AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 21 ESLOYBNIA LIBRE »••»■MiiinvasaanaiiBiaaBaaKiiMViviiaanKtiBM-aiaMaavii««««»«*■■■>■ Mea:r«c«SK«H>«Haiis«aB0SBHiiKaBBBaiaaaiiaaKSM»Bit«*»MnaeBft.'^MRs aaasaaBmaaa&aacaacaaaaaaaauaaaaaaavBSBaaBmii BUENOS AIRES 23. maja 1974 BLASFEMIJA V LJUBLJANSKEM GLEDALIŠČU Una Crónica libre y valiente En octubre de 1972, el periódico toso “Crónica de hechos actuales” dejó de publicarse. Había alcanzado para ese entonces su 27a. edición. No fue noticia su desaparición, entre otros motivos porque nunca superó el centenar de ejemplares. \ además, el método que se empleaba para hacerlo y distribuirlo era un tanto obsoleto: se copiaba a máquina —-en algunos casos se mimeografiaba— y se repartía sigilosamente. La exigua tirada se ampliaba, sin embargo, porque muchos lectores se convertían en copistas y distribuid,o res espontáneos. Frente al peligro de que la prensa libre, representada por Crónica de los hechos actuales se convirtiese en un competidor de los grandes órganos, la policía secreta inició una campaña represiva que tuvo éxito por cuanto durante muchos meses la hoja dejó de pasar de mano en mano y las opiniones de los disidentes no fueron registradas ni siquiera en esa escala mínima. A pesar de la represión, de la expulsión de- Solzhenitsin, del envío a campos de concentración de otros disidentes, de la exhaustiva investigación en que está empeñado el colosal aparato policial de la URSS —, Crónica de hechos actuales está otra vez en la calle desde hace unas semanas, con sus docenas de ejemplares que se disputan los que quieren saber algo más que lo que, a juicio del Partido Comunista, debe saberse. Las razones expuestas son las siguientes: “Prolongar nuestro silencio hubiera significado apoyar, aunque más no fuera indirectamente, la táctica de tomar rehenes que se emplea, la cual está reñida con el derecho, la moral y la dignidad humana”. Javno mnenje v kamimistioni Jugoslaviji NEZANESLJIVOST ANKET, KI PA VENDAR DOKAZUJEJO Za mrtve ne bodi mrtev Razlika med ekonomsko in politično emigracijo je razumljiva, že zaradi nagibov, zakaj so eni ali drugi zapustili domovino. Prvi zato, da si zboljšajo svoj materielni položaj. To je bil njihov glavni cilj. Ko ga v večji ali manjši meri dosežejo, so pravzaprav zadostili želji, ki je bila gonilna sila. da so šli v svet. Razumljivo in naravno je, da predvsem prvo generacijo te emigracije spremlja v tujem svetu domotožje. Lajša si ga z ohranjevanjem običajev svoje domovine. Predvsem ob praznikih in drugih pomembnih dogodkih, čim bolj je bil slovenski ekonomski izseljenec duhovno povezan s svojim rodnim krajem in domačim načinom verskega življenja, tem težja so mu vsaj prva leta v tujini. Zato se povezujejo v društva in organizacije, zidajo skupne domove, cerkve ali kapele, da se shajajo ob misli na domovino. Tudi za tiskano besedo v materinem jeziku veliko žrtvujejo. Manj potrebe po vsem tem imajo le tisti ekonomski izseljenci, katerim je življenjsko vodilo: kjer je dobro, tam je moja domovina. Nekako značilno za ekonomsko emigracijo pa je to, da na splošno ne čuti kake izrazite dolžnosti do domovine in do usode svojega naroda kot celote. Politična emigracija, in to je naša slovenska emigracija po drugi svetovni vojni, pa je šla v svet iz drugih nagibov in ima zato čisto svojske naloge in dolžnosti, ne le do sebe, ampak tudi do domovine in celotnega slovenskega naroda. Tega se moramo vedno zavedati in vse naše delovanje neprestano usmerjati v izpolnjevanje teh nalog in dolžnosti. Res je, da smo si prizadevali, da si v svetu tudi mi ustvarimo nove življenjske pogoje, da smo se ekonomsko in poklicno uveljavili. Toda vse to nam je služilo tudi kot nujno sredstvo, da smo mogli učinkoviteje nadaljevati boj proti komunizmu, ki je bil in je največja nesreča za slovenski narod, kateremu še danes jemlje svobodo, za katero smo Slovenci v zgodovini toliko žrtvovali in jo tako hrepeneče čakali po drugi svetovni vojni. Zavest dolžnosti, da moramo hiti koristen sestavni del naroda v domovini in niu biti opora v boju za svobodo, nam je bila v prvih letih, tako samoposebi umevna, da smo mimo vseh težav tudi lastne interese podredili našemu poslanstvu. Imeli , smo nezlomljivo voljo in srkali smo moč za vse naše napore iz trpljenja; poguma nam je pa dajal spomin na tisoče od komunistov pomorjenih naših očetov, mater, bratov in sester, nedolžnih otrok, vzornih duhovnikov in idealnih graditeljev boljše bodočnosti slovenskega naroda. Spremljali so nas pogledi dvanajstih tisočev izdanih in pomorjenih. Ob silnem hotenju, da hočemo ostati zvesti idealom vseh naših dragih in zvestih borcev je nastala naša organizirana skupnost in so zrasli domovi naših krajevnih skupnosti, osrednja Slovenska hiša, mogočni spomenik žrtvam, in je vzniknilo bogato kulturno življenje. Priznajmo pa, da je' čas med nami marsikaj poplitvil. Marsikje so pogledi na naše naloge in dolžnosti do slovenskega naroda v domovini zamegljene. Nekateri so mnenja, da bo vprašanje komunističnega režima v domovini itak rešeno tako kot bo narekoval svetovni razvoj. Ponos, da nam je določeno izredno zgodovinsko poslanstvo, se marsikje spreminja v brezbrižnost. Napori komunističnega režima v domovini pa so vedno bolj intenzivni, da nas razkrojijo in ohromijo naše delo. Boje se naših domov, naših šol, naših knjig in našega tiska, ki dvigajo zastavo svobode. Ko ob tem pogledu motrimo zgraditev slovenske cerkve v slovenskem središču v Buenos Airesu, smo globoko prepričani, da je nositeljica novih moči in pobudnica nezlomljive vztrajnosti pri delu, ki smo ga začeli pred dobrim četrt stoletjem. To ni cerkev, kot je mnogo drugih. To je slovenska cerkev v svetu V ljubljanskem Narodnem gledališču se je aprila meseca letos zgodil velik škandal, o katerem smo izvedeli iz srbskih beograjskih listov. Tamošnji list Politika je o tem napisal 6. aprila poseben članek, kjer napada igro nemškega pisatelja Oskarja Panizza „Ljubezenski koncil“, kot „najgnusnejšo per-siflažo same vere“. Kako je prišla ta igra na oder? Vemo, da sedaj gre v Sloveniji predvsem borba proti klerikalizmu in je komunistom klerikalizem vse, kar ni komunistično. Obsojajo se duhovniki za slednji prekršek: če vodijo mladino na nogometno igro itd. Zdaj so izbrali to nemško igro iz leta 1895, da jo postavijo v borbo proti slovenskemu klerikalizmu. In kaj predstavlja ta igra? V njej nastopa Bog kot zmeden, zloben starček, Marija pa je poosebljenje politične oblasti, Jezus je površen gizdalinski play-boy, ki igra stransko vlogo v tej zaroti proti svetu. Angelčki so kot metuljčki, ki služijo zlu klub vsej svoji ljubezni do abstraktnega esteticizma. Bog je senilen, Marija hinavska, Satan pa je intelektualen tip, ki v sporazumu z Bogom kaznuje ljudi, da bi končno razbil samo nebeško hierarhijo.“ Tako podaja vsebino beograjski list. Igra je polna političnih asociacij na dogodke na Grškem, Kitajskem in še polnejša vsakovrstnih blasfemij. Politika omenja, kdo je pisatelj te igre in kdo jo je spravil na ljubljanski oder. Pisatelj je Oskar Panizza, Nemec, ki jo je napisal že 1. 1895, ko je bil že duševno bolan. Sicer je bil zdravnik-psihiater, toda skoraj dvajset let (od 1904—1921) je preživel kot bolnik v blaznici. Napisal je tudi svojo avtobiografijo, v kateri — kot pravi Politika —, se zaveda svoje dedne obremenjenosti in se obtožuje svoje antiklerikalne steklosti. Politika-pra-vi: „Razumemo, da je duševni bolnik napisal tako stvar, ne razumemo pa, da so jo v Ljubljani dali na oder.“ Za režiserja so najeli italijanskega režiserja, mladega Paola Maggiellija, in še mlajšega beograjskega režiserja Zorana Tasiča. Samo tujce. Maggielli je to igro režiral v Italiji v zaključni družbi, pa ga je nato policija zaprla. V Ljubljani so mu dali na razpoloženje prostor in ansambl, samo da prinese svoje k slovenski antiklerikalni borbi. Kanadski Srbobran, ki prinaša iz beograjskega lista cele odstavke, dodaje še iz svojega najostrejšo obsodbo take blasfemije, komentirajoč dogodek: „Vemo, da. služijo brezboštvu predvsem televizija, radio in teater in se* norčujejo iz vere in svetinj, ki so že 2000 let svete vsemu krščanskemu svetu. Toda nikjer in nikdar se ni zgodilo, da bi v kakšni komunistični državo to norčevanje dobilo tak surov in prostaški značaj kot zgrajena s slovenskimi žrtvami. Je delo slovenskih graditeljev in umetnikov. Ko smo v njej, vidimo, da je v sredini visoko dvignjen križ. ob katerem dobrotno zre na nas brezjanska Mati božja. Slovenski umetnik je upodobil križev pot, ki vodi k vstajenju in slovenska umetnica je simbolično nakazala našo pot skozi viharje vojske in revolucije, begunskih let do prihoda v to zemljo. Ni brez pomena, da je zgrajena cerkev nasproti mogočnega spomenika našim žrtvam revolucije in okupacije. S cerkvijo so povezane učilnice, kjer naj se vzgajajo novi rodovi v ljubezni do slovenstva, na temeljih krščanstva in se pripravljajo, da nadaljujejo hoj junaških staršev za svobodo slovenskega naroda. Ta cerkev stoji ob stavbi, kjer je sedež slovenskega dušnega pastirstva, slovenskega svobodnega tiska, slovenskega kulturnega ustvarjanja, sedež naše vrhovne organizacije in središča mladinskih organizacij in društev. Slovenska cerkev Marije Pomagaj pa je tudi edinstvena slovenska cerkev na vsem svetu. Je votivna cerkev, cerkev naše zaobljube. To je najlepše izrazil naš pesnik in veliki kulturni ustvarjalec Jeremija Kalin, ko je pomen te cerkve izrazil v pesniško izra- te dni v Ljubljani. To je gnusen produkt duševnega bolnika, in ni več antiklerikalizem, temveč najodvratnejša blasfemija same vere.“ čudno, da slovensko katoliško časopisje ni pisalo o tem škadalu. ter ga poznamo samo iz srbske Politike. Ta je omenjala tudi o reakciji nanjo, ki je bila velika. Verski predstavniki so napravili ostre proteste pri upravi, ljudje so žvižgali in iz avditorija vdrli na oder, da bi na odprtem odru samem disputirali o vrednosti in smislu igre, ter se prerekali z igralci o bistvu igralčevega poklica. Toda klub takim protestom se predstave nadaljujejo in videti je, da pri oblastnikih ves ta protest ne zaleže nič, kajti — igra gre v njihov račun in jim služi za sredstvo, da ubijejo verski čut ljudem, ter ga s takim smešenjem odvrnejo od „klerikalizma“. In v Sloveniji ni hoja proti veri?! Toliko danes o tem škandalu v slovenskem gledališču, kolikor posnemamo iz srbskih virov. Upamo, da bodo o tem poročali kaj tudi slovenski listi na pr. Družina iz Ljubljane, ali drugi iz bližnjega zamejstva. Ali pa morajo v Ljubljani molčati o tem? Vsekakor: v Ljubljani se sramoti krščanska vera na najogabnejši način, očividec pravi, da so „Marijo nakazali v seksualnem aktu“ itd. blasfemija, ki ji mi v zdomstvu moremo postaviti v zadostitev naproti samo naše češčenje Matere Boga in ji dati čast, na katero doma pljujejo... Na ljubljansko bogokletje odgovarjamo mi prav danes z blagoslovitvijo cerkve, posvečene Mariji Pomagaj, ki ni pokvarjenka z ljubljanskega odra, ampak Kraljica Slovencev. Po sprejetju nove zvezne in novih republiških ustav, zlasti pa v Sloveniji po sedmem kongresu ZK in v pripravah na deseti zvezni partijski kongres, se je sprožil nov val akcij, za poskus uresničevanja v praksi vsaj nekaterih določil nove ustave, ki čeprav niso ne ideološko, na pozitivno jasna, jih je vsaj za zunanjo uporabo treba spraviti v tek. Ob tem nam v prvi vrsti stopijo pred oči „samokritike“ partijskih veljakov, v katerih so indirektno priznali, da nobena prejšnjih ustav ni bila v praksi izpeljana tako, kot je bilo načrtovano. Po drugi strani pa se nam vsiljuje misel, da režim pač spreminja ustave, ker prejšnjih na noben način ne more izvesti, oziroma so se izkazale za praktično neizvedljive. Ob tem novem navalu akcij in podvigov pa znova naletimo na idejne vzpodbude v časopisju, ki obenem, ko Ženih mislih, ki so zapisane na glavni steni cerkve: GLEJTE JIH: DUŠE SLOVENSKIH ŽRTEV VOJNE, REVOLUCIJE, PRISILNIH VRNITEV, IZGNANSTVA! SPOMINJAJ SE NAS! VPIJo IZ ONOSTRANSTVA. ZA MRTVE NE BODI MRTEV! MOLI ZA POKOJNE! Sleherni Slovenec, ki veruje, da je rešitev posameznika, družin in vsega slovenskega naroda v krščanstvu, naj hodi v to cerkev iskat novih moči. Naj' bo izseljenec iz te ali one dobe. Naj ho obiskovalec naše skupnosti v Argentini iz tega ali onega dela sveta. Ko bo v tej cerkvi, naj ob mislih na duše slovenskih žrtev ob pogledu na križ in Brezjansko Marijo, pomoli za te duše in sklene: nočem biti mrtev ob mrtvih. Živ hočem biti, živ član slovenske skupnosti in slovenskega naroda, in nadaljevati pot, ki jo je našim žrtvam prekinila smrt. Živ hočem delati za ideal, za katerega so se oni žrtvovali: svoboda slovenskega naroda, zgrajena na neuničljivih temeljih krščanstva. Miloš Stare Jugoslovanska komunistična partija se v svoji notranji politiki izigravanja narodov, ki sestavljajo državo, poslužuje poleg običajnih metod različnega policijskega postopanja v posameznih republikah in poki-ajinah, tudi metod raziskovanja javnega mnenja, ki jih je deloma prevzela iz „kapitalističnega“ Zahoda. V Beogradu je ustanovila „Centar za iztraživanje javnog mnenja“, ki partiji dostavlja svoje izsledke, do katerih-prihaja z raznovrstnimi anketami, pismenimi in ustnimi. skušajo v ljudeh ustvariti optimizem in pripravljenost za delo,^po drugi strani priznajo, kakšen je resničen, klavern, položaj partije in režima. Tak je slučaj uvodnika, ki ga je 22. aprila prineslo ljubljansko „Delo“ izpod peresa Dag-marja Šusterja in ki nosi naslov: „Boj za novo”. Ko se nanaša' na problem ureditve v telesni kulturi, uporablja fraze kot: „da so pred nami na vseh področjih družbenega življenja velike in odgovorne naloge pri uresničevanju dogovorjene usmeritve“. Seveda ob takih prilikah ne more izostati slavospev Zveži komunistov: „Zgodovinske dograditve našega ustavnega sistema in kristalno cisti ter enotni dogovori na kongresih Zveze komunistov, ki so dobili najširšo podporo delavskega razreda in vseh delavnih ljudi sploh (?), kažejo jasno in nedvoumno pot naprej.“ Kljub tej splošni podpori, in totalni zaslombi, ki naj bi jo prejela partija v svojih načrtih, pa Šuster v isti sapi priznava, da „bi bili naivni, če bi pričakovali, da bo šlo v tej novi etapi revolucionarnega boja za preobrazbo naše družbe vse gladko“. To pa zato, ker obstajajo „težnje, da bi ostali odnosi bolj ali manj stari“. želja po starem ni v ljudeh tako definirana, kot hi si to mislili. A obstaja s tako silo, da jo partija postavlja med „pomembne in precej visoke ovire“. In ta težnja se poraja na različne načine, in gotovo v eni prvih vrst, težnja po „starem“ sistemu svobode in demokracije, ki je kaj živa izven partije. V partiji sami pa seveda po starem., to so težnje preživetih parazitov, ki za nobeno ceno nočejo zapustiti svojih že skoro tridesetletnih privilegiranih mest, na katere se skušajo povzpeti novi partijski privrženci. Težnja po starem ni nov pojav v Jugoslaviji, niti nova fraza v partiji. Obe nakazane smeri obstajata ves čas režima. In preko raznih ustavnih ali neustavnih sprememb je najti strah partije pred željo ljudstva po svobodi, pa tudi strah, pred lastnimi člani v notranjem spopadu. In geslo, ki je paradoksalno že precej staro, je prav: „Boj za novo“. ■ Dagmar Šuster poziva na ta hoj. A Ko se partija sredi minulega desetletja (1960 •— 1970) začela opažati močan porast narodne zavednosti med rodom ki je zrasel po drugi svetovni, vojni v sicer docela marksističnem okolju in si tega ni znala razlagati iz Marksovih in Leninovih ali Stalinov „znanstvenih“ razlag o „socialistični družbi,“ se je zatekla v raziskavo javnega mnenja, ki ji jo je moral izpeljati v ta namen omenjeni center za raziskovanje javnega mnenja v Beogradu, s svojimi „strokovnjaki“ po vsej državi. Center je leta 1964 izpeljal najprej anketo o „Odnosih med etničnimi skupinami“ ter je na podlagi odgovorov vprašanja, ali so odnosi med etničnimi skupinami v državi dobri, zadovoljivi ali slabi, prišel do naslednjega rezultata: Odnosi so „dobri ali zadovoljivi“, je odgovorilo: Po narodnostih Madžari 98.2 Makedonci 88.6 Muslimani 86.7 Albanci 80.5 Hrvati 79.1 Črnogorci 78.9 Slovenci 78.9 Srbi 77.7 Povprečje 81.0 Po republikah (pokrajinah) % Makedonija 88.8 Bosna - Herzegovina 86.7 Vojvodina 82.8 Hrvatska 82.6 Črna gora 78.1 Kosovo 78.0 Srbija 76.8 Slovenija 75.3 Povprečje 81.0 Iz rezultata je razvidno, da je samo 19 odstotkov državljanov smatralo (ali pa se niso bali biti odkriti),, da so odnosi med etničnimi skupinami v komunistični Jugoslaviji slabi; 81 odstotkov jih je odgovorilo, da so dobri ali zadovoljivi. Toda med temi so na najnižji stopnji Slovenci in Srbi, medtem ko je hrvaški odstotek zelo visok. Jugopartija si iz teh rezultatov nikakor ni mogla predstavljati, da bi v državi, ki jo vlada, moglo nekaj let pozneje (1971/1972) priti do tako težke krize v odnosih med posameznimi narodi, da je državo pripeljala na rob razkroja. Za večjo sigurnost je Jugopartija nato leta 1966 izpeljala preko omenje-(Nad. na 2. str.) enHBBBBaBflaBBBBaBBBBaHBaBaBBISaBBBBBBBBBBBBaBBRBBBBIKM podira lastne argumente, ko v zadnjem odstavku svojega uvodnika zaide v pravo marksistično protislovje. Takole zapiše; „Boj za novo se tako nadaljuje. V praksi ga bo treba šele začeti...“ V praksi; tam, kjer se vsaka fraza razblini in so sadovi vidni in merljivi, tam se „boj za novo“, kakšno resnično novo, sploh še ni začel. Edino novo, pa obenem staro in „večno“ za partijo je le njena neomejena oblast, in za to se bori nenehno, vsa ta dolga leta. Nadaljevanje S»»ja. ki «e še m? ssažel TEŽNJE, DA BI OSTALO PRI STAREM VESTNIK ZNOVA IZHAJA ¥ ZSSR Medsiarotki teden PODTALNO GLASILO SVOBODNJAKOV NA DODATNIH PREDSEDNIŠ- Podtalno glasilo „disidentov“ v ZS SR, Vestnik tekočih dogodkov, za katerega je prevladovalo med opazovalci sovjetskega razvoja mnenje, da ga je sovjetska tajna policija KGB >pred več kot poldrugim letom dokončno zatrla, je znova izšlo. Neznanci so minuli teden v Moskvi razdelili tujim časnikarjem tri številke na pisalni stroj napisanega in razmnoženega glasila, ki je vedno prinašalo poročila o akcijah in aretacijah ter procesih vedno številnejših sovjetskih državljanov, ki kritizirajo sovjetski režim. Številke 28, 29 in 30 poročajo o dogodkih v disidentskem svetu do konca lanskega leta. Številka 27 je, kot zadnja pred poldrugim letom, izšla oktobra 1972. Vestnik, ki je izhajal do 27. številke več ali manj skoro vsake dva meseca skozi pet let, je sovjetska tajna policija KGB imela označenega v svoji kartoteki kot „Slučaj 24“. Do vrhunca je zadeva prišla lanskega avgusta, ko sta prišla pred sodišče po vsej ZSSR znana disidenta Peter Jakir in Viktor Krasin. Oba sta pod silovitim pritiskom priznala, da sta sodelovala pri izdajah in razpečavanju Vestnika. Obsojena sta bila najprej na ječo, nato pa poslana v izgnanstvo vsak v drug kraj 240 kilometrov vzhodno od Moskve. Vestnik št. 28 podrobno poroča o dogodkih do konca leta 1972, št. 29 o razdobju do julija 1973, št. 30 pa do decembra 1973. Te nove številke Vestnika sedaj krožijo po vsej ZSSR. Tudi kopije prejšnjih številk še vedno krožijo po ZSSR, kjer jih novi in novi ljubitelji svobode pretipkujejo in razpečavajo. Zaradi nevarnosti pred represalijami sovjetske tajne policije organizacija, ki tiska Vestnik, nima točnih podatkov o številu bralcev glasila, tuji časnikarji jih cenijo v stotisoče. V uvodu v št. 28 izdajatelji pravijo, da je bilo izdajanje in razpečavanje Vestnika ustavljeno „zaradi ponovnih in kriminalnih groženj KGB, ki je na vsako novo izdajo Vestnika odgovorila z novimi aretacijami in je zapirala že ljudi, ki jih je samo osumila, da bi bili sodelovali pri izdaji ali razpečavanju novih ali starih številk. Moralna odgovornost, pred katero so se znašli odgovorni izdajatelji, ko so se znašli pred težko dilemo odločanja glede u-sode mnogih ljudi, pač ne potrebuje posebne razlage.“ KIH VOLITVAH v Franciji, na katerih sta tekmovala konservativec Valery Giscard d’Estaing in socialist (ki ga podpirajo komunisti) Francois Mit-terand, je zmagal prvi z 51 odstotki. Tako v ZDA kakor v Zahodni Evropi se' je svobodoljubno prebivalstvo znova oddahnilo. V ITALIJI se je 59 odstotkov državljanov izreklo za ohranitev zakona o ločitvi zakonske zveze. Pristaši ločitve zakona so po svoji „zmagi“ uprizorili po mnogih italijanskih mestih in vaseh demonstracije, v katei-ih so kričali proti Vatikanu, krščanski demokraciji in za komunizem. V Rimu so izgredniki zahtevali „novega papeža“, v Turinu pa so izgredniki kričali, da bo - „Vatikan gorel“. Opazovalci ugotavljajo, da italijanski komunisti skušajo na vsak način dati temu plebiscitu, izključno politični značaj, da bi prisilili italijanske demokristjane, da jih sprejmejo v koalicijo. GRAL. SPINOLA je postal novi predsednik Portugala, desničarski Ade-lino da Palma Carlos, profesor za pravo, je novi predsednik portugalske vlade, socialist Soares, zunanji minister, komunist Cunhal pa min. brez listnice. Portugalska vojska se je v partugal-skih afriških kolonijah pričela pogajati z gverilci za ustavitev sovražnosti in za mirno ureditev razmer. Arabski dolarji se vraraje na raised I TUDI SKOZI ZSSR & Ogromne količine dolarskih dobičkov ki jih kopičijo sedaj arabske države na račun zvišanih cen petroleja, odhajajo na Zahod, predvsem v ZDA. V javnost so doslej prodrla redka poročila o arabskih naložbah tisočev milijonov dolarjev na Zahodu, poleg o-bičajnih naložb v zahodne banke, kar so delali že pred zvišanjem cen petroleju. Toda naj novejša poročila govorijo o naložbah arabskih „petrodolar-jih“, kakor jih sedaj imenujejo, v velika severnoameriška avtomobilska podjetja, v nepremičnine tako v ZDA kakor v Evropi in v letoviška podjetja; izključno v luksuz za arabske šejke, medtem ko v njihovih puščavskih državah in državicah mnogi domačini v svoji kulturni in gospodarski zaostalosti niti ne vedo, kakšne količine dolarskih milijonov njihovi vladarji zapravljajo na „kapitalističnem“ Zahodu. V javnost so prodrle naslednje naj-novejše arabske dolarske naložbe; V veliko severnoameriško družbo v Luisville, Ky., za nepremičnine Enck, Hollingsworth & Reveaux sta Kuwait in Libanon vložila 250 milijonov dolarjev. Wooten & Associates v Dallasu so dobili nad 200 milijonov dolarjev za prodajo Arabcem več stanovanjskih blokov v St. Louisu. Perzijski šah Reza Pahlevi si je kupil ogromno stavbo na št. 642 na 5. aveniji v New Yorku. Več, kuwaitskih arabskih petrolejskih magnatov si je kupilo velike parcele na Champs Elysees v Parizu, kjer nameravajo zgraditi luksuzne pisarne in bančno poslopje. Kuwait je letos marca kupil tudi otok Kiavvah, 30 km južno od Char-lestona, SC., v ZDA, za 17 milijonov dolarjev, na katerem nameravajo šejki zgraditi luksuzno letovišče. Severnoameriško podjetje za nepremičnine Easdil Realty, povezano z Bly-th, Hastman Dillon enakim podjetjem, jo dobilo od arabskih šejkov ponudbe že za več. kot 1000 milijonov dolarjev. Toda nekateri arabski dolarski magnati se bojijo, da jim ho ameriška vlada v slučaju poslabšanja odnosov zasegla naložbe. Petrolejski veijhki 7z~Saitdijeve A-rabije Adr^rCKašogi si je nakupil-.več sto hektarjev zemlje v Kaliforniji. \ Arabci, ki so govorili o „petrolejskem orožju“ proti zahodnim državam, v svojem pohlepu po vse večjem udobju in luksuzu, svoje ogromne dobičke spet nalagajo na Zahodu. Taktika zahodnih vlad, ki Arabcem ni odgovarjala z grožnjami, jih je dejansko razorožila. A-rabski šejki prav mrzlično tekmujejo, kdo bo naložil več petrodolarjev na varnem Zahodu. Samo v letošnjem letu bodo Arabci zaradi zvišanih petrolejskih cen dobili nad 80.000 milijonov dolarjev z Zahoda, ki pa jih bodo, kakor kaže, spet vrnili na Zahod. V drugi polovici letošnjega leta na Zahodu pričakujejo še večji dotok a-rabskih petrodolarjev, kakor je bil dosedanji, ker bodo šele konec maja in prve dni junija Arabci dobili od največ j jh petrolejskih dnižb, kakor so Exxon, Mobil in Gulf, plačilo za izčrpani petrolej. Te velike petrolejske družbe namreč plačujejo svoje petrolejske račune navadno po šestih mesecih, ARABSKI TERORISTI so v neki severni izraelski vasi uprizorili pokol judovskih šolarjev, nakar jih je izraelska vojska, ki je obkolila šolsko poslopje, pobila. Izrael je v represalijo izvedel več letalskih napadov na oporišča teroristov v Libanonu. Položaj se je zaradi teh dogodkov znova močno poslabšal, vendar je Kissinger skoro že dosegel konec sovražnosti med Sirijo in Izraelom. ZA POGLAVARJA anglikanske cerkve, ki šteje 64 milijonov vernikov v Angliji, je bil imenovan 64-letni dr. Do-nald Coggan, dosedanji škof v Yorku in odločen kritik javne nemorale in nasilja. Nasledil bo 70-letnega dr. Mihaela Ramseya, ki, bo 15. novembra \t. 1. odstopil zaradi zdravja. da medtem z že nabranimi dolarji tudi same obratujejo in se jim nakopičene milijarde obrestujejo. Del arabskih petrodolarjev pa odhaja tudi na Vzhod in sicer v ZSSR. Arabske petrolejske države, predvsem Kuwait, Libija in Saudijeva Arabija so financirale egipčanske in sirijske nakupe orožja v ZSSR. Egiptu so financiranje za orožje iz ZSSR sicer ustavili, Siriji pa še vedno nakazujejo stotine milijonov petrodolarjev. Toda tudi ti petrodolarji, ki jih dobiva ZSSR, ne ostajajo v Moskvi. Kremelj jiii sedaj uporablja za plačilo svojih velikih nakupov žita iz ZDA, za katero je še vedno dplžan na stotine milijonov dolarjev za lanske ameriške dobave žita v ZSSR. Tako se tudi ti arabski petrodolarji preko ZSSR vračajo na Zahod, predvsem v ZDA. JAVNO MNENJE V KOMUNISTIČNI JUGOSLAVIJI (Nad. s 1. str.) nega Centra v Beogradu novo anketo, tokrat z drugačnega vidika. Uporabila je metodo merjenja tkim. „etnične oddaljenosti“, ki jo je prevzela od ameriškega družboslovca E. S. Bogardusa. Ta meri etnično oddaljenost med posameznimi narodi iz izsledkov, ki jih dobi na podlagi odgovorov na šest vprašanj. Ta vprašanja so: 1) Ali bi dovolili (n. pr. Slovenec) njemu (n. pr. Makedoncu) stalno naselitev v vaši republiki? 2) Ali bi dovolili, da bi se zaposlil v istehi podjetju, v katerem ste v službi vi? 3) Ali bi ga sprejeli za svojega prijatelja? 4) Ali bi se hoteli z njim (z njo) poročiti ? 5) Ali bi ga sprejeli za svojega direktorja v podjetju, kjer ste zaposleni? 6) Ali hi mu dovolili, da bi dobil vodilno mesto v vaši republiki? Teh šest vprašanj je bilo zastavljenih. 2600 anketirancem širom države z ozirom na naslednjih osem etničnih skupin (vključno anketirancev? etnične sku- pine) : srbske, hrvaške, slovenske, makedonske, črnogorske, albanske, madžarske in muslimanske. Rezultat je bil naslednji; Odstotek tistih, ki so izrazili majhno ali sploh nobene etnične oddaljenosti: Po no,rodnostih % Madžari 95.0 Albanci 94.5 Muslimani 89.4 Hrvati 85.3 Srbi 81.7 Črnogorci 78.6 Makedonci 78.3 Slovenci 55.2 Povprečje 80.4 Po repuhlikah/pokrajinah % Vojvodina 93.5 Bosna-Hercegovina 85.2 Hrvaška 83.1 Makedonija 81.2 Srbija 78.9 Kosovo 77.0 Črna gora 75.4 Slovenija 55,6 Povprečje 80.4 Iz zgornjega je razvidno, da je v jugoslovanskem povprečju skoro 20 odstotkov državljanov etnično povsem oddaljenih med seboj, z drugimi besedami, niso pripravljeni sprejeti osebe druge narodnosti v katerem koli od šestih odnosov; 80.4 odstotka anketirancev pa je izrazilo majhno ali skoro nobene etnične oddaljenosti. Rezultati po posameznih narodnost-stih in republikah ter pokrajinah pa dokazujejo, da smo najmanj tolerantni (ali pa kljub partiji najbolj odkriti v izjavah) v tem pogledu Slovenci: samo nekaj nad polovico anketirancev je izpovedalo majhno ali skoro nobene etnične oddaljenosti do drugih etničnih skupin, ostala polovica pa je definitivno nasprotna kakršnemu koli odnosu z drugimi narodnostnimi skupinami v sklopu omenjenih šestih vprašanj. Zanimivo je, da med Srbi in Hrvati skoro ni razlike, se pravi, med seboj v etničnem pogledu nimajo posebnih problemov in so drug do drugega močno tolerantni, ali pa se eni in drugi znajo v anketah bolje pretvarjati (v strahu pred partijo?), kakor Slovenci. Vsekakor je razvoj, ki je sledil nekaj let po teh anketah (1971/1972) dokazal, da ankete o raziskovanju javnega mnenja v komunistični Jugoslaviji (kakor velja tudi za druge komunistične države) zaradi nesvobode niso zanesljiv prikaz resničnega stanja v -državi.1 Slovenci vsekakor prednjačimo Hrvatom in Srbom. Buenos Aires, 23. maja 1974 ämcäi«■ « na im ■■ ma ijw**an .. vse bo podlo, kar bo strahopetno. . Alojz Gradnik, Triglav lx živi jen ja Sna dögsriassja v ArgeMtmi Prerado se zgodi, da s temi našimi vsakotedenskimi komentarji argentinskega političnega življenja, zajamemo, zaradi majhnega prostora, ki nam je odmerjen, le drobec najvažnejših dogodkov, ki so se odigrali v dneh pred izidom lista. Vsak poznavalec politične igre pa dobro ve, da se mnogokrat smer dogodkov more mnogo bolje razbrati iz navidez malenkostnih pripetljajev, katerim dnevno časopisje posveti kaj malo pozornosti. Avtor teh vrstic je tedaj v zagati: omejiti se na važne velike dogodke, ali pa, na škodo tem, razglabljati v detaljih, iz katerih pa se da razbrati politična bodočnost mnogo bolj gotovo in z večjo utemeljenostjo. Taki malenkostni dogodki so, npr. predstavitev političnega tajnika pred-sedništva, poročnika Licastra, glavnemu poveljniku voiske gen. A.nayi. Kot je znano je Licastro v svojem peroni-stičnem zagonu bil „upokojen“ pred leti, vendar' spada kljub temu še, kot vsak bivši član vojske, pod vojaško kontrolo. Neke izjave, ki jih je podal pred dnevi, pa seveda niso bilo po volji vojaškemu poveljstvu. Zanje je bil klican na odgovor. V zadevi se je obrnil direktno na predsednika generala Perona, ki pa mu je jasno povedal, da mora pač izpolniti svojo dolžnost bivšega člana vojske. Zaključek: Peron nad vsemi okoliščinami, spoštuje hierarhijo in notranje zakone oboroženih sil. Zakaj? V njih ima enega najtrdnejših stebrov svoje vlade. Druga malenkost: ob nastopu nano-voizvoljenega vodstva mehaničnega sindikata (SMATA), je minister za delo Ricardo Otero med drugim dobesedno izjavil: „Potrebno je da za vsako ceno ohranimo monolitično enotnost delavskega gibanja, kajti na njej sloni Peronova mirnost in veličina domovine.“ Glede druge postavke se da mnogo razpravljati. Prva pa je zelo značilna: V svojem spopadu z levičarskimi mladinskimi skupinami, in spričo razdvojenosti v lastnih političnih vrstah, se Peron vedno bolj naslanja na Glavno delavsko konfederacijo, ki predstavlja najmočnejšo peronistično ortodoksno skupino. Zato je tu talca napetost spričo spremembe v vodstvu CGT, ki se mora izvesti v prihodnjih mesecih. In še: mimo notranjih radikalnih volitev, na katerih je z več kot pričakovano večino zmagal dr. Balbin (zadnjo nedeljo je zmagal v 7 provincah in v Zvezni prestolnici) je zanimiva njegova izjava, ki jo je podal v nekem televizijskem programu, v smislu, da je gotov, da bo prihodnji argentinski predsednik izšel iz radikalnih vrst. Od kod ta Balbinova gotovost? Ali kaka tajno, pogodba s Peronom? In kdo naj hi bil ta oseba? Iskanje mnenj v radikalnih vrstah se obrača v smeri senatorja De la Rua. Vendar, ali ni Balbinov optimizem prerelik. Sličen optimizem so radikali kazali tudi na volitvah marca 1973* pa v)(i poznamo reaultate, s političnimi analisti vred, ki so se krepko zmotili. Kar pa se tiče osebe bodočega radikalnega predsedniškega kandidata za leto 1977, je vsako iskanje zaenkrat le še politična fantazija. Avstrijska simittei pmlplru mmijšine Med 1. in 5. majem je bilo na Dunaju zadnje zasedanje vseavstrijske sinode. Na tem zasedanju so pokazali delegati glede vprašanja etničnih manjšin zrela krščanska gledanja. Na sporedu sinode so bile predloge o Cerkvi v sedanji družbi — s posebnim poglavjem o etninih manjšinah —, besedilo o izobraževanju in vzgoji ter vprašanja o razmerju Cerkve do sredstev javnega obveščanja. Pri razpravi o Cerkvi v sedanjem Svetu je zagovarjal stališča etničnih manjšin doktor Valentin Inzko. Predvsem je nakazal razmere na Koroškem, kjer so Slovenci v svojem obstoju ogrožani. Dejal je, da je zaščita slovensko manjšine pomanjkljiva, da ne ustreza določilom državne pogodbe in da z dosedanjimi ukrepi ni mogoče zagotoviti nadaljnjega obstoja Slovencev. „Etnične manjšine“, je dejal dr. Inzko, „zato pozdravljajo prizadevanje avstrijske Cerkve, ki se zavzema v sinodalni predlogi „Cerkev s sedanji družbi“ za zaščito, neoviran razvoj in tudi nadaljnji obstoj narodnostnih manjšin v državi.“ Dr. Inzko je spregovoril tudi tokrat na sinodi v slovenskem in nemškem jeziku. Stališča sinode o etničnih manjšinah: „Vse narodnostne skupine imajo pravico do obstoja tudi v prihodnosti in do usklajenega verskega, kulturnega, gospodarskega in družbenega razvoja.. . Cerkev je poklicana, da brani obstoj narodnostnih manjšin v državi in da v dejanjih širokosrčno podpira njih razvoj ... Večinski narod naj čuti dolžnost, da manjšini pomaga pri ohranitvi njenih narodnostnih posebnosti. Oboji se morajo upreti poskusom, ki bi hoteli namerno spremeniti narodnostno podobo življenjskega prostora. . . Škofje škofij, v katerih žive narodnostne manjšine, in avstrijska škofovska konferenca, naj se pri državnih oblasteh zavzemajo za pravične rešitve odprtih vprašanj. Cerkev v Avstriji želi po svojih ustanovah pomagati pri reševanju narodnostnih sporov na družbenem področju in ustvariti ozračje medsebojnega razumevanja in zaupanja...“ Duhovno podlago za poglavje o etničnih manjšinah v vseavstrijski sinodalni predlogi so postavili sklepi celovške sinode o sožitju obeh narodnih skupin. „Slovenija“ v veži Slot^enshe hiše V vhodu v Slovensko hišo, ali kakor bi lahko rekli v veži, (kajti po Brezniku je lepo staro slovensko ime za vhod večjih poslopij „veža“, ki pomeni isto kot tujka vestibul) je nastala ob priložnosti dograditve cerkve Marije Pomagaj, tudi lepa celostenska dekorativna simbolična podoba etnografske Slovenije. Pa naj takoj poudari, da je ta dom tudi osrednja hiša Slovencev v Argentini, sedež slovenske skupnosti, „Centro Esloveno“ Kakor vetrn, je bilo več zamisli, kako in s čim naj se poudari ozemlje, kjer žive Slovenci strnjeno naseljeni v domovini in zamejstvu. Najpreprosteje bi bilo to ponazorjenje z zemljevidom Slovenije, kot je na pr. v novi stavbi Slovenika v Rimu, toda stena določena za okrasitev, nima oblike razsežnosti slovenskega etnografskega ozemlja, ki gre bolj v šir kot v vis, kajti zid ima površino 5,40 x 5,20. Pa tudi bi relief zemljepisne karte bil bolj šolsko-podučnega značaja kot pa dekorativnega, vtis, ki bi ga hotela doseči arhitekta Eiletz in Vombergar .Predvsem z ozirom na barvasti mozaik Staneta Kregarja sv. Cirila in Metoda, ki je odločen za dvoriščno lice vhoda, ker bi tak zemljepisni relief gotovo estetsko motil skladnost ter bi veža ne dosegla monumentalne impozantnosti, ki jo tak vestibul terja. Bolj bi se pridala celo- stenska slovensko ornamenti rana cementna preproga, ali morda montaža raznih slovenskih narodnih noš. Vse o tem se je mislilo, dokler ni zmagala misel, simbolizirati celotno slovensko narodno ozemlje z plastikami grbov slovenskih mest, razporejenih okrog središča —gosposvetskega knežjega kamna, predstavljajočega izvor našega etnografskega ozemlja in njega slovensko politično moc svobode in državnosti. V začetku kamen, na katerem je sedel slovenski svobodnjak, utelešenje staroslovenske demokracije iz volje ljudstva. In to je ustvarjalo slovenske vasi in daje slovenske prebivavce mestom, ki danes predstavljajo meje in naseljenost Slovenije, osredotočena k temu zgodovinskemu kamnu v bojih za svojo svobodo in celotnost. Realizacija tega načrta je bila zaupana arh. Juriju Vombergarju, tako načrt kakor tudi izvedba, ki bo obenem z blagoslovitvijo slovenske cerkve predana javnosti. Zdi ss nam ob tej priložnosti potrebno nekaj razlage občinstvu. Iz tega središča gre zgodovina slovenskega naroda z vencem grbov starih fevdalcev, ki so v stoletjih postali grbi slovenskih krajev, ki že zdavnaj ni več fevdalnih lastnikov ne nemških mest. Ti grbi so sedaj že emblemi slovenskih *dW?Wïtl«>w8«E:*fc 8* Slewemsic SLOVENCI V ARGENTINI Mednarodni teden LJUBLJANA — Pianist Igor Dekleva je 25. aprila v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev krstil na svojem recitalu kar šest skladb Štiri so bile skladbe slovenskih skladateljev Weingerla, Šturma, Ramovša in Lebiča, eno je bilo delo makedonskega skladatelja NikolovskegA ena pa Srba Trajkovica. Ramovševo novo skladbo ,,Štiriročno“ je zaigral skupaj s svojo Ženo Alenko. KAMNIK -— Kamniška občina je sprožila pobudo za obnovitev znane Kozlerjeve hiše. Ta hiša pa ni stala v Kamniku, kot bi kdo sklepal iz kamniške pobude, ampak v Ljubljani ob nekdaj imenovani Dunajski cesti, sedaj Titovi. Ko so to cesto širili, so'Kozlerjevo hišo, ki je bila pomemben spomenik ljubljanske arhitekture, podrli; kamne, iz katerih je bila zgrajena, pa so oštevilčili in jih prinesli v arboretum v Volile j i potok. Tain pa ostanki Kozlerjeve liiše že deset let propadajo. Sedaj bodo ustanovili posebno komisijo, ki naj bi izdelala program za obnovo te hiše. LJUBLJANA — Ponovno so sprožili v Ljubljani akcijo za odkup, rojstne hiše pesnika Valentina Vodnika. Akcijo so začeli že leta 1938, potem pa je seveda dalo zamrlo. Upajo, da bo spet zaživelo in da 'bo do 160-letnice pesnikovega rojstva hiša že preurejena v kulturni spomenik. Pesnik Valentin/ Vodnik je bil rojen leta 1758 v Zgornji šiški pri „Žibernovim kjer je bilo znamenita gostilna „Pri kamniti mizi“. LJUBLJANA — Razne poslovne banke v Sloveniji so 26. aprila začele izdelovati načrt, kako naj bi omogočili čim večjemu številu prebivalcev pridobiti si lastno stanovanje. Po tem načrtu naj bi vsakdo v kakih treh, štirih letih mogel priti do lastnega stanovanja. Toda najprej bo moral v dveh letih z varčevanjem zbrati 20 odstotkov za ceno stanovanja, banka bi dala nato še 20 odstotkov kredita, razliko pa bi naj potem krile še samoupravne stanovanjske skupnosti (20%), delovna organizacija, v kateri je varčevalec zaposlen, pa bo prispevala še ostalih 40 odstotkov. ILIRSKA BISTRICA — Tovarna Piama v Podgradu, ki izdeluje polietilenske in poliuretanske proizvode, zaposluje 273 delavcev. Pa pravijo, da bi jih lahko manj, če bi imeli boljšo izobrazbo. Ugotovili so namreč, da je kar 87% zaposlenih brez potrebnega najosnovnejšega znanja. To pa zelo vpliva pri učinku dela. Kljub temu pa so strokovnjaki napovedali ugodno gibanje v tovarni in računajo, da bodo morali že prihodnje leto zaposliti še kakih SO novih delavcev. Ker pa ni kvalificiranih delavcev bodo seveda spet „pomagali“ k begu s kmetov v tovarno. ,. LJUBLJANA — Na slovenskih cestah so s prvim majem spremenili dovoljeno največjo hitrost. Dotedaj je bilo skoro na vseh cestah dovoljeno vo- ziti s hitrostjo do 100 km na uro, od tedaj naprej pa le na magistralnih cestah, ki jih je za kakih 900 km, neomejena hitrost pa je dovoljena na avtocesti Vrhnika-Postojna. Magistralne ceste so med drugim: Koper-Postojna-Ljubjana-Celje-Maribor-šentilj - Podkoren ali Lj ubei j -Kran j-L j ubij ana-N ovo mesto-Metlika; Dravograd-Maribor-Ptuj -Ormož; Postojna-Ilirska Bistrica; Pla-nina-Nova Gorica. Na vseh regionalnih nih cestah, katerih je kakih 12.000 km, pa je hitrost omejena na 80 km na uro. Do te spremembe je prišlo, ker so izkušnje pokazale, da je na regionalnih cestah hitrost 100 km na Sro previsoka predvsem iz voznotehničnih pogojev. LJUBLJANA — Zaradi povišanja cen 'premog-u, ki bo menda poskočil kar za 50%, je vlada v Ljubljani izdala odlok, s katerim dovoljuje podjetjem za proizvodnjo in prenos električne e-nergije zvišati cene za 30%. JUGOSLOVANSKI KOMUNISTIČNI FEDERALNI PARLAMENT je „izvolil“ diktatorja Tita za šefa države „za kolikor časa hoče ostati na tem položaju“. Vseh 308 delegatov se je „enoglasno“ izreklo za diktatorja Tita, ki bo v soboto, 25. t. m. star 82 let. Umrli so 0(d 20. do 28. aprila 1974: LJUBLJANA — Marija Ivlarolt r. Roblek; dipl. ing. Ignac Vidic, 81; Nada Brglez r. Kramar; Ljudmila Šlibar, up. profesorica; Fanči Vogelnik, up. učit. Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt; Fani Eržen; Julij Bučar, dipl. jur.; Anka Oražem r. Wrinske!e; Pavla Bogataj, posestnica; Ivan Vidic, up. ključ, mojster; Koloman Rebernik, 85; Ruda Deu r. Škulj; Ivan Bitenc, mizarski mojster; Milka Štraus, gospodinja; Ciril Horvat, up. čevlj. mojster; Marinka Planina, up. gimnazijska učiteljica; Slava Gerbec r. Bezlaj; Angelca Rendulič; Franc Bizjak; Jakob Ferjan, ing. agron.; Greta čopič; Ivan Kolih; Marija Fele; dipl. ing. Gojmir Pehani; Slavko Mehle, strojni tehnik; Ivan Bohutnik, up.; Ludvik Jeršin, up. in borec za slovensko severno mejo. RAZNI KRAJI — Ivana Bricelj r. Zrimšek, Bizovik; Lojze Rus. Kočevje: Ana Dretnik r. Vončina. 78, Mežica; Jože Keber, poštni upok., 'Polje; Franjo Kaselsnik, up. trgoVski direktor, Maribor; Janez Gornik. Kot; Anton Koželj, 75, posestnik, Preserje; Drago žu-ža, odvetnik, Celje: Micka žulič, 79, Celje; Marija Dolinšek, učiteljica, Žalec; Benedikt Pančur, up. Gamelnje; Tekla Oberstar r. Vrbič, up. učit., Celje; Jvan 'Zupančič, up. miz. mojster, 79, Krško; Boris Travner, strojni inženir. Zagreb; Ivan Kos, 65, Spodnja Ponikva pri Žalcu; (Ivanka Kovačič, knjigovodkinia, Novo mesto: Anton Rataj, 66, 'Gornje Krenovo; Smiljka Zajc, profesorica in arheologinja, Sloveni Gradec; Peter Kozole bivši gostilničar in trgovec, 88, Brezno; Marija Nose, 'Struge. NESREČA V Bariločali se je težje ponesreči! dr. Vojko Alko. Ko se je v četrtek 16. t. m. zvečer vračal od predavanja, ki ga je imel v slovenski šoli v planinskem stanu, ga je na povratku na cesti podrl osebni avto in mu povzročil težje poškodbe. Našemu prijatelju in sodelavcu, ter organizatorju slovenskega gorništva v Argentini, želimo skorajšnje okrevanje. Osebne novice Poroka. V soboto. 18. maja sta se poročila v cerkvi ¡Marije Pomočnice (Don Bosco, Kamos Meji a) Janez Gregor Jelenc __ in gdč. Marija Prešeren, isesunu je bila za pričo njegova mati ga. Kristina Jelenc roj. Marolt, nevesti pa njen oče Gabrijel Prešeren. (Poročil je rev. Rod© Jurij. Naše iskrene čestitke. Družinska sreča. V družini ge. Martine Košir p,or. Cochrane1 in njenega soproga ise je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Karen Jngred. Srečnim staršem naše čestitke. IGNACIJ FINK — UMRL Pretekli četrtek, 16. t. m., je po težki bolezni umrl Ignacij Fink. Pokojnik, poznan v vsej naši izseljeniški skupnosti, je bil po rodu Dolenjec. Rodi! se je 17. julija 1891 v Žalni na Dolenjskem. Po šoli je preživel še nekaj let doma, nato pa vstopil v službo na davčnem uradu v Litiji, odkoder je bil prestavljen v Ljubljano k davčni upravi. Nazadnje je služboval na Finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer se ie tudi javno udejstvoval. Bil je dolga leta odbornik pri Združenju državnih uslužbencev. Prav tako je posegal na politično polje v okviru Slovenske ljudske stranke, v kateri je bil član strankinega odbora za Poljanski okraj. Med revolucijo se je postavil odločno na protikomunistično stran ter je povsod razkrinkaval komunistične laži in prevare. Zato ga je povojni komunistični režim v domovini tudi obsodil v odsotnosti na 16 let prisilnega dela. Po letu 1945 se je pokojni Ignacij Fink s svojo družino umaknil najprej na Koroško, nato pa v Italijo, kjer je tamošnjih taboriščih preživel begunska leta. V Argentino je’ prišel leta 1948. Do leta 1959 je bil zaposlen pri delu v tovarni, od tedaj pa je užival pokojnino. Tudi v Argentini se je javno udeleževal, in bil med drugim tudi član zaunniškega zbora SKD-SLS. Kako je bil pokojnik priljubljen, ie priča! obisk rojakov, ki so ga hodili kropit in ga tudi spremili v petek, 17. t. m., na zadnji poti na moronsko pokopališče. kjer leži pokopan. Sinovom in hčeram, pa tudi ostalim prizadetim sorodnikom izrekamo ob tej izgubi tud! naše iskreno sožalje. II. KULTURNI VEČER SKA se je vršil v soboto, 18. t. m. Predaval je prof. dr. Tine Debeljak o slovničarju prelatu dr. Antonu Brezniku ob 30-lei-mei njegove smrti. Pred predavanjem se je Kot predsednik SKA spomnil tudi smrti soustanovitelja, rednega člana in dobrotnika prof. dr. Ignacija Lenčka, na kar je prišel k predavanju o prof. Brezniku. Predstavil ga je najprej kot človeka, opisal njegovo šolanje v’gimnaziji in v bogoslovju v Ljubljani Ur prvo in zadnje kaplansko mesto v Po-stojni.Nato univerzo v Gradcu ter nastop profesorske službe y zavodu sv. Stanislava, kjer je ostal do smrti, ko je bil ravnatelj gimnazije. Doživel je izgon iz Št. Vida, kar je pospešilo njegovo smrt 26. marca 1944. Po tem orisu je podal njegovo delo: srednješolsko zbiranje narodnih pesmi za prof. štrek-lia, njegov zapis tisoč let stare inačice Mlade Vide, njegovo slavistično študiran j e ter njegove prve študije iz slavistike in slovenističnih dialogov. Nato ' je obdelal njegovo delo za šolske knjige: Slovnico, Pravopis in sodelovanje pri Čitankah. Orisa! jé Breznikom iz-venpoklicno delo: strokovne terminologije, urejevanje škrabca, učenje na igralski akademiji itd. Zadnje važnejše poglavje pa je posvetil Breznikovemu znanstvenemu delu, njegovim razpravam iz zgodovine razvoja slovenskega besedoslovja, zlasti pa preglede slovenskega časnikarskega in pisateljskega jezika ter je podal mnoge zglede vdiranja tujih izposojenk v slovenščino za časa po Prešernu, pri katerem je ugotovil. da ni uporabil niti ene izposojenke. Sledili so zgledi iz ilirske dobe, zlasti pa po 1. 1870, ko je Jurčič naravnost drvel v srbohrvatsko jezikovno zedinje-nie. dočim ie Levstik, zlasti pa Levec tržil k ruščini. S Cankarjem se je ustavila ta ihta po izposojenim ju tujk tov so novi pisatelji snet dobili neposredni stik z živim jezikom. S številnimi zgledi ie predavatelj označeval Breznikove dosežke na polju zgodovine slovenske besede, Na koncu je dodal osebne spomine m svojega profesorja ter omenjal tudi spomin na to obletnico v Breznikovi domači cerkvi v Ihanu. Polna predavalnica ie pričala o zanimanju za tega slovenista ter % prodava+clm nagradila z odobravanjem, Prihodnji kulturni večer bo v soboto, 15. junija. na Dornik ISTI ¡72 V peti številk’ XXI. letnika Glasa Slovenske kulturne akcije najdemo poldrugo stran posvečeno zadnjemu Zborniku (Svobodne Sildvenije. 'Najprej objavlja sklepni poglavji eseja dr. Milana Jvomarja „Osebna vest in borba“, nato ipa, ko posebej imenuje člane SKA, ki so 'Sodelovali piri ’Zborniku, napiše o tej knjigi sledeče mnenje: „Zbtornik Svobodne Slovenije 1971-72, ki je izšel v teh mesecih, je že 21. v vrsti teh svojskih almanahov, ki jih od 1949 izdaja založba Svqbodne Slovenije v Buenos Airesuj. V začetnih letih je bil krojen še po vzoru domačih Mohorjevih koledarjev, a že 1955 se jt' preuredil v Zbornik-Iiioledar, 1964 pa je koledarski del sploh opustil, na korist večje vsebinske polnosti. Publikacija je v slovenskem zdomskem tisku posebnost, pomembna zaradi obdelane snovi, občudovanja vredna, ker leto za letom zbere na svojih straneh spise kvalitetnih in priznanih slovenskih kulturnih ustvarjalcev v svetu, Zaslužna po vztrajnosti slovenskega zdomskega odpora na du-havni fronti proti vsiljenemu režimu v matični Sloveniji, vnet in buden čuvar slovenskih kulturnih in narodnih vred- not, izročil in duhovnega versko narodnega bogastva. Občasno pa je živa kronika, vsaj v naglavnih potezah, slovenskega zdomskega kulturnega, prosvetnega in duhovnega življenja. Poroča o slovenski prisotnosti v svetu, še posebej o tistih slovenskih duševnih delavcih, ki so si po vseh kontinentih razmetani z lastno zmogljivostjo in ustvarjalnim duhom zagotovili med tujci priznano in visoko mesto „slovenstvu! v čast, narodu v ponos“, čez vse drug») pa visoko dviga in ohranja živo plamenico svobodnega slovenstva in načel, ki so maja 1945 vodila slovenske množice v tujino, da se ognejo nesvobodi v {Rimo vini. 21. Zbornik Svobodne Slovenije obsega raznovrstna poglavja, od narodnopolitičnih, do društveno prosvetnih, spominski de) posvečen 100-letnici dr. An-tona Korošca, poseben prerez krute slo- ODNOSI med Egiptom in Libijo so na najnižji točki. Libijski diktator Gadafi je osumljen, da so teroristi pod njegovim vodstvom izvršili atentat v neki vojašnici v Kairu, da bi zanetili odpor proti egipčanskemu diktatorju Sadatu, ki je po Gadafijevem mnenju „izdal arabsko stvar“, ker se je sporazumel s Kissingerjem. Sadat pa je Gadafija imenoval „političnega mladoletnika.“ ZAHODNONEMŠKA VLADA pod novim predsednikom Schmidtom ima dva ministra manj, kakor jih je imela pod Brandtom. Zunanji minister je sedaj i47-Jetni Hans-Dietrich Genscher, ki je, obenem tudi podpredsednik Schmidtove vlade. V novi vladi ni več tkirn. .posebnega ministra Egona Bahra, ki je Brandtu svetoval Ostpolitiko. Nori finančni minister je 42-letni. socialist Hans Apel, obrambni minister pa je ostal 53-letni bivši dčlavski vodja Georg Lebers ki je hud nasprotnik Moskve in odločen pristaš NATO. INFLACIJA v letu 1973 je zajela ves svet, tudi najbolj razrite države. Podatki so naslednji: Japonska 24%, ZDA 10,2%, Kanada 10,4%, Avstralija 13,2%, Nova Zelandija 10,3% Francija 12,2% Zah. Nemčija 7,2%, Italija 14,3%, Anglija 13,5%, Belgija 9,5% Luksemburg 8,5%, Danska 14,1%, Irska 13,5%,. Nizozemska 9,3%, Avstrija 9%, Finska 17,3%, Grčija 33,4%, Islandija 32,2% Noverška 9%, Portugal 80%, Španija 15,7%, švedska 10,8%, Švica 9,7%, Turčija 19,2%. SUEŠKI PREKOP bo predvidoma očiščen peska, ladijskih razbitin in druge navlake, ki je tam ostala od izraelsko-egipčanske vojne oktobra leta 1967, prihodnjega marca. Egipt je, kakor je znano, poveril čičenje prekopa ameriškim podjetjem. INDIJA je izvršila prvi podzemski atomski poskus ter je tako vstopila v vrsto držav, ki se poleg velesil uvrščajo med države, ki hočejo imeti atomsko bombo. Indijska vlada troši težke milijone dolarjev za atomsko oboroževanje, medtem ko se ne loti reševanja silovite revščine stotine milijonov svo? jih državljanov, pač pa redno moleduje za pomoč zahodne „kapitalistične“ države. venske problematike v koroškem in primorskem zamejstvu, prikupen gorniški del n podvigih slivenskih gornikov v svetu, zajetno kroniko o slovenskem zdofmstvu po svetu... Zbornik Svobodne Slovenije je vredna knjiga, prav zanesljivo med pomembnimi dosežki slovenske zdomske publicistike. uj «MmMsaaai Meddofeje XIII/ Î mest. Na pr. Grb brižinskih škofov že od 1. 1804 ni več predstavnik laške brižinske posesti, temveč loškega mesta in iz mladosti se spominjam, da je bil naslikan na pročelju mestne hiše. In ob tisočletnici 1973 so ga spet razglasili kot grb mesta Škofja Loka. Šli smo Slovenci skozi nemško fevdalno dobo, pa jo preživeli in jo celo napolnili s svojo zgodovino ter je zdaj ta grb naš, slovenski, oficielni simbol našega kraja. In tako se je zgodilo in se godi z drugimi mesti (Kamnik, Tolmin...). Zdi se mi, da je' z grbi tako kot z našimi krstnimi imeni: iz slovenske zgodovine s slovanskimi poganskimi imeni smo prišli v krščansko dobo, kjer so nam dali tuja latinska imena. Z njimi smo povezali svoje slovenstvo tako tesno, da se danes imena Janez, Tine, Matevž, Blaž itd. itd. izraz našega pristnega slovenstva. So poslovenjena tujost! Ampak zdaj naša. In tako so ti grbi sedaj predstavniki naših slovenskih krajev ter predstavljajo premoč slovenstva nad nemštvom in fevdalstvom. Našo zmago nad tisočletnim tujstvom, iz moči katere začetek in cilj je svoboda gosposvetskega knežjega kamna. Knežji kamen je po legi in po velikosti osrednje gibalo te podobe, ki na mnogo bolj dekorativen način podaja bfcgeg.. našega etničnega ozemlja, kakor pa bi mogel nazorno prikazati geografski relief. Obkoljujejo to podobo slovenskih mest naši obrobni narodnostni mejniki. Zgornja vrsta: Beljak, Celovec, Maribor, Ptuj kot naša severna meja. Na levi gre naša zahodna meja: Trbiž, Videm, Gorica, Trst, Piran. Na vzhodu: Ljutomer, Ormož, Krška, Brežice, Metlika. Vmes so tri mesta Gorenjske: Škofja Loka, Kranj, Kamnik. Tri mesta Notranjske: Postojna, Vrhnika, Cerknica, dve Dolenjske: Ribnica, Novo mesto in dve iz Bele krajine: Črnomelj in Metlika. Prav v sredi pod knežjim kamnom je Ljubljana. Gotovo bi bolj kazalo Beneško Slovenijo predstaviti s Čedadom kot z Vidmom, toda grba Čedada sestavljalec ni mogel dobiti, kakor tudi ne Murske Sobote za Prekmurje (dobil je obvestilo, da mesto grbov nima), kakor tudi ne Monoštra, da bi predstavil s njim skrajno mejo Rabskih Slovence /. Tako so grbi mest predstavljene slovenske dežele; Koroška, štajerska, Primorje in Kranjska, Beneška Slovenija, razen Prekmurja in Porabja. Želeti je, da bi se ta pomankljivost dala morda kdaj še popraviti in dopolniti. Toda tak, kakor je sedaj, bo slednjemu gledalcu napravil mogočni vtis slovenskega etnografskega ozemlja, našo zibeljko in naš prehod skozi fevdalno zgodovino v današnjo stvarnost slovenstva v Domo- vini. To naj nas Slovence v tujini navdaja s ponosom, da imamo tisočletno zgodovino, in da smo premagali s svojo življenjsko silo tudi najbolj nevarne dobe, ko nas je zajemalo germanstvo. Njegove zastave so pod zarjo knežjega kamna padale v muzej, in jih danes dvigamo iz njega kot priče zgodovine Slovenije v poroštvo novega življenja. Tako delajo v Kamniku, Škofji Loki, Tolminu itd. Tradicionalizem gre v nov cvet sodobnega življenjskega vpliva. Nam v zdomstvu taka ostvaritev slovenske zgodovine, kakor je ta v veži Slovenske hiše, more biti v ponos in novim rodovom oznanilo, da slovenstvo sega daleč v preteklost; da ima gosposvetske kore-nine, in gre čez vse kontinente z mislijo na svobodo in suverenost naroda. Arh. Vombergar ga je postavil v središče naše zgodovine. Od te arhitektonsko uspele stvaritve v cement oblikovanih grbov gre pot ob slovenski cerkvi naravnost k spomeniku pobitih in od tam v Slovensko hišo ter k Zedinjeni Sloveniji: lena pot preko žrtev k ciljem slovenske zgodovine in sodobnosti predvsem pa k ohranitvi narodne zavesti v našem 2 d o m S t V u. Vredno je stopiti skoz tak vestibul, skozi tako vežo v Slovensko hišo, v Oatro esloveno. td. Pred dnevi je izšel četrti zvezek trinajstega letnika splošnokulturne revije „Meddobje“, ki jo je kot svojo 89. publikacijo izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Je to zadnja številka tega letnika, in vsebuje tudi kazalo čez vse štiri številke revije. Vsebina je kot običajno zelo pestra. Najprej France Papež v španščini priobči „Para un poeta“, in takoj nato isti avtor objavlja študijo „Pesniški jezik Franceta Balantiča“. Prav tako Balantič, njegovo delo in njegov svetovnonazorski nastop zlasti med revolucijo, je predmet študije Vladimirja Kosa „O klasičnem primeru slovenske objektivne zgodovine“, kjer presoja pisanje o Balantiču v knjigi Prevrednotenja, ki jo je izpod peresa Franceta Vodnika izdala mariborska založba Obzorje. Sledi „Šest stavkov iz slovenskega „Leksikona duhovnosti“, slovenske priredbe tega dela Vladimirja Truhlarja, ki je bilo izdano kot „Lessico di spiri-tualita“ v letu 1973 (Queriniana, Brescia) in jo sedaj za tisk pripravlja Celjska Mohorjeva družba. V Meddobju je objavljenih šest sestavkov (cela knjiga jih vsebuje 700) in sicer: Bolečina, Gore, Napajati žejne, Obup, Osnovne. molitvene prvine in pa Skrivnost. Vrsto študij dopolnjuje esej Alfonza Čuka „O odtujitvi modernega človeka“. Avtor razprede zgodovinski razvoj pojma odtujenosti, analizira pojem sam, navede nekaj posebnih primerov in se sprašuje kje je rešitev problema moderni odtujenosti. Poezijo zastopajo v tej številki Ka- rel Rakovec (Metamorfoza v vetru), Ted Kramolc (Obrisi — Zimski dan, Veter, Pesem (ki jih je iz angleškega izvirnika prepesnil France Papež), Vla-dimir Kus (Sej Fransisko) in pa sonetni veiidc Albina Magistra „Sancti Augusti-ni Confessiones“ Tine Debeljak objavlja to pot „Molitev med Mašo“ iz Molitvenika Gospe Bobrove Zygmunda Krasinskega. Prav tako pa Debeljak v zaglavju Kronika priobčuje „Ob tridesetletnici Balantičeve smrti“ članek, ki ga je izpod njegovega peresa objavil Slovenec 28. novembra 1943, po njem pa še obširno študijo in razmišljanje ob tej pesnikovi obletnici. V zaglavju Kritike in presoje je to pot priobčena študija Leva Detele pod naslovom „Modemi literarni svet Franceta Papeža, v kateri s posebnega kota osvetljuje Papeževo pesniško delo. številko dopolnjuje še umetniško delo in priloga, ki je to pot posvečena akademskemu kiparju Francetu Goršetu, v kateri je v fotoreprodukcijah objavljeno četvero njegovih del. Ob tej številki, kakor ob tem letniku Meddobja bi podčrtali popolno pomanjkanje proze med leposlovnimi deli. Tudi ko pogledamo kazalo trinajstega letnika vidimo številna imena v poeziji, tudi prevode, dramatiko, izostaja pa totalno prozakKje je vzrok? Meddobje je uredil, kakor tudi pripravil zunanjo opremo France Papež. Diagramacije so arh. Marijana Eiietza, odgovorni urednik pa je Dr. Tine Debeljak. Cena temu zvezku je 35 novih pesov. -. DRUGI JUNIJ PRAZNIK NAŠIH JUNAKOV POSVEČEN VSEM ŽRTVAM KOMUNISTIČNE REVOLUCIJE Ob 16. uri: PRED SPOMENIKOM: Polaganje venca Petje žalostink mota» ume Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire« T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Molitve za pokojne V cerkvi: koneelebrirana sveta maša, pri kateri bo pel Slovenski pevski zbor ,,Gallus“ V dvorani: Spominski govpl- — pisatelj Karel Mauser Odrski nastop Po Športnem svetu Argentinska košarkarska reprezentanca je po nastopu v Beogradu igrala še na Holandskem, kjer je izgubila z državno reprezentanco, premagala ,ie nato Švico in ZNR, pa v Grčiji mlado grško ekipo, z grško reprezentanco pa je izgubila s 84:78. Jugoslovanska košarkarska ekipa pa je odšla na turnejo v Brazil, kjer je osvojila prvi mesti na turnirju v Sao Paolo in Rio de Janeiro. V Sao Paolo je Jugoslavija premagala ZDA s 87:83, na tem turnirju so nastopile še ekipe Portorika. Mehike in Brazila, v Riu pa je Jugoslavija v prvem kolu izgubila z ¿DA s 74': 70. Letošnja že !>7. kolesarska dirka „Po Italiji“ se je pričela 16. maja s startom iz Vatikana. Pred začetkom je vse nastopajoče blagoslovil papež Pavel VI. Na prvi etapi od Vatikana do Fortnia (304 km) je zmagal Belgijec Wilfried Revbrouck. Nekaj tedno’v pred začetkom svetov-r.<-<>r. nogometnega prvenstva se vse v iirudro tekmovanje uvrščene ekipa mrz- lično pripravljejo za nastop v Nemčiji. Argentinska nogometna ekipa je odšla v Evropo, kjer je v pivi tekmi s španskim klubo Granada igrala neodločeno 0:0; v soboto je v Parizu premagala Francijo z 1:0, to sredo pa je igrala v Londonu z angleško reprezentanco, ki se ni uvrstila v finalno tekmovanje. Sprejem v Londonu ni bil za argentinske igralce nič kaj prijazen: Nekateri listi so pisali, da so prišli „sinovi živali“. zaradi česar je argentinski veleposlanik protestiral pri angleški vladi. Ljubljanska Olimpija se je z zmagama nad Vardarjem iz Skopja in Cr-veno zvezdo (1:0) rešila iz nevarnih voda in se vsidrala začasno na osmo mesto s 30 točkami v 30 kolih, čeprav je nato 27. aprila izgubila v Splitu s Hajdukom z 1:0. V drugi rokometni zvezni ligi ie ljubljanski Slovan po petnajstem kolu s 26 točkami na prvem mestu (s tremi točkami naskoka) pred Celjem; Sevnica in Šoštanj pa sta z 11 oziroma 10 točkami na devetem in desetem mestu rad 12 ekipami. od Sonca kot Zemlja. Nekateri astronomi pravijo, da delce iz Titanove atmosfere privlači močnejše Saturnovo gravitacijsko polje in da je tako nastal peti kolobar. Ker pa gre Titan na svojem tiru tudi skozi ta kolobar, ponovno privlači okoli 97 odstotkov „ukradenih" delcev, ki se znova vračajo v njegovo atmosfero. Poseben avto za generala Amina Predsednik Ugande, general Idi A-min, se je doslej' vozil v navadnem „jee-pu“. V zadnjem času pa si je nabavil nov razkošen avto (Citroen—Maserati SM), ki je stal 16.000 dolarjev ter je opremljen z vsemi najsodobnejšimi pripomočki za udobno vožnjo. Avto je pripeljala do pristanišča Mombasa v sosednji Keniji neka sovjetska ladja, ki je istočasno pripeljala tudi 58 lahkih tankov, 7 helikopterjev in 62 osebnih avto- mobilov. OBVESTILA Za dobro voljo Sin —dijak je poslal domov materi, brzojavko: „Padel v vseh predmetih, pripravi očeta.“ Mati je sinu odgovorila: „Oče pripravljen, pripravi se ti.“ Oglas v ameriškem časopisu: „Farmar, star 38 let, želi spoznati dekle okoli 30 let, ki ima traktor. Interesen-tke naj priložijo sliko traktorja.“ Argentino Correo Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N* 2.233.341 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino S 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti ? 110.— (11.000). ZDA m Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7212 PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO! Slovenci ! V soboto, 25., in v nedeljo, 26. maja 1974, vsi lepo vabljeni na slovesno BLAGOSLOVITEV .Naš dom“ v San Justu ASOCIACION CIVIL HOGAR ESLOVENO „SOCIEDAD CULTURAL“ CARAPACHAY Convocatoria de la Asamblea Ordinaria a realizarse el día 9 de junio de 1974 a las 15 horas. ORDEN DEL DIA: 3) Consideración de la Memoria, Balance General, Inventario, Cuenta de Ganancias y Pérdidas al 31-3-74. Informe de la Comisión Revi-sadora de Cuentals. 2) Elección de nbeva Gomisiq'n Directiva y de la Comisión Revi-sadora de Cuentas. 3) Infórme del Ecónomo. 4) Informo del Encargado Cultural- 5) Consideración de la. compra de 2 terrenos de la Asociación. Comisión Directiva Možje in gospodinjsko delo. Po zadnjih podatkih se bolgarski možje najbolj spoznajo na delo v gospodinjstvu. Morda jih pa znajo žene najbolj vpreči v to delo. Tako Bolgari v prostih dneh pomagajo v gospodinjstvu skoraj pet ur. Pa tudi na ostalih petih mestih si slede možje izza železne zavese. Najbrž imajo tudi največ časa, ko jim partije taso „dobro vse urejajo, da nimajo preveč“ potrebe po javnem političnem delovanju. Naj slabše pa so se odrezali Angleži. Ti pomagajo doma ob prostih dneh le dve uri in 42 minut za pomivanje posode, brisanje prahu in čiščenja oken, vendar pa so Angleži n-i glasu, da redno prinašajo zajtrk ženi na posteljo. Povprečen nemški zakonski mož pomaga ženi v prostih dneh tri ure in 21 minut, kar je za dve minuti več kot povprečen Francoz, medtem pa Belgijec in Američan zaostajata za Nemcem že za 18 oziroma 19 minut. Strah pred slovnico. Pred meseci sta danska predstavnika v Evropskem parlamentu Schelto Pajtijn in Arie van der Hek predlagala uvedbo latinščine za uradni jezik v Evropski gospodarski skupnosti namesto vseh dosedanjih uradnih jezikov, ki jih je toliko, kot je članic. Svojo misel sta pojasnila, da bi se s tem odpravile nevšečnosti, ki nastajajo zaradi predomi-nantnosti tega ali onega jezika. Latinščina, ki kot mrtvi jezik, ne predstavlja nobene države, pa bi bila najprimernejša. Toda pojavile so se težave, češ, da je slovnica precej težka in da latinščine prav za prav sedaj že nihče ne obvlada, saj so jo še v katoliški cerkvi popolnoma zapostavili. Ob koncu je prišlo neuradno še na dan, da sta se menda predstavnika le šalila, ko sta predlagala latinščino za uradni jezik, čeprav svojega predloga nista predložila v Evropskem parlamentu na prvi april, ampak nekaj prej. Lak in ton. Trgovec z glasbili, ki je svoj čas 'gral violine v simfoničnem orkestru, Uipple iz Vernonna v ZDA, je izjavil, da Stradivarijeve gosli dajo tak izreden ton predvsem zaradi laka. Tipple pravi, da se je kar tri desetletja ubadal s skrivnostjo, zakaj so Stradivarijeve gosli tako kvalitetne in da je študiral tudi kemijo, da bi odkril formulo laka, ki so ga cremoneški izdelovalci violin uporabljali. Sedai pa je menda le ugotovil formulo laku in bo mogel izdelovati violine, ki ne bodo zaostajale za Stradivarijevimi. Izvedenci sedaj pričakujejo, da bo Tipple tudi z dejstvi dokazal svojo trditev. Saturnovi kolobarji — V našem o-sončju je Saturn edini planet s kolobarji. Trije so že dolgo znani, četrtega so odkrili pred dvema letoma, sedaj pa govore še o petem kolobarju, ki obdaja Saturnov satelit Titan. Ta satelit je skoraj tak, kot Merkur in ima tudi atmosfero iz vodika in metana. Temperatura atmofsfere je precej visoka, čeprav je Saturnov Titan desetkrat bolj daleč Rešitev 3. nagradne križanke V nedeljo, 19. maja, je ob priliki Sanjuške tombole bila izžrebana pred zbranim občinstvom pravilna rešitev družine DRNOVŠEK, ki bo ob priliki razstave Slovenske podjetnosti prejela nagrado: Hranilno knjižico z zneskom $ 100.—. V SLOGI JE MOČ! * Za vedno nas je zapustil od vsega začetka Doma naš zvesti član e. g. J a n Iz o MerniU S f> B Njegovo izmučeno truplo čaka večnega vstajenja v salezijanski grobnici na Chacarita. Molimo za pokoj njegove duše! 1 Skmnškbv dom, Ramos Mejia SOBOTA, 25. maja 1974: Sattnerjev oratorij Vnebovzetje v Slovenski hiši. Izvaja pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Savellija. Začetek ob 20. V Slovenskem domu v San Martinu od 8 zjutraj tekme v 'odbojki. NEDELJA, 26. maja 1974: Slovesna blagoslovitev slovenske cerkve Mari., e Pomagaj. ČETRTEK, 30. maja 1974: V Slovenski hiši ob 17.30 sestanek Zveze mater in žena. Predava g. Jože Kogiček: „Slovenska družina — kam?“ SOBOTA, 1. junija 1974: V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj maša zadušnica za dr. Ignacijem Lenčkom, 'ob 19. po naročilu Protikomunističnih ¡borcev. NEDELJA, 2. junija 1974: Praznik naših junakov, posvečen žrtvam komunistične revolucije. Ob 16 slavnost v Slovenski hiši- NEDELJA. 9. jun ja 1974: V SI ovenskdm domu v San Martinu družabna prireditev (koline). DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja bo 29. maja ob 20 v prostorih Zedinjene Slovenije. Seja mediorganizacijskega sveta bo 24. maja ,db 20 v Slovenski hiši. DR. JUAN JESUS PLAŠNIH Specialist za ortopedijo in travmatologijo C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855. Privatni telefon: 628-4188 O id inira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 flllBliaRKBBdll BIH ■■■■■■■■■■ H ■■■ nSSBBBBBVtl V BBHBM B ■■&(!■ BBVHBBSB D BI ■ BDBItTXESRSIB BB1BB K Stt «BS »«■■«■■BlEHMHINa ■■■«»■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■* *•* °* **■»» CERKYE MARIJE POMAGAJ V MS. AIRESU ® v soboto, 25. maja, ob 2# : v dvorani Slovenske hiše Oratorij „ASSUPTI© - VNEBOVZETJE“ e v nedeljo, 26. maja: ob 11 uri: somaševanje slovenskih duhovnikov in blagoslovitev cerkve Marije Pomagaj in novih prostorov, po sv. maši: kosilo. ob 16: ob zvonenju z Brezij bomo v pesmi in besedi obnovili zgodbo Marijine pomoči: nekdaj doma, v letu 1945 ; in danes. jj Nato pete litanije Matere božje in zahvalna pesem.