovno-pravnih predpisov in higiensko tehnične zaščite. Potrebna bo le še podrobnejša razmejit ■ dela s sanitarno Inšpekcijo, hkrati pa tesna povezava med obema. Stalno se tudi učvrščuje sodelovanje Inšpekcije z Zavodom za proučevanje .varstva prt delu. BIRO ZA POSREDOVANJE DELA Do 1. jan. 1955 je bil Biro za posredovanje dela organizacijska enota Tajništva za socialno varstvo, s tem dnem pa je postal po sklepu 51. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 24. dec. 1954 samostojna proračunska ustanova in je bil s tem izločen iz sestava Tajništva. V Biroju je zaposlenih trinajst uslužbencev. V letu 1954 se je Biro izpopolnil z referenti za zaposlitev moške delovne sile, ženske delovne sile, referatom za zaposlovanje mladine, zaposlovanje Invalidov, organizirana pa je bila tudi prijavnica začasno nezaposlenih oseb. Biro za posredovanje dela ima svoj upravni odbor, ki je druga Instanca pri pritožbenih zadevah, tn vodi politiko Biroja ter rešuje načelno važne probleme. Biro je v letu 1954 obravnaval 401 prošnjo za priznanje oskrbnine ob začasni nezaposlenosti. Oskrbnina se je priznala v 266 primerih, 135 primerov pa je bilo negativno rešeno. Biro je v letu 1954 izdal 650 bolniških listov začasno nezaposlenim osebam, 980 osebam pa potrdilo o priznanju delovnega staža za čas nezaposlenosti. Vseh dopisov Je v letu 1954 prejel Biro 3.549, na te dopise pa je odposlal 780 odgovorov in drugih dopisov. V letu 1954 so podjetja, ustanove ln privatniki v 3.651 primerih odpovedali delovno razmerje, ln sicer: 1648 moškim ln 2083 ženskim osebam. Urad Je imel med letom cca 48.000 osebnih intervencij strank. Ze iz teh nekaj številk Izhaja obsežnost poslov biroja, da ne omenjamo vsebinske problematike. Ta je obdelana v poročilu Sveta za socialno varatvo (Glasnik št. 29-55). Samo tajništvo za socialno varstvo v letu 1955 ni Imelo stalnih neposrednih stikov z Birojem. Z njegovo problematiko se je bavil odbor za delo In Svet za socialno varstvo MLO. Podrobno poročilo tajništva za socialno varstvo glej prilogo 27. TAJNIŠTVO ZA KULTURO Od sredine leta 1954 samostojno tajništvo je kljub minimalnemu kadrovskemu sestavu (5) moglo uspešneje razviti avo- 1 dejavnosti, povezava z družbenimi in kulturnimi organizacijami, na drugi stran: pa s kulturnimi ustanovami In njihovimi družbenimi organi, ki neposredno izvajajo svoje kulturno in vzgojno poslanstvo. V neposredni zvezi s tajništvom za kulturo so bile naslednje proračunske ustanove; 6 nižjih glasbenih šol, srednja glasbena šola, šola za umetno obrt in naslednji finančno samostojni zavodi; Mestno gledališče, Mestno lutkovno gledališče, Šentjakobsko gledališče. Zabavno gledališče, Ljubijan-■Jd festival, Jakopičev paviljon. Mestni muzej, mestni arhiv, Slovanska knjižnica. Mestna ljudska knjižnica in Pionirska knjižnica. Neposredna skrb za razvoj kulturne dejavnosti je razvidna tudi iz naslednje investicijske izgradnje v zadnjem letu- kino Vič, Izgradnja festivalskih prostorov Križank, adaptacija to rešitev Jakopičevega paviljona, ureditev Pionirske knjižnice, adaptacija Mestne ljudske knjižnice, oder Mestnega lutkovnega gledališča, dograditev dvorane DPD Svoboda-Zadvor, pomoč pri dograditvi dvorane DPD Svobode-Brdo, razne fasade, instrumenti za glasbene šole, popravilo rimskega zidu, Magistrata itd. Prispevek k delu ln razvoju navedenih kulturnih ustanov se je samo v letu 1954 izražal v administrativnem proračunu v znesku 115 milijonov dinarjev. Glej poročilo Sveta za kulturo, Glasnik št. 38 in ekspoze predsednika Sveta za kulturo. Glasnik št. 39, ter posebno poročilo tajništva za kulturo v prilogi 28. VII TAJNIŠTVO ZA PROSVETO Prosveta predstavlja eno najširših delavnosti mesla Ljubljane, saj gre za 124 prosvetnih ustanov, ki zajamejo preko 28.000 mladine, in sicer: 15 vrtcev 25 osnovnih šol 15 gimnazij 10 srednjih strokovnih šol 26 nižjih strokovnih šol 3 posebne vzgojne ustanove 1 vzgojno posvetovalnico 1 stalni gospodinjski tečaj 1 center za levenarmadno vzgojo 22 vzgojnih domov 2 študentska domova 4 dijaške kuhinje $ učnih delavnic Tajništvo je zajelo personalno, proračunsko, investicijsko, Inšpekcijsko In evidenčno dejavnost ter Izvajalo napotila in sklepe Sveta za prosveto MLO ter njegovih odborov, in sicer: odbor za predšolsko vzgojo odbor za osnovne šole odbor za gimnazije odbor za nižje strok, šole odbor za srednje strok, šole odbor za telesno vzgojo ln odbor za pred vojaško vzgojo Personalno politiko je določal Svet za prosveto, upravni organ pa je opravljal ver upravne in pisarnliko-tehnične te* evidenčne posle • tem v zvezi. Obsežen posel predstavlja priprava oziroma pregled predračunskih postavk za vse te ustanove, ki v prav mnogih ' primerih nimajo sposobnega tehničnega kadra za to in tudi ne odobrenih meat, saj se morajo v zavodih in šolah baviti s tem prosvetni kadri, ki temu poslu niso vešči. Kot poseben problem lahko tudi na tem mestu postavimo dejstvo, da je v Ljubljani nekaj prosvetnih ustanov (strokovne šole, vzgojni domovi), v katerih je le malo število stalnih prebivalcev Ljubljane, večinoma pa Iz drugih krajev ali republik, pa vse bremeni mestni proračun. Kakor v zdravstvu In socialnem varstvu, tako se bo tudi prosvetni proračun moral otresti odvečnih brev.en in jih preložiti na neposredne koristnike. Tudi investicijska dejavnost, vključno adaptacije so morale biti vodene večinoma centralno, pri čemer je pomagala Uprava za investicije MLO, ponekod tudi šolski sveti (odbori). Glavno prosvetno problematiko bi morala zajeti Inšpekcijska služba. Inšpekcijska služba pa je bila zelo okrnjena ln šele letos je uspelo v večini Izpolniti prazna mesta. Zato se šele zadnje mesece razvija sistematično Inšpekcijsko delo In bo mogel v bodoče Svet za prosveto Intenzivneje pristopiti k obravnavanju pedagoške problematike v prosvetnih ustanovah. Organizacijsko, upravno In Inšpekcijsko delo predvojaške vzgoje se dviga od druge polovice 1954 dalje, ko se je kadrovsko okrepil referat oziroma inšpekcija za predvojaško vzgojo. Nesitematično Je bilo zajeto delo s fizkultumlml organizacijami, njenimi Investicijami ln dotacijami. Brez ozkega stike s oolitičnlml organizacijami so se spočetka obravnavali in reševali posamezni problemi, prošnje in vloge posameznih telesno-vzgojnih organizacij. SlstematiČ-nejše delo, ki ga je začel odbor za telesno vzgojo, je z letom 1955 izpopolnjeno v tem, da je MLO skupno proračunsko postavko v te namene Izročil okrajnemu odboru Socialistične zveze delovnih ljudi, ki dotira po smotrnem načrtu telesno vzgojne množične organizacije na območju Ljubljane. Podrobno poročilo tajništva za prosveto glej prilogo 28, poročilo Sveta za prosveto pa Glasnik štev. 30-1955. Zaključek Poročilo ne zajema dela tajništva zn notranje zadeve, katerega splošna problematika je razvidna lz poročila Sveta za notranje zadeve MLO (Glasnik štev. 31 ln 32-1955) In ne delo sodnika za prekrške, ki bo predmet obravnavanja na eni izmed prihodnjih sej MLO. To poročilo tudi ne obsega problematike družbenega upravljanja ln upravnih funkcij, ki so jih družbeni organi upravljanja že prevzeli od upravnih organov ljudskega odbora. Opis tega razvoja na vsakem posameznem področju družbenega življenja pa je stvar posebnega študija ln terja posebne obdelave. Tu naj bo le omenjeno, da upravni organi MLO v okviru zakonitih predpisov opravljajo nadzorno funkcijo nad upravnim poslovanjem družbenih organov, bodisi da gre za hišne svete, za upravne odbore gospodarskih organizacij ali komunalnih ustanov In druge. Predloženo poročilo ima gotovo to hibo, da ne predstavlja podrobnega opisa upravnega poslovanja z vseh področij dela. Toda postlalo bi preobširno. Zato so prikazani le glavni uspehi in hibe ter nekateri problemi. Nadalje izboljšati funkcioniranje uprave pomeni spoprijeti se z vsemi nakazanimi problemi, jih stalno proučevati !n stremeti za njihovo čimboljšo rešitev. Gotovo je torej, da upravno poslovanje še daleč ni na takt višini, kot bi bilo želeti ln kot bi bilo potrebno. Poleg v referatu nakazanih objektivnih okoliščin in subjektivnih slabosti pa smo predolgo odlašali s tem, da bi množične upravne posle decentralizirali na nekatere administrativne Izpostave. S tem bi ekspeditivnejše reševali lažje vsakodnevne naloge, državljanom pa približali poslovanje in prihranili dolgo pot. In čakanje na Kresiji. Le delno nas opravičuje dejstvo, da nas Predsednik MLO dr. Marijan Dermastia je sporočil, da je nujno zadržan in je predlagal naj vodi sejo odbornik inž. Marijan Tepina. Predlog je bil soglasno sprejet. Zapisnik seje Je vodil Slivo Si vic, tajnik MLO. Za overltelja zapisnika sta bila soglasno Izvoljena odbornika Franc Camemik ln Bogomir Dragar. Seja Je bila sklepčna, ker je bilo navzočih od 68 odbornikov mestnega zbora 40, od 58 odbornikov zbora proizvajalcev pa 33. Tov. tajnik MLO je prebral zapisnik 65. skupne seje, nato pa še poroča! o Izvršenju sklepov, sprejetih na sejah MLO. Zapisnik seje kot poročilo sta bila soglasno sprejeta. Predsedujoči je predlagal naslednji DNEVNI RED: 1. Poročilo Mandatno-lmunltet-ne komisije. 2. Predlog odloka o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev ln drugega premoženja v letu 1955. 3. Predlog odloka o dopolnilnih plačah ln položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev Zoološkega vrta v Ljubljani. 4. Sklep o prenosu poslov Upr. odbora Kreditnega sklada na Svet za stanovanjske zadeve MLO. 5. Statut Mestne hranilnice ljubljanske. 6. Potrditev pravil in sistematizacija delovnih mest finančno samostojnega zavoda Ljubljanske mlekarne. 7. Razprava ln sklepanje o garancijskih Izjavah za gospodarske organizacije. 8. Gospodarske zadeve. 9. Personalne zadeve. Predlagani dnevni red Je vll soglasno sprejet. I POROČILO MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE a) Odbornik Marijana Draksler, predsednik Mandatno-imu-nitetne komisije mestnega zbora je sporočila, da se je tov. Avgust Zupet, odbornik 20. volilne enote mestnega zbora, odpovedal mandatu, ker namerava sprejeti zaposlitev v bodoči upi_vi novega okrajnega ljudskega odbora. Predlagala je, da se sprejme razrešitev in hkrati tudi odlok o razpisu nadomest- je stalna vera v skorajšnjo ustanovitev občin in Iskanje najboljše rešitve za formiranje komun v Ljubljani zadržalo od tega, da bi z ustanovitvijo ekspozitur prejudicirati bodočo pravilno ureditev. Med tem so upravni organi MLO kljub raznim slabostim vztrajno popravljali ln izboljševali svoje upravno poslovanje, se vedno bolj zavedali svoje odgovornosti kot neposredni izvrševalci zakonitih predpisov ln navodil ter kot strokovni in administrativni pomočniki ljudskega odbora ln njegovih organov skušati čim-bolje Izvrševati svoje dolžnosti. S študijem, analizami ln Izdelovanjem predlogov so prispevali svoj delež pri oblikovanju novih občin, medtem ko sedaj intenzivno Izvršujejo tehnične priprave na bližnji prehod na novi okraj in občine. nih volitev v tej volilni enoti. (Odlok objavljen v Glasniku št. 45). Volitve bodo dne 24. julija t. 1. Razrešitev in predlagani odlok so odborniki mestnega zbora sprejeli. b) Odbornik Albin Baznik, predsednik Mandatno-lmunitet-ne komisije zbora proizvajalcev je predlagal, da se izvoli Verifikacijska komisija, ki naj ugotovi pravilnost izvolitve Janka Kuneja, novoizvoljenega odbornika 25. volilne enote zbora proizvajalcev. V verifikacijsko komisijo so biti izvoljeni odborniki: Jožko Belčič, Hinko Ceglar, Franc Alič, Bernard Rode in Franc Pipan. II ODLOK O DAVČNIH STOPNJAH DOPOLNILNE DOHODNINE OI> SAMOSTOJNIH POKLICEV IN DRUGEGA PREMOŽENJA V LETU 1955 (Predlog odloka objavljen v Glasniku št. 43.) Na predlog tov. Franca Sitarja, člana Sveta za gospodarstvo, je bil odlok soglasno sprejet. III ODLOK O DOPOLNILNIH PLAČAH IN POLOŽAJNIH DODATKIH USLUŽBENCEV IN DELAVCEV ZOOLOŠKEGA VRTA V LJUBLJANI Odlok Je obrazložil tov. Ost oj Tuma, predsednik Sveta za gradbene in komunalne zadeve. Pojasnilo k odloku je dal dr. Heli Modic. Odlok je bil soglasno sprejet. IV SKI.EP O PRENOSU POSLOV UPRAVNEGA ODBORA KREDITNEGA SKLADA NA SVET ZA STANOVANJSKE ZADEVE MLO Odbornik Franc Drobež, predsednik Sveta za stanovanjske zadeve MLO, je predlagal, da Skupščina MLO sprejme sklep o tem, da preide upravljanje Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš na območju mesta Ljubljane na Svet za stanovanjske zadeve MLO. Predlog je bil »oglasno sprejet. V StATUT MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE Odbornik Franc Sitar, član Sveta za gospodarstvo MLO je po obrazložitvi predlagal, da se sprejme statut Mestne hranilnice ljubljanske. Nadalje je predlagal, da se v upravni odbor hranilnice Imenuje poleg dosedanjih članov še Rudi Va-hen, novinar pri »Ljubljanskem dnevniku«. Statut ln dopolnitev upravnega odbora sta bila soglasno sprejeta. VI POTRDITEV PRAVIL IN SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA LJUBLJANSKE MLEKARNE V LJUBLJANI Odbornik Franc Sitar, član Sveta za gospodarstvo je po obrazložitvi predlagal, da se sprejmejo pravila o organizaciji, nalogah in poslovanju finančno samostojnega zavoda Ljubljanske mlekarne. Pravila so bila soglasno sprejeta. VII RAZPRAVA IN SKLEPANJE O GARANCIJSKIH IZJAVAH ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Odbornik Inž. Ivo Klemenčič, predsednik Sveta za gospodarstvo MLO je dal poročilo o Izdanih jamstvih v času od 26. februarja 1955 do 3. Junija 1955, ln to naslednjim gospodarskim organizacijam: Tovarna pisalnih strojev, »Titovi zavodi Litostroj«, »Lik« reklamni-grafični atelje »Galvana«, »Telekomunikacije«, Kovaško kolar-ska delavnica, »Adria«, »Kamin«, Čevljarska delavnica, »Kmetijski pridelki«, »Zidar«, Kotnikova til. 16, Pekarna »Breg«, Ključavničarstvo, Mlinska industrija, Kemoprolzvodi, Pekarna »Ledina«, Državni obrtni mojster Josip Grablovic, »Utensi-tia«. Kmetijsko posestvo Jesenkovo, Centralna skladišča. Inštitut za elektrozveze, Gospodarsko razstavišče, Tovarna kovinske embalaže »Saturnus«, »Elektro« Ljubljana — mesto, »Mlinsko podjetje«, »Harmonika«, Kmetijsko posestvo Zadobrova in »Slovenija-sadje«. Nadalje je tov. Inž. Ivo Klemenčič predlagal, da se izdajo garancijske izjave ln dal obrazložitve za naslednje gospodarske organizacije: Zidarskemu podjetju Šentvid, »Novi knjigoveznici«, »Adnii«, Lesni galanteriji, »Agroservisu«, »Krznarstvu«, »Harmoniki«, »Galanteriji«, Kmetijskemu posestvu Jesenkovo, Ekonomiji Bokalce ln »Odpadu« Garancijske Izjave za vse navedene gospodarske organizacije so bile »oglasno sprejete. Obenem je bil sprejet sklep, da krijejo podjetja, kjer je le možno, zneske garancijskih Izjav sama, da se dajejo garancije lz investicijskega sklada za gospodarske investicije, iz sklada za pospeševanje obrtništva ter Iz Investicijskih skladov za trgovino; šele če bi ta sredstva ne zadostovala, se krijejo iz sredstev proračuna MIA). VIII GOSPODARSKE ZADEVE Na predlog odbornika Zdravka Rakuščka, člana Sveta za gospodarstvo MLO, je bila sprejeta po obrazložitvi tov. inž. Klemenčiča: a) odločba o pripojitvi Tovarne gradbenih polizdelkov gradbenemu Industrijskemu podjetju »Gradis«, Ljubljana, b) odločba o ustanovitvi manj- še obrtne delavnice v kolektivnem upravljanju Pleskarstvo ln soboslikarstvo »Sloga«, s sedežem Celovška cesta 80 in z delavnostjo: pleskarska, sobosti- | karska in črkoelikarska obrtna I dela. IZ ZAPISNIKA 66. SKUPNE SEJE MESTNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV MLO LJUBLJANA, DNE 24. JUNIJA 1955 IX PERSONALNE ZADEVE Odbornik Fani Zagar-Toaniče-vič je v imenu komisije za 1*" volitve ln imenovanja predlagala: . — da se na lastno prošnjo raz-; rešijo: Marija Palir kot direk- j tor kavarne »Evropa«, . Jakob j Pogačar, kot upravnik zadrug® »Slikoplesk«, Ivan Kreačič, ko* direktor trgovskega podjetja »Gradl>eni material«, Josip kar, kot honorarni poslovodji obrtne delavnice »Tehtnica1' Rozalija Trunkelj, kot poslovodja trgovine »Grmada«, Šentvid 18, nadalje da se Imenuje Vild°r škrjanc za poslovodjo trgovin® »Hranila«, Polje 192, — da se postavi Mihael De"*" šar za šefa skladišča trgovskega podjetja »Tobak«, — da se imenuje Roman K11' šelj za upravnika zadruge sob"® dekorativnih slikarjev »Savlcs/j — da se Imenuje komisija, k bo pretresla predlog obrtne delavnice »Model« za razrešit®’ upravnika. V komisijo se iz®*' raujejo odborniki: Jože Kavči« g Franc Pipan in član Sveta ** I gospodarstvo Milan Ster; { — da se Imenuje Marija Ja® i za v. d. upravnika Materinskeg doma na Viču. Predlogi so bili soglasno spe®*; leti- , Imenovana je bila skupna k® s misija MLO In OLO Ljubija"* za upokojene vojaške osebe. komisijo so biti Imenovan^ Franc Hočevar, predsednik V>* , hovnega sodišča LRS — 1 \ predsednika, Ivan Jenko, or*-sekretar Okrajnega odbora Zn za tajnika, člani: Peter Zork <; podsekretar Državnega sekt tarnata za notranje zadeve dr, Štefan Šoba, načelnik ništva za gospodarstvo inž. Gašper Muha, predsed" Sveta za gospodarstvo O« i Ljubljana-okolica, Lojze H* man, sekretar okrajnega od" ra ZB NOV, Boris Zibert, Pc’ sonalni referent OLO Ljubija" okolica. Potrjena je bila Izvolitev F®J i ravnalnega sveta Stanovanji1 skupnosti Ljubljana I, i" i , dr. Živko Šifrer kot ntk, Tone Gartner in Jože S« vorov za člana, Dragan PrL’ „ rov, Viktor Skv-"č, Milan St®• lekar, Polde Logonder, Sta" ( Škerjanc in Zvone Bambič prisednikl. Na lastno prošnjo Je bil r‘,, rešen Milan Ster kot član „ j bora Biroja za posredova"* j dela; „ Alojz Gornik je bil Imeno’ za člana upravnega odbora ** I roja za posredovanje dela. ,, Odbornik Mariian Urbanč’ v Imenu komisije za razp,s ^ imenovanje direktorjev-po* vodij predlagal v potrditev: „ — da sc Imenuje Stane 1 za direktorja »Crevarne«. », O predlogu so razpravljali |c) bornikil Ciril Marinček, Tuma, ln?.. Ivo Klemenčič, dolf Klarič In Bernard Rot,e‘pO' Predlog Je bil soglasno ™ trjen. ,) Imenovani so; Vinko Tuj* jj» direktorja trgovskega P'™' z9 »Grmada«, Janko Podržaj e upravnika obrtne dclaV"^ »Nova knjigoveznica«, ine Zajc za poslovodjo tr6° ii5, »Emona«, Trubarjeva Franc Jamnik za pošlo’ ^ obrtne delavnice »Kolarstvo kovaštvo, Pokopališka 1. ‘ ryi< Tavčar za poslovodjo ol?..,r)' delavnice »Tapetništvo«, F'’ t> ska cesta 72, Rudolf Pl5*'-8^#'1 poslovodjo trgovine »At. <9 Titova 17, Stane Vrhovn**^ direktorja Tovarne kleja, jjana, Drago Pravica za direk-°fla gostinskega podjetja •Nace«. Sprejet je predlog, da imenuje Pravnika samostojnega gostiji »Vino Koper« Mestni ljud--7 °dbor, ker komisija ni preji ustreznega predloga. Odbornik Bernard Rode je Iz-a dnevnega reda seje pouda-tin .Problem obratnih kreditov, »tov-i. za trgovine, ki zaradi *ih kreditov ne plačujejo Parn*1 8V0^ obveznosti tovarni?.tein 30 razPravljaIl odbor-5v l ib1- Ivo Klemenčič, Franc E "Andrej Kumar, Jože Ja-Ohi J11)em stanič in inž- Sonja "*ak-Lapajne. a Predlog predsedujočega so- j.« nreaiog predsedujoi • Marijana Tepine je bil lož|Sn° sprejot sklep, da s( ql Trgovinski zbornici llzo -* *bomlcL da izdelata in ana- z dajanjem obratov gospodarskim or- m, v zvezi gf1 kredit n,zacijam, rezultat te ankete J^dložlta Mestnemu ljudem 11 ‘•dboru v razpravo na °bve«fuh(>dn^ *' Se^- 0 tem nai ‘a druge pristojne orga-lasti Narodno banko. Dnevni red je bil Izčrpan in predsedujoči je zaključil sejo. Predsedujoči: Inž. Marijan Tepina, s. r. Vodja zapisnika: Silvo Sivic, s. r. Ovcritelja zapisnika: Frane Čamernik, s. r. Bogomir Dragar, s. r. ODLOČBA Na .podlagi 63. čl. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov določa Mestna volilna komisija po predlogu Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane za nadomestne volitve, ki bodo dne 24. julija 1955 v volilni enoti štev. 20. takole: 20. volilna enota ima dva volišča: Na volišču št. 62, ki bo v Domu TD Partizana na Vodnikovi cesti 55, volijo volilci, ki stanujejo: Vodnikova 55, 61, 65, 69, 71, 73, 77, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 97, 99, 101, 107, 103, 109, 111, 115, 121, 121a, 123, 127, 129, 131, 133. Za vasjo 1, 8, 10, 6, 11, 12, 14, 22, 24, 29, 31 in 33. Matjanova pot 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14, 15, 17 19 In 6a. Pod hribom 3, 5, 6, 12, 14, 20, 22, 24, 28,- 36, 40, 44, 47, 51, 55, 56, 60, 62, 68, 69, 74. Pod hruško 1, 2, 4, 6. Prelovčeva 4, 6, 7, 8, 9, 11, 13. Bizjanova cesta 1, 3, 6, 12, 14, 17, 19, 21. in 25. Na volišču št. 63, ki bo v Domu TD Partizana, Vodnikova c. 55, volijo volilci, ki stanujejo: Šišenska cesta 48,(52, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 60, 61, 63, 69, 64 in 66. Smrekarjeva 6, 9, 11 in 12. Podutiška cesta 10, 16, 20, 24, 28, 23, 25, 33, 37, 43, 45, 51, 59, 64, 66, 68 In 85. Cesta v Koseze 1, S, 38 in 40. Draga 20, 22, 24, 26 tn 30. 34, 38, 40, 44, 46, 48, 37, 37a, 31, 33, 43, 45, 49, 55, 57, 53, 33, 67, 68, 69, 71 in 86. Ta odločba se pošlje Mestnemu ljudskemu odboru glavnega mesta Ljubljane, da jo objavi na uradni deski. Predsednik: Jože Pcrnuš, k r. OLO LJUBLJANA-OKOLICA SKLIC SEJE Na podlagi 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89-52) sklicujem 27. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo sveta za prosveto In kulturo 2. Spremembe družbenega plana za leto 1955 3. Ukrepi v gospodarstvu 4. Personalne zadeve. Skupna seja obeh zborov bo v soboto, 9. julija 1955 ob 8. uri zjutraj v sejni dvorani MLO glavnega mesta Ljubljana (Magistrat). Predsednik OLO Miha Berčič, 1. r. ODLOK Ljudski odbor mestne občine Vrhnika je po določilih 20. In 117. člena zakona o spremembah ln dopolnitvah zakona o volitvah ln odpoklicu odbor ni* kov ljudskih odborov (Ur. im LRS, št. 31-102/53) na seji dnd 16. junija 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Ljudski odbor razpisuje nadomestne volitve v I. volivni enoti mestne občine Vrhnika, ki obsega Cankarjev trg, Kolodvorsko ulico, Ljubljansko cesto, Jelov-Škovo cesto, Tržaško cesto, Ko-« pališko ulico, Mrakovo cesto, Stanovanjski blok in Susuikovo cesto, ker je prenehal mandat odbi.miku Voljču lgn;i,.u, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, cina 24. julija 1955. 3. člen Ta odlok je objaviti v Uradnem listu LRS, v volilni enoti štev. 1 in na krajevno običajni način. v. d. predsednika: Ivan Selan, 1. r. Izdaje »Založništvo Gjubliensld dnevnik«, direktor Stane Skrabar, odgovorni urednik Ivo Tavčar. Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »ELEKTR0PR0MET«, Ljubljana, Stritarjeva 7, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 1. julija 1954 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 17 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo so bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor ln delavski svet sta imela »kup V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 17 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 100,180.435 din prometa, to je 134*/«. Obveznosti do družbene taeej10stl 80 blle p°ravnane. Podjetje je rentabilno, knjigo an3a redno, ter so se tekoči problemi sproti reševali. aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1954. PASIVA Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva Osnovna sredstva *• Investicije v teku • Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva c- Sredstva v obračunu in druga aktiva ^uPci in druge terjatve ' Druga aktiva D. Finančni uspeh e Razporejeni dobiček *• Izgubo Skupaj: Zap. št. Naziv postavke A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 4. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračuna ln druga pasiva 7. Dobavitelji tn druge obveznosti 6. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: w V 000 din 1,106 2.853 25,210 1.853 910 2,218 a..150 Vodja računovodstva: Koranter Elza Predsednik upravnega odbora: Višnovee Karel Direktor podjetja: Pajntar Jakob Izvleček Iz poročila o poslovanju Trgovskega podjetja »KONUS«, Ljubljana, Gosposvetska 2, v letu 1954 ^aretvA 1® bll° ustanovljeno dne 21. julija 1953 z odločbo MLO glavneg a mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO Ljubljana, Tajništvo za go- u Pod $t. 5528 dne 4. avgusta 1953. °ravhane 1954 J® petje zaposlovalo povprečno 8 delavcev In nameščencev ter ustvarilo 1,321,638.764 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile • Podjetje je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. ^*IVA Naziv postavke 1 n A Osnovna In laločena sredstva 2. >ovna »reditve 3. v teku Bre bile. poravnane. Zadruga je vseskozi rentabilna, knjigovodstvo ažurno ln v redu. PASlVj AKTIVA 4 i i A N C A na dan 31. decembra 1954. ZatP' Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 287 1. Sklad osnovnih sredstev t 287 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva ln druga investicijska 3. Razni skladi 651 sredstva 570 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 6,959 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 1.0» 6. Kupci tn druge terjatve 18,454 C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 6. Druga aktiva — 7. Dobavitelji in druge obveznosti 4,948 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 19,123 7. Razporejeni dobiček 8,086 D. Finančni nspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 8,086 10 Kritje izgube — Skupaj: 34,306 Skupaj: 84.30«^ Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Mišjak Martina Pate Frane Premelč Ladislav Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »PROJEKTIVNI ATELJE««, Ljubljana, Cankarjeva 18, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 13. januarja 1953 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO Ljubljana pod Št- » dne 24. januarja 1953. g/ V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 31 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 17,970.393 din prometa, to je 129*/». Obveanoeti do družbene J nosti so bile poravnane. Podjetje Je vseskozi rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor ln delavski svet sta zasedanja redno, ter so se tekoči problemi »roti reševati. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1954. Zap. št. It postavke Znesek v 000 din Zap. št Naslv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna Ib izločene sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 1 Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 6. Druga aktiva D Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: 1,861 497 1.830 8,754 4.333 12,175 A. Viri osne v aih ln tolsčenik sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1. Dolgoročni kredit za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube Skupaj: 2.5«» Vodja računovodstva: Sušnik Milan Predsednik upravnega odbora: ini. Strmeckl Viljem Direktor podjetja: tal. Lapsjae-Oblak SoaJ* Izvleček iz poročila o poslovanju Obrtne nabavno-prodajne zadruge mizarjev in sorodnih strok, Ljubljana, Woltova ulica 12, v letu 1954 Zadruga je bdla ustanovljena 18. februarja 1942 ln vpisana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Predmet poslovanja Je obrt, trgovina. 6 V letu 1954 je zadruga zaposlovala povprečno 7 delavcev in nameščencev ter ustvarila 109,014.127 din prometa, to je 121 •/». Obveznosti do družbene skup- *° bile poravnane aktiva BILANCA na dan Sl. decembra 1954. PASIVA Zap. St Naziv postavke Znesek v 000 din Naliv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva L Osnovna sredstva 191 A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 191 l L Investicije v teku — 2. Dolgoročni kredit ta dokončan« investicij« *• Izločena sredstva in druga investicijska 3. Razni skladi 155 sredstva 263 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij «— *• Skupna obratna sredstva 27,738 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 6. Viri itnih sredstev (skupno) 9,579 *• Kupci ln druge terjatve *• Druga aktive — C. Viri sredstev v obračunu in drnga pasiva — 7. Dobavitelji m druge obveznosti 18,196 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva n L Razporejeni dobiček 1,733 D. Finančni uspeh •* Izguba - 9. Dobiček 1,733 w Skupaj: 39^18 10. Kritje izgube Skupaj: 29,918 RaJSlč Steve Predsednik upravnega odbora: Dobrajc Leopold Direktor podjetja: Sajovic Bajko Izvleček Iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja »ELEKTROMEDICINA«, Ljubljana, Slomškova ul. 4, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 2. julija 1954 z odločbo MLO Ljubljane. Predmet poslovanja je obrt. to v,, V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 19 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 8,252.000 din prometa, to je 82 •/*. Obveznosti do družbene skupnosti Wle Poravnane. **Tiva BILANCA na dan Sl. decembra 1954. cap. št. Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev J* Osnovna sredstva ■ Investicije v teku • Izločeni sredstva ln druga investicijska 6,108 1. Sklad osnovnih sredstev 2,623 — 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicij« 2,486 A Razni skladi 446 •redstva 895 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 8. Drug) viri finansiranja investicij — Skupna obratna sredstva 8,026 B. Viri obratnih sredstev c- Sredstva v obračunu In druga aktiva g Kupci in druge terjatve *• Druga aktiva A Viri obratnih sredstev (skupno) 0.000 3,805 C. Viri sredstev v obračano ln druga pasiva — 1. Dobavitelji tn druge obveznosti 3,779 D. Finančni uspeh ‘ Razporejeni dobiček *■ «guba A Druga pasiva — -.501 D. Finančni uspeh 9. Dobiček < 2,501 1A Kritje Izgub« — Skupaj: 15 'i*t> Skupaj: 19,835 Vogrinc Marija Predsednik upravnega odbora: Primic Karel Direktor podjetja: bii. Boris Slkoiek lzv,eček iz poročila o poslovanju obrtnega podjetja Modna krojačnlca za moška In ženska oblačila Vinko Šefic In Alojz Zontar, drž. obrtna mojstra, Ljubljana, Cankarjeva 12, v letu 1954 . p 1*tu leM !• podjetje zaposlovalo povprečno 29 delavcev ln nameščence. Predmet poslovanja Je obrt. Poravn^*^* ustanovlJen<> dne L eprtia 1962 * odločbo MLO LJubljanev ter ustvarilo 8,995.511 din prometa, to Je 128 •/•» Obveznosti do družbene skupnosti BILANCA na dan Sl. decembra 1954 N a11r postavke j A- Osnovna ln Izločena sredstva 2, •_ n°vna sredstva t. UlVr?tiClJ' v te*U ■ledsT15 eredstva ln druša investicijska t, s, B. Obratna sredstva ^bpnt obratna sredstva 5. £ 8redstva v obračunu in druga aktiva k 1,1 druge terjatve Uru8a aktiva D. Finančni uspeh dobiček Skupaj: ,a računovodstva: Brani ar Ivana Znesek v 000 din ZaD 8t Naliv postavke Znesek v 000 din 787 A. Viri osnovnih In Itločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 78T — 2. Dolgoročni kredit za dokončane investicije S. Razni skladi 97 182 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 404 5. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih iredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) oe 13 C. Viri sredstev v obračano ln druga pasiva 7. Dobavitelji in druge obveznosti M 8. Druga pasiva 228 D. Finančni nspeh 9. Dobiček 333 10. Kritje izgub« 1,721 Skupaj: 1,721 Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Belic Vinko Bontar Aloji Izvtsček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »ALPINIST«, Ljubljana, Trubarjeva 6, v letu 1954 Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 7. septembra 1953 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 2 delavca In nameščenca ter ustvarilo 11,247.581 din prometa, to je 99.8»/* Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Podjetje Je rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor sta imela zasedanja redno te- so se tekoči problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 3L decembra 1954. PASlV* ZatP' Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih in izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1 . .«* 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicij« 3. Izločena sredstva in druga Investicijska 8. Razni skladi U sredstva 4 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja investicij — 4. Skupna obratna sredstva 175 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 3001 6. Kupci ln druge terjatve C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiva 89 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 1,232 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 24 7. Razporejeni dobiček — D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček Skupaj: 4.268 10. Kritje Izgube Skupaj: 4,268 ... . Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Nuvečnj Jožica Šebenik Ignacij Izvleček iz poročila o poslovanju »PLESKARSKE IN SLIKARSKE ZADRUGE z o. j.«, Šentvid 67, v letu 1954 Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zboru 23. decembra 1918 ln je registrirana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. Zt 6/48 Zadr. ^ V letu 1954 je zaposlovala povprečno 21 delavcev ln nameščencev ter ustvarila 7,617.272 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnanj Podjetje je bilo rentabilno, knjigovodstvo ažurno ln v redu. Delovni kolektiv ln upravni odbor sta Imela svoja zasedanja redno in so se tekoči problemi sproti rešev**1 AKTIVA B 1 L A N O A na dan 31. decembra 1954. PASI^ Z^P' Naziv postavke Znesek v 000 din Zi|p' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna ln Izločena sredstva A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 108 1. Sklad osnovnih sredstev 108 2. Investicije v teku 218 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicije — 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska S. Razni skladi 965 sredstva 185 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 6. Drugi viri finansiranja Investicij 216 4. Skupna obratna sredstva 456 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. vin obratnih sredstev (skupno) 3 5. Kupci in druge terjatve 719 C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 6. Druga aktiv — 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 302 D Finančni uspeh 8. Druga pasiva — 7. Razporejeni dobiček 1,462 D. Finančni uspeh 8. Izguba —• 9. Dobiček 1.462 10. Kritje Izgube — Skupaj: 3,146 Skupaj: 3,146^ Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor podjetja: Cedilnik Valentin L - Šušteršič Leo 1 r. Rozman Martin 1. r. Izvleček Iz poročila o poslovanju gostinskega podjetja »KRIM«, Ljubljana, Dolenjska cesta 20, v letu 1954 Podjetje je bilo ustanovljeno dne 23. aprila 1952 z odločbo MLO glavnega mesta Ljubljane. Pravila so bila registrirana pri MLO Ljubljana pod št. Rg IfI' ^ dne 26. novembra 1952. V letu 1954 je podjetje zaposlovalo povprečno 10 delavcev ln nameščencev ter ustvarilo 12,136.040 din prometa, to je 90»/*. Obveznosti do družbene skup%' (O bile poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delovni kolektiv podjetja oziroma upravni odbor In delavski svet sta imela zasedanja ter so se tekoč* problemi sproti reševali. AKTIVA BILANCA na dan 3L decembra 1954. z®p Naziv postavke SL Znesek v 000 din i ZatP' Naziv postavke Znesek v 000 A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 598 1. Sklad osnovnih sredstev 69« 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni kredit za dokončane Investicij« 3. Izločena sredstva ln druga Investicijska 3. Razni skladi 21* sredstva 219 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva S. Drugi viri finansiranja Investicij 4. Skupne obratne sredstva 623 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) B. Kupci ln druge terjatve — C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 6. Drug« aktiva — 7. Dobavitelji ln druge obvezno«tl 59« D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 40 7. Razporejeni dobiček 991 D. Finančni uspeh 8. Izguba — 9. Dobiček 90* 10. Kritje izgube Skupaj: 2.431 Skupaj: Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor pod joti •: Vrhovnik Boža Makovec Angelca Marenče Stanko