Številka 178.
Trst. v petek 30. junija 1905.
Tečai XXX.
Izb&j* vtak! dan. ~wm
A en n- :f.-»n □ d razred h ob 5. uri. ob ponedeljkih ob S uri ziutraj.
faatailar številke -e pr caiajo po 3 novč. f6 stotin k)
icnncrn t->tiferarr.an v Trnu in okolici. JJunljani. Gorici, Krin u. Maribora. Celovcu. Idriji, tu Petru, Sežani. >abrežini. Noveusoiestu itd. 1b oarurb« sprejema unravs lista .Edinost", nJiea ^lanrto ^aiattl fit. is. — 1'radar ure »« od 2. pop. do iif^fr. — Cene oria*nm 16 wt d« vrsto petit; poslanice, §airTnwe. javne zanTate m aam&ci n*ia*i do pogodbi.
TELEFON i te*. 1U7,
Edinost
Glasil« političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti Je moč /
Naročnina znala
ta vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece d K. — Na-aaročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiliajo na uredništvo lista. NefrankoTaaa
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne Tračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ni. Giorfio Galattl 18. O'arodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Kdinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. PoStno-hranilnični račun St. 652.841.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti ) Akcija za mir.
PAKIZ 29. »Agenca Havae« pon>Či iz Petr grada: V polit.čt h krog:h gjvore, da predpriprave za ncirovna podajanja baje že dovršene ter da se bodo pooblrš*ecci Kas e in -Japonske kmalo zamogli sestati. General Grippenberg.
FKTROGRAD 29. (Petrogr. brz. agent.) ieneran adj itant Grippenberg je imenovan «:enera':a m inšpektorjem pehot«.
Dogodki v Rusiji.
ODESA V torek in včeraj ves dan e ->iJo na več točkah meata slišati strsjsnje. **!ev > ranjencev ni 89 zoaao. Na trgu pred •toliio je eino? eksplodirala bumba, vsUd če-ar je bil ubit en redar n ena oseba, ki e vrgla bombo. Včeraj s j bile cd prte po-famezns prodajale ee, pa*ralje vzdržujejo red; cdi ie ezniške vlake spremljajo patrulje. Štrajs v tovarnah traja dalje. Siti se rovor • i, ia je bi.a oplen ena zaloga rusis parobroda« družbe.
ODESA 29. O puntu na oklopnjači »rvaiz Pote m K n Tavrii»ki« poročajo : Ladija a z dvema t rpedovkams d-spela sinoči -amkaj iz Sebačtipoja. Z.*eČer sa je po mestu raz? r la govoric*, da posadka po-a tvoje pred-itojn ke, <5a se osveti radi ne^eiri mornar i ni je bil ubit, ker se je v .eau p»'sadse pr.t ži. radi slabe hrane. C) g > licu je najbolj razširjena verzija, da je
k z TvVilver.em ustrelil mornarja, ki mi je poročal, da dobiva moštvo slabo juho. Nato je m *-zv o aajpre* n»pa iio častnika, •:em ks;> rana :er jih e vrglo v morje e rt!gin ea-tn;k vred. Izvzet h je biio samo -častnikov, ki so držali z mornarji. Na si 'pn ač* e bila p dovdj razvita rudeča ft«'.av«. Mo:v® pe je pclrg.ma podalo na vee pain.Ke a ladije in je delavce pris.lile, ;a 9> ustavili deio. Prem-garji so pos-tdki j reekrbeli ž;vi!. Pričakuje	črnomorjko
e-Ea ir n. Razburjenost množ: -a v mescu je velik*.
LONDON 29. Glasom privatne brzojavke dospele L! y i«u iz Ode;e. je pršilo tsoska; do resn h izgredov, ki so zahtevali a;e na = ot ae žrtav. D.d zgradeb v prista n -"n je bil zažgan. Nad mestom je pro-la-šeno v - no staire. Seda) je m r.
LONDON 29. List: poročajo it O le?e : -ts^ii m<marji oklopn ače »Potemkine so #*reljali na patru jo kozakov. Štirje kozak i b:ii ub ' , dvajset j h je bilo pa ranjenih. > ri te govori«, da ;e na štirih vojn h la-d an v Set a ^topolu nastal punt.
MOSKVA 29. Danes je mestni glavar
□r k.ivek otvorii koogres 117 zastopnikov r i-i h ne-»t. ki ima » nad (XlO prebivalcev.
Mestni glavar je izjavil, da Bedaj ne zido-stu ejo sklepi kongresa posameznega z^oistva. sedaj je treoa rahtevati ustavo. Z'jorovalei so naložili pred*ednidtvu kongresa, naj izdela predloge, da s3 v bodočem narodnem zastopstvu ojbč. mestai element.
i
Brzojavne vesti.
Mmrodanska konferenca.
MADRID 20. L st >Globi* hoč3 vedtti, da m maročanska konferenci sestane najbrž v Madridu.
Krida.
CHIKAGO 29. Tvrdka trgovskih posredovalcev Kn ght, Donslli <fc C.o je pri občila bankerot. Pasiva zDBŠajo približna tri milijone, aktiva pa 2 in pol m lijooa dolarjev.
Ogrski veliki župan.
BUDIMPEŠTA 29. »Ogrska brz. agentura« poroča : Govori se, da večina velikih županov, ki so ob nastopu služba novega kabineta po starem običaju formelno podali svojo ostavko, ostanejo na svojih dosedanjih mestih.
Crradnja kanala med Odro in Vislo.
DUNAJ 29. Doe 1. avgusta se UBta-novi v Krakova ekspozitura ravnateljstva za gr&dajo vodnih cett, ki dobi nalog, da pospeši nadaljevanje vodnih ce^t v Ga iciji. Z ustanovitvijo te ekspoziture ter z istočasno pomnožitvijo stavbenega osobia je prr jj'irbljeno, da se Č m prej prične z gradnjo kanala od Odre do Visle.
N«-m>ko španska trgovinska pogodba.
BEROLIN 29. Kakor poroča Wolfov , b ro iz Madrida je v torek nemški poslanik odpovedal za dne 1. julija 1906. nen ^ o-špsnsko trgovinsko pogedbo od 12. t'eb:u-varija 1>S99.
Interpelacije v francozki zbornici.
PARIZ 29. Sccijalistiska { o uanca Ronanet in Vigne bosta dne 7. julija in-terpelirala glede krutosti, ki bo j h v frtn '■czJem Kongu izvršili posamezni kolonijalni j uradn k;. Omenjena pcslsnca bosta interpe-| lira a tuii o konijalni pol ti ki na Madagaskarju. Semkej despeli generalni guverner na Mf dagaekarju, general Gailieni, bo v tej debati stal cb strani minietru za koloni e.
O naši šolski mizeriji in njenih posledicah.
(Dopis. |
VIII.
Tesno mora biti našemu dijaku iz okolice. ko mu je prestopiti is ljudske na srednje čole. Kam naj se odl< Či : ali na nemške
PO I> L I S T K K.
Prokletstvo.
ftgcdoTinski reman Avgusta J&enoe — Nadaljeval m dovršil I. E. Tomlo.
Prevel M. O—d.
—	Govori hitro!
—	Včeraj, Lukrecija ! Pripravljalo se je ž«, da te zmrači. -Jae sem pihal okolo sebe od jeze kakor star maček. Pa je res, prosim te. Plačen si, vrgel si vabo, pa nič ia nič. Sedii pr sovan pri ok&u krčme aakor izvešea napis. Ljudje v krčmi, ki t to vedeli, čemu sem se tu prilepil, gedali so me po strani in se |drezali eden drueega na enkrat. KrČmarico je nekaj srbelo, hctila e cvedeti, kaj išč^m in čemu iščem, pa se
je neko ikokrst zaletela na me kakor konjska muha, ali sem jo polteno odpihni). In smešno js v reanlf*:. Prosim te, sedeti od jutra do mraka, praznit vrčič za vrčičem brezdelno. In še potem, ko sm vsi Krščeni ljudje odišli domov k sv Ji juhici in kaslc , obsedel sem
ali na italijanske ? ! V našem Trstu je ni poti, ki bi vodila ven iz te zadrege med nemško Sc lo in italijansko Karibdo. RtŠ tve je ni nikjer: zadet mora ob jedoo ali drugr. Velika več na naš nciv ee odločajo za nemške sredaje š le. I a o tem ga mučijo — iz vzro kov, ki smo jih navedli zadnjič — hudi dvomi, da-li ladijo svojih srednješolskih stud.j srečno reš' tja ven na viseko morje, da pripluje ali na vieoko šjlo, ali v praktično življenje — do kruha.
Ven, v kako drugo mesto, na kako drugo srednjo šolo pa tudi ne more iz dveh t?htn h razlogov. Prvič ogromne večina ca Fincev nima sreustav ea to, v drugo pa bi tudi drugod v veči ali manji meri naletel na tiste težave — nemškega uČnrg* jezika ! Še danes stoji in bo — tako se bojimo — objtejalo še precej časa žilostno ddjft:o, da se Slovenci v svoji borb: zi samosvoje narodno živi enje niso prerili še niti tako daleč, da bi imeli vsaj eno res slovensko srednjo šolo, urejeno tako, da bi res odgovarjala neoporečnemu nacijonalaemu pravu in bi zadošSala tistemu visokemu kulturelnemu pomenu, ki ga ima prav urejena šola za usodo in razvoj vsa<*3ga narod?.
Mi n:reamo se — nac jonalnemu pravu in obstoječim pozitivnim zakonom v zasmeh — niti ene slovenske srednje š jle. To je za skupni narod naš škandal, ki sa vradno vsporeja onemu drugemu evropskemu škandalu, ki je obsežen za nas trž ške Slovence v dejstvu, da ai ne moremo ne izprosjačiti in ne izsiliti niti ene same borne ljudske š »le ! To dejstvo ne p:Š3 častnega spričevala naš: slovenski politiki, ipak naj sa isti vodi žs v znamenju klerikalizma ali libiralizma). Rivno na tem dejstvu vid mo, kako obnemogla je bila doslej proti vnanjim činiteljem vsa slovenska poli-t ka. Na tem izgledu vid mo, kako ni mogla dati zaslo^ibe odlomku naroda na prev&žai poz c ji v boju za jedno najelementirnej h in najnuravnejih prav ! !
RudečiVa srsmi in nevolje mora sil ti v lic3 slehernemu sinu naroda našega vapričo tega škandala, ki je obsežen v naši tržaški šolski mizeriji. Ali črna in grda senca te sramote pada tudi n& upravo države, ki narodu odreka to, v kar bi ga m jrala s liti, ča bi mu ne b la — brezčutna mačehe. Mi menimo celo, da je tako stanje sramotneje za državo, ki s'abost in mehkjbo naroda zlorab lja na škodo kulture, nego pa za narod sam, ki je (na svojo nesrečo) tako mehak tako siromtŠ3n na — energ j', in ki :ma vrhu tega še s »topstvo, ki v vsem svojem praktičnem postopanju kaže, kako je ša v posebni meri obremenjeno s to hibo naroda. O tem pa priznavamo radi, da je tudi nekaj čas nibjzjem ! Do teh se obračamo, naj razvijejo vso Bvojo energijo v prvi vrsti v ta namen, da podžgo tudi druge tovariša svoje na energijo,
da pride do kot<-entracije Tseh naših sil, da Be enkrat reši ta š randal, da S3 odpravi ta naša mizer ja !
Ustava že i leta mrtva črka.
(Dopis s Kranjskega).
Sedanji rod slovenski kmalu ne bo znal več ceniti vrednost ustavnega življenja. Ni čuda ! Dobrot ustave Slovenci itak malo uživamo. Državni zbor ni bil veliko let več za-konodajalen faktor. On: deželni zbori pa, v katerih so Slovenci v manjšini, so nam 7 narodnem obziru le škodljivi in nam ne nudijo prilike, da bi spoznavali dobrote ustavnega življenja. Ostaja nam le deželni zbor kranjski. Ta jed ni bi nas mogel navajati na pravo cenjenje U3tavnega življenja, ako bi — deloval. Od starejše generacije je še v spominu marsikomu, da je bila ta zbornica v prvih l?tih ustavnega življenja nekakšen orakel slovenski. To je bil dotlej, ko ga je kruta vlada Auerspergova malone še hujše spačila, nego ga je sedanja Heinova s pomočjo zaslepljenih Slovencev samih. Taafld \Vinklerjeva doba je zopet pomagata, oziroma, ni ovirala, da je 9.r>% slovenskega prebivalstva zadobilo kacih 65°/0 zastopnikov, t. j. absolutno večino! Ali, žalibog, nepotrebne 3/i večine v deželnem zboru. Nekaj let je ta zbornica delovala nekako za deželne (ne ravno slovenske) korist:. V dobi od leta 189<> —1901 se je pa odlikovala več s prepirom nego z delom. Na dan je hotela spraviti le real čai zakon, a Ša o tem je bila t^ko okorna, kakor medved v zaani basn;. O 1 1. 1901 imamo pa v novem deželnem dvorcu — lepi zgradbi — m-tverojeno det9, katiremu poje deželni odbDr mrzvaško p99em Zi slovensko stvar je ta deželni zbor mrtav, čeprav je to edina korpor «* ja, ki raprezeatire na Kranjskem idejo us'avae države ( ? I r.) Ker je to zastop osrednje pokrajine Slovencev in ker zboruje v mestu, ki je priznavamo vsi kakor svoje narodno in kulturno sredotccje, bi bilo deželne mu zboru kraoj-skemu v dolžnost, da je raprezantacijski parlament vsega naroda glasnik vseh teženj našega rodu.
Djkler se mu je še vredno zdelo, da je obsojal ob struk«-jo, ki pa jo je zagrešil tudi on sam, priobčeval je sem ter tja o svojem »delovanju" to, česar — ni storil! Priobčila bo s cer zelo spominjala na laško: »dol<*e tar niente«, a vendar je bilo znamenje, da živi Viaj v svoji negacji! Davkoplačevalci pa imajo pravico do tega, da izvedo kaj vsaj o delovanju deželnega odbora, ko deželni zbor sam že 4 leta poč va. D;ugi deželni odbori redno priobčujejo z,-e3tja o svojem delovanju, o svojih sejah in ukrep h. Kranjski deželni odber' pa molči kakor grob. Lstos n. pr. nismo izvedeli o tem velevažnem zastopstvu
jaz sam ter sem svoj ubogi in gladni želodec čast 1 s gubo klobasico in glavico česna.
—	Ali. dragi Kuzmid, se mu je zaletela
v besado Lukrecija, tvoje govorjenje se vleče kakor preja. Mani ne treba vedeti vsega tega.
—	Da, da, da, prav. Sedaj bo repu kone<- r se je zasmejal šolnik v vinskem blaženstvu. Bi'o je že, da zaprejo krčmo, ker je krčmarica jela silno zevali. Pogledal sem še enkrat. Ha ! Vidiš sreče v zadnji hip. Tu sta šla dva svečenika skozi Kamenena vrata na Grič. Nagnil sem se, da bi bolje videl, ker poznavam vse te zagrebške svetnike, na, kakor ta-le moj mali prst.
—	Torej ! Kdo je bil ? je vskliknila; Lukreeiia, zagrativša Kuzmici za roko.
—	Kden je bil kanotik, stari Lancelot, ' spoznal sem ga v prvi hip, da-si js bil , povlekel na čelo kapuco, dragi pa menih. Ta je bil VEakako ptuja roba, imel js kapuco, veSo od naših svetih Frančiškanov na Kapitelju. A pogledavši mu bolje v obraz, sem pogodil takoj, ds ta sveti brat ne je svojih žgancev v svojih krajih.	•
—	Dalje, dalje !
—	Ko so sa l ili nekoliko odmaknili mimo mene, plačal sem krčmarici račun dal jej lahko noč, ker, sem rekel, »tvoje vino, gospodinja, tira me v mojo pcstsljo«. Men', seveda, &i bila postelja na misli. Iz vlekel sem se, da vidim, kam sta bs zaletela ta dva svetnika. Zasukala sta od Kamenemh vrat na levo ter se vlekla med vrtovi i j plotovi proii kraljevski palači pri Dvorih.
—	Kraljevski palači *?
—	Čakaj! Čakaj ! js p^segnil šolnik, za tem sta ee dva-trikrat dobro ogledala, in ker nista opazila nikogar — ker jaz sem ee bil ztvlekel za plot — sta smuknila v dom gospoda Ahacija Prodanima.
—	Ahiclja Prodanimi ! je zavriskala Lukrecija in očesi sta jej blitknili kakor kači, ko se je zvila okolo svojega plena. Jakob Kusmič Be je stressl od začujenja na svoji klopi in premeril Lukrecijo z jako sumljivim očesom, kakor da govori Bam sebi: J Tej ženski se meša v glavi.	"
—	Dalje, dalje, dragi, sladki Kuzmič. i
pri
—	Dalje ? Hm ! Saj Bem tkoro kraju.
—	Ali ni Bi prt žal?
—	Sem.
—	Pak?
—	Kaki dve uri sta ostala svečenika pri Ahaciju. Hkratu sta pričla zopet ven. Ali eedaj nista krenila skozi Kamenena vrata, ampak sta iz šla na Dverce. Bilo je kasno, a jaz Beveia nisem mogel za njima, da ne pridem na sum, ker mi ta mestna gospoda itak vsaki hip mečejo polena pod noge.
—	Ne boj se nič, šolnik ! ga je tolažila Italijanka, kje bi oai neki našli za šolnika tako modro glavo, kakoršnja si ti ? In ka» tari pameten človek bi Be Bpuečal na tako nehvaležeD posel, kakor je poučevanje? Na, tu, še jsden cekin, Jakob ker Bi zavohal pravo sled.
—	Bo li še trebalo moje službe ? je vprašal učitelj, motaje zlati dsnar, in ustnici 8 ta Be mu razširili do ušes od strne radosti.
(Pride še.)
avtonomne ( ? Fr.) kranj=ke dežele menda n č drucega iz naših časopisov, nego o žalovanju o priliki smrti nemškut irskega odbornika in o velikem veselju, da se mu je dobil vreden naeiednik, ki s > ga pos.'ali s triumiom v razne k rpore^ije zastopat slovenske dežele. Če ni bil m^ž popred dovolj vel k n?tt > rutar, moral je postati t) v sle d izkazanega mu zaupanja od strani Sloven«*«v ! V zahvalo pa jim je hitro pa volitvi pljunil v obraz, ko je bil priredil velikansko Schulvere nsko tlsvnost. — To so s poiiičnega stal ^a vspehi kranj-9zega d(žalnega odbora, ki ima že štiri leta mandat prve u-tavne korporacije eV.venske
ske. Ali praktično je to neizvedljivo, ker je mnogo ladij odpustila iz svoje službe in j munieipijev ter se jim ne bo bati diecipli-ofenziva se ne more raztezati v neskončno in japonske parobrodne črte bodo zopet aktivi- narnih veksacij. Županijski uradniki in občinski predstojniki so sedaj še prisiljeni, da ob največem razburjenju vršč svojo težavno nalogo, ki postane še težavneja vsled ex lex Btanja.
se mora ob daljšem trajanju izerpiti materi- rene. Tudi poštno zvezo med Japonsko in jalno in moralno. Skrajna meja japonske Mandžurijo uvedejo zopet. Japonska vlada
ofenzive bi bila torei zapadno od reke Noni. To bi se morala nehati in bi tu tudi dosegli Japonci svoj vojni namen...
Ali vse to je napisala »Neue Freie Presse« v predpostavi, da bo Japonce kakor doslej tudi odslej spremljala vojna sreča. Kaj pa, Te ta čudna in muhava ženska zasuče svoj obraz ? !
Preidši na vprašanje mirovnih pogajanj naglasa dunajski list — očividno s posebno
skuša pridobiti za svojo trgovino mandžur-ski trg.
ieče Kaj pa da ukrepa v gospodarskem določeno tendenci na japonsko adreso —, da
obziru, to ve ie on sam. Al kuje kaj n. pr. za učitelje ali zoper učitelje, ali snuje ka-ko^ao e".ovec-ko ~ >lo, ali se ogreva za nemške u<lnice itd. : vsa to in vpe drugo skriva skrbno. Kranjski deželni odbor hoče menda pokazat;, da se na Kranjskem no 6 let lahko izhaja — brez u tave ! !
Xaj ž.vi v te^ ;luziji 2 let, potlej pa bo (če ne prej), narod govoril!
Narodnjak.
Rusko-japonska vojna.
Trst, dne 2i>. junija 1905. »Neue F.eie Predse«, o katerem listu
si mora zmagovalec ob vsaki svoji zahtevi Btaviti vprašanje, da-li ima dovolj sredstev, da v slučaju potrebe izsili to, kar zahteva?!
Zato ne sme Japonska ob sedanjem vojnem položaju ako hoče res skleniti mir, zahtevati ne popolnega izpraznenja Mandžurije, ne porušenja utrdeb vladivostoških. ne vojne odškodnine.
Da bi pa Rusija stoida prvi korak za mir — pravi dunajski list — na to ni misliti v momentu, ko pričakuje boja v trdne-jih pnzicijah nego kedaj poprej, po katerem se bo mogle, v najneugodnejem slučaju, umakniti z^pet, zbog Česar se sedanja situa-! cija zopet ponovi in pride čez kak mesec 'dni z pet do bitke, ki bi mogla spremeniti
pač ne bo trdil ni kdo, da bi hotel vspodbu- voJni P»|, Ž8j R"8^ v prilog....
jati Rusijo na nadaljevanje vojne, prinaša i Vsakako pa nas do zaključka, ki bi po-
daljši članek, ki bi ga podpisali tuli mi iz- menjal končni poraz Rusije, ločuje najmanje
vzemši tu p* tam kak nazor.
B t tveni momenti v tem članku so: Mej tem, ko se svet udaja nadam
za
Š9 poldrugo leto. A kaj se lahko ne zgedi v enem letu. Ena sama zi Ruse erečaa bitka — zaključuje dunajski list — »nora spreme-
udarcu
m r, ee v Mandžuriji pripravlja velika bitka, niti V6S položaj Rusiji v prilog. Na to raki b > najbolj krvava v tej vojni. Po vsakem ; Cuna	n® brez veake nade» ks3ti
slednjič bi se mogla japonska ifenziva vendar razleteti ob ruskih pozicijah. Tega §e more Ru§ija nadejati, Japonska pa bati. V tem je eden glavnih vzrokov, ki svetuje Rusiji v nadaljevanje vojne, Japonsko pa v najskrajnejo previdnost v operacijah in v skrajni napor vojne sile. V tem stadiju kako ločenje vojujočih strank ni možno. Rusija je še premalo poražena, Japonska še premalo zmagovalka. Taka je karakteristika sedanjega vojnega položaja. V vojni, ki ima odločiti o svetovnovt ža h vprašanjih, ni možno ispoga-jati trajnega miru. Tega treba izvojevati dokler slabeji obnemore fizično in mora* lično. Kar je pričakovati sedaj, je — bitka !
Ta, ekoro bi rekli senzacijcnalna izvajanja — in sicer zato, ker jih prinaša takov prononsirani japonefilski list, kakoršsn je »Neue Freie Preese« — napravljajo na nas utis, kakor da hočejo dobri prijatelji Bvariti dobre prijatelj« — Japonce ter jih opozarjati, da veselemu zapečetku vojne bi mogel slediti jako žalosten zaključek. Mi pa smo posneli ta znamenita izvajanja na adreso njih, ki nas hečeji z jedne strani smešit', z druge pa predstavljati kakor kake brezčutne krvo loČneže, ktr si usojanco izrtžati svoje mne nje, da v sedanjem Btadiju vojne Rusija nima ai!e in zato ne more in ne sme skle-pati miru na podlagi pogojev, ki bi jih dik
vojni
smo Evropejci pričakovali mir, ali po Liaojaagu je prišel Port Artur in ratem Mukden. Kmalu bemo čuli o Fenhuaztanu ali Tsantšunu.
Ves svet mora biti uverjen, da je Rusija poražena. Ali ona ne položi orožja, dokler se ne bo sama smatrala za poraženo. In v resn> ne stoje obojestranske šanse tako, da bi se Rudija morala že eedaj udati ac-vražniku na mi'ost in nemilost. Poraz Rc-ždestven§kega je s car historičen dogodek, ali raska vojaka v Mandžuriji je detaknje a po njem k večemu moralno. V operat vnem pegledu ni nastopila nkaka sprememba nasproti s.tuaciji sd na kopnem pred bitko na morju. Vojna na merju je dovistna, ona ca kopnem pa bo bržkone trajala dalje, dokler ne bo dostžen vojni namen Japoncev, ali pe, će se vojna sreča zesuče, dokler ne bodo japots^e vojne s.le izcrpljece. .
Japonska je do9fgla dosedaj le polovic3 svojih namenov : prisvojila si je Port Artur, pripravila je okupacijo ctoka Sahaiina ter un.č:la rusco flote. Druga polovica jo še Čeka : pretežni del Mandžurije je ša v ruski oblasti in Vladivoatok niti obkeljen ni ir...
Re* ;e, da je japcn'ko vojskovods;vo lagije dovažalo ojačenja, nego li rusko. Ali
Dogodki na Ogrskem.
Iz Budimpešte javljajo, da je tamošnje mestno zastopstvo sklenilo s 102 proti 60 glasom pasivno rezistenco proti novi ogrski vladi.
Županije BraŠov in Šopronj ter mesti Debrecin in Kečkemet so sklenili istotako pasivno rez:stenco.
Dunajski »Alldeutsches Tagblatt:, organ pangermanistov, pravi, da je od nekega visokega vojaškega dostojanstvenika prejel nastopna izvestja:
Glasom teh izvesti) se v vodilnih vojaških kregih že pripravljajo na vse okolnosti, ki bi se zamogle izcimiti iz ogrske krize. Pred vsem se je pripravilo načrt za obširno spremembo v premesSenju četnih zborov. Ogrski polki, ki so sedaj v posadkah na Ogrskem, bodo v kratkem baje premeščeni v Avstrijo, iste nadomestijo nemški in poljski polki, ki so za slučaj kakih resnih dogodkov boli zanesljivi. Ti polki da se spo-polnijo na vojno stanje.
Ob enem da bodo izdane potrebne naredbe za slučajno brzo mobilizacijo za one voje, ki so bliže Odrske, tako n. pr. za dunajski voj. Omenjeni dnevn k pak dostavlja, da oni mali interesi, ki j h Avatrija v resnici ima na Ogrskem, ne bi nikakor opravičevali žrtve krvi. Nehvaležnost uradne Avstrije za bekatombe Nemcev, padlih na bojiščih za ideal avstrijske države, ne more gotovo vzbuditi med Nemci onega navdušenja, ki jih je nekdaj vodilo v boje.
O zmešnjavah, ki navatajajo v upravi, podaja po!uradni »Magvar Nemzet« nastopno drastično sliko : Uprava občin se nahaja v tx lex stanju na robu anarhije in bati se je, da pride kmalu do tega, da se ves upravni aparat popolnoma ustavi. Občinske blagajne so popolnoma prazne, ker se že pol leta ne plačuje zobenih davkov. La čhto sporadično prinese ta ali oni davkoplačevalec dobrovoljno kako krono. Sedaj so municipiji eden za drugim prepovedali organom obSinske uprave dobrovoljno VBprejemati davčne prispevke, s;cer se žuga obč nsk m predstojnikom, da bodo suspendirani od službe. Občinski predstojniki so se brrojavnim potom obrnili na podžupanstva zahtevaje obširnih navodil, imajo li ali ne izvrševati sklepe komitatov, ki jim prepovedujejo vspr^jemanje in oddajanje davkov. Podžupan peštanske županije d. pr. se bo Btrcgo držal sklepa županijskega municipija in njega izvedbe, dasiravno bo imelo to nepredvidne škodljive posledice. Uradniki te centrale se trudijo, da na vsak način odvrnejo to možnost.
MAROKO.
Parižki listi brez razlike strank nagla-šajo z zadovoljstvom dejstvo, da je Nemčija tako hitro odgovorila na noto ministerskega predsednika. Sedaj je že gotovo, da bo fran-cozka sodelovala na konferenci, ki se sestane radi Maroka. Ol francozke strani bosta baje sodelovala na konferenci kakor odposlanca Bourgeois in bivši alžirski guverner Revoil. Negotovo pa je še vedno, kje da se bo vršila ta konterenca.
Drobne politične vesti.
Dober zaključek ogrskega železniškega štrajka. — Z razsodbo kraljevske kurije v Budimpešti je rešeno onih 14 členov štrajkovskfga odbora železničarjev, ki so bili toženi minolega leta. Odredjeno je, da se jira izolača zaostala plača.
Obletnica bitke na Kcsovem polju. — V sredo, na obletnico bitke na Kcsovem polju, bo bile v Belemgradu slovesne zadušnice.
Titu lat ure odpravljene. — le Zagreba pišejo, da je hrvatska vlada izdala naredbo, po kateri odpadejo naslovi oblasti: »visoka«, » veleslavna«, »slavna« itd. Vlada pa ni odpravila naslovov različnih dostojanstvenikov, kakor >velemožni«, »presvetli« itd.
Boji ob črnogorski meji. »N. \V. Tagblatt« poroča iz Belegsgrada, da se je blizo Berana vršil ljut boj med Albanci, Črnogorci in turškimi vojaki.
Veliki admiral nemški. Is Kiela javljajo, da je cesar Viljem imenoval adm;rala Kojterja, dosedanjega načelnika ;n generalnega inšpektorja netrške vojne mornarice, velikim admiralom.
Volitve na Nizozemskem. Iz Amsterdama javljajo, da je bilo v drugo zborn c > nizezemsko izvoljenih: 25 katoličanov, 15 ortodoksnih protestantov, 24 liberalcev levice. 10 liberalcev desnice, 8 členov stranke zgodovinskih kristjanov, 11 liberalnih demokratov in 7 socijalistov, Bkupno 51 proti-vladnih in 48 vladnih pristašev.
Domače vesti.
cleaziva zahteva vsikdar ve?ih moč', nego,
defenziva... Na, denimo, da se japonski n, psd !tirala	Naš nazor je tu gori najbo
ImenOTauja. Goep. Ivan Favento, kontrolor glavnega davkarskega urada je bil imenovan viš;m davkarjem, davkar g. \ . Lukež pa kontrolorjem glavnega davkarskega urada v TrBtu.
G.sp. Ivan Laicner profesor na italijan-Oai rabijo razliko, da j Bki gimnaziji v Kopru je bil imenovan
je dobrovoljno plfičine davke vspre;emat:, ne pi. j okrajnim šolskim nadzornikom za italijanske odiajati, to je uplačane svote §e ne Birejo j ljudske šole v Puli in Rovinju
z« pet p-sreči in da bo Linevič prisiljen Da
daljevat svoje umikanje. Potem pa bi s: obe operac ;ski front' zopet stali nasproti ob srednjem Suogari, ju/ao cd Harbina. Tu bi se zopet vrši proces epopolnjevanja i«) novega utemeljenja, ki bi zopet zahteval nekoliko mesecev, tako, da bi prišlo do b tke #e le na rimo cb zanerznjeoi reki Sungari. Rusi pa bi se, ^veda. tudi tu izr gibali odločil-nexu porazu in bi nadaljevali umikanje.
D >epevši v Harbin -Japonci še ne bi dosegli svojega vojnega namena, tuli Če bi do tedaj že padel Vladivo-t>k. Rusi bi biii še vedno v posesti polovice Mandžurije, kjer
Ije obrazložen in utemeljen !
#
* *
Novo japonsko posojilo.
Ii Locdona porečejo, da namerava Ja jonska najeti novo prsojilo. »Standard« pravi, da je zvedel, da so pričela p-gajanja o novtm japonskem posojilu, toda do sedaj niso ista še posebno napredovala. Japonska sicer še ne pLtrebuje novega pcecjila, ker ima na razprlego ostanke presnega posojila. Toda Japonska ni popolnoma uverjene, da pride do Bklej a miru in zato dela vse priprave za daljno nadaljevanje vojne. Dosedanji izid vojne je neznansko povišal japonski
bi m gii zasesti najmanje dve dobri poziciji: kredh ^ EatQ ni dvomit;f da V8pe tudi bo_
eno zapadno od Harb na, drugo na zapadnem
obrfž u reke Noni. V zavzetje teh coz cii cd ! * «• ♦ ^ j • -■» u
cij^ mu ^jj u ^jj najetl gerjaj posojilo, ker ga je v
strani Japoncev bi trebalo sto trliko velikih
bitek. Ker pa bi s pedaljšanjem japonske	_
operacijske Črte spopol nje vanje vojske in do-važanje zahtevalo vedno več časa po vsski bitk:, bi mogli Japonci deseči svoj vojni namen v taj bolje m slučaju še le v prihod
ioča emisija posojila. Financijelni bodo sku-
polet-
nem Času lagije dobiti nfgo li proti koncu Z mandžurskfga bojišča.
iaročevati vladi na razpolaganje. S to razliko in ob tem tolmačenju je vsaj zavarovano vsprejemanje dobrovoijno vplteanih davkov in na ta način bo možno, da ee občinske blfi-gajne ne izprazaijo.
Toda vplačani državni davki se ne smejo uporabiti za druge svrhe. Ako j.h kak cb-činski predstojnik uporabi v druge sviha ter ne odda državni blagajni, smatralo sa ga bo džfravdantom. Predvidj&t' je torej,.da pride vslel fx ltx stanja in zmešnjav v davčnih stvareh, do brezštevilnih veksacij, disciplinarnih preiskav, kazenskih ovadeb in euspenzj. Vsled tega 6e tresejo občinski predstojniki, ki bo kontrolirani po državnih organih, kraljevih c kraj n h davčnih organih. To j9 nova ustanova, ki je sedaj vrlo dobro došla, ker 9e od državne strani Bedaj Btrožje nadzoruje občine, nego li poprej,
Ob3ine torej nikakor ne morejo rabiti uplačan h državnih dnvkov. Polužaj postane radi tega še tažavneji, da bo vlada suspen
Tok
dirala podpore in davke, ki pripadajo župani-L ndooski »Dailv Telegraphc poroča iz jam in občinam. Ti davki tvorijo pa zelo ija : Častniki, ki se vračajo 8 fronte, 7nat€n
njena letu. A tudi (da si potisnjeni
potem še ne
bi bili Rusi pripovedujejo, da sta obe armadi sedaj v ; §bov
znaten del pok r tja njihovih upravnih stro-
iz
Mandžurije) poraženi czki Btiki med Beb>i- Rusi "kognoscirajo ob
vsej črti.
Aktiviranje japonskega trgovinskega brodarstva.
»Diilv Telegraphu« poročajo iz Tokija : premočj, v kar Ker je predvideti, da pride kmalo do sklepa ' noBt', kakor je to leta 1003. storil tedanji
minister za notranje stvari grof Khuen He-dervary. Potem ne bodo županijski uradniki cf-nz vo nadaljevati do un čenja ruske voj- pravr, da bi ee zopet tž.ve!a trgovina. Vlada l vezani na sklepe
tako, da bi morali smatrati vojno kak r zaključeno in vsprejet to s tuacijo kakor ne-spr«menijivo za vse čase. Ker bi se jim do-vc zna črta skrajšala, bi mogli tem lagije ppDpolniti svojo vojsko do so nj:hove strategične rezerve zadostno l o mru, (Oho! L»s ne tako naglo! Pota so še gate. Japonci bi moral', sojeno strateg čno, strma. < *p. ured.) se del&jo v Japonski pri-
Peštinska županija je ntto pripravljena, potem pa nastane pope ln pole m v upravi. — Uradniki ee zanašajo na edino možnost, da bo minister notranjih slvari kasiral znane sklepe županij, ki vodijo do p p3lne abaurd-
glavnih skupščia svojih
Pogreb pokojnega delavca postanjaka Antona Subana se je vršil v sredo ob 4.
uri popoludne. Dasi ni bila ura primerna za udeležbo delavskih slojev, se je nabralo pre 1 mrtvašnico mestne bolnišnica nepričakovano veliko število f-premljevaicev obojega spola, med katerimi smo opazili tudi gosp. A n t. Dejake, gospodarja pokojnikovega. Na krsto je bilo poležanih pet lepih vencev, med temi trije s slovenskimi nadpi-i. Po blago-slovljenju zemskih ostankov pokojnika v cerkvi sv. Antona novega, so sorodniki in prijatelji pokojnikovi spremili is egj na pokopališče pri sv. Ani.
Pokojnemu Antonu: blag spomin ! Revni udovi, hčerki in sinu priporočamo, :iaj nikdar ne pozabijo, da j3 1 jI 1 dragi pokojnik — Slovenec z dušo in telom. Posnemajte ga, ker s tom boste Dajlepše častili njegov gporr in.
Otlmerjenje pridobnine. — C. kr. fi-
naečno ravnateljstvo nam javlja :
Po § 39. zakona od dne Ho. oktobra ls96. drž. zak. štev. 220 o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobnino, ki je urejena v prvem poglavju imenovanega zakona, odmeriti na podstavi napovedi, ki jo morajo pedati davku podvrženi posimioniki. Poživljajo sa torej vsi ma stranke, ki v neposrednje državnem msalu Tr3tu n v okolici, v poknežeai grofiji Gor ški in Gradiščanski, ter v mejni gr. fi,i Istrski izvršujejo kako obrt, ali B9 pečajo s kakim drugim opravilom, ki donaša dobiček, ter so zato v snrslu § 1 imenovanega zakona
o dvržene občni pridobnini, da sestavijo ves-1 no in, kakor najbolje ved<5, resnično na-{»oved za. priredbeno dobo 1900.1907. ter da jo, ali pismeno izr-.čijo ali ustmeno javijo v "•asu od 1- julija do 1. avgusta 10.C>. prisloni davčni oblasti I. stopinje (c. kr. davčni administre«* ji v Trstu — Piarzetta della
§o polož.li v vos in potem so telefonirali na postajo v Trst.
S postaje v Trstu so pa obvestili o dogodku zdravniško postajo in naprosili, naj bi prišdl zdravnik na kolodvor. Ta ee je res takoj odzval temu pozivu in ko je vlak pridir al v Trt t, je preiskal Birazzuttija
malega veliko, tako upamo i mi in naše društvo v lepš) in boljšo prihodnjost, ko bomo koristili dragemu narodu z besedo in dejanjem !«
ehiesa evangtl ca §t. 2., III. nadstropje, czi-	ter konstatoval, da ima strta rebra na desnej
roma c. kr. okrajnemu glavarstvu, sli onim	straai, da ima še druge težke poškodba na
c. kr. davkarijam, ki ee nehajajo v krajih,	životu in pa precejšnjo rano na glavi. Po-
kjer ni c. kr. okrajnega glavarstva). Ti-iko-	del.vši nesrečnežu najnujnejo pomoč, je
vine za napovedi se dobivajo brezplačno ca	zliarnik odredil, da so ga nemudoma pre-
navedenih oblast h in uradih.	nssli v bolnišnico.
Kako je treba sestaviti napoved, govore	Kazenska razprava proti Bertoli-
3'.*, 4U, i J imenovanega zakona: ££ 41.	Szanto. Z Reke pišejo: Bodoči ponedeljek
in 4. pa poučujeta o dolžnosti, kako je	Fe bo v:ila pred kazenskim sod.ščem na
tre a zg as :i nova podjetja, dela in obrti.	razprava proti Karolu Bertoli-ju, biv-(iieie nasledkov, ki nastajajo, ako se napo-jgemu blagajniku reške trgovinske banke, in
ved ne pred'oži, ali, ako se je i?ta napravila	Emsriku Szantu, uradniku te banke. Bertc-
napseuo in nepopolno, g'.e] Jf^ 231', 241, 243	j lj.ja tcži državno pravdn štvo, da je pone-
m 244 imenovanega z-.koca.	veril 70 000 kron, a Szanta, da je ukral
franke, ki žele podati svrje nafo-edi	okolo 160 000 kron.
r.=tmeno na zap-mk, se poživljajo, nsj v	Sot» orožniška postaja je u tanov-
lannem interesu, rsdi pjznejš ga navala	jjena v Dolenji Otlici, okrajcc g avarstvo
strank, pridejo prej ko možno pristojno	Gorica.
ilavrno oblast I. stopinje, oziroma v bližajo	Zasllšavanje prid in obdolžencev
e. kr. davkat .jo, d i oddajo svoje ustmene	g'iede domžalskih irgredcv se vrš: danes in
napovedi.	jutri na kamniškem sodišču.
'.lede onih pjd.etij ali de , ki so nave-	j Smrtna kosa. V Ljutomeru ie dne 27.
-na v izkazu Fo abecednem redu, nahaja-	t> m U3m tamošnji zdravnik dr. F a r k a š.
jočem ee na zadoj; strani nove tiskovine za	Slovenska ZUiaga v gornje radffon-
napoved, tre a je razun spi šnih znakov	okraja. Na občinskih volitvah v
pc ijetij navest' tuli posebne znake, ki to	Trbegovcih, župnije sv. Jurija ob Ščavnici. imenovani v izkaru na dotičnem podjetju ali dela.
Končna se spominja
priporočali toženčavi potniki »Zvezdino« karo, češ, da je boljša, pa cenejša. Kar se tiče poravnave je Jebač n sam kriv, da ni prišlo do iste, V pogodbi stoji, da družba ne eme imeti nikakih stroškov, torej tudi glede reklame ne, sicer je pa itak dala svojo tirmo, ki gotovo zadošča.
Predsednik sod šča ie prečital ni to izveleniški elaborat, ki je povoljea za toženci. Dr. Hrašovec je omenjal, da is i ai popcln. Nato je vprašal sodnik prvomestnika, g. monsignora Zupana, čs bi ne bila morda možna poravnava. Ker je slednji to zanik-.l napravili so sodni zapisnik.
(Dalje na četrti strani.)
Zaloga tu- in Inozemski vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deli'Acque št. 12. (nasproti Kale Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih Hrašovec iz italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur, p ..	, rp ,	. ' gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum-
Celja, toženca pa gosp. ar. 1 a v c ar konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec.
Kava .Drnžbe sv. Cirila In Metoilija' — zopet pred sodiščem.
V Ljubljani. 28. junija 1905.
Čeprav je znani zalagatelj kave družbe sv. C, in M. J e b a Č i n v znani svoji tožbi radi žaljenja na časti popolnoma pogorel, in vkljub tamu, da je drcžba sv. C. in M. proglasila pcgodbo glede zalaganja kave za razveljavljeno, deial je Jabač n šs nadalje pogumno reklamo za družbino kavo, ozircma za svoj žep. Družba je vsled tega tožila Jebačina pred tukajšnjim deželnim kakcr trgovskim s;diš5em ta razveljavljanje pcgcdbe ter izbris vaistvenih družbenih znamk. Sodili so gg. Fon, K a v č n i k in I h I, tcžečo družbi je zastopal g. dr.
davčne obvezsnee.
Ljubljane.
Dr. Hrašovec je utemeljeval tožbeoi pitir ter prečital nekatera pisma, na katerih je bazirala pogodba med družbo in Jebačinom. Na podlagi ittih je kenstatoval, da se je sklenila 1. 181*7. pogodba sledeče vstbine : 1) založništvo cikorije te prepušča do pre klica "g. I^aou Jebačinu; 2) klišeje, okraske in napise mora družba odobriti, in 3) Jebačin bo plačeval od \ sakega razpečanega kg po
slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej.
ao bili izvoljeni sami narodnjaki.
Na Matajurjn je, kakor porofa »Patnaj2	*iroma od V8&0na 200 kron" ^zneje
del Frinli«, neki avstrijski častnik s ti vo-| 6	Jeba6in še sladn0 kavo ter Pr0Sl1 „
d* immjo dolžnest natančno p v-lniti vee toSke ^ jaki pre,t>p;i mejo, govoril z ljudmi (bene- za dovoljenje proiaje brez preklica. Tudi =
breze« ee napoved n pridobnizo, ter Ee 5flBskim; Slovenci), jih izprašava! o cestah in sledo> mu 3® družba fconcedirala, dokler bo ■
pr.p< roča, da kar najbolj skrbno store to
svoje obljube nasproti družbi izpolojeva?. JebaSin pa tega ni storil, temveč je uvedel še konkurenčno kavo b firmo >Zvezdact ki je bila boljša, a jo je prodajal kg. po 4 si.
bližnjih krajih, napravi beležke ter o^šel
svojo dolžnost, kar je to v prvi vrsti v ko-	neoviran nazaj na aV3trijsfea tla.
r=: davkoplačevalcev samih.	Električni tramvaj v Gorici. Po iz-
Imeniten naslov! Prejeli smo: Ker	vestju gorskega inženirja Bre^and da bi
aoeedje vedno povdarjajo, da smo Slo-	nala naprava električnega tramvaja v G3-|ceneje' °d te kave Pa ni ime!a družba n0"
venei daleč »nazaj« za njimi, dovolite mi,	rici 500.000 kron, troški za vzdržavanje bi j beae£a dobi5ka» Se Prav Je daJal	v
navedem tu nasbv, ki ge je pieela Tr-	znašal na leto 1^.000 kron, d.hodkov pa se li9te m Pratlke» v kater h Je trdl1 ^P^tno.
i T-anka laške n.rodnos i z dež:le, kjer se	Bma računati 66.000 kron. Po tem računu | Nadalje tudi ni plačeval pogojem h 200 Kod
- j nahaja na »zraku«. — Naslov je:	bi torej bilo letne izgube 26.000 kron! » ^ gnorn Mar a M. moglie di un boter — — no eo dove cfce ln sta Mandar la letera al ^CSti
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. _
Jlnstrovaa cenii Urezplačiio in fraafco. ^
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITflLIfl =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
Magi*trato — cercar in faria — a Trieste«. ^ ovenski bi se reklo: »Gospa Marija M., Statistika francozkih romanov. Tekom
soproga s^daria — ne vtm. kje stanuje. Po- devetnajstega stoletja, od leta 1800. do 1900., s.a: na mag strat — iskati jo z vso ntpdico js bilo obelodanjenih 75.303 francozk h ro-
v Tr*tu !«
Vr tej ženski
m ra biti zelo razvita
manov. Dokazano je, da so b 1 od teb 75 303 romanov največ t akani in čitani ro
«kui* ira« ! Seveda ne — slovenske, ki :e mani »So i:aire« od a' Arlincaurta i »Calina ' a;e tako neenansko »nazaj«.	a i sin tajne« od Ducrsv-Ducninila, katerega
Iz sv. Križa na Vipavskem. Z jpet smo 93 1 ekali v ■»•»jon in 200.000 izvodih, imeli lepo slavn tt kakoršn ii ni lahko pri- Ogrski državni poslanec obsojen radi
r«;at: ne deželi, kjer je odvisno marsikaj <d poneverjanja B.vši cgrski državni poslanec ug inega vrem ni in dobr h let n. Dolgo odvetnik E«">t oi je bil obsojen radi pone-trajno dtžev e je provrr čilo mn gi š$ode verjenje. Sjdaj je obsoabo potrdila tudi druga v.z gralnikom : tj občutijo tuii drašt/a, ki instat«-1. E«">.vo j je bil obsojen na tri leta so prirejale ve-<ei:?e. Kijubn temu je vspela težie ječe, na izgubo politične prav ca in v na-a ve^e:.(?aT ki jo je priiediia ntš» m e - j izgub > pravica do izvi^evanja odve:n A:va na rčanska straža v nede'tjo 25. junija, deeet let.
I t-aja. je posebno m čan pevski zbor zlru-j Bogata zapuščina. Židovskemu odgoje-žen : pevcev in pev* iz sv. Križa in Do- valinemu ia7o1u v Ahlenu \ r: Hanoverju je ravei, p d v dstvom gg. Mrmclja, Fajgelj, pokojni konzul Simcn Z3pu t l tri milijone rn jjj. Takega zbora ni iahko spraviti na mark v svrho, da se med ž dov&kixi p u-itr. 4£»er bi bod;. Z vstrajn »efjoin zložnoetjo ekimi d /ivljani po spešujeta obrt in gospe-I segii tako petje, da bi b li lahko ponosn;. dar^tvo. Med g*t smo z.pat i veliko gospoda iz	Voja|( kj n0Č£} nosjtj orozja. Neki (t.
A -v- .ne, me i njimi g župana Kovača, z ^narava v Galiciji ni nifeskor hot l vsprejeti Vipav« g. f*t£« L:nii;r jm. Poleg g. st taika pu^ke . vg€ Mpovarjanje je zaman. Pied i:. Hrer.ee ei ie najbolj pr zadeval, daje nekoiiko dnevi ga js vojaško sod rhd tega ve-ei-a i«po vepe.a, g. porcčaik K. Peih nek. | obsod,io v kletno ječo z raznimi posti in
zaporam v posebni <*al c .
Cigani — človekozrci V Jasbereniji na Ogrskem se ie raznesla vest, da neka c gat-eka četa k-i d) in ubija c troke. Isti vest je po tsla ze o verajetna vsled dejstva, da so na nekem <• ganskem vozu m šli komad ctr.č^fga ima.u ^o S. u:i zvt- trUj,a> liovcri se, da so <• gani pojedli IS
H
rt.a. j;m
Nesreča na železnlei. 52 letni kovač
Petrr Birarzutt , tstanuječi ca Videli št. <)->, napravil vč«r»j popoiudne z dvema prj'ite itma mal iz et v Sv. Kr,ž. Tja so bii. ^ i peš, a zvečer s j se pa h teli vrniti z v!a*om. Š i so t ;rej
čer sd p stajo Sv. Križ, da bi tam poč*- otrok proti c-gancm je pričela kazenska prelet. ' rzov ek. k: pri le v Tr«t ob 9. uri in ;awava
Na ostaj i }>a zve !e'i, dn se brro- _____^__—-v £.s um niti ne ustavi, ampak na p >staj'. v <ir a;iau. Oa. trije so torej šli kar ob progi na pitajo v Grinjan, ki je oddaljena od t rre Kojatj en ki. <xeter. Peter l»arazz:itti, '
Darila.
O pr liki imendana naših biflgovestnikov Sv. < iriia in Metoda darujem 3 K s ž* jo,
i i	l i •	da vsak po svoji moči praznuje tega dne
e :a revež prr ? ^iuu, e b.i me; pot'o	r J	. ,	,
T lasa .a, , " a tem, de položi : »Mali dar doau na alt*r«.
l • ii 7 i i>r iste.fema ias:h w—»' J Korakov.	r
Slovenci naprej za družbo !
Škedenjski Ban. Ta denar hraai uprava našega iistz.
Ze žensko podrožnico dražbe sv.
zs stti 7. i pr.js teijema
Na z, ja ia prid ral brzoviate in ker je B ra; u.t tudil prebliaa tira — in sicer na lave; -tra:. istega proti Trstu — je »troj vlat : u aril \aaj in ga vrgel v stran. St o ■ t v a e tasoj zapezil, da se e pripetila Cirila in Metodija je dsrova7a »Mladina« nesrt^a :n e ta«(, vstavil vlatr. Sli so i^ktt gospodarskega društva na Ferdeniču pri sv. ■t-, '-ege meža :n s i ^a tu ii kmaiu našli Ivanu 6 K 20 st. Nabral je to svoto pod-v r .vu . » pr g , kjer je ležal ves v krv', predeedn k g. Ivan Križmančič z geslom : V a, c.; -e je vlat vstavil, sta bila prihi- »Kak« r je naša društvo še malo in mlado, tla t a • njegova prijatei a. liaraziuttija tako je tudi naš dar še mal, a ker zraste z
vagona ter je imel knjigovodstvo v popolnem neredu. Pa tudi petem, ko mu je družba Že odpoveJala pogodbo, inseriral je še vedno. Za družbene opomine se niti zmenil ni. Vsled tsga je stavil dr. Hrašovec v i imenu družbe predlog, da S9 pogodba razveljavi, prepDve tožencu raba družbine firme ter mu naloži povračilo stroškov.
Dr. Tavčar je obžalovtl, da je druž' a nepristopna za vsako poravnavo, češ, da bo družbi gitovo škodovalo, ako ss bo v javnosti pralo to perilo. Družba hoče unič ti domačfga podjetnika na vsaki nač n, ne po> misli pa, da je dal Jebačin inic.jativo. Rekel je tudi, da javnost vsled t^ga že ne stoji več popolcoma na strani družbe. G ede »Zvtzdine« kave cmenja, da jo je JebaČin prt dajal le za 2 stot. C£n»jp, da je kvaliteta ista, kaktr družbina ter da jo je uvedel le vsled trga, ktr na nekaterih krajih na Koroškem in drugje ljudje niso marali kave s slov. trobojnico. Kar se tiče izbrisa znamk, je pa kompetetno trgovsko ministerstvo inje torei tjžbeni petit ponesrečen v tem rziru. Končno je dr. Tavčar ponudil vnovič poga janje ter izjavil, da je Jebtčin pripravljen povrniti vbo škode.
Dr. Hrašovec je ponudil še dve priči, M a j d i č a in Š m i d a, katerima sc
j
I ulica Malcanton štev. 1
j	po zelo nizkih cenah.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št, 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slite na porcelanastih plošča! za spomenik
Najnižje konkurenčne cene.

- I0<l0<<0>i0i)0>>0ii0it0ii0 i I O 11 O I
O--n
o sr Tovarna pohištva
\ Aleksander £evi jtiinzi
° ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). C
, ^	ZALOGA:
PIRZZR ROSRRIO (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
• - - - -- cs posebnih načrtih. Hnstroyan cenik brezplačno in franko
)OiiOiiOliOiiOiiOiiOI>Ol'OliO>>Oi

Razstava
in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem.
Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). —
Obiskati se jo zamore vsaki dan.	Ugodne cene.
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo In ojačuje organizem.
Priporočeno od najslovečih zdravnikov V vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti.
s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali.
SERRAVALLO
= trat. =
I.
Na posvetovanja je eslenilo eodiece, ua se vsi dokseni predi gi odklanjajo khiior ne-fKJtrer ni. Pretisednis je vprašal še enkrat, ♦e hi ne b.;a urue^tneja poravnava s po?re-dovanj^tc sod š5e. 5»:ranki sta si vzel: čes za pomis.ek.
Na popoludanski razpravi je prosil to ženfc g. -I e h a č i n za preložitev iste v svrhr, da ho predložil drcžbi sv. C in M. nove pcgoje za nadaljevanje dosedanjega pravnega razmerja med strankama.
Nato je predlagal dr. T a v 5 ar, n.*j se v emislu j? 204. c. pr. r. odst. 2 izreče spisi odrejenemu sodniku v svrno do?ege poravnave. Zastopnik družbe, dr. Hrašjvcc, je soglašal in spisi se izroče g. sod. svetniku Kavčniku. Razprava se je na to prelož la ca 10. julija t. 1. ob 4. uri popoludne.
Zadnje brzojavne vesti.
Srb-kc turška pogajanja o trgovinski pogodbi.
BELK iRAD 29. (Uradne) Vlada je za pogajanja o srbsko-turšk: trgovinski pogodb sakor giavrsga delegata imenovala 8;m:c'j srbskega odposlanca v Carigradu, kakor :zveden"a carinskega ravnatelja Kakimi in -anaskega revieorja Joimov Va. P. gajanja f-e oodo vršila v Carigradu. Deiegatje odpotujejo bodeči tede-.

99
Alfianz"
delniško zavarovalno društvo na
življenje in rente na Dunaju
BV Najstarejše tuzemsko ljudsko zavarovalno društvo na življenje človeka od 10 stot više na teden. Zavarovalne police na življenje v veljavi 31. dec. 19 04
226.325 z glavnico 3C 38,818.891-01.
Natančne pogoje in podatke dajn glavni zastop „Allianz" — v Trstu, borzni trg št. i —	—
« <
ftdkft-l iffi* Si I-
jKanitfakturna trgovina ^ \
Ar tur Modricky
TRST - ul. Belvede t - T 'ST
I
Agenti
nabiralci zavarovanj se iščejo za Trst.
Fuštanj za krila širok 90 cm po 3S. 42 novi. Fušianj veleur cd 27 novč. dalje. be!. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela in siva. Maje. š!aji jjp
4	in rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala fe
5	preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za j* 9 možke m ženske. Krila, nogovice. čipke m z:imet, y ^ kakor tuni raznovrstne drobnarije.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
IEBL0VANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Jfaro9ni kolek je vdobiti pri upravi
99
Edinost"
Dogodki v Rusiji.
Dogodki t (»desi.
ODESA 29. Od včeraj zvečer goi£ zatre v pristan:š$u. Pt u ,?na druhal odneša iT Š*ode je na milijone. Po neči je l ilo v :uki ve5 eksplozij. Prišlo je do ljutih Bpo pad'iv med četami in množico, bilo je 100 mrt v h ia oestev Ino raoje;<*dv. Mnog) ljudi j ^^ raj -či mest > PiiJio je tu li r\> sprpi dov med Četami in vs'ask mi mornarji (klcpojače »Potemkin«.	Rj
UjAn :t. .~>7 na ee-ii Kozina-Her|ielje, nova, j
111 od y nekoliko zemljiškem :n vodnjakom, -t pupilskih otrok, se proda za gld. 14<H>.
Trst, ul. Rossetti 47. ^
Rln<in\yir koncerte, raUjen, najboljše j UldOUvll 11 a j sk«* tovarne, se proda. - (g
PVibiii, Cmh IS, II.
najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo
Najbolj ae priporoča za Boxcalis,Oscaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D UNA J, XIII.
Proflajalnica roko vic in kravat
A. HUBMANN
Corso 19 — CJstanovlj. 1865 — Corso 19
rokovice glace 1. 2 gumba gi. 1.3 gumbi gl. 1*5?0 rokovice od kože Dante za prati 3 gumbi „ T2i) rokovice z imit rane kože, 3 gumbi . .. »>-50 rokovice od škodske niti, 3 gumbi 11 vi". 4 » in .">0 rokovice perferirane. kineske, 3 gumbi ur. -I1' in " o Polovične rokovice od svilnatega bombaža novost. — Milo ..kok" 8 nvč., graški in gr-ki prah za obraz 10 i u 15 novč. Kram te zadnje novosti.
Rokovice se opere v 24. urah.
— „SANUS" — 4
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Barriern *S Pekarna in siadćićarnaziastnotovarno biškotov
Jran £ampe
TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih odrskih mlinov, tlne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladč'ee.
'SJ
Na prodaj
je |>osestvo blizo Doline, pol ure od železniške postaje, Iz njiv, travnikov in vinogradov, •Iv« ; 1: -kupm 1 7'.' par«*el fundus instruetus. •>.»p.ji u^o-lni. Ver pove uprava našega lista.
Jržaska posojilnica in hranilnica ==
-registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Piazza Caserma štev. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon M. 952. mm~ Vhod po plavnih stopnicah.
Hranilne uloge »prejema od vsakega, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4 '„. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in aicer na uknjižbo po o140/0, na menjice po 6"„, na zastave po 51
Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne.
Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
Poitno hranilnični račun 816.004.	-
Drogerija
>st<
v
Zenitna ponudba.
Ces. Ur. državni uslužbenec, samec, srednje starosti z nekaj tisoč kronami gotovine in z pravico do penzije, se Želi poročiti s pošteno Slovenko z dežele, od 33 do 40 let staro in z nekaj tisoč kronami premoženja.
Pisma naj se pošiljajo do 15. julija na ,,Morski Val 77" post; restante glavna pošta v Trstu.
DR06ERUA* Josip Zigon
ul. Caserma 8
Izbor drog, barv čopićev, pokosti, parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd.
Doge za parkete
hrastove ali jelove prve vrste =
;>r«><laja ]>od jamstvom jm> tovarniški ceni.
Zaloga lesa - Miclauz
ulica Fonderia M. 7
Za bolno na želodcu.
^^■■■HHHHKHHBHHHaHHBB^HHHr
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanje pomankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim življenjem kakor n pr.
želodčni katar, želodčni I ", želodčne bolečine, težko prebavljanje ali zaslizenje
priporoča se dobro domačo z ' . . katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let pre-skučeno. To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
To zeiično vino je sestavjeno od izvrstnih, zdravinomočnih zelišč in dobrim vinom, jači in oživlja c prebavni sistem čoeveka Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh in deuje vspešno novo napravo zdrave krvi. ——
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi lega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedijivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica. napenjanje, slabosti
z bruhanjem, kateri «e pri dolgotrajnih (zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstraiijujo se često že po enkratnem pit ju tega vina.
Zapiranje člGveške potrebe
ščipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme-nje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se s? zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, ^IŽeZe
slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnoatjo kakor tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
g/C Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežD vspodbujo. 'JC Zeliščno viuo podeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo Življenje. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po h 3.— in 4.— v lekarnah v Trstu, Skednju.
§> GUSTAV MARCO &
Si 8) m m
ulica Giulia št. 20.
Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke. mila, parfumi itd. itd. "^ZZ. Zaloga šip in steklenin. ----
Mejnarodno spedicijsko pomioranii
© Caro & Jeliinek ©
Trst ul. Romagna št. 2 Trst ; j {
—. TELEFON št. 1627	— f
. znanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela . la<ten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla Citta di Trieste
t ul. T«»rre«te št. 40 (nasproti rl edlščn ^oldonit.
jgC Tam -e vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odra-tle in dečke. Delavske hlače prve|| vr-te kakor tudi blago v-eh vrst in najposlednejše
__= novosti. -:—
»arji
tisa.ni, Portogruaro, Litiji. Ljubljani, ob Tagliamentu. Vrbovsko. Karlovi
berk, Radovljica. Tržič, Tiviž. Rigolato, Pieve di Cadore, Serar^lo, Longarone, Belluno. Co-negliano. Padovi, t'hioggia. Rovigo. Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ugrske in sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zbhleva naj se izrečuo
BV~ Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.
Podružnice: Dunaj, Budapešč in S -: LVOV.	:
Zastopstva na vseh glavnih trgih - tu- in inozemstva.--
Se pr poroča za preskrbljenje celjenj si- zaprtimi hia/.injonimi vozovi za ]»ohistvo t >li v mestu koli v tu m inozemstvu.
pakovanje za prevoz po morju, j Posebno ugodni pogoji za vojaške oseb9 in ===== državne uradnike.	=
Pošiljatve vsake vrste po stalni nizki premnini.
sr Proračuni brezplačno.
Zaloga
izvozno-marčne (Ejtport-Marzen) in vležane (Lager)
z= pive =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
zaloga Jtfattonijeve Qicsshublcr
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. 10.
„SLAVTJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj-ujočimi se vplačili.
Vflak čian ima po preteku petih let pravic3 do dividende.
„S lavlja"
vzajemna zavarovalna tata v Pragi. — Rezervni [oni 31,865.386 80 K, izplačane odškodnine: 82,737.159 57 K.
Po velikosti druga vzajemna, zavarovalnica na&e države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnila daj«:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok znatne namene.