127. številka.
Ljubljana, nedeljo 7. junija.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzema, ponedeljke^ in dneve po praznikih, ter velja po posti pn-jeman, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 golil., za pol leta 8 Kold. »a četrt leta 4 gold - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanj* na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. - Za gosjodo učitelje na ljudskih šolah
arj<
A Mil Iftiuiiiji 4. junija.
[Izv. dop.]
Z Magjari je proč! Cesarica ne pride več v Pešto, graničarji brusijo Bablje, vse se napravijo, za naskok na vladanje Arpa-dovih 8'nov — tako tožijo niagjarski listi. V Zagrebu se zida velika jugoslovanska država, ki bode razvitek magvarorszaga zavirala. Strah gleda z velicimi očmi. Nekaj vesti iz Zagreba in nekoliko pripovedek o skrivnih namerah dvorske stranke na Dunaji napraviti iz Hrvatskega, Bosne itd. novo Ogerski ravnovažno državo, katero bi ma-gjarsko prevladivanje v habsburgski monarhiji paralizovala, — je gospodi v Pešti v vsej istini strah v vse ude zapodilo. Zopet enkrat se jim je prikazala za nje strašna misel pred oči, da bi Magjari v nslovauskem morji", ki jih od vseh stranij obdaje vendarle utoniti mogli. V tacih hipih glasno bije slaba vest in vsak Magjar misli, kako žalostno prihodnjost je svojemu narodu prorokoval magjarski pesnik Vih <">smarty.
Strašilo panslavizma pak se poštanski gospodi nij samo od Save in Donave sem prikazalo, nego bliža so od Karpat sem. Na slovaških gimnazijah se duh celega iz-dajalstva mladini vcepa, nauk o bodočem vseslovanskem gospodstvu širi. Poživljajo torej ogersko vlado, naj vse stori, da se to „atrupeno seme" zatre in sicer tako, da se slovaške šole, ki so še edino torišče slova-škega bitja, pomagjarijo. Slaba vest govori očividno iz članka ogerskega uradnega lista, ki je baš izšel. — Ogerska vlada pač dobro ve, da je vse kričauje na panslavizem hinavsko in zlagano, in vendar se jej potrebno zdi „energično vmes poseči."
Ti gospodje pozabljajo, da so panslavizem v Avstriji uže pokopavali. Rekli so,
da od potovanja cesarjevega v Peterburg sem se niti misliti ne more, da bi se Rusija za avstrijske Slovane pečala, da bi zanje čutila, ter da se za osodo njihovo gospoda v Peterburgu in v Moskvi čisto nič ne briga. Tako je pred nedavnim pisalo vse nemško magjarsko novinarstvo. Zdaj pak, ko zopet malo „panslavizma" potrebujejo, da bi ga po starem običaji kot orožje proti Slovanstvu upotrebljevali, ožive, okrepčajo ga na enkrat in ga kot strašnega kažejo. Le roi est mort vive le roi.
Pcštanski politiki mislijo, da se Slovan-stvo ne bode dosti brigalo za kričečo krivico ki jo delajo Magjari Slovakom. Ali vendar se bodo zmotili. Eden najmogočnejših ruskih listov „Moskovskija Vedomosti" piše o persekuciji nemagjarskih narodnostij na Ogerskem tako-le:
„Magjari so si kakor otroci kader „veliko" igrajo, v glavo zabili, da je njih ma-gjarorszag historična potrebnost. Oni hočejo Ogersko spremeniti v Magjarijo in nameravajo nemagjarske narode v svojo narodnost prekrstiti, ne pomislivši, da so Magjari ne-zdaten narodič, brez sorodnikov v Evropi, in so celo na Ogerskem le manjšina prebivalstva. Radi bi da bi svet verjel, da so oni poklicani veliko rolo v Evropi igrati, a svet se jim smeje."
Ne manj kot ta ruski glas, zanimati bi moglo gospode v Pešti to, da je cesar sam magjarskim politikom jasno povedal, da po-tujčevanja Slovakov ne odobrava. Ko je ob priliki 251etuice odgovarjal v pričo ogerskih državnikov neki čestitajoči slovaški deputaciji, govoril je slovaški in izrazil svoje veselje, da imajo Slovaki dobre svoje šole in da se slovaški narod izobražuje. lu baš te šole se zdaj Slovakom z izgovorom „panslavizma1' hote odvzeti?
Politični razgled.
Itoirianj*' dežele-
V Ijubijani <J. junija.
Grofa tttttt tivijtt je, kakor „D. Z." pripoveduje, papeški poslanik Jakobini prosil, naj glede Ilelmske biskupije on v Peterburgu posreduje za Rim, sicer bo papež tudi 0 avstrijskih Rusinih govoril. A Andraši se nij hotel udati.
Med Poljaki se zopet povzdigujejo glasovi, pomiriti so z Rusini. Pač bi bilo za vse Slovanstvo velike koristi, ko bi se to posrečilo. Pa se bode valjda teško prej, predno Poljaki no izpozuajo , da Rusinom glede ravnopravnosti krivico delajo.
Češki politični klub v Mladi Boleslavi je sklenil in v „P. z. P." objavlja resolucijo, naj se vodje češkega naroda pobotajo in razpor odstranijo s tem, da se vsa vprašanja, ki jih razdvajajo, za zdaj odstranijo, dokler traje boj za narodnost in naredno eksistenco. Isto tako naj se ne zametujejo možje, kateri so uže mnogo za narod pisali, storili itd.
Viifinje d.ržiiV€N
Program desnega centra francoske. zbornice objavlja, da bode podpiral politiko ministerstva, naglasa potrebo, organizirati Mac-Mahonovo vlado, hoče daljo popolno vzdržanje septenata tudi ako se najvišja vladna oblast izprazni ter je končuo proti vsakemu zaviranju in obotavljanju glede kou-ntitucijonalnih postav. — Predlog vojnega ministra o izboljšanji mejnih trdnjav je na-rodna zbornica sprejela. Pri posvetovanji o volilni postavi se je po živahni debati s 393 proti 356 glasovom sklenilo, da se ide k drugemu posvetovanju.
Italijanska poslanika zbornica je svoje zasedanje odložila.
„Nordfft'ats<'/t<' Allg. Zeituug", Bia-marekov organ, pravi, da je pooblaščena vse govorice o nemško-španjski kandidaturi neresnične imenovati.
Ljubica Tizianova.
(Historična novela.) (Daljo.)
— Na čudnejši smešuejši način se mi še nijeden poslanik predstavil j pravi vojvoda de Ferrara.
— Vaša vzvišenost pa menda še tudi nij nikdar in nikjer čudovitejše uloge igrala kot ulogo srečtdovnega vitežkega pustolovca, ki je toliko drzen, da se lehko stepe se vsemi beneškimi „bravi".
— Jaz mislim bolje o tvojem dožu in njegovem senatu, reče vojvoda, postavši resnejši, — in nijsem v strahu, da bi jima kedaj prišlo na um umoriti kneza, ki pride z naj-nedolžnejšo namero v glavno mesto republike.
— Kdo-li govori o vladi? To je uže smrti vredna budobija za vs<acega Benečana, ki bi le daleko v mislih imel možnost, da bi „bravi" in svet kedaj na kak drug način prišli v dotik, kakor 8 posredstvom rablja. Jaz nijsem niti najmanj hotel cikati na vlado, opazivši, da bi bilo neprevidno od vas, da bi se brez varstva ukrali v Benetke in ne bi bili dali vesti o vašej navzočnosti dožu. Ce sem govoril in „bravi-ju", isti dan vlade ne omenjam več, da bi ne prišlo komu na misel, kakor da bi hotel slutiti kako zvezo med obema. Hotel sem vam prej le na znanje dati, da bi se lehko zgodilo, da bi se eden ali drugi „bravo" v vašej osobi morebiti zmotiti znal. Inostranci so isti, ki imajo največ neprijateljev v Benetkah, ker si ne dado truda biti pokorni in služnim našim navadam in postavam.
— Hvala vam, blagi Ordelafti, odgovori
mu vojvoda. Vi se baš sedaj na tako zvit način muzate iz afere, da mi usiljnjete ne malo menjenje o vašej bistroumnosti. Za drugo vam nikakor nij treba zavarovati se ali stru-žiti klavzul, da mi rešite tole vprašanje: Kako dolgo me mislite oblagodariti z udo-voljstvijem vaše navzočnosti, signor?
— Visoko spoštovanje, katero goji sonat za vašo prevzvišeno osobo, zapoveda, da vas poslanik republike spremlja dotle, dokler vi za dobro spoznavate častiti teritorij beneški z vašo navzočnostjo.
— A vi, signor Tradcuigo, imate namen, z vašo postrežljivostjo mi biti na potu ter po modrem menjenji vaše zvite vlade poriniti zapah, kadar bi hotel va vašem brez prilike prostem teritoriji kaj druzega podvzeti, nego ogledovati si ovo! vsklikne vojvoda nestrpljivo.
— Vaša vzvišenost je tu tako prosta,
Dopisi.
IZ Celjske Okolice 4. januarja. [Izv. dopis.] Zadnjo 4 dni so se godile na desnem bregu Savine zopet prav imenitne stvari, katere so Celjane v Širšem pomenu, to je mestjane in okoličane, gospode in kmete, nemškutarje in Slovence, živo zanimale. Stari grad s svojimi tožnimi razvalinami in Pečevnik, Šentniklavški hrib in Lisec, Malic in Gozdnik bili so mirne priče dogodkov, kateri imajo historičen pomen za vsakega, kateri jih jo zmožen razumeti. V nedeljo, zadnjega maja, izročil jo, ali bolje rekoč, pripel slovesno okrajni glavar Celjski g. Haas tukajšnjemu mestnemu žnpann g. dr. Neckermann okolo 11. ure pred poludne v mestnem domu vitežki križec Franc-Josip-ovega reda. Po poldne ob treh bila je potem pri kroni na vrtu velika pojedina odlikanen na čast. Vseh vkup se je zbralo bilo blizo sto. Napitnic in govorov ne bomo natanko opisovali — tudi nijso bili posebno važnosti — naj zadostuje, če omenimo, ka je prvi g. odlikavanec Nj. veličanstvu napil, na to drugi g. okrajni glavar kupico vzdignil odlikovanem na čast, kateremn so sledili gg. Vokaun, Šanderli, vojaški poveljnik Ant. Lasnig, M. Štepišnik z napitnicami in raznimi nagovori, katerim vsem je bil namen slovesnost povzdigniti. Nekoliko zanimiv bil je nagovor Ant. Lasnigov, ki je sad in blagoslov ustave razlagal in slavil, mož in demokrat (njegovi humoristični pristaši imenujejo ga „der lederne Politiker") menil je, da je še le ustava njega kot mestjana in usnarja jednakega storila knezom, grofom, baronom, da se ve da tudi vsem vrstam državnih uraduikov in drugih učenjaških stanov, ko je pa bil nadalje do kmetstva dospel, je uže bila demokratu v njem tiste jednakost, dragoceni dar ustave se iz pameti nekam izkadila.
Značaj cele slovesnosti bil je izključivo nemšk, le napitnici cesarju je glasba s av strijskej himno j odgovorila, vsakej drugej, posebno ako je bila godovnjaku namenjena s „daš deutsche Lied." Slovenstva in Slovencev nij nikdo niti z jedno besedo omenil, kakor da jih ne bi bilo. Izvedenci in možje, ki imajo bistre oči in tenke nosove, sodijo, da dr. N. kot župan nikakovih takovih zaslug nema, katere bi to javno odlikovanje opravičile, pač pa jih ima za celo vladajočo
stranko, katero je kot zasebnik, župan in deželni poslanec na vso moč podpiral in jo le podpira. Ta dozdanji trud pred celim svetom pripoznati in naplačati, a moža za naprej Čisto za se pridobiti je vlada hotela, to je pravi pomen tega javnega odlikovanja.
Ako je pa to taka, o čemer se nikakor dvomiti ne da, tedaj je ta cela reč naravnost proti Slovenstvn obrnena in slovenski okoličani, ki so drugi in tretji dan potem svoje nove občinske zastopnike volili, odgovorili so na to razumljivo, spodobno in možato. Če ravno so mestjani hudo agitirali in vse sile napeli, da bi ljudi svojo bazo in posebno mestjane v zastop spravili, vse je bilo zastonj. Nij jim nič pomagalo, da so sami sebi glase davali, da so se nso-dili kmete kakor se je dalo motiti in strahovati, pri čemer se je mestni župan g. N. baje tako osorno in ošabno obnašal, da je res javne graje vreden — rekel je neki pri volitvi, da bi kmete uplašil in morebiti zmotil, Jaz več zastopim ko vi vsi kmetje in moja beseda bo pri c. kr. namestniji tudi več veljala kakor vas vseh, zato bo volitev ovržena itd." Voljeni so sledeči za odbornike v III. razred: Šah Karel z 05 glasi, Malej z 102 gl., Svetelj z 92 gl., Vozel z 95 gl., Lokve-nec z 84 gl. Zupanec z 87 gl. Namestniki: Francki, Veternik, Korošec. — V II. razredu : Krušič Franc z 56 glasi, Ostrožnik z54gl.. Lipovšek Franc z 54 gl., Šorn Franc z 53 gl., Žnidar Mart. z 46 gl. Namestniki: Zupanec Jarnej, Mirnik, Turnšek. — VI. raz-rndu: Vrečer Mart. z 17 glasi, Senič z 18 gl., Kodela Franc z 17 gl., Gorišek Kaspor z 17 gl., Lipovšek Jurij z 16 gl., Levičnik z 14 gl. Namestniki: Strenčan, Jeretin, (za tretjega ne vem).
Boj je bil jako hud, nekateri protivniki dobili so celo 60 glasov, ker so mestjani vse svoje moči zbrali in v boj postavili bili. Jedini Levičnik je od mestj. stranke voljen, g. Gorišek in Krušie, ki sta sicer tudi iz mesta, nijsta nikakor Slovencem protivna Zares žalostno pa je, da so sini slovenske krvi kakor g. dr. Žurbi in drugi tudi proti nam glasovali. Ce vam društvene razmere ne dopuščajo svojim rojakom brez velike škode vrnim ostati, ostanite doma barem in ne bodite njihovi protivniki. Ko brž bodo novi zastopniki izmed sebe si župana izvolili, in vse druge važne pomene hočemo vam pri javiti.
To je tedaj prvi slovenski zastop občine : Celjska okolica.
Želimo mu vso srečo, modrost in ono požrtvovalnost, katera je potrebna, da so tako teško delo na blagor okoličanom opravi, ki vas v obilici čaka.
Iz Mo&tmift* na Slovenskem Štajerskem 5. junija [Izv. dop.] (Okrajna posojilnica) v Soštanji je bila v nedeljo 31. maja ustanovljena. Na vabilo gosp. notarja Kap oca in drugih tržanov se je zbralo popoldne nekaj tržanov in drugih mož iz skal-ske doline in so sklenili napraviti v smislu postave od 9. aprila 1873 hranilnično in po-sojilnično zadrugo (Genossenschaft) z omejenim poroštvom. Pravila so se precej podpisala. Zadružni deleži (Genossenschafts-antheile) so po 50 gld., kateri se imajo ali naenkrat ali v dveh obrokih plačati. Pri tem prvem shodu se je podpisalo 50 deležev. Zadruga ima ravnateljstvo 5 udov, namreč ravnatelja, denarničarja in kontrolorja in pa 2 odbornika, ter zraven ravnateljstva šenadzorništvo. Zadruga vzame hranilnično vklade proti obrestim katere ravnateljstvo skupaj z nadzorništvom odločuje; posojila pa daje svojim dr n št ven i kom in če je dovolj fonda tudi drugim zanesljivim strankam. Vsako leto se 15% Čistega dobička vklada v drnštveni fond. Pravila se precej predlože okrožni sodniji v Celji in upamo, da še ta mesec sc društvo vpiše v register za zadruge, tako da s 1. julijem posojilnica nže lehko začne delati.
Čudno, da se nekateri možje ustavljajo tej koristni napravi, zlasti naš župan g. Ne-kerman se nikakor ne more sprijazniti z novim denarnim zavodom, a ravno njegova dolžnost bi bila, krepko podpirati zadrugo, katera bo trgu in celi dolini na korist. Morebiti mu nij po volji, da se društvo |sloven-skega jezika poslužuje pri svojih pravilih? Ali ka-li?
Kakor v Mozirji tako se imamo tudi pri nas zahvaliti za osnovanje tega instituta posebno našemu državnemu poslancu gosp. dr. Vošnjaku, kateri nam je pravila naredil, vse knjige in vse potrebno iz svoje inicijative z znano njegovo marljivostjo in rodoljubno požrtovalnostjo oskrbel in sicer tako točno in natanko, da bodemo stvar prav z lahka vodili.
'(Dalje v prilogi.)
kakor v Ferrari, meni Ordelaffi spoštljivo. Poslaniki republike se še nikoli nijsi drznili igrati Mentorja pri knezih, in kar se mene dostaje, sem preponosen, kakor da bi hotel hlepeti po takovej slavi. Jaz sem vam kot kavalir na uslugo in bodem se z najvišim udovoljstvijem sam angažiral celo na nevarnost izgubiti življenje, če bi se to, kar menite dovršiti, ne dalo izpeljati brez meča.
Vojvoda premišljuje nekatere trenotke in zre je nekako tamno pred se, ko mu odvrne:
— Ker ste me tu v Benetkah kljubu moji maski izpoznali, vam menda ne bode neznano, kakova zadeva me je privela v vaš okvir. Bodite torej kot kavalir proti meni odkritosrčni: je-li Lavra Cenci uže prišla v ozemlje beneško ?
— Ne, milostivi gospod!
— Verjete-li, da se bode Tizianu, va-
šemu slikarju, privolilo od senata poročiti se z signoro Cenci?
— Tizian je plemenitega rodu in njegova umeteljnost ga stavi brezdvomno na stopinjo, katere ne zavzima niti najstarši nobile, — zakaj bi mož Tizianovih prednosti nevreden bil roke signore Lavre Cenci ?
— A Tizian, ki je signoro Lavro Cenci iz hiše njenega očeta odvedel, oskrunja ro-dovino dame; slikar je omadeževal tudi čast vašega poslanika na mojem dvoru, ukral je enemu vaših najplemenitejših meščanov zaročeno nevesto. . . . Bode-li to vse brez kazni?
— Zaročitev je uže hujše stvari obrnila na dobro, milostivi gospod! pravi Ordelafti Tradenigo z znamenjem satiričnega smehljanja. Andrea Donato, zaročenec Lavre Cenci, ima nzrok tolažiti se, ker nij on sam, ki je premagan kot tekmec našega slovečega mojstra.
— Vi hočete reči, da je Tizian tudi mene vrgel raz sedlo pri Lavri Cenci? upraša Alfonzo z žarečim licem. Opomeniti vas moram, da ste vi, kljubu zvitosti vaših infamnih ogleduliov, popolnem v zmoti.
Tradenigo migne z rameni.
— Večina ljudij bode menila, odvrne mu potlej uljudno, da bi vas ne bilo tu, če bi v vaših prsih nikako nežno čutstvo ne govorilo za odvedeno deklico. . .
Ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi vojvoda Ferrarski le zbog tega bil prišel v Benetke, da bi proti Tizianu Vecelli-u radi njegove nepremišljenosti uložil tožbo.
Alfonzo molči zamolklo.
— Bodite le za trenutek odkritosrčni, blagi Tradenigo, vsklikne potem vojvoda. Verjete-li, da bi dože ustregel mojej želji, če bi šel k njemu ter mu predočil izdajalstvo Tizianovo ?
Priloga »Slov. Naroda" k št. 127^ 7.
Od lloro v ■■■«*«» 4. junija. [Izv. dop.]. Kozava bolezen vgnjezdila no je po celem prenehanji v novic pri nas ter zahtevala nemila smrt denes zopet žrtev. Mrtvec, v kostcnjačo prenesen, bil je pred 5« dnevi še pri naj boljšem zdravji in gotovo nij mislil, da se danešnjega sprevoda ne bode mogel udeležiti. Zbolel je nže marsikdo v bližnici na tej bolezni, naj več bolnikov je nek v ne zelo oddaljeni Rakitni. Lansko leto o času ko je epidemija naj bolj cvela, je neki strokovnjak, kakor se sliši bolne na kozah v mrzlo mokre rjuhe zavijal in jih pridno v boljšo onostran spravljal. Pripetile so se tudi marsikatere druge nepremišljeno h t i zarad katerih je veliko mladih ljudi posebno drago stalo. Prosim tedaj da Hlavni zdravstveni svet v zabran razširjatvo bolezni potrebne korake storiti ne pozabi, ter pošlje zdravnika v pravem pomenu besede nemudoma v okuženi kraj, dokler je izdatno pomagati moči in nc potem ko jo bolezen zopet mnogim luč izpihnila in sama bo sebi nehala. Zaslediti se dado mijazmi, kateri prvo stvar gospodovo, človeka, more, kateri morejo biti bclj nevarni kakor zadnji dozdeva« i na Dolenskem, zarad katerih Še živin četa nijso mogla poginiti. Nagni gospoda tudi nam slovenskim revčekom, kateri vsi pomreti še nočemo vsaj primerni kelih h mini nitete, ter stori čistilno hudo uro v soparno-vroči atmosferi in skusi jo pogubijive kužnine oprostiti.
Iz ■»<►«! Kralju dne 6. junija. [Izv.j
rabilo za cerkev, temveč le ubogi kmet je moral vse storiti in to rado voljno, kajti župan in duhoven sta bila h ko raj ena osoba. Nij bilo v precej veliki vasi župana, kateri bi bil duševno zmožen tega posla, nij znal ni pisati ni brati, in tako ga je namestoval duhoven i po Bvoji glavi iu v svoj prid delal. To je bilo tem lože, ker kmetje so bili neumni in neizobraženi, lep zaslužek so imeli in ga še dan denes imajo v bližnjem gozdu, a ne znajo ga uporabiti v svoj prid. Mladež je vsa zanemarjena, neizšolana in nevedna. Res, da je nekoliko šole ali kaj pomaga, ker se za vsakdanjo živenje nič ne uči ratno kakih sv. povesti. Ali je to dovolj? Je-Ii mogoče, da v tako veliki vasi, ki ima okolo IO0 šolarjev, nij potreba šole in učitelja? Cerkev, ki ima premoženje, morejo zidati, šole pa ne?! Srečno ljudstvo, katero ne ve ali vedeti neče, kaj mu je potreba!! Srečni Podkrajčanje, ki nemajo med soboj možaka, ki bi bil .sposoben za župana?! Ali se dobi uže kje drugod občina, katera ne more si izbrati župana, temuč ga moro iskati pol dobre ure od vasi proč v podružnici ? Pritrjujem i jaz oddaljenemu županu, ki pripoveduje v zadnjih „Novicah", da liberalizem se nij še ngnezdil. Res, da ga nij, in če bi bil, gotovo bi ne trebalo njim oddaljenega župana. Kdo je tega kriv, da otroci za tujcem letajo in kričijo, kakor psi ? Naj bi naš gospod duhoven bolje pazil na svoje šolarje in jih i spodobnega obnašanja učil. Našemu oddaljenemu gospodu županu bi pa svetoval, dopis.]  Podkraj  leži  na Notranjskem niedf da bi i za šolo kaj skrbel ne le za cerkev.
Javornikom in Nanosom. Naš kraj je zelo prijeten in zdrav, leži ob veliki cesti, ki drži od Ajdovščine črez Hrušico v Logatec. Pred nekoliko leti je vaRi več ko polovico pogorelo in ubogi kmetje bi morali poginoti v sredi zime od lakoti, da ne bi bilo blago-dušnih ljudi, kateri so jim pomagali. V teku leta so stale zopet lepo zidane in z opekami krite hiše mesto slamnatih in vrhu tega so še začeli zidati novo cerkev, kateri je bila pogorela samo streha stolpa. A nij dosta samo cerkev, i nov farovž je moral biti.
Lehko si mislite, da to nij malo truda stalo, a Podkrajčan nij se tega ustrašil in se lotil i tega dela. Cerkev je bila kmalu sezidana, samo stolp jej je še manjkal in tega so se lotili lansko leto zidati. Cerkev sama premore Črez 20.000 gld. kapitala, in od tega kapitala se je lo malo ali nič po-
Ne oporekam, da jo cerkev potrebna v enoj vasi, a čc užc bolj ne vsaj toliko je potrebna tudi šola v devetnajstem stoletji, v stoletji napredka i tembolj je potrebna šola naši vasi, kar morate uže Rami priznati in kar je očividno, da nemarno v vasi niti enega, ki bi bil popolnem zmožen stenja in pisave. Sramotno! Ako bi bilo treba zidati še eno cerkev, gotovo bi se lotili, o šoli pa, ki je tako potrebna, se govorice nij. Torej klerikalci, tukaj so tla, sem pridite in globoko orjite, zna hiti še dober sad!?
Iz ltll«lilll-fl*4kSit€^ 4. jun. [Izvirni dop.] „lleformin" članek o j u g o s 1 o v a n h k ej zaroti je bil prava politična vešča. Njegov namen je bil, da naše državnike v hrvatskem vprašanji zopet na stranski pot zavede. Tega svojega namena nij dosegel. Denes o njem uže nobeden več ne govori.   Sumljiv je bil
— Dože bode na vsak način ravnal se po svojej lastnej razsodnosti, vzvišenost.
— A, nema-li knez, vaš sosed, nikakšne veljave pri vas? Nema-li beseda kneževa več pezo nego beseda slikar jeva.
— Kali želi vaša vzvišenost, če mi ne zamerite vprasauje?
— Kaj želim V Vtaknite Tižiana v eno mnogih vaših taiuuic, dokler so stvar ne uredi. . . Pokažite nji kraj, kjer se skriva Lavra Cenci; naj le nekatere besede govorim ž njo, naj jo prepričam o njenej ne-srečnej zaslepljenosti.
Tradenigo molči.
— Povejte vašemu svetu na moje povelje, da svoje mejnike raji eno uro daleč v svojo deželo umakuem, nego da vidim damo v Tiziauovcj oblasti! vsklikne Alfonzo se strastno naglostjo.
— Dajte nam še do jutri zjutraj odloga, vzvišenost,  odvrne mu   Benečan  z nakrat
zelo živo postavšim pogledom. Ponovite potem š<3 enkrat vaš predlog, ne stojim vam dober; da vam bode signorija podarila na vaše zahtevauje glavo bedega Tiziana.
— Beseda nij o jutri zjutraj, timveč o tem-le trenutku, signor 1 pravi Alfonzo. Odgovorite kot pošten vitez: kam je slikar deklico spravil? Vidi se vam, da dobro veste, kje se skriva ta nehvaležucž, ta izdajalec !
— Vojvoda, vi se motite! Jaz o tem, kar vi želite zvedeti, nijem podučen.
— A, zritečez lagune... Vidite-li gondolo, ki vesla na ravnost proti „boschettu" ? Moj prejšnji spremljevalec, katerega sem odposlal, da objavi vest, da sem vas našel, bode v malo minutah tu. . . . »hi bode izvedel Ti-zianovo stanovališče in dostaje so le tega: je-li mu je bilo dovoljeno ž njim govoriti ali ne.
(Dajo prib.)
junija 1874.
uže zavoljo tega, ker je v Lonvavjevem listu izšel. Pregovor pravi: Kdor česen je, po čeRnu diši — ali uporabljen za Re formiu članek: Kdor z Lonyayevci drži po Rauohizmu Rmrdi. Čitatelje „Slov. Naroda" bode zanimalo zvedeti, kako so drugi naši časopisi o njem Rodili. „Pesti Napio" je rekel : Odkritje domnevane jugoslovanske zarote je pustolovno in netemeljito sumničenje. Pa čc bi zarota tudi resnična bila, bila bi samo v prilog celoskupnej ogerskej državi. Zelja po združenji Dalmacije je nže večkrat v našem saboru izrečena bila, ter se more samo bratskim sodelovanjem (dolszlav barataink) s hrvatskim narodom izvesti. Denes je pa teženje po tem združenji še nezgodno in odijozno. Sicer pa vodi pot iz Zagreba v Zaro preko Budim-Pešte. (Narobe „Pešti Napio" ! Pot iz Budim - Pešte v Zader vodi preko Zagreba!) Med ogersko in hrvatsko vlado je sporazumljenje iskreno in srčno. Pričakujemo, da bode hrvatska vlada z besedo in činom zasvedočila, da nij učestovala pri nobeni zaroti. S tem se bo protivnikom prijateljstva ogersko-hrvatskega pot založil. — Grof Hethlenova „Correspondance hon-groise" pravi, da Reformin članek iz Rauchove stranke izvira, ki bi se rada zopet na krmilo spela, ter ta manever do kraja obsojajo. — V Aradu izlazeči „Alfold" piše: več prikazni na to kaže, da kamerila in vojniški upliv delata na raztrganje vezi med ogersko in hrvatsko kraljevino. Ce je to res, potem stoji Hrvatska na robu revolucije, in hrvatski domobranski bataljoni utegnejo vsak čas, kakor nekdaj Jelačičeva vojska preko Drave prodreti. Sicer se pa tudi mi ne zapiramo spoznanju, da so to zgoljue vizije, kajti sumnjivo so nam zlasti to vidi, da je Reformin članek iz tistih krogov izšel, ki so najbolje na to delali, da se revizija nagodbe zapreci, namreč iz krogov Lonyay-Rauchove stranke. Lonyay je hrvatsko vprašanje malo da ne do puške in sablje dognal. Samo Szlavyju imamo so zahvaliti, da se je naše razmerje do Hrvatov zopet poravnalo. Rauchu in njegovim kreaturam hoče se zopet priti do polnih loncev mastnih služeb in do zlatonosuega Lonjskega polja. Na Hrvatskem res še nij pravega reda, ali je pa pri nas kaj bolje? Ali hočemo mar na Hrvatskem obsadno stanje proglasiti! — V našem državnem zboru razprava o novem odvetniškem redu nij nobeno posebne zanimivosti imela. Več zanimivosti pričakuje se iz razprav o postavi za srednjo šole in zlasti o volilnej reformi.
Domače stvari.
— (Novega ljubljanskega župana) g. ponzijonista Lašaua, prestavlja „Laib. Tagblatt" v uvodnem članku od petka kot bog zna kak dogodjaj. Nehajte vendar, sicer so morate smijati med soboj kakor Augurji. 0 „nepristranosti" in „neodvisnosti" tu nij nobenega govora. C. kr. uradniki in birokrati, popolnem odvisni in nikakor samostojni, — ti so Ljubljančanom župana dali in imamo ga, za nekaj časa baš, ker vse mine in vso se spreminja.
— (Strela) je udarila predvčeranjem popoldne v Rudeževo hišo v Gradišči. Škode baje nij naredila.
— (V Trstu) je nastala zadnji četrtek pri procesiji strašna zmešnjava, ljudstvo se jo začelo treti, ljudje so v gnječi padali na
tla, dragi so po njih hodili in veliko nesreče je naredila panika, kateri se zdaj še uzrok ne ve. Le čemu ti sprovodi v natlačenih mestnih ulicah!
— (Iz Maribora) se nam piše: Od 2. t. m. pogrešajo tukaj poštnega uradnika T. Mož je bil poprej pri ambulanci in je po lastni krivdi odstavljen od tam ter v tu kajšnjo pošto posajen bil. Ker se je zdaj silno nezadovoljnega počutil, misli se, da bi se bila mu kakšna nesreča prigodila, temveč, ker je za mesec majnik račun vodil in ga ne položil.
— (Iz Solkana) se nam piše i Te dni je došel nek do sedaj še nepoznan duhoven v Feiferjevo gostilno, pil in jel, a plačal — z ubegom. Iz Gorice pobrisal jo je v Solkan, kjer se je zopet v Mozetičevi gostilni pošteno napil in prosil, naj ga na sv. goro pel ju. Ker se mu je pa vožnja predraga zdela, je odišel, brez da bi poprel račun plačal, druzega fija-kerja iskat. Dobil ga je, in peljal se prav nobel na sv. goro; prišedši na goro, ukaže vozniku, naj spreže in da bode čez Va ure zopet napregel. Tu je naš g. duhoven po krčmah ti del živel in za plačilo raznim krčmar jem in fiakerjn zginol, kakor sv. Elija na ognjenem vozu.
Andrej Gruber,
vinski trgovec v Zabuni,
(zadnja pošta   Tresovac v Slavoniji) priporoča štiri izvrstne sorte
s I u r o tt s #«• i U
bela, rudeča, črna in šilherska, kakor tudi pravo vinsko
žganje in slivovec
po najnižjih cenah. Naročbe naj se ravnajo ali direktno na zgornjega, ali na gospoda HI. H olflu in Mina v Ljubljani, kolodvorska ulica 121, kjer se tudi pokušati dado. (142—3)
Maj novejše
denarno srečkanje.
Vleče so 17. in ltt. juniju t. 1. in so mora v malo mesecih
39.600 dobitkov
odločiti, in sicer
(139—5)
,120.000 tolarjev
aii
aoo.ooo, 210.000, 120.000, »0.000 00.000, IM.000, a a ao.ooo, 1 a ao.ooo, 2 a 21.000,
2 a 1 s.000, r> :i II.IOO, 13 a 12.0OO, llaOOOOf IS a 9800, 28 a 8000, 3 a IMOO,  50 a a «00, 152 a - loo državnih mark itd. K temu ugodnemu sreČkanju povabljamo, naj bo sreča poskusi.
Vi originalna srečka 2 tol.,  :i gl, BO kr. a. v.
V.        n n    1   »     1   n   «5  „   „ „
V4         n n  1» Bieb. gr., „    „ „
Ako so denar pošlje, izvršiljemo vsa naročila na najbolj oddaljeno krajo promptno in direktno.
■>oi»itki hc v zintii uit arebru uu
VNeli krnjih lzi»lućiijo. ProHiK'kie uu ogle«! ^rui i>.
Iti-I "«•!•«■ iii-4-     O     UHNi     lil iii i |IOlIlt}|-
VNiik hiinilmrsk n^ooc.
Vsaka srečka iz našega debita ima našo iirino
Gebr. Lilienfeld,
llamlMirar. \« ii«'rv*i»ll «> *.
Bank* mid s t; 1 a t s p n p i e r o 11 -Gesohftft
slikar napisov, lakirar in mazalec in z oljnatimi barvami,
glavni trg, krojaška ulica štev. 258.
(149—1)
(Ne zamenjati z M. Eberl, frančiškanska ulica.)
-»oo^oo ■
funt 29 kr., poprej 30 kr.
O? ene   oljnatih  bur v:
Belo-srebrna barva, Humcnjakcva s viti a in temna, Lesna barva v vseh tonih,
SlVa        n n n
Angeljsko rudeča, Zelena, svitla in temna, funt 45 kr., poprej 50 kr. Firnis, „   38  „   en gros 36 kr.
Kopalni laki od 1 gld. fant višje, kakor vse tukaj no imenovane barve najnižjih cenah, kakor sicer nikjer.
Za mnogo obiskanje prosi Zgornji*
Naročbe zunaj Ljubljane urno proti povzetju (Nachnahme).
po
Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani.
Podpisani zavod prevzema
Mtenurje nn ottve&š "SNE
pod sledečimi pogoji:
a) v uiro-conlii proti v lo/ilniiii in clieciucs-knjižicam,
kjer se more vsakateri znesek od 5 gld. višje vložiti ter so do suesku 3000 gld. more
vzdigniti, in sicer
s 5 °/0 brez obznanila,
s 5 l/
v vsakuterih zneskih;
proti 15dnevnemu obznanilu s 6 °/0 proti ĐOdnevnemu obznanilu
v vsukulerlli zneskib.
1>) Proti kasnim pismom (Kasseitsclieine), glasečimi
se na ime ali na prinesitelja, s 4 Vi % brez obznanila, s 5 Va % proti 30dnevnemu obznanilu.
Ulogo v jriro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo.
Filijala štajorsko eskomptne banko oskomptira dalje premen|uvo tržiftću (Platz-\\erlisci) in domicile do 150 dnij tekočega časa na Gradec. Dunaj, Trst, Celovec in druga domača tržišča, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor je kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznico za domača in tuja tržišča. (110—7)
Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnih določbah.*)
____Filijala štajerske eskomptne "banke v Ljubljani.
*) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtevauje dajo zastonj v pisarni toga zavoda.
i
8
(iM-6)     (Visitkarten a la minute)
se natiskuje v
R. Milicevi tiskamici v Ljubljani, na starem trgu štev. 33 po OO #■#*•, 9€> Hw*m in n.
V češ. kralj, avstrijski državi od visokega ministorstva notranjib zadev koneesijonirano
Nemško transatlantiško parobrodno društvo „Adler-Linie"
v Hamburgu.
Noposrodnjc vožnjo iv. i i:»m i > n v Novi .Torlc brez zamudo v ladostajab na
železnih nemških, velikih parobrodib po 3t)U0 ton in 3000 konj h k o moči:
„<>octhe" dne 14. maja ,,NckilIer4>  due 11. junija
„E.cmm1uk'«   n   28.    „ 1 „Herder"     „   25. „
i n dalje ».*■«/.■ 11 iltin t> čt'ti'tek.
Vozne cene: 1 kajuta 165 pruskih tolarjev 2     „ 100
V osredji 45      „ „ Natančneja izvostja dajejo so pri (130—3)
Vodstvu v Hamburgu, bel St* Annen 4, kakor tudi pri glavnem zastopniku v Trstu:   Viktoru »U  John,  in pri zast>pniku v Ljubljani: KarolU AchtSChinU.
S      p ■ 3 a
Š* i   S, o s
3
s5
CD
1 JI
t» p £, — -
»ON J* sa {s
■
"2 a- ■
2 e t3
as a>
H" g, 5. pt a> G.
S i co «* p. •o K" p
»18 8
rt 3". rt*
s.  b a.
< p-1« *
/      - Nt
t**, zi *
E S ^ s
-1 8» W
2 I 82.
* EP
3 I
f s*
— s-■a
•<   »9 3
sr
i
< H »s »s p? v«
B 2.
O* 60.
S. a?
•o on <
0 fV§
••3 '■-
SI o
1 g <=r
o   n co
n »
9 i
B
Iva
H*J*
Js od O*^
». o C
B 2! J.*
Si
P E s
o-B
o. cr
I s
go — co
K B. B
s g g
O S>rv W^
• •U.
rti CS
•it 31
|f.| a
•ap k < g,
1 o a -P* c 9 o g
J a
S\F o
a ^
U
■a«
■ B N<2. P 9
9 o B 1 -
iti
T N J*
liti ffff-aP
i < gos"« ~j.g e -a ° c to © g-o e-j
< Fo=r p-h B.
o- a
. rt>
3.
9
h
O —
1.
w p4 —
oT p O M 3 ife
1 =o
rt)
2 ■ *^
rt>   (D co — Cs PC
rt1 3. H b* 2°
o p
t*
B
B <i
«2.E\
fig, 8 B I«
X ^ |U k2
•> pr oo ^q er
W »■ rt- " b3
g     v » -
«1 •§ g p
« $ o» >.. —
* O » wP
w0 m 8
3 JLP 2
tr:.» »nCft o rrg B
•o CJ »P a o tnj
C s B I
■5 ril
^ ■ a.
o b s '*
n {j b w
r.T jj, B &
9
<■ a
Er o>
g -B. m S: M ft
eLE« »
» s o, 1 a
iflBS
-1
C?
II
*
9 p
g, B
» p
►■•vi
4B. računski sklep
vzajemnega zavarovalnega društva proti požarni škodi v Gradci
-u.:pra,-vil2io leto 1S73.
A. Stanje.
(132—3)
	1'oslopni oddelek			Premičnega blaga oddelek			M k u p a j		
	Število		Zavaro-	Številu	Zavaro-		Število		Zavaro-
	deležnikov	1 >"'•!' 'pij	valni znesek	y.:iv;i-roval-nic	valni znesek	deležnikov	i poslo]tij	(avaro-Viilnic	valni znesek
31. decembra 1872 je bilo stanje   .   . .	88,168	183.01G	79,748.r>4C			88.168	188,016		79,748.546
V letu 1S73. je priraslo po pristopih in pomnoženih zavarovalnih zneskih   . .	8348	8.441»	9,224.270	3.816	16,499.876	3.348	8.449	3.816	86,7 23.545
Nasproti je pa odpadlo po izstopih, izbrisih, zmanjšanju obstoječega zavarovalnega zneska, in po preteku zavarovalnih pogođeb ........	2.219	5.082	3,387.431	298	2,014.892	2.219	5.082	298	5,402.323
Tedaj je leta 1H73. čistega prirastka	1.129	3.367	5,830.839	3.518	11,484.383	1.129	8.367	3.518	20,821.223
Stanje konce upravnega leta, to je 31. de-	84.297	186.383	85,585.385	3.518	14,484.888	84.297	186.888	3.518	100,069.768 1 1
Bm Ravnanje z denarjem.
I.  Prenesck o društvenih doneskih in rezervnih premijah . .
II. Predpis društvenih doneskov za leto 1874 ......
ITT. Predpis deležnin, premij in tir-jatev od za v tekočemu letu 1873. na novo sklenjenih zavarovalstev in poninoženja zavarovalnega zneska ....
IV. Provizija od nad/orovalnie in štorni.........
V. Keservc premij nadzorovalnic
VI.  Obresti in drugi dnliodki . .
I. Izplačane požarno škode pri odbitem deležu tuulza varoval -nikov.........
IT. Htorni lu nadzavarovanju . .
III. Provizije........
IV. Upravilni stroški, kakor: glavno vodstvo, plače vrudnikuv, Stroški Z& odločbo požarne škode, pisarno potrebščine, Htauovnina, davki in druge plačila.........
V. lieserve na deležninali in premijah za še obstoječe pogodbe
OMtituek
Poilopill oddelek
Premičnega blaga oddelek
SUlll»H|
goldinarjev avstrijsko veljave
— 409.139 5fl —
410.004 43
82.616 94 451.521
37
-    42.291 27 002.952 19
— 327.725 26 —
— 80.044 70
— 25.790 06 —
—      —    81.'}.'<'. I 52 —
427.873 -27 892.778 86
—     —   10.178 88
108.646 82 —
5.912 10 — — 6.747 12
848 l»> 116.648 7o
28.468 ^7 87.828 "r. 16*966 68
18.292 74 —
17.'.».'!2 20   114.468 10
2.1 •!
409.139 55
555.107 69
5.912 10
0.747 12
12.684 87 i,oi9.r.oo 89
350.179,12i — 67.868 5i
42.701 891 —
94.682 26
1 15 mi»5 17 1,no7.:M7 05
12.363 si
08243017
C. Bilanca.
I i:
I. V gotovini
ni  jiri  ot.ijcr-kili kioditnih   /i-
toUUi a. velj. gl. SS1.SSS.H h) pri štajerskih
hranilnicah . u J. 197.210.70
c) pri cen. kralj, zastavnici v
tirailci .... gl. 10.00O.—
d) pri mest. aren.
Oraiki       . . gl. 15O.00O.—
II. VreJuuati.o ......u pu kui/.i oil
81. deconibra 1873 : a) srebrno rento pis. gl. 18.004 it 74, ».T.   . .   gl. 35.520.— h) srećku loterijskega posojil.
loto lsoo, pis. gld. lo.oon \
1030 io ... . gl. 10.300.— c) srečka loterij-škrga posojilu leta 1800, i*-sroćkimu pil. gl. 10.000 do-MckAKl. 11.110 avst. velj.   . .  gl. 61.440.—
III   /.a letno i>otrcliu lo71 /c i .izpisana ilclcznina.....
IV. Neplačane tlrjutvo.....
V. Sahlo   zastopništev,   okraj aH) komisarjev   in   okrajnih konti
VI. Saldo nail/.avarovalnih društov
VII. Drugo imetja.......
VIII. lleaervna premija od niulzava-rovalni, ........
IX. (iotovogu denarja.....
Pi»l<>|uii
mlilrlik
1'remić n riru M.i: i Skupaj i.ll< i. k
goldinarjev avst. velj.
B09.220 18 —
07.350 — —
— 1    97.360 —
iin.om i;	—	—	118.004	i ;
33.10!» 13		—	33.100	i.i
12 1-"' II	18.172	15	30.052	20
9.702 14	1.640	01	11.218	
17.200 24	588	23	17.738	i;
I	0.747	19	0.747	12
10.1137 46	33	60	10.071	02
1208.703 7U     27.037 07 1236.801 10
Dolgo* i :
I     Keserre požarnih skod . .
II     l'okojniski zaklad /.avarovalnić-nih uradnikov......
III. Saldo nadzavarovalnih dniitov
IV. Onigl dolgovi.......
V.   Keserve drtiitvcmli doneskov in premij.........
VI     Koacrvnl -zaklad......
i, I    • Trtmirncirii
«d'W'k ,„1,1,1,1
goldinarjev avst. volj.
0.746 34 2 1)06 69 11.810 0»
3.761 21 —      — 3.761 21
—      —J 1.5NH 8.850 M
I I H
4.074 29 —      — 4.074 20
427.873 27 17.032 20 445.805 47
j
763.310 68 3.488 D2 700.808 00
1208.703 70     27.037 07 1235.801 40
D. Mteservni zaklad.
i.
n. ni.
IV.
v.
u. m.
IV.
Stanju reservnega zaklada 31. decembra 1872
Novi dohodki:
Praviloma reservncnni zakladu spadajoči stranski prihodki In doneski poprejšnjih let
Dobitka pri izarečkanji loterijske obligacije od leta 1800 ...".......
Dobiček pri kurzi vrednostnih cffektah................
Razni dohodki.........................
Reservneinu zakladu izročeni ostanki iz gospodarstva v opravilnem letu 1873.
in sicer: A. pri poslopnem oddelku   .   .   .   a. v. gl. 10173.33
15. pri premičnega blaga oddelku      „ „   „ 2180.51
Odbitek:
Odpis stranskih prinoskov pri oddelku premičnega blagu in odpis stanjih doneskov do leta 1872........................
Kurzua zguba pri izsreekunili obligacijah loterijskega posojila........
Pokojnine in i/.iejnine ......................
Donesek k cesarjeve 251etniee ustanovi avstrijsko - ogersklb zavarovalnic  sa požarne stražnike ki ponesrečijo..................
8tanje reservnega zaklada 31. decembra 1873
Edvard Merliček s. r.,
glavni tajnik.
Za opravilni svet :
Franc grof pi. Meran s. r.
Avst. velj. goldinarjev
733.754
1.991 6 41.440
1.730 —
204 68
12.353 ' 84
57.710 58
11.344 48 275 _ 11.040 40
2.000 I —
91
24.005   8!»     88.058 69
760.808 00
Anton vitez pl. Spinler s.r.,
knjigovodja.
Dr. Moric vitez pl. Schreiner s. r.,
.In .-I., u I.i vodja.
Pregledano in knjigam društva popolno enako najdeno :
Franc Brandstatter s. r. Dr. Jožef Baltl s. r. Alojzi Eaab b. r.
MsT trn
■ 3
8 K 51
o3 ™ *
t
i BL
3*
.-3.
&&
r> ta
I I
§ i
—• v>
o S. &
o» rti —. —■
S        n< ■
? M S "
03 3 K
5'S" Ofei 1
OD Q*
B n —
» I
s ' feT F a 1
In
7T o E
& B1 H
i ■ g
:
I 5 5
9 M
2.5> 2
p
£
i i *s 2
P g -.g "
3 n C
M Bi
Š 3 „,0
2. b 5 m r* * m
~ — »f 'I g3 I ^ -
Ah S
? m!
55!
Clq -t
3 9 j
op 2.°
I I
5
. e! ?r_j'ift ~
. ■ B
I a.w "
a B § ć='<—• S; O m- j
CD        o  Sv r-\
ft Q -      2 ° tu S g
•S* I ^rT'^cnj^"1 3 I   - . —i      r- •   ton 11
.-or^cft   „ ig-^-iTj .....
pjTi al i i er«s l
i 0^5
o 93 S
O
.  a J H «
Js*fEf^iS-A <
i
i
51
I pr
i t
rodom Čeh, zmožen slovcnakega, češkega in nemškega poslovanja, želi svojo dosedanjo službo na 15. julija aliv 1. avgusta t. 1. na spodnjem Štajerskem ali Kranjskem premenjati. — Ponudbo naj so pošiljajo tMflmiiti.il!•«<■*./# ...s#ot'. .!«#■«»*#«•' iift'ii Jk\ A* 11*M. (150)
•^3
■ I
9 1?
IzdateIj in za areduiđtvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk   rNaroduc tiskarne".
6329