270. številka.
Ljubljana, v soboto 22. novembra.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan zveeer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z« Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vge leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje >e od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat alt večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii, „Gledaliska stolba". Upravnistvu naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne itvari.
Pismo iz Rusije.
Sestanek v Skjernevicah Brno prestali in ko pridejo te vrstice vašim čitateljem v roke, bode Že takozvana Kongo-konferenca zborovala ob zelenej mizi v Spree-Atenah in oficijozusi vseh držav in vseh narodov se bodo v potu svojega obraza trudili, v lepo donečih tiradah dokazovati vernim čitateljem in še vernejšim davkoplačevalcem, da je mir zagotovljen za dolgo vrsto let, da se ni nadejati nikakega opasnega preobrata, da smo v obče nastopili dobo skrajne sreče in narodnega blagostanja.
Neverjeten kakor svetopisemski Tomaž posluša državljan brez razi ko narodnosti in veroizpovodanja to veselo, a malo verjetno veBt, kajti vedno množeči se vojni budget, vedno silnejše armije, oborožene kakor Se nikdar, kar svet stoji, vzajemni napori konstitucijonalno-absolutnih držav, zadušiti v prvej kali preiskra zahtevanja dozdevno prenapetih politikov, položaj, na jeden las sličen onemu za takozvane, slavne „svete alijance", katere ost bila je jednako obrnena proti „mladoj Italiji", kakor proti „mladoj Nemčiji", kakor proti vsakeršni politični premembi, vsestranski boj za obstanek počenši z vrhunca Človeške družbe do onih obupanih elementov, katerim je prva in zadnja božja in človeška zapoved: dinamit, — vse to je jako čudna ilustracija k lepej bajki o večnem ali vsaj večletnem Bve-tovnem miru.
Mi Rusi, ki se ne prištevamo Evropcem, temveč, ki smo za se velik in čim dalje važneji svet, ki nesmo niti najmanje razžaljeni, da nas zavidno gleda vesoljna Evropa — že ve zakaj — pa jako objektivno in hladnokrvno motrimo evropske odnosa je in tudi svoje lastne, evropskim velevlast m nasproti.
Prepričani smo, da je, če kdaj, baš dan danes najbolj umestna prislovica, napisana na nekdanjem Londonskem gledališči, v katerem je Shakespeare igral: »Totus mundus agit histrionem!u To gaslo je znamenje časa, in kdor bode najbolje igral, imel bode vspeb, z vspehom rokopleskanje, občno slavo in njegova igra proglasila se bode, da je „ein Cassasttick". Exempli gratia glej: znanih pet milijard,  da niti ne govorimo o raznih drago-
LISTEK.
Rodbinska sreča.
(Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. III.
(Dalje.)
Z vsakim korakom se je zaprla zadaj za nami in pred nami čarobna steua in jaz sem nehala verovati v to, da je možno še iti dalje, nehala verovati v vse, kar je bilo.
— Oh! žaba! rekla je Katija.
„Kdo in zakaj to pripoveduje," mislila sem. Pa potem sem si domislila, da je Katija, da se ona boji žab, in pogledala sem pod noge. Majhna žabica je skočila, potem mirno obetala pred menoj in njena majhna senca se je videla na svetlej stezi.
— A vi se ne bojite V rekel je.
Pogledala Bem ga. Na tem mestu, kjer smo mi ravno bili, ni bilo nobene lipe in jasno sem videla njegov obraz. Bil je tako lep in Brečen . . .
Rekel je: „a vi se ne bojite?" a jaz sem slišala, da je rekel: Ljubim tebe, mila devojka! Lju-
cenostib, urab, zlatnini in srebrnini, ki je sama ob sebi zmagovalcem v tornister poskakala.
Ker pri tej velikej predstavi na deskah, ki so v istini svet, ne odločujejo izključno claquer-ji, ker je vspeh neznan, negotov, boji se vsakdo trenutka, ko bode treba v vodo skočiti, ko bode moral vsklik-niti: Tu je Rubikon, „alea jacta est!u Iz tega uzroka teži vsake države hrepenenje na to: pridobiti si časa. Kdor bode imel na razpolaganje silnejo armijo, kdor bode desegel prvi vspeh, njegov bode zmage venec, ",da bode preobrazil Btarikave Evrope zemljovid. Zatorej je pri nas splošno mnenje, da je evropski mir, kakor kaplja na veji, kakor dim, ki je igrača vsaki sapici, kakor dihljaj na zrcala gladino. Res da so danes mej državami gotovi dogovori, pisane, ali vsaj ustne pogodbe ali v odločilnem trenutku razpršile se bodo vse te pogodbe, kakor sneg pod žarki mladoletnega solnca in vsakdo bode težil tja, kjer se mu kaže največ koristij.
Rekel sem, da sme mi Rusi temu zaozljanju nasproti objektivni, hladnokrvni, ker se smemo zanašati na svojo strategično toli ugodno 'postojanko, na svojo silo, ki je tolika, da smelo pozivljemo vso Evropo 8 Puškinovimi besedami: izrečenimi v veli-Ča8tnei pesni: „Klevetnikom Rusiji" — ipak nam je nemilo, videčim, kako se, kakor poprej v Bosni in Hercegovini, tako sedaj mej nemi in našimi so-plemeniki hoče zabijati nov klin v slovansko meso, vse po gaslu .Divide et impera".
Razkričana je naša cenzura, a verujte mi, pri naših so.-nlili nahajajo se še slabše tiskovne razmere. PiBal bi rad o tem še marsikaj, a stvar je kočljiva, nečem vam prouzročevati sitnosti), nečem pa tudi vzbujati v vas misli, da sem morebiti prekucuh, temveč bodite preverjeni, da sem najlojalneji državljan, ki je po svojih skušnjah doznal, da je „mutatis mutandis" pošten absolutizem več vreden, nego slabo izvajan konstitu-cijonalizem.
Rad bi vam v tem pismu objavil svoje nazore, a ker si tega ne upam, vrhu tega pa tudi vem, da bi moje vrstice ne zagledale luči sveta, zatorej naj mi bode dovoljeno, povedati vam, kako v „Novoje Vremje" piše dopisnik, poznat pod imenom Argus. Mož veliko potuje po Avstriji, ima kakor se kaže,
bim! ljubim! trdil je njegov pogled, in vse je trdilo to.
Obšli smo ves vrt. Katija je hodila vštric z nama s svojimi mrjhnimi koraki in težko je dihala vsa upehana. Rekla je, da je čas vrniti se, in meni se je začela smiliti, ubožica. »Zakaj ona ue čuti tega, kakor midva, mislila sem. Zakaj neeo vsi mladi, in vsi Brečni kakor midva."
Vrnili smo se domov, pa on še dolgo ni odšel, četudi so že peli petelini, vsi spali v hiši in je njegov konj vedno bolj po gostem bil s kopiti ob zemljo in razgetal pod oknom. Katija naju ni spo-minjevala, da je pozno, govorili smo o najbolj pustih Btvareh in presedeli, ne da bi bili vedeli do treh zjutraj. Poslovil se je, kakor navadno, nič ni rekel posebnega; pa vedela sem, da je od današujega dne on moj, da ga več ue zgubim. Ko sem se samn prepričala, da ga ljubim, povedala sem vse to tudi Katiji. Bila je veBela in gineua od tega, kar sem jej povedala, pa ubožica ni mogla zaspati to noč, n jaz sem pa še dolgo, dolgo hodila po terasi, hodila po vrtu, spominjala se vsake besede, VBakega gibanja, hodila sem po teh drevoredih, po katerih bmo hodili ž njim. Spala nesem vso noč, in prvokrat v življenji sem videla vzhod solnca in zgodnje jutro.
dobre zveze, oster vid, semtertja tudi nekoliko domišljije — slab časnikar, ki bi je ne imel — a kar je glavno, on vse ogleduje z našega stališča.
Glavni tenor njegovih dopisov je ta: da so Čehi in Poljaki začeli žrtvovati „avstrijskemu panslavizmu", da so za to misel pridobili vladiko Stros8mayerja, in da mora ta ideja biti jez panslavizmu ruskemu. Prvi kongres v tem smislu bil je v Djakovem, kjer se je sešlo toliko Poljakov, drugi v Pragi, ko je došel gledališčni vlak iz Zagreba, tretji pa v Krakovu, ko so Čehi obiskali Poljake in ko se je praznovala in slavila česko-poljska zveza.
Treba samo še, da obiščejo Slovenci zlato Prago. To bilo bi četrto dejanje. In potem bode vse črnožolto od Krkonoš pa preko Belega grada do Jagodine in do Makedonije, katera bode v kratkem tudi pokazala se v črnožoltih bojah. — Galicija je dan danes v istem položaji, v katerem stJ bili Litva in Podolija pred 1772  1. itd.
I/vestno je, da omenjeni dopisnik vse črta v velikih a prečrnih potezah, a da bi tudi temu vse bilo tako, kakor se piše, treba vender pomisliti, da je že davno minula ona tožna doba, ko se je govorilo in zaničljivo pisalo o orjaku z lončenimi nogami, katere more zdrobiti še tako droben kamen. Orjak ima sedaj že jeklene noge in svet se stresa pod njegovimi stopinjami, srce pa ima tako mirno, da pije najbolj vneto nupituice pri  „kupici vode*"
Sicer pa je trocarski sestanek v Skjernevicah pri nas napravil najboljši utis in vsakdo iskreno Želi, da bi v tamkajšnjem gradiči zasnovani načrti imeli najboljši in dolgo trajajoč vspeb, kajti tudi nam ni nikakor za vojno, ktr imrmo velemnogo notranjega dela. ker nam tteba miru, da se razvija naša obrtnija, trgovini, da se dovrši organizacija naših sil in da bodemo sposobui in pripravljeni za bodoče veliko tekmovanje.
Politi eni razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 22. novembra.
Kdaj da se snide državni zbor je že definitivno določeno, ue pa še s čim se bo bavil. Kakor nek oticijozni list pove, še to ni določeno, o
Pa tudi take noč', takega jutra nikoli nesem videla pozneje. Samo zakaj mi on naravnost ne pove, da me ljubi ? mislila si m. Zakaj si izmišljuje zavire, nazivlje sebe starca, ko je vse tako prosto in lepo . . . Zakaj on zgublja zlati čas, kateri se morda nikdar več ne povrne? Rekel n*j bi, ljubim te, z besedami povedal, da ljubi, prijel naj bi mojo roko, 'naguil k njej svojo glavo in povedal: ljubim. Naj le zarudi in povesi oči pred menoj, jaz mu takoj vse povem. Ne povem mu, a objamem ga, pritisnem se k njemu in zaplačem. Kaj pa, če bo motim, če me on ne ljubi ? prišlo mi je pri tej priči na misel.
Ustrašila sem se svojega čustv8, Bog 7e kam me še more pripeljati, spomnila sem se njegovega in mojega nemira, ko sem skočila k njemu v rastlinjak, težko mi je bilo pri srci. Solze so se mi ulile iz očij in začela sem moliti. In polastila bo me je čudna misel, ki me je pomirila. Sklenila sem postiti se z današnjega dne, vsprejeti sveto obhajilo na mojega godu dan in baš ta dan postati njegova nevesta.
Zakaj? Čemu? kako se to more zgoditi? nesem vedela, pa verjela in velela sem od tega tre-uutja, da bode tako. Popolnem se jo že bilo razsve-tilo in ljudje so začeli ustajati, ko sem se vrnila v svojo sobo.
čem se bode posvetovalo pred božičem in se bode to odločilo še le, ko se snide zbor. Samo toliko je n«'ki gotovo, da pred božičem inč važnt-ga ne pride na vrsto. Tedaj se bodo glavna vprašanja se le pozneje obrava.»val*% m bodo z,t njih re-it^v k večjemu deset tednov časa. To dovolj jasno svedoči, da udaj« zasedanje tega državnega zbora ne bode posebno plodovito m bodo najvažnejše zadeve pocukale dru-zega državnega zbora. Ne da se tanti, da to ni po-ebuo ugodno za državnozborsko večino, pa tudi ne m vlado. Pomlad: bodo nove volitve in opozicija bode lahko kazala na neplodovitost državnega zbora, od katerega se je pred  šestimi   leti toliko obetalo.
V svojej poslednji seji ) i »ciniki sul-ferajn se spomnil zopet Sno Inje Štajerske ter je razgovarjal se o ustanovi neke nemške šole v tem kraji. K »/um te^a so se dovol le podpore razuitn učitelj« m in šolam na Češkem in Mort:vskem. Pomenljivo je to, da nikdar ne čitamo, da bi šulferaj.i dovolil kako podporo učiteljem na Zgornjem Štir-skem ali Solnogradskem. To ravno kaže, da temu društvu ni toliko mari za šolstvo, kol kur .a pouem-čenje Slovanov
V /etettek imeli so hrvatski vseuči iš< n;ki jako burno sejo. Na daevnem redu bila je volitev odbora za vaeučeliščni ples. Od mnogih Ptranij se je predlagalo, da se ban i;e povabi k plesu. L'i po dolgem iu jako ; unn m posvetovanji so se sporazumeli, da tudi bana povabijo in sicer zategaieli, ker bi sicer vsem uradn kom b lo prepovtdauo, udeležiti bo tega plesu.
Danes ima ogernUi državni zbor prvo sejo po zaključenji delegacij. Bivil se bode samo I določbo dnevnega red" za prihodnjo sejo in v katerej vrsti s^ bodo načrti zakonov obravnavali. Poročevalec finančnega odstka bode v danafojej seji zbornici Ž3 predloži celo odsekom poročilo o budgetu. To poročilo so bode v ponedeljek ali v torek razdelilo mej poslance n konec prihodnjega tedna se že v zboru začne budgctna debata.
Vuanjc <lr/ave.
Da so razmere mej Crnofroro in našim cesarstvom dobre, kaze to, da je nedavno izročila črnogorska vlada bosniškej dva beguna, katerim 89 je dokazalo, da sta kriva navadnih zločinov. To je tem pomenljivejše, ker mej Avstrjo in Čruogoro ni nobene pogodbe o izročitvi zločne^v.
B vši boltfarMkl minister Caukov in vodja konservativcev Stoj i lov sta se prizadevala sklopiti večino proti sedanjemu radikalnemu ministerstvu. To te pa jima ni posrečilo. Ostalo bode tedaj sedanje ministerstvo, kar je dobro za kneževino, kajti vedne vladne spremembe jo le slabe
Italijanski s>nat se snide 27. t. m. — Vojni minister BJcotti hoče povišati vse stotnije pešcev na sto mož. V zelenej knjigi, ki se bode pred ložila zbornici, bode poročilo o ribiškej konferenci V Gorici S prva je vlada tudi mislila pridodati zelenej knj gi razne d'plomat'čne spise in note, ki se tičejo Egipta in Londonske konference, pa se je premislila in bode to opustila iz političnih ozirov.
Volitve za rumuusko zbornico so za vlado jako ugodno izpale. Opozicijskih poslancev je le neznatno število voljenih
Vladni kandidat Kaligas izvolien je s 105 glasi pred.-ednikom grške zbornice. Kandidat opozicije je dobil 65 glasov.
Katoliški centi u m neki hoče v državnem zboru nemškem interpelovati vlado zaradi brunšviškega prestolonasledstva. Danes voli državni zbor predsednika in dva podpredsednika. — Prestolni govor napravil je jako ugoden ut s skoraj na vse stranke. Z zadovoljstvom konstatujejo listi svobodomiselne stranke, da prestolni govor kaj malo omenja soci jalne politike in hvalijo modrost nemškega vladarja. Nam se dozdeva, da vlada baš zaradi tega ni toliko
poudarjala v prestolnem govoru socijalnih reform, ker DJeni privrženci konservativci in narodni liberalci, nema'0 većine ter bode prishjeua luii pri drugih strankah pomoči iskati. Ker se čuje. da utegnejo katol ki \a soc ;a!i-ti priti pred zbor s predlogi /a vladu Jako neugodnimi, zato bodo morala poslednja gledati, da tudi včasih svobodnjake dobi na svojo stran. Ti so pa največji nasprotniki Bis-marckovib socijalnih reform, zategadelj jih tudi pre stolni govor ni mogel sledniih omenjati, da se vlada ne zameri. Saj nas že skušnja uč», kako zna Bs-marek vse stranke rabiti za svoje namene. — Svo bodomiselna stranka bode stavila v državnem zboru predlog, da se državnim poslancem dovolijo dijete.
Daiuka spodnja zbornica je izjavila, da ne more sklepati o vladnej predlogi, ki se tiče zavarovanja delavcev, ker je že prej sklenila, da se ne bode bavila z nobeno vladno predlogo. Ministerski predsednik E strup je na to Ujtvil, da vlada smatra to predlogo za, jedno najvažnejših. Ta način pokopavati predloge po njegovem moeoji ui nič premenil položaja, in on zahteva pozitiven program. Predsednik je na to odložil zborovanje, kei zbornica nema kaj delati, ko je z jedn m samim sklepom zavrgla vse vladne predloge, samostojnih predlogov pa ni.
llolaiadeškl krulj |e imenoval protiliberalca M»kay a predsednikom druge zbornice.
/%agrleška vlada je dobila od konservativnih vodij pismeno jamstvo, da bode volilno rt formo vsprejela zgornja zbornica še pred Božičem. Zato se je pa vlada sporazumela ž njimi zar"di predloge o novej razdelitvi volilnih okrajev, ter obljub la, ko bi spoti uja zbornica ne vsprejela te predloge, razpustiti zbornico ali pa odstopiti. Predloga o novej razdelitvi volilnih okrajev se bode naslanjala na sle deča načelu: 1. Število Z!istO|>n;kov se ravna po številu prebivalstva; 2. mestni volilci se ločijo od kmetskih; 3 mesta s pod 10 000 prebivalcev volijo s kmetskirai občinami; 4 mesta z 10000 do 25000 prebivalcev se združijo s sosednimi mesti v volile okraje ; 5. nobeno mesto spod 25000 prb. ne dobi samo z se svojega zastopnika; 6 velika mesta, katera volijo več, nego dva poslanca, se nudele v volilne okraje. — Spodnje) zbornici je ministerski predsed« nik o b j a v i J, <la vlada pripravlja predlogo 0 uredbi egiptovskih financ. Sedaj se pa vi vda dogovarja .-. velevlastmi zaiadi egiptovskih zadev. Ko še bodo končali ta dogovarjanja, bode vlada objavila zbornici njih u-pdi, popiej jej pa Northbrookovih predlogov objaviti ne more.
Kako stoji sedaj s francaMlto-kltaJ-sklinl pogajanji, ni znano, kajti razna poročila si nasprotujejo. Mej tem pa orožje ne počiva. I« Tou-kinga prihaja vest, da so Kitajci napali dve francoski topnjac'. Jeden fraucoski pomorščak je ubit, osem ranjenih. 8000 K tajcev stoji neki ob Ru-defej reki.
Dopisi.
Iz l>o»lic pri Črno ml ji 21. novembra. [Izv. <iop. I Prav smo imeli, ko smo 9. septembra t. 1. pri otvorjenji Dobličke Čitalnice rekli, da smo s svojim podjetjem nekomu na palec stopili in da bode za vpil, in zares: ni še minulo štirinajst dnij in že bo dopisi iz Kočevja v „Triesterici" in zatem v Gra-škej „Tagespošti", v katerih 8e šulferajnovci pritožujejo, da smo na Kočevskej meji, vis-a-vis „nemški trdnjavi", ustanovili Čitalnico. In kakor je ta faktura z jedne strani resničen, tako pa je z druge strani le gola laž. Laž je namreč, da so v vodstvu in odboru Čitalnice skoro sami uradniki iz Čruomlja in da bodo Črnomaljci za liste skrbeli.
V Številki 261 ex 1884 »Slovenskega Naroda"
priobčili smo odbor in vodstvo Čitalnice in mi ne najdemo mej temi imeni ni jednega uradnika, ker beležnik po nikakeršuej avstrij.skej postavi ni mej uradnike uštet in ne uživa 'postavnih pravic z uradniki, ampak kot davkoplačevalec ima pravice vsa« cega druzega meščana in deli s taistim srečo in nesrečo.
Pa kakšna pregreha bi vender tudi bila, če bi uradniki v odbor in vodstvo u -topni ? Nikakeršna ne! — Saj je vender tudi g. c. kr. ravnatelju in c. kr. profesorjem Kočevskega gimnaz'ja marsikatera potna kapljica pri ustanovljenji šuiferajnske šole na Maverlu z giave pala ter še pada in brzojav nam tudi naznanja, da dr. vitez Krauss, c. kr. profesor, tedaj tudi uradnik, v Rossveinu pri Mariboru s šul-ferajnskimi groši slovenske otroke lovi.
Oprostite tedaj gospodje, če nas je, ne da bi vas povprašali, čez pol stotine skupaj stopilo in smo na meji ustanovili „slovensko trdnjavo". Majhina je sicer četa, ali je hrabra I
Za danes dosti.  Na svidenje!
Domače stvari.
— (P. n. Čitatelje) opozarjamo na I. veliki zbor »Slovenskega pevskega društva" v Mariboru, ki bode jutri 23. t. m. ob 3. uri po-poludne kakor tudi na isti dan vršečo se veselico ob 8. uri zvečer „zur Stadt Wion".
— (Ljubljanski „Sokol") napravi svoj prvi letošnji „jour fix :u danes zvečer ob 8 uri v Čitalnični restavraciji. Program priobčili smo pred inserati.
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) ima v 27. dan t. m. slavnostno sejo na čast 80 letnice društvenega predsednika prof. dr. Franc Schiffer-a s sledečim sporedom: 1. Notranje zadeve: Izroči se jubilaru čestilua adresa. 2. Predavanje: Dr. Gregorič predava o omehčanji kolkovih kostij o nosečnosti in poroča o dotičnem porodu, katerega je opazoval in vodil. 2. Primarij dr. Ble.vveis vitez Trsteniški kaže srce 25 letnega moža, v katerem se je še našlo rforumen ovale" in zoženje piučne arterije. 3. Otroške bolnice ravnatelj, mestui fizikus dr. Kovač: Skušnje v bolnici o davici. — Po seji banket „pri Malici".
— („Slovenski čebelar in sadjerejec") glasilo  čebelarskega in   sadjerejskega   društva za Kraujsko št. 11. prinaša zopet  prav zanimive razprave: Prezimovanje bučel. — Dvoje redkih opazovanj in skušenj. — Pozimska deli v drevesnici. — Češpljev mošt. — Nekoliko o gnojenji  vrtov. — Vosek in med skušeni zdravili v mnogih boleznih. — Dopisi. — Rizno gospodarske  reči. — Oibor je imel poslednjo sejo 9. t. m., pri kateri je sklenil, odposlali c. kr. kmetijski družbi pritožbo zaradi prikrajšanja vladne podpore.   Vlada je namreč dovolila za 1. 1884 podporo v znesku 150 gld. za po-vzdigo čebelarstva. Kmetijska družba pak je ta znesek po jednacih delih nakazala čebelarskemu in sa-djerejskemu druUvu za Kranjsko in nečemu le še na papirji obstoječemu čebelarskemu društvu v Ljubljani, katero baje še 20 društvenikov  nema in od
B^F" Dalje v prilogi. ""^tf
IV.
Bil je post pred Marijinim vnebovzetjem in zato se ni nikomur čuden zdel v hiši moj namen — postiti se ta čas.
Ves ta teden on ni nikoli prišel k nam in jaz bo temu nesem čudila, nesem vznemirjevala in pričakovala sem ga samo na mojega godu dan. Ta teden sem slednji dan zgodaj ustala, in dokler so krmili konja, Bprehajala sem se po vrtu in naštevala v mislih grehe prejšnjega dne in kaj naj storim, da bodem zadovoljna z današnjim dnem, in da več ne bodem grešila. Tedaj se mi je zdelo, kako lahko je biti brez greha. Treba se samo malo potruditi Ko so pripeljali konja in sem se usela s Katijo ali z jednim dekletom v voz, odpeljali sva se v kake tri vrste oddaljeno cerkev. Ko sva prišla do cerkve, sem se vselej spomnila, da se moli za vse, „ki natopijo v strahu božjem", in prizadevala sem si s tem čustvom prestopiti oba že s travo poraščena pragova v lopi. V cerkvi je bilo ob tem času samo kakih deset ljudij, kmetov ali po:lov, ki so se postili; prizadevala sem se ponižno odgovarjati na njih poklone, in hodila sem k omari za sveče in jemala -Bveče iz rok starega vojaku, ki je oskrboval službo • cerkovnika in stavila j;h pred svete podobe. Skozi carske duri se je videl prt na  oltarji,  katerega je
naredila moja mati, nad ikonostasom stala sta dva angelja z zvezdami, ki so se mi zdele tako velike, ko sem bila še majhina, in golobček z rumenim sijajem, ki mi jo tedaj jako dopal. Na strani sem videla krstni kamen, pri katerem sem že tolikokrat kumovala otrokom naših poslov, in pri katerem so krstili mene. Stari duhovnik je prišel v masnem plašči, ki je bil narejen iz zagrinjala krste mojega očeta in bral ie mašo z istim glasom, v katerem je tudi, od kar pomnim, opravljal božjo službo na našem domu, v katerem je krstil Sonijo, pokopal očeta in mater. In ravno isti tresoč glas dij^kona se je razlegal po koru, in ravno ista starka, katero sem videla v cerkvi pri vsakej božjej službi, stala je pri zidu in držala sklenene prste v ogorelem robci in nekaj šepetala s svojimi brezzobnimi usti. Že vse to je bilo zanimivo, pa ne samo zaradi spominov, temveč vse to je bilo veliko in sveto v mojih očeh, in zdelo se mi je, da je velikega pomena. Pazila sem na vsako besedo molitve, katero je čital duhovnik, in s čustvom sem si prizadevala odgovarjati mu, ako pa kaj nesem razumela, prosila sem Boga, da me razsvetli ali sem se pa sama zmisiila kako molitev, mesto one, ki sem jo preslišala. Ko bo čitali spo-kome molitve, spomnila sem se svoje prošlosti, svojih otroških let, nedolžna protekloat zdela se mi je
tako črna v primeri s svetlim stanjem moje duše, da sem plakala iu strašila se samo sebe; pa h krutu sem čutila, da bode vse to odpuščeno, iu ko bi še več grehov imela, bi še slajši bila pokora. Ko je duhovnik koncem maše rekel: „blagoslovenje Go-Bpoda na vasu, zdelo se mi je, da sem začutila to treoutje neko fizično blagočutnost. Kakor bi toplota in svetloba bili nenadoma pridrli v moje srce. Maša se je končala, duhovnik prišel je k meni in me vprašal, ali naj pride k nam maševat; pa sem se mu ginljivo zahvalila zato, kar je on hotel storiti, kakor sem jaz mislila samo zaradi mene, in rekla sem, da že sama pridem ali se pa pripeljem.
— Tedaj se hočete sumi potruditi ? dajal je,
— Jaz nesem vedela, kaj bi mu odgovorila, da ne bi grešila iz prevzetnosti.
Po maši sem vselej odposlala voz naprej domu, ako ni bilo Katije pri meni, in šla sem sama peS domu, nizko se priklanjala vsem, ki so me srečevali in prizadevala sem se najti priložnost, kje kaj pomagati, sovetovati, žrtovati se, pomagati vzdigniti vo?, ogniti se v stran in sama stopiti v blato. Nekega večera sem slišala, da je oskrbnik, poročajoč Katiji, rekel, da je muž.k Semen prišel prosit desk za krsto svojej hčeri in jeden rubelj, da bode plačal za njo čruo mašo, ter mu ga je dal. — Ali so tako
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 270. 22. novembra 1884
1. 1882. naprej nobenega Časnika ne izdava. Čebelarsko in sadjerejsko društvo pa svojim mnogoštevilnim {lanom daje za 1 gld letnine društveni vsaki mesec i/hajajoči jako poučljivi list. Napravilo je letos tudi z občno pohvalo priznano razstavo in zraven tega nekaterim ljudskim šolam brezplačno podelilo nove čebelne panjove Zares čudno ravna kmetijska družba, da podpira neko faktično ne več obstoječe društvo iu sicer, kakor se javno govori, le zaradi tega, ker ima staro društvo še nekaj dol-gov poravnati. Slovenske čebelarje in sadjerejce vnovič opozarjamo na čebelarsko in sadjerejsko društvo, katero brez hrupa in reklame, pa tem izdatneje dela Naj pristopajo društvu v prav obilnem številu, kajti za malo letnino je d neg a goldinarja dobivajo prav dobro uredovani društveni list.
— („Slovenski jez") ima jutri popoludne ob 4. uri v Biljaoi izreden občni zbor. Po zboru bode beseda v čast godu presvitle cesarice Elizabete.
— (Gosp. Janko Štibil- Vukaso vič) dobil je, kakor čitamo v „Soči", od svoje vlade nalog, naj popiše in razloži prav na tanko vse svoje dogodke z Goriško policijo in Ajdovsko žandarmerijo.
— (Črnogorski državljanski zakonik.) Odeskij Vjestnk naznanuje, da je profesor g. Baltazar Bogišič dovršil ta zakonik. Gosp. Bogišič je najboljši veščak gl< d - slovanskega, zlasti pa jugoslovanskega in črnogorskega običajnega prava (gevvohn-heitsrecbt), njego delo bode torej vseskozi izvirno.
— („Matica Hrvatska") imela je koncem 1883. 1. 5850 članov iu 76 554 gld. 72 kr. premoženja. Gotovo jako lep napredek, zlasti ako po teh številkah vzamemo merilo za „Matico Slovensko".
— (C. kr. žanda rmerijska postaja) se bode preselila iz Spodnjega Logatca v Zgornji Logatec, ker so v Zgornjem Logatci tudi vsi drugi uradi.
— (Iz Logatca) se nam piše 22 t. m.: Ogenj zanetili so otroci dne 20. t. m. igraje se z žveplenkami pod graščinskim kozolcem v Gorenjem Logatci. Tukajšnjemu užitninakemu dacarju g. Ant. Adlerju, ki je ravuo takrat po cesti grede zapazil izpod kozolca valeči se sumljivi dim iu hitro tja hitel, posrečilo se je ogenj, čegar plamen je že se-ženj visoko švigal, udusiti. Ker je v kozolcih polno krme in stelje shranjene, nastal bi velik ogenj in za Gorenji Logatec velika nevarnost. Ne le Gorenji Logatec mora biti hvaležen gosp. Adlerju, temveč tudi dotična zavarovalnica kojej, je bilo rešeno s pravočasno in krepko pomočjo par tisočakov.
— (Redkost.) Na Vrhniki, na g. Jelovšeka vrtu je maliuov grm, ki ima še zdaj zeleno perje, cvetje in popolnem dozorele maline ob jednem. Isto prikazen opazovali so na tem grmu tudi preteklo leto.
— (Slovansk koncert na Dunaji.) Slovansko pevsko društvo na Dunaji priredi v ponedeljek 24. t. m. v cvetličnih dvoranah Dunajskega vrtogradnega društva (Blumeosale der k. k. Garten-baugesellschaft I. Parkring) velik koncert s plesom. Pri koncertu sodelujeta gospica Mathilda Koer-ber in Jo s. Labor, komorni virtuoz Nj. Veličanstva kralja hanoveranskega. Spored pod vodstvom g. A. A. Buchte je sledeč: 1. Hajdrih: „Herce
revni? vprašala sem ga. „Jako revni, vse jedo ne-osoljeno", odgovoril je oskrbnik Nekaj me je zbodlo v srce, in ob jednem pa kakor bi se bila razveselila, ko Bem to zaslišala. Prevarivši Katijo, da grem sprehajat se, tekla Bem v svojo sobo, pobrala vse svoje denarje (bilo jih je jako malo, pa vsi kar sem jih imela), in prekrižala sem se ter šla čez teraso in vrt v vas k Semenovej koči. Bila je takoj na kraji vasi in šla sem k oknu, ne da bi me bil kdo videl, položila nanj denar in potrkala. Nekdo je prišel iz koče, zaškripal z durmi in zaklical me, jaz Bem pa pobegnila, kakor hudodelka, in tresla Bem se in mraz me je preletel od strahu. Katija me je vprašala, kje sem bila? kaj je z menoj? pa jaz je nesem razumela in jej tudi nesem odgovor la. Vse se mi je zdelo tako majhno in ničevo. Zaprla sem se v svojo eobo in dolgo sem hodila gori in doli, nesem mogla ničesar delati, ničesar misliti, pa tudi ne razumeti svoj h čuvstev. Mislila sem o radosti vse rodbine, o besedah, s katerimi bodo nazivljali onega, kdor je prinesel denar, in britko mi je postalo, da ga nesem sama oddala. Mislila sem, kaj bi rekel S erge j Mihajlič, ko bi to zvedel in radovala se, da uikdo ne bode zvedel tega. In tako veselje je bilo v meni iu tako dobri so se mi zdeli vsi in tudi jaz sama, in teko krotko som gledala
govska" islovensk zbor). 2. Bendl K.: „Dobrou nocu, troglaseo žensk zbor s spremljevanjem na 1 glasoviru. 3. G j. Eisenhut: „Putnik*, (hrvatsk zbor), društvu poklonil skladatelj. 4. K. J a ho d a: a) „Kalina malina", b) „Dievčau, (slovaška zbora), j poje se v osmospevu. 5. Bazin: „KfiŽaci na mor:", i velik koralni prizor za mešani zbor priredil K. Bendl (česk zbor). 6. Ha v las K : „Padajte bračo", (srbsk zbor) Razen predposlednjega so vsi zbori novi. Ustopnice se dobe po 1 gld. 50 kr. v društveni pisarni I. Braunerstrasse 4 (pri g. dr. Lenochu); v „Slovanski Besedi" I. Wallner8trasse 2; v pro-d n j al nici muzikalij Km. VVetzler I. Karntnerring 12; v knjigarni St. Pražaka I. Kolowratring 10 in v kavarni Seydl preje Mavreder, I. Rothenthurm-strasse. Začetek ob 8. uri zvečer.
— („Von Pol zu Pol") zove se leposlovno delo, ki ima namen seznanjati čitatelje s posebno dobrimi proizvodi vseh narodov. Vsebina je dobro izbrana, vnanja oblika pa tako lična, kakor smo je vajeni pri vseh knjigah, ki bo tiskajo v g. Bamberga tiskarni. To mejnarodno „revue" izdaje neki A. Brehmer v Trstu. Kakega duha pa je ta mož, presoja lahko vsakdo sam, kdor je čital v „Triester Tagblatt" v 1371 štev. z dne 21. t. m. njegov listek z napisom : „Eine Bouernhochzeit in Triest", v katerem na konci pravi: »Der Rest des Hochzeits-festes aber ist Tanz und Rauscb, und wenn es sehr gemtlthlich zugeht, eine frohliche Rauferei".
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Postoj ina 22. novembra. Pri občinskih volitvah zmagali pri vseh treh volitvah narodnjaki.
Ptuj 22. novembra. Okrajnega zastopa seja bila jako viharna. Mestna nemčurska večina postopa brezozirno. Ta sklenila je poslati Kaiserfeldu, možu, ki za naš okiaj prav nič storil ni, zahvalno pismo in sedanjega jako marljivega tajnika, a rodom Slovenca odpustiti. Vsled tega skrajna razdraženost mej narodnimi zastopniki.
Djakovo 22. novembra. Strossmayerjevo glasilo „Glasnik" včeraj konfiskovan.
Rim 22. novembra. V krogih Vatikanskih se govori, da je Jakobini Rusiji poslal noto, da bi popravil nesporazumljenje.
Pariz 22. novembra. V zbornici zahteva Clemengeau, da se objavi zapisnik o seji ton-kinske komisije. Ferry stavi kabinetno vprašanje. Predlog Clemengeau-a 283 proti 212 ostal v manjini.
London 22. novembra. Spodnja zbornica zavrgla s 145 proti 71 glasom predlog Labouchere-a, da naj ue odstrani gornja zbornica, ker ta predlog sedaj ni umesten, ko se od gorenje zbornice zahteva previdnost in prijaznost.
Razne vesti.
* (Velikodušnost.) Kakor poročajo češki listi, odpustil je knez Ivan Liechtensteinski z ozimni na letošnjo slabojšo letino in občno pomankanje vsem najemnikom svojih graščinskih posestev 25%,
na vse in tudi nase, da  se mi  je misel na smrt zdela kakor sanje o sreči.   Smijala sem se, molila in plakala, in vse na svetu in tudi sebe sem tako strastno in goreče ljubila to trenutje.  Večkrat sem čitala evangelij in vedno razumneji  mi je bila ta knjiga, ganljivejša in priprostejša zgodovina tega bo-žeatvenega življenja in strašnejša in nezapopadljivejša ta čustva in misli, katera sem našla  v tej knjigi. Zato se mi je pa tako jasno in prosto /delo, ko sem ustala od te knjige, zopet se zagledali in zamislila v življenje, ki me je obdajalo. Lahko se mi je zdelo dobro živet», in ljubiti vse ter biti ljublje na. Vsi so bili tako dobri iu krotki z menoj, še  ce»'o Sonija, katero sem še vedno poučevala, bila je  vsa druga, prizadevala se je razumeti in  ustreči   meni,  ne pa žal1 ti me.   Kakšna sem bila jaz in kakšni so bili drugi z menoj! Ko sem naštevala vsej svoje sovražnike,  katere sem  marala prositi  od puščanja pred spovedijo, spomnila sem se samo na   jedno gospo-dičino sosedo, katerej  sem  se pos mebovala pred jednim letom, ko je bila pri nas v g osteh in je zaradi tega prenehala prihajati k nam.   Pisala sem jej pismo, priznala svojo krivdo in prosil; i jo odpuščanja. Odgovorila mi je s pismom, v kater em me je yama prosila odpuščanja :n  odpuščala  mi u   Plakala sem samega veselju, ko sem čitala te v rutice, v katerih
najemnikom Radimske graščine pa, ki so vsled Wein-richove krize veliko pogubili, celo 30 % letošnje najemnine. Ta odpust znaša vkupe več nego 50.000 gl.
* (Otrovanje.) Preteklo Bredo in Četrtek zbolelo je na Dunaji nad 50 ljudij, ki so jedli jedi, iz slabe moke narejene. Moka je bila iz neke pro-dajalnice v Hernalau.
* (Dvoboj mej ž ur na list i.) Iz Pariza se 18. t. m piše: Vsled včeraj v listu „Mot d' Ordre" priobčenega članka pozval je vodja glasila „Agence Havas", Eduvard Lebev, pisatelja tega članka Mr. Sais-v-ia na dvoboj, kateri se je danes vršil. Pri drugem naskoku bil je Sals»y lahko ranjen na spred-njej strani desne rame, a dvoboj se je nadaljeval, dokler ni Saissv po četrtem naskoku dobil precej globoko rano na komolcu desne roke in bil nesposoben za nadaljni boj.
*(Prej služkinja, zdaj — milijonarka.) V hiši obče znanega bankirja barona Oppenheim-a v Koloniji (Kbln) Blužila je deklica, ki se je nekega dne u -topila pred svojega gospodarja rekoč, da je njeni v Ameriki umrši atrije zapustil veliko premoženje. Oppenheim, kateri stoji tudi z Ameriko v deuarnej zvezi, preiskuje in poizveduje o tej stvari ter te dni svojej služkinji naznani veselo novico, da je njeni umrli Btrijc res zapustil precejšnje premoženje 160 milijonov dolarjev, ki jih dediči lahko precej vsprejmo. Preveselo Blužkinjo, rodom iz Hesena, bo obsulo zdaj mnogo nemških ženinov, dasi se bo ogromna zapuščina razdelila tudi mej 14 drugih njenih sorodnikov iz hesenske dežele, kajti tudi 10a/3 mil. dolarjev (kot petnajsti del zapuščine) ni ravno majhno bogastvo, m redka je nevesta s teko doto,
* (Veliko delo) V Kitaji se prireja v tisk velikanska encvklopedija ki bode imela naslov : „Izza naistarejših časov do deoašnjih dni j". To bo naj-obširoeje delo, kar jih je kdaj v Kitaji izšlo, kajti obsegalo bode nad 1000 zvezkov. Najslavneji pisatelji in učenjaki sodelujejo pri tej knjigi in 150 osob bode imelo pri tisku posla. Tiskovni troški proračunjeni so do Bedaj na 20.000 taelov, to je okolu 61.000 gld. in cena posamičnemu izvodu bode 400 taelov = blizu 1240 gld. Navzlic tej izrednej ceni oglasilo se je že več naročnikov.
"'(Nesreča na amerikanskoj želez-leznici.) Iz Novega Jorka se poroča 16. t. m.: Na osrednjoj Teksas'železnici skočil je v petek osobni vlak z mostu v reko Brazos. Hlapon prepeljal ue je še čez most, a trije vagoni pogreznili bo se v reko in Bkoraj vsi potniki so se ubili ali pa težko ranili. Deset osob je mrtvih in petnajst ranjenih. Preiskava je zasledila, da so iz železniške službe odpuščeni služabniki pohabili železnični tir in zakrivili grozno nesrečo. — Kakor se vidi, bil je petek 14. t. m. res nesrečen dan za železniČne vlake v Evropi in Ameriki.
Narodne-gospodarske stvari.
O soli.
Dasi je Avstrija v osrednjej Evropi najbogatejša država, kar se tiče soli, se vender dan na dan ču-jejo pritožbe, da je sol predraga, da vsled te draginje trpi gospodarstvo iu narodno blagostanje sploh. Veliko se je v tej zadevi že pisalo in tudi govorilo pri raznih shodih in v državnem zboru, a vse bilo je doslej zaman, kajti solno vprašanje v visokih krogih še ni vzbudilo pravega zanimanja, niti je prepričalo, da se mora cena soli zuižati, da je ta potreba Čim dalje, tem nujnej^.
V tej zadevi govorilo se je jako vrlo na občnem zboru kmetijske družbe štajerske in temu govoru povzamemo naslednje:
Ne da se tajiti, da bi davanje soli našim koristnim živalim v večjej množini, kakor se sedaj godi bilo velebasnovito. Sol pospešuje prebavljenje. Tako
sem tedaj videla globoko in ganljivo Čustvo. Moja varuhinja je začela jokati, ko sem jo prosila odpuščanja. Zakaj so tako dobri z menoj, s čim sem si zaslužila tako ljubezen? povpraševala sem samo sebe. Nehote sem se domislila Sergeja Mihajliča in dolgo sem mislila nanj.   Nesem mogla drugače,  pa tudi tega nesem smatrala za greh.   Pa sedaj jaz nesem tako mislila o njem, kakor ono noč,  ko sem prvi pot spoznala, da ga ljubim, mislila sem o njem kakor o sebi, nehote sem  pridružila njega k vsakej misli o svojej bodočnosti. Težeče me čuvstvo, katero sem poprej čutila v njegovej prisotnosti, je popolnem izginilo iz moje domišljije.   Čutila sem se jednako ž njm, in z visokosti, duševnega razpoloženja, v katerem sem se sedaj nahajala, sem ga popolnem razumela. Še le sedaj sem razumela, zakaj on govori, da je sreča živeti za koga druzega, ter strinjala sem se ž njim. Zdelo se mi je, da bova vkupe tako brezkončno in mirno srečna.  Nič več nesem želela niti potovanja v inozemstvo,   niti sveta,  niti  bleska, a popolnem drugačno tiho rodbinsko življenje na deželi, z vednim zatajevanjem samega  sebe,  z večno ljubeznijo drug k drugemu in  večno hvaležnostjo i    dobrotljivej iu UBmiljenej božjej previdnosti, i (Dalje prih.)
pa žival po u žito brano bolj" izkoristi. Krave mle-karice molzejo več niieka, dtbtdj^nje goved in drugih živalij vrši se točneje, ker jim bolje rast« meno in mast. N.ijveč vredno p» je zdravje, ki se utrdi konjem, govedom in svin^m. Pozabiti ne smemo, da sol pospešuje izločke živalske ter jih dela vrednostne^. V sled tega je tudi gnoj bolj i. Po guoji v zemljo prišedša sol prouzrokuje tam novib kemijskih razkrojite v in poraja raznih redivmh snovij. Sol torej ni Samo živinčetu hasnovita, ampak upbva tudi dobrodejno na njive in gorice ter pomaga do obilnejših pr delkov.
Torej pripada sol velt važnim pomočkom v po-vzdigo govedstva, poljedeljstva in sploh narodnega blagostanja.
V Avstriji porabimo po statističnih izkazih vsako leto okolo 3 milijone meterskih centov soli. To pa je v primeri k štsvilu prebivalstva jako neznatna in neugodna številka. Ta množina soli zadostuje komaj ljudem, kamo-li še Živini! Račun>mo ns glavo 12 Va kilo soli. Za živino nam tore) ne ostane nič soli.
Kaj je temu krivoV Saj vemo, ki.ko neizmerno bogata da je Avstrija z ozirom na sol. Ima namreč velikanskih zakladov morske in rudniške soli. Uzrok, da se tako malo soli speča, je visoka cena soli, šolsko samotržje državno, tako imenovani šolski monopol. Nemarno samo ob sebi nič proti taksnemu samotržju ali monopolu. Kajti le tako je mogoče, da dobivamo dobro, Čisto, ueskvarjeno sol. Toda predraga je. Cena soli je previsoka in to škoduje v narodno-gospodarstvenem oziru. Finančno mini-sferstvo plača /a pridelovanje in prirejanje jednega meterskega centa varjene ali kuhane soli 3 gid., morske soli 1 gld. do 1 gld. 5 kr. Prodava jo pa za 11 —12 gld., torej dobička dobiva pri vsakem centu 8—11 gld.
Ves šolski monopol vrže državi na leto po 18 milijonov goldinarjev. Poslanci in druge osobe prizadevali so si že veliko, da bi ceno soli zuižali, pa bilo je zastonj. Finančni minister se je zmiraj izgo varjal, da bi državnih dohodkov najedenkrat menje bilo, če bi se cena soli znižala.
Ta bojazen ni utemeljena. Kuj t i dohodki državni se ne bi zuižali, ampak povijali, čeravno bi sol ceneje prodavati začeli. Kajti soii bi veliko več prodali, kakor sedaj iu kijubu znižanej ceni več denarjev za njo dobili. To so skušnje dokazale drugod, na pr. na Angleškem, kjer zmiraj več soli razprodajo, čim niž)o ceno jej nastavljajo. Sedanje dni pri vas ubogi ljudje soli stradajo, jako malo si je pri-noščijo. Kakor izkušnje kažejo, uživajo ubogi delavci v južnem Češkem svoj borni krompir brez soli. Da bi veliko soli za goveda pri nas porabili, o tem še niti govorjenja ni.
Kolika dobrota bi bila, ako bi ceno soli znižali do 4 ali 5-5 gld. t Ni dvomiti, da bi nje neznano več kupili in porabili. Namesto 3 milijone centov bi država prodala 7—9 milijonov meterskih centov soli. Podobno bilo je na Angleakem. Ko so tukaj ceno soli zuižali, prodali so v jednem letu namesto 5 milijonov 28 milijonov meterskih ceutov. Ni torej res, da bi se vsakako bati bilo manjših državnih dohodhov; še povzvišali se bi: Vrhu tega bi pa živinorejci na jtUeukral dobivali soli po ceni za svojo živino. Njih blagostanje bi se pomnožilo. Davke bi loži plačevali. Pomagalo bi se zlasti kmet* skemu prebivalstvu, ki itak največjih davkov daje državi, v krvi in denarjih.
Da je res mogoče solno ceno znižati pa veu-dar dohodke državine pomnožiti, v dokaz temu so šolska tržna nagodba z Rusijo in Švico. Glede šolske tržna nagodbe z Rusijo je več nego gotovo, da se bode ta pogodba v kratkem zrušila. Ko bode Rusija dodelala svoje železnice in si tako odprla pot do svojih ogromnih zakladov soli, bode gotovo takoj inozemskej soli prepovedala uvoz in imeli bo-demo soli na ostajanje.
Vzlic tolikim koristim iu dobrotam se že spluia, da vse storimo, česar treba, da zaželjeni cilj dosežemo.
Okrajni odbor Graške okolice je z ozirom na razgovor v letošnjem občnem zboru kmetijske družbe štajerske pa uvažajoč nalogo izročeno mu z zakonom od 1. 1882. sklenil peticijo ali prošnjo dopo-slati visokej zbornici poslaucev državnega zbora in v njej prositi, naj se cena soli zuiža.
To naj bi se tudi na Slovenskem  posuemalo!
"^F-A. 33 I X_i O
k p 1 v• m u letošnjemu
SOKOLOVEMU „JOUR-FIXE"
kateri bode (liuirs zvećor oTt> S. uri
v Čitalnični restavraciji.
2? r o g- x a na. :
1. Nagovor.
2. Komično berilo.
3. „Vzgledna prijatelja", komičen prizor s petjem.
Pri tej veselici sodelovali bodo iz prijaznosti gg. pevci Ljubljanske Čitaluice.
Reditelja sta gospoda Srečko Nolli in Srečko Magolič.
K tej veselici najuljudneje vabi vse čč. gg. Sokole in pevce Ljubljanske Čitalnice
odbor „Sokola".
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
/Ca vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 .
,  četrt leta.......3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
/,a pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
r  Pol leta........8   „   ~ „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništvo „8lov. Naroda'*,
Meteorologično poročilo.
S a	()hh opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tem-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
21. nov.	7. zjutraj 9, pop. 9, zvečer	73306 mm. 731'G7mm. 73251 mm.	— 1-8«C — 26"U — 6-2» 0	brezv. al. zah. brezv.	megla jas. jas.	0 00 mm. ! 1
Srednja temperatura — 5\r>°, za 8'4° pod normalom.
Tržne ceii«k v IJ ubijana
dne 22. novembra t. 1.
Pšenica, bektoliter . . . Rež, p .   . -
Ječmen „ . .
Oves, „ .   . .
Ajda, „ .   . .
Proso, „ .   . .
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
MaBt, ,      . .
Speh frifien n      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo, . .
.lii j c 11, jodno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ j,
SvinJBko „ „ KoStrunovo    „ „
Pišče ......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   ( „        . ,
Drva    trda, 4 kv. metre .
■    mehka, „  ,      . .
gld.	kr.
6	50
4	87
4	71
8	9
4	71
5	69
5	40
8	
8	—
S	60
2	86
—	92
—	82
—	58
—	72
—	84
—	3
_	8
_	64
—	60
—	56
—	34
_	45
_	18
1	69
1	51
7	60
5	20
Dunajska borza
dne 22. novembra 1.1.
[Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
irebrna renta .... .....
Zlata ni tu........ . .
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke .......
Kreditne akcije...... . .
London........ ...
Napol.. ...........
0. kr. cekiai........ . -
Nemške marku .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/u avstr. alata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta B'/0......
Ani
n n ....
„    papirna renta 5°/0.....
:'»'• , štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zast- liflti •
Prior. oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
ttudolfove srečke .,,«.« 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 a Trauinivvav-driišt. velj.  170 gld. a. v.
I*oslaiio.
81 gld. 55			k'.
82	v	70	
104	n	05	
	n	75	
871	a	—	t
296	■	80	
122		70	n
0	•	72	n
n		78	>
60		—	
125	■	—	»
173	■	50	%
104		05	n
123		45	n
94	a)	70	■
89	■	85	n
104		50	n
116	n	75	n
122		40	n
109		30	n
105	g	60	D
179	R	—	n
18	1)	—	B
104		90	0
212	■	70	*
		(15	-34)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izfcušan liek proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mehurnim kataru,
III X K U MATTOjNIJA Karlovi vari i VVidn.
2 S
80
9
O
Akviziterja
za Kranjsko in Spodnje Štajersko taltoj vsprejiue v Nlukbo pod ugodnimi pogoji in proti  stalni plači
renomirana zavarovalnica za OgtftJ in za življenje. Ponudbe pod naslovom: „Potovalni zastopnik", Ljubljana, poste rentante. (748—3)
Čevljarje
(752—2) takoj vsprejrae v I rujno delo
tovarna za čevlje D. H. POLLAK-a v Gradci.
mlinski kamen, temno sivkast peščenec, je na prodaj,
meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. — Kje? pove administracija ^Slovenskega Naroda". (749—2)
Smušeni
(740—3)
poštni odpravnik
(Postexpeditor) želi svoje mesto od 15. decembra naprej spremeniti. — Dopisi na „Kranjski sin", Rakek.
s skušnjo v podkovanji konj iSfce se za živahen kraj na Notranjskem pod dobrimi pogoji. Kje? pove opravništvo tega lista._ (742—3)
Prodaja vina in sena!
Već sto veder dobre starine leta 1883., tudi na drobno od 20 veder, po ceni od 9 do 10 gld., in več sto metrifikih centov sladkega sena jo na proda j. — Vpraša naj se na železu H ni postaji v Ra|heiiburgu. (751—2)
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parni k i te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah hi z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „S-va.rre3?-", 4200 ton, okolu 30. dnč novembra. Kajni u za potnike 200 uold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (697—16)
T- TEEKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnjo blaga obrne  naj   se   na lOniiliano d' Ant. i*OKlayen, generalnega agenta v Trstu.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zopor neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodol, zgago, da se ne nareja pesek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Gluvna zaloga:
Lekar C. Brady9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
Z?ra,"ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bcrgmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de G i 1011 col i. V Ajdov Sčini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lehar J. Kunferschmied. V Kranj: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A; Rob lok. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. Vdrnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Školjej Loki: lekar Karol Fabiani.
Svaritev! Ker se v zadnjem času nad Izdelek posneuilje iu ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceijske kapljice za želodec morajo imeti v Bkleniuo vtisueue besede: Eehto Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apothekor, Bklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijincoljake matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno zuameuje in zavoj mora biti zapečaten z nagim varstvenim suame-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov iBtinitoBti, naj se zavržejo kot ponarejeni iu prosimo, naj su nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—161)
I
920
Prijatelji jilic
(Laubsagen)
dohč zastonj nov cenik s podobami od     (650—61
Laiibs;l,fc-Wfrk7oii2Sp«»rialilatenU2Pr „zum goldenen Pelikan"
AVien, VIL, BiebcBBfragnsiu 20.
3JQJE£DXX<TS
Ude Nantes — letos ujete!!
12 velikih dež (teža K. 5)..... gld. 6*80
22 malih dež    „    „ „..... „ 720
18 dež (imperial s ključem, teža K. 5) „   7 20
Veroneške salame, najboljše 4 K. netto „ 9*—
razpošilja po zgornjih   cenah   carino,  voinino  in na-ložnine prosto proti poitnemn povzetji
Anton Paparotti v Trstu. 66i—g>
Dr. §prAiig(>r>Jeve V
po analizi ces. kr. poskušnje postaje za vina v Kloster-im nburgu
jako dobra, prava malaga,
jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi Iti slabotno želodca izvrstno upliva. V '/i W Vi origina nib steklenicah pod postavno deponirano VaTBtveno znamko (005—9)
ŠPANJSKE TRGOVINE  Z VINOM VINADOH
DUNAJ HAMBURG
po originalnih cenah a «1*1. 8.50 in gld. 1.30. Dalje razna lina inozemska -v-iiia, v originalnih steklenicah in po originalni!) cenah pri gospodih: Josip 8\vo-boda, lekar, in H. L VVenzcl, prodajalko dchkates v LJubljani ; A. Roblek, lekar v Itndovljiel; Fran Dolenz, trgovina s špecerijski ni blagom v Krati i i.
kapljice mm zelodee*
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Cohn, dr. Miinning in mnoge Iran* zdravniške avtoritete no je preskusile in je za izvrstno domače (ne tijnoj sredstvo priporočajo proti vsem želod« nun in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhobolju, /asi i/.en u želodrnej kislini, vzdigovanjn, omotici, kolika, skrofeljnom itd., proti zlalej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite mudo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 10 kr.
1'ri gospodn lekarjl Svobodi, pri Zluteni orlu. na 1'reširnovcui trgu. (716-^i)
Važno
za vsacega trpečega n«i živcih.
Samo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj novi indukcijski aparat lelek-trični strojček) se da lahko rukovoditi in bi ne smel manjkati pri uobcnej rodbini. Trganje, rev-matizem, omedlevico, zobobol in revmatični glavobol in sploh vse bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti se morejo samo direktno pri meni. (741—2;
Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via 1'omlares 2.
1'ni, prislui, t slinah t>e nulopljajiiti lun llolf-a bonboni u si inim «ra i/vlcla n prsi so v nrilrcm papirji.
Ivan llofl-a zdravil-uo pivo iz sluduegn izvlečka 1 stekle :iica 60 kr.	Ivan ]IolI-» končen-trovnni sladni izvleček 1 st. gl 1.12, ml. st. 70 kr.
Zdravilo za prsne in plučne "bolezni, katarne afekcijone, slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost.	
Ivan IIoft'-a bonboni iz Hladnega izvle<bkn za prsi po 60, 30, 15 in 10 kr., pristni le v mudrih zavitkih.	It mi lEoll-u zdravilna Mladim iokolndu Vi kilo I. gl. 2.40, II. gl, 1.60,   l/4   kilo   gl. 1.30, H. 90 kr.
Ohranitev zdravja
je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoffa izdelkih iz sladnega izvlečka.
Gospodu IVANU HOFF-u,
izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseli
suverenov evropskih itd. Dihih), im-slo. Girauen, Ilrikuueral russe 8.
V. bi.! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Homemiszi v Kolosi 28 steklenic Vašega izvrstnega Ivan HotV-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici. Dunaj, 5. maja 1884.
Grof Karol Teleki. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bi.I Prosim, pošljite mi takoj štiri steklenice Vašega iz\rstnega Ivan IIofF-a koncentrova-n ga sladnega izvlečka po poštnem povzetji. Z velespoštovanjem 91. It ran d. restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vaši okusno čokolado iz sladnega izvlečka za prsi L tako privadil, da brez te živeti ne morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povz«;tji.
Brezje na Gorenjskem, 18. septembra 1881.
Z velespoštovanjem A. 1'auliul.
zdravniško zdravilo poročilo.
Kudolfovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan Uon"-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje,  tedaj prosim, pošljite mi je z<>pet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan tlott'-a bonbonov iz sladnega izvlečka po povzetji.
Z velespoštovanjem dir. Gustav Fischer, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v liu-(586—3) dolfovem na Kranjskem.
Glavno /nb.^c: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj: Pran Dolenc; dalje: Zagreli: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov; Celje: Kupferschroidt, Marek, lekarni; Reka: G-Catti, lekarna, Fr. Jecliel, N. Pavaeie, droguerljl: Gorica: G. Onstotbletti, dvorna lekarna: Celovec: W. Thunnvvald, lekarna : Maribor. W. Konig, lekarna, F. P. Hohisek; Tržič: J. Ratdiarek ; Pulj: G. B. "Wa8serinann; Pluj: J. Kasimir: Trst: F. S. Prinz Seravallo, Zanetti, lekarni; Iteljak: F. Scbolz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Kader: Chr. Mozoeco, N. Androvicc, lekarni.
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obine na
ARN0LDA REIFA, DUNAJ, I., PESTAM10AS8R I,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—8)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Izveden
gostilničar,
ki je zmožen položiti varflelno ter je ob jednem tudi pek, išče se za nadaljevanje v nekem velikem farnem kraji, samo jedno Četrt ure oddaljenem od postaje južne železnice na Kranjskem, blizu nekega rudnika nahajajoče se, dobro opravljene in obilno obiskovane
gostilnice in pekarije.
K gostilni pripada 6 sob, lep vrt za razgled, ameriška ledenica in dobra vinska klet, veliki hlevi in gospodarska poslopja, več oralov njiv, travnikov in gozda. (}«>stilna in pekarija nddasta se tudi brez zemljišča. — Ponudbe na Pran Miiller-jev Anmtncenhnreau v Ljubljani. (7."M -
C. kr. dvornega zobozdravnika
Anatherin zobna in ustna voda.
Wien, L, Bognergasse Nr. 2.
Jaz sem Popp-ovo anatherin ustno vodo pri jako velikem številu mojih pacijentov pri boleznih zob in v astih z izredno dobrim vs pehom rabil, ker sem se o njenej kemičnej čistosti preveril.
Tudi pri kroničnem kataru delnic jako dobro, ako bo namažejo bolni deli ust, grla in vratu s Popp-ovo anatherin ustno vodo.
Dr. HalnzbHiier,
(214—3) ees. svetnik, emer. profesor.
Dobiva se p Ljubljani pri lckarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Triikoezy, K. Birsclntz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirkcr, P. Lassnik, Terček & Nek rep; 0 Postojni: A. Leban, lekar; t Skofjej L»ki: C. Fabiani, lekar; v Kočecji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. Bomcbes, lekar; v Idriji: J. VVarta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Beues, lekar; p Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Norem mestu - D. Rti« zoli in J. Bergmaa, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; i> Kamniku; J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Hlazek, lekar; v Vi-pavi: V. Kordas, lekar; v 1'ontajlu: P. Osaria, lekar.
LOTERIJA.
60 visoolh odlikovanj.
I sliiHivlinio Irln iSli. mi Dfllljj in Badtieiil «n| Idu ISlil.
500000
kot niijveejt dokitek v iiaJMrečne-|em Htncajff ponujn velika o«l IIhmi-liuvske tlrfMfV) xt«|niiieena denarna loterija.
Specijelno pa: 1 p em. a mark 3001)00 1 dobit, a mark 200000
2
dobit, a mark
1 1
dobit, a mark
100000 90000
dobit, a inaik 0\/\/vf\/
<-j dobit, a mark 70000 1 dobit k m«k 60000 — dobit, a mark 50000
1 dobit, a mark 30000 *f dobit, h mark
20000
dobit, a mark 15000
2(i
dobit, a mark 10000
56 dobit, a mark 5000
100
dobit, .i mark 3000
253 dobit, a mark 2000
" dobit. i\ mark 1500
515
dobit, a mark 1000 1036 dobit, a mark 5 0 0
29020 dob«.. m. k 14 5 19403 doba a.„«,k 200,150, 124, 100, 94, «7, 40, 20.
Vkupe 5O.K00 dobitkov in poleg tef;n Ne jedrni premija |>rltle v s«-d-iinli razreuik Kotovo do mlloeiive.
Najnovejša velika, od visoke driavno vlade v II.V31Bl'H0lJ dovoljena in I vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 arečk, od katerih 'se bode 50.504» srečk, tedaj vee kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,290.100 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi zaradi največje mogoče garantije za izplučaujc dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. 'Po vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterije je, da se vseli 50.500 dobitkov že v mulo mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.006 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000. v četrtem na S0.000, v petem na 90.000, v šestim na 100.000. v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterijo je izročena obema podplsauiuia trgovukima kišama in vsak, kdor jih hoče kup ti, naj se neposredno na nje obrne.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotično zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlju po postnej nakaznici, na željo se naročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cola originalno srečka av. v. gld. 3.50.
1 polovica originalne Mrcčkc av. v. gld. 1.75. 1 č«>trlioa   originalne srečke uv. v ^ld.—»WO.
Vsak dob; originalno srečko t državnim grbom v roke in oh jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom listo dobitkov, katera razločno navaja številko, ki so zadele, bolniki se točno po načrtu izplačajo pod državnim Jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti piičakovanju ne Ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogočo vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsokako pa pred
1. decembrom 1884
doposlati direktno na feducga podpitutuih glavnih loterij Nkik bureau.
M. STEIN,
Slcinwcg
HAMDtTIlO.
VALENTIN k C,
llonlgstraaae 30—38, JIAIUIIUHO.
Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brea vsaoega posredovanja manjših prodajalcev, potein dobi ne le v najkrajšem času po areekanji. ni> da lii zahteval, uradno listino o dobitkih «loposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrta dolo&nili eenal brez vsacega pribTtka. t7;i;>—aj
i
LS
7435
&
protokolovano bankino in lombardno podjetje na Dunaji, L, Schottenring 5, uhod Hessgasse 7,1. nadstropje,
priporoča se: (744—2)
1. Za redno in točno is vedenje naloaov na Runajakl borzi proti zmernemu | 3. Za nakup in prodajo vseh v kurznem listu naznačenih vrednostnih papirjev.
pokritju. i 4. Za izplačevanje predplae za skoraj polni znesek na srečke, akcije itd.
2. Za pre* zelja ineakov v gotovini ali vrednostnih papirjih, pa ne a pod SOO 5. Za dajanje dobrih n«etov kapitalistom, kateri Imajo borzne papirje k1«1. a. v. proti mesečnemu Izplure van jo dobička in polotil % i računa. po drazlh kurzlb v rokah. Prospekti na zahtevan je. franko, "■kg
i
Knj igoprodaj alnica J- aibuTiiTi
v Ljubljani
blagovoljno priporoča p. n. čitateljem sledeča dela v snopičih in pričakuje mnogobrojnih cenjenih naročil.
Die Orientreise
beschrieben vom Kronprinzen Rudolf von Oesterreich. V 20 snopičih po 30 kr.
Faulmann: Stenograflsche Unterrichtsbriofe,
v 12 snopičih po........... 25 kr.
Arndt: Geografie und Statistik, v 12 snopičih
po................
Maier-Itothschild: Handbuch der gesammten Handelswissenschaften, v 22 Bnopičih po Schicarz: StofT und Kraft in der menschlichen
Arbeit, v 17 snopičih no........
Mailer: Haus- und Familienbuch, v 15 snopičih po...............
Wilhelm Busch: Album oder humorist. Haus-
sohatz (jako zanimivo), v 20 snopičih po . 111. Familien Journal, v 30 snopičih po .  . . Schubert: Anleitung zum Gebrauche des Lese-
buches, v 12 snopičih po.......
Poleg tega vsprejema naročila na vse avstrijske in in inozemske iluBtrovane in modne liste, zlasti priporoča: Buch fur Alle, Chronik der Zeit, Helmat, Garten-laube, Illustrirte Welt, Ueber Land und Meer, Illustrirte Romane, Illustrirte Wiener Zeitung, Bibliothek der Unterhaltung und des VVissens, Bazar, Modenvvelt, Frauenzeitung itd. itd. itd. 947" Točna in najcenejša uprava. "W IVnjvočjo. zulojjn
pisnih, stenskih, block in zabavnih koledarčkov
36
30
30
25
48 15
30
zet leto 1 £3 G 5
po vseh cenah.
(738-3)
Eau des Circassiennes
du Dr. Thomson.
NajuspeSnejše i naj bolj de sredstvo za olepšanje kože, kakor tudi proti rudečim rokam-, vse nečistosti kožo, kakor pege, pike, ogerco itd. v kratkem času odpravi. (719—1)
Cena lončku 2 f(ld. 50 kr. Zaloga v Ljubljani pri Edvardu 9Iuhr-u, parfumerji.
Proti povzetju od a. v. gld. 7.—
se pošilja 5 Irilo kave „Santos"- najfinejše in sicer vseh poštnih in čolnih stroškov prosto. Na zahtevan je ogledov tudi prosto. (Uzorci zastonj.) — Ravno na ta način tudi 5 lcilo la.slcegfa. olja. jako dobrega. — Naslov:
(745-2)  GIOVANNI GORIUP & Co. v Trstu.
t Umetne (32—88) 5
j
: :
zobe in zobovja
ustavlja  po  naj novci leni  amerikanskom načinu brez \ Makih bolečin ter opravlja  plombo v nuja in vse zobne operacije
I zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje.
0. k. privilegij .VK za zboljšanje šivalnih strojev.
y Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje.  (113—4i) 6 letna garanoija!
1'oilnk brezplačno. Na mesečne obroke po 1-5 gl.
Mazilo za lase
po prof- d.r. IF'itli.-u. I
Jedno najboljših sredstev, da se prostor, kjer rasujo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspebom pri tiBočih.
1 lonček za dolgo časa samo 60 novcev prodaja pravega • (705—3)
lekarna „pri samorogu"
J. pl. TRNKOCZY-ja,
na Mestnem trgu št. 4, v Ljubljani.
V N vetji pri Medvodab, prav blizu železniške postaie in dveh tovarn, proda se lepo, za vsako poivzetje pripravno potteatvo, ki obsega hišo z vrtom in 3 orale njiv in travnikov, katerim se pa lehko prida še več, če kupec želi. — Pogoji se zved6 pri posestniku Fran. Kslt7-č:1<5--u. v Medvodah h. št. 10. (755—1)
Izvrsten med
(<^-n i-it ii i ii-ii ii pitanee)
v plohaotih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), akatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetji ali pa proti gotovi plači. — Dobiva se tudi
JMCr med v salov.jih. "TS^C
Ob jednem priporočam visokočastiti duhovščini svojo zalogo pravih garantiranih
voš it enih svee. 0ROSLAV DOLENC,
aj svečar v Ljubljani, (746—2)
S&Jr* tTrH^flu^ « Č^fkJrb fc-^«rr^* *%Jt^*~
Pivovarna bratov Kosler-jev.
Izvrstno
marčno pivo
v zabojih po 25 in 50 steklenic
se dobiva iz (476—20)
ALOJZIJ MAYER-jeve
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani.
XXXXXXXXXXXXXXKXXXXXXXXXX
"V X^jvil>lja,iki uvedena |g
Dalmatinska klet
na Frančiškanskem trgu št 3,
(Poddružnice: v Trstu, Celovci, Mariboru, Gradci, Dunaji in
Linci,)
v katerem se prodajojo Duuiičieeva Dalmatiuska vinu, ki so po oblikovanjih in zgornjih prodajalnih mestih slavuoznana in od inejnarodnoga sanitetnega kongresa 1874 bila za zdravilo proti raznim boleznim (kakor svedočijo mnogobrojni uspehi) pr,znana. Glavni namen te kleti je svetni trg seznaniti s popolnem pristnimi domačimi dalmatinskimi vini in tako varovati Častito občinstvo pred ponarejevanjem tega svetovno znanega trsnega soka, katerega kupujejo že svetovno znane vinske državo evropske.
Za pristnost Dumičieovih zdravilnih vin, katera se dobe samo v gorenjej kleti in v poddružnicah, jamči kletino oskrbništvo. (739—2)
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Dr. Schniidt-ovi uspešni
jrllejti za turja očesa
uporabljajo se že mnogo desetletij kot brez bolečine in zanesljivo delujočo sredBtvo v popolno odstranitev kurjih ufes.
Uspeh teh dr. Schmidt-ovih prilep-kov za kurja očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovanoj rabi teh prilepkov se odpravi vsako kurje oko brez vsake operacije.
Cena škatljici s 15 prilepki in z roženim dletcem  za izdiranje  kurjih očes ~'i kr. a. v.
HDr. Belii-ov
živčni ekstrakt
izdeluje se po zdravniškem predpisu iz lekarskih zelišč ter so že dolgo vrsto let obnaša kot izvrstno sredstvo proti živčnim bolezuim, kakor proti bolečinam na živcih, migreni, isehiadi, bolečinam v križi in hrbtnem mozgu, božjasti, otrpnenju, cslablje-nju in poTuoljam. Na daljo se dr. liehr-ov živčni ekstrakt z najboljšim uspehom rabi proti: protinu in trganju, otrpnelosti mišic, trganju v členkih in mišicah, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr.Behr-ov živčni ekstrakt se uporablja le zvunanje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe 70 kr. a. v.
NP». Pri nakupu teh preparatov blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati Bittner-jeve izdelke in samo ono za prave priznati, kateri imajo polno firmo: „Julius Bittners's Apotbeke in Gloggnitz", in vsake druge podobne izdelke kot nevredno zavrniti. (461—8)
Glavna razpošiljalna zaloga: <;ioggi«i(z. Nižje-Avstrijsko, lekarna J. llittncr-Ja.
I>r. Sfliniidi-tn<■ prilepke za kurja očesu in dr. llelir-ov živčni ekstrakt prodajata v Ljubljani lekarnarja: J. Svoboda i u J. pl. Trnkoezy.
LEKARNA JULIJ pl. TRNK0CZY.
Spodaj navedeno specijalitete, ki so po večletnej izkušnji za izvrNtno uspešne pripoznane, ima vedno cisto v zalogi in razpošilja t;ikoj po
Poštnem povzetji
lekarna JULIJ pl. TflNKOCZY-ja
,,j:>i*i samorogu"
■v I-ij-va-Toljanl, n^estnl trg" la~ St- -S:.
Kri čistilne kroghice, c. kr. priv., fc-ft
jednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabassnji človeškega telesa, glavobolu, otrpnemh udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava 8e le jedon zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski, SSEJT'tSSt
prsno in p'.učne bolečine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini
se nahajajoči soki in siropi. .....
T?«n«««ob« najboljše vrsto, ljudstvu pribubljeni lek; mala
JPranCOSKO   ZgaUjC   steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z
obširnim navodom za uporabo. , . .
Tfc     »vi •        _x~l    ^.  J...A   najfinejšo vrste, bel in rožast, v ška-
rarizki prašek za dame, te,jCah po ™ B., »pravo robno vo-
njavo, zelo nežen po 40 kr.
0»;      j   i   i •  Ji:x~yA       ... .„1    odvzame, čo se dene mej perilo, ne-rijentalski diseci prašek pt^ebm dnh po mili iu {JUuja* pri-
jetnu vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po ir..X«peMi£KS!tAB&
in zastarelo ozeblinske bule.   Steklenica z navodom vred 30 kr. 7.1,.,. .'I., „Q   I ■„,.',.i ffotovo iiplivujoče sredstvo, treba samo
/JllldVllO Za Kllljrt UlA>»«lj XVečer s čopičem namazati. 1 steklenica
8aui<» 40 kr. .,.«.'«.» •
M»l.w»n najfinejša v botehjah po j>1Im najfinejši v boteljah po 30 in al aga     J 60 kr. U U HI 00 kr.
^ttJ najfinejši v zavitkih po 30 in 10 kr. (691—4)
Izdelki morajo imeti, da ^ *-J-~T~>
so pristni zraven stoječi    mtiKS** S*/     ' '^^z^fi/jC^
podpis in zgornjo obrtno    irw C/^ —?^3^3k^ varstveno marko. er
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji.
Izdal el j i u odgovorni urednik: Ivan ^eleznikar
Lastnina in tisk „Narodne Tuskarne".