/Primorski
Št. 2jl4.748) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	_
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tei. OttSI/?00"''
'A^PJPE
TRST - Ul. D laz, 1 (100 m od trga Unita) Tel. 040/362459
090201
7096
CH)AD-UI.Moit28-Tel.0432/73ll90
POSINNARACANAVG SPED. IN ABB. POST. Gt
1300 LIR
Sandor Tence
Italijansko javno mnenje pozna od vedno Trst predvsem po njegovih negativnih pojavih. Kot mesto sitnih upokojencev, nacionalistov in nevrotikov, ki tarnajo nad lastno usodo, ki si ne znajo sami pomagati in ki za vse zlo krivijo Slovane in Furlane. Kolikokrat smo v vsedržavnem tisku zasledili take in podobne ocene, kolikokrat smo jim pritrjevali, kdaj pa kdaj pa smo se nanje tudi upravičeno zgražali. To mesto je vendarle tudi nase, zato smo tudi mi hoCeš noCeš nosilci njegovih negativnih značilnosti.
Z izvolitvijo Riccarda Illyja so mnogi veliki Časopisi na sreCo odkrili tudi prijaznejše obraze tržaške stvarnosti. Mesto znanosti, podjetništva in večjezičnosti, ki se kljub vsem težavam še vedno opira na lastne sile in krčevito upira dekadenci, v katero so ga pahnili zatohli nacionalistični krogi. Po dolgih letih Črnega pesimizma se je vendarle pojavil tudi optimizem, ki seveda ne bo takoj ozdravil vseh bolezni. Vsi pa dobro vemo, kako je za vsakega bolnika važno, ce ne bistveno tudi dobro psihološko počutje.
Z Illyjem, nobelovcem Rubbio in Stefanelom se v Časopisju v zadnjih dneh pogostoma pojavljamo tudi Slovenci. Ne vec kot skupnost, kot se je večkrat žal dogajalo, ki s svojimi zahtevami zavira razvoj mesta, ampak kot pozitivna sestavina na občinskih volitvah zmagovitega odprtega dela mesta. Z dobrimi in spodbudnimi vesti pa prihajajo tudi kritike, ki pa so lahko le dobrodošle, saj nam dajo možnost, da se o njih zamislimo in o njih razmislimo.
Claudio Magris je novinarju tedenskega magazina Repubblice povedal, da smo Slovenci res dolgo časa žrtve nacionalističnih strahov italijanskega Trsta, sami pa se večkrat pomilujemo, kar gotovo ni dobro. Ugledni pisatelj najbrž nekoliko posplošuje situacijo, zgodba o samo-pomilovanju pa ni iz trte zvita. Spreminjajo se razmere in tudi splošna stvarnost, v kateri živimo in katere sestavni del smo. Ce bomo res kos tem velikim spremembam bo leto, ki se je začelo gotovo nekoliko boljše od tistega, ki se je komaj izteklo.
ITALIJA / POLITIČNO ŽIVLJENJE
V prihodnjih dneh morda datum volitev
RIM - 20. marec ali 10. april sta najverjetnejša datuma predčasnih političnih volitev. Odločitev o tem pripada predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru, ki je po ustavi pristojen za razpust parlamenta in za sklicanje volitev. Trenutno je gotovo edinole to, da bodo volitve potekale po novem sistemu, datum je še negotov, popolna nejasnost (in zmeda) pa vlada glede volilnih zavezništev.
Mario Segni, ki po eni strani spodbuja nastanek Ljudske stranke, po drugi pa stalno mežika Silviu Berlusconiju, bo v prihodnjih dneh končno predstavil svoj program in svoj volilni simbol. Pričakovati je, da bo Se-gnijeva poteza kolikor toliko razjasnila položaj in da bo nekdanji poslanec Krščanske demokracije vendarle pojasnil, kaj pravzaprav hoče in s kom hoče vladati. Gotovo je vsekakor, da se bo Segni samokandidiral za ministrskega predsednika na Čelu še zelo meglene nove politične sredine.
Ce novega centra še ni videti na obzorju, tudi levica še išCe svojo identiteto, zavezništva in kandidata za predsednika vlade. Pogovori med DSL, Komunistično prenovo, zelenim gibanjem, Demokratskim zavezništvom, ostankom PSI in drugimi manjšimi levičarskimi gibanji doslej še niso obrodili stvarnih rezultatov. Skoraj vsi sicer govorijo o potrebi po enotnosti, v katero pa marsikdo ne verjame. SKP je tako
Carlo Azeglio Ciampi (AP)
prepričana, da lahko sredino in desnico premaga le enotna levica, razlike v programih med njenimi komponentami pa so še precej velike. Ob tem tudi ni postranskega pomena, koga bo levica predlagala za predsednika nove vlade. Med kandidati je tudi Carlo Azeglio Ciampi.
V teh prazničnih dneh je vsekakor najbolj aktiven Berlusconi, ki se glasno pripravlja na vstop v politično življenje, kuje zavezništva in dnevno napada levico, posebno DSL. Zanimiv je s tem v zvezi poziv, ki ga je vodji Fi-ninvesta naslovil minister za institucionalne reforme Leopoldo Elia. Berlusconi naj se ne spušča v politiko, je dejal minister, ker bi s tem samo omogočil volilno zmago levice.
NASILJE NA VSEH KONCIH SVETA
Siloviti boji sredi Kabula
V Bruslju shod turških Kurdov; v Belfastu podtaknjene bombe
JOHANNESBURG, KABUL, BRUSELJ, BERLIN - Leto 1994 se je v mnogih delih sveta začelo z nasiljem - v Južnoafriški republiki, Afganistanu, Bosni in Hercegovini, Nemčiji in Belgiji.
V Južnoafriški republiki sta v zadnjih urah lanskega leta dva policista umrla med streljanjem na avtobusni taksi, štiri osebe pa so bile ranjene. V afganistanski prestolnici Kabul so se vojaki predsednika Rabbanija spopadli z uporniškimi silami premiera Hekmatyarja. Ubitih je bilo najmanj sedem oseb, okoli 350 pa je bilo ranjenih. NajveC granat je razneslo v bližini letališča, premierove sile pa so se usmerile proti predsedniški palači v središču mesta. V predmestju belgijskega mesta Liege je na silvestrsko noC neki moški vdrl v plesno dvorano in streljal
na plešoče ter pri tem ranil tri osebe. V Bruslju so se turški Kurdi spopadli s policijo. Skupina 150 do 200 Kurdov se je v znak protesta proti politiki turške vlade udeležila pohoda iz Kolna v Bruselj. Zbrali so se v Četrti, kjer živi veliko Turkov. Ti so zahtevali, naj Kurdi odidejo. Policija je uporabila vodni top, s katerim je razgnala demonstrante, Kurde pa je evakuirala v drugo občino. Med spopadi je bilo ranjenih pet policistov. Do spopadov je prišlo tudi v berlinski Četrti Kreuzbeig, zbirališču levičarjev in anarhistov. Policija se je spopadla s skupino, ki je blokirala križišče. Postavili so zaporo ter zažgali nekaj kartonov in desk, policiste pa obmetavali s kamenjem. V Belfastu so odjeknile eksplozije v veC trgovinah in skladiščih.
(Agencije) VeC na 6. strani
1 ,r
-	S‘2pP'0LUC1*
L TKb I- nV,0R
—	66001 "...
P , P
•V32
Pripravljeni so na vojno
Izetbegovič pozval k boju Konvoji s pomočjo na poti
SARAJEVO - Novo leto v bosanski prestolnici je zaznamovalo novo obstreljevanje.
Bosanska vlada je napovedala, da bodo njene oborožene sile kmalu napadle in zavzele dolino reke Lašve, Ce Hrvati tega območja ne bodo zapustili brez bojev. V sarajevski bolnišnici se je kot prvi otrok v letu 1994 rodil deček in po starih verovanjih to pomeni, da mesto v tem letu še ne bo dočakalo miru. Tudi ta konec tedna so na Sarajevo padale granate, ki so poškodovale tudi štab modrih Čelad. Umrlo je najmanj pet ljudi, veC kot 40 pa je bilo ranjenih. Bosanski podpredsednik Ejup Ga-nič je jasno povedal, da muslimanske sile niso pripravljene prenehati spo-
padov in da bodo v letu 1994 s silo ali pogajanji prevzele nadzor nad dolino Lašve. »Ce zavzamemo dolino Lašve, bomo zaključili krog in s tem do določene mere zavarovali naš obstoj,« je dejal Ganič. Po nekajdnevnem premoru so na pot krenili konvoji s človekoljubno pomočjo Visokega komisariata OZN za begunce. Devet se jih je odpravilo proti Sarajevu, Mostarju in drugim mestom vzhodne Bosne, trije pa so iz Beograda krenili v Srebrenico, Zepo in Tuzlo. Bosanski predsednik Alija Izetbegovič je v svoji novoletni poslanici izrazil obžalovanje nad pasivnostjo mednarodne skupnosti, prebivalce BiH pa pozval k nadaljevanju boja proti rušilnim in zlim silam. (Agencije)
Upor
Indijancev v Mehiki
CIUDAD DE MERICO - V zvezni državi Chiapas, eni najrevnejših mehiških pokrajin, so Indijanci, zvečine kmetje, napovedali vojno »diktatorjem, ki že leta vodijo vojno proti Indijancem«. Na organiziranem pohodu je tako imenovana ZapatistiCna vojska za narodno osvoboditev zavzela že pet mest, k boju za »osnovne potrebe svojega ljudstva« pa poziva tudi druge Indijance. Predstavnik oblasti je izjavil, da dajejo prednost pogajanjem, in zanikal, da je vojska mobilizirala enote za zadušitev upora.
Vec na 6. strani (AFP)
Lani se je v Sarajevu rodilo 1400 deklic in dečkov. Prvi letos je bil fantek. (lelefoto: AP)
[~|NOVO LETO / VELIKO TE2AV V PROMETU OB POVRATKU S POČITNIČI-
Kilometrske kolone, zastoji in verižna trčenja na cestah
RIM - Včeraj so bile v večernih in noCnih urah glavne italijanske prometnice polne vozil. Prave reke avtomobilov so se vračale iz zimskih letoviščarskih središč. Med njimi je bilo precej enodnevnih izletnikov, še veC pa je bilo tistih, ki so se vračali domov po novoletnem praznovanju v gorah oziroma po zimskih počitnicah. Slo je za nekoliko predčasen povratek, saj se bodo šolska vrata ponovno odprla praviloma šele v petek, 7. t. m., to pa je najbrž treba pripisati predvsem gospodarski krizi, s katero se spopada celotna država.
Posebno gost promet so zabeležili v Lombardiji in na Južnem Tirolskem. Na državni cesti 36 za Valtellino je že v popoldanskih
urah nastala več kot 10 kilometrov dolga kolona. Na Južnem Tirolskem pa se je promet odvijal po polževo z dolgimi zastoji v dolinah Pusteria, Badia, Fiemme, Fassa, Non in Sole. O težavah s prometom so poročali tudi iz Doline Aoste. Tu se je z gore Dente del Gigante Mont Blancove skupine utrgal plaz in zasul cesto, ki pelje v dolino Ferret, za 200 metrov dolžine. Skupine reševalcev so takoj začele iskati morebitne žrtve, a kaže, da jih ni bilo, saj so cesto predhodno zaprli iz varnostni razlogov. Na hude prometne zastoje so naleteli tudi tisti, ki so se včeraj vračali iz Gortine d’Am-pezzo v Dolomitih. Na cesti proti Vittoriu Venetu so zabeležili kar 40 kilometrov dolgo kolono.
Zaradi gostega prometa in spolzkega cestišCa je prišlo tudi do vrste prometnih nesreč. Veliko verižno trčenje se je pripetilo na avtocesti Al med Bologno in Firencami. Vanj je bilo vpletenih kakih 20 vozil, k sreči pa je bilo le 6 lažje ranjenih. Večje verižno trčenje se je pripetilo tudi v predoru na avtocesti A14 v pokrajini Ascoli Pičeno, a tudi v tem primeru ni prišlo do hujših posledic.
Sicer pa je včeraj marsikje promet otežkoCalo tudi slabo vreme. V Palermu je razburkano morje celo zahtevalo človeško življenje. Žrtev je 24-letni nočni Čuvaj Ric-cardo Guastella, ki so ga pogoltanih valovi, ko je z avta nadziral ribogojne nprave.
Vlada in davki

Napoved vojne za utajevalce
Finančni minister Franco Gallo je podpisal zakonski odlok s programom za boj proti davčnemu utajevanju v letošnjem letu.
(M) (M) (M) cM) (M) (M) cM)

NOVICE
Karabinjerji odkrili ukradeno Mušičevo sliko
BENETKE - Karabinjerji so v teh dneh izvedli Široko akcijo na področju zaSCite umetniških dobrin in v tem okviru prišli na sled umetnini slovitega slovenskega slikarja Zorana Musiča, ki so jo pred nekaj tedni ukradli iz galerije restavracije Ali’Angelo v Benetkah. Gre za sliko srednje velikosti z naslovom »Konjički«, ki jo je umetnik daroval restavraciji in katere vrednost znaša od 100 do 200 milijonov lir. V zadnjih letih so se zlasti v Benetkah silno pomnožile kraje umetniških del. Zadnji primer so zabeležili 14. decembra, ko je iz neke cerkve v mestnem središču izginila slika Giovan Batiste Tiepola, katere vrednost presega dve milijardi lir. Samo slab mesec prej so zabeležili krajo umetnin milijardne vrednosti v rezidenci pokojnega Raula Gardinija in v stanovanju Marioline Doria De Zuliani, žene in-dustrijca Pietra Marzotta.
Poziv papeža ugrabiteljem
RIM - Papež Janez Pavel H. je med včerajšnjo pridigo izrekel poziv za osvoboditev vseh tistih, ki so bili v zadnjih letih žrtve ugrabitev in so Se v rokah ugrabiteljev. Kar devet ljudi je še v neznanih ječah in za nekatere od teh visi upanje, da so Se pri življenju, na tanki nitki. V rokah ugrabiteljev so namreč Se vedno 27-letni Andrea Cortellezzi, ki so ga ugrabili 17. februarja 1989 pri Vareseju, 54-letna Mirella Silocchi (ugrabljena 28. julija 1989 na domu v Collecchiu), 68-letni industrijec Vincenzo Medici (izginil je 21. decembra 1989), 73-letni zdravnik Pasquale Malgeri (ugrabljen 7. oktobra 1990 v Sidernu), 36-letni zdravnik Giancarlo Conocchiella (ugrabljen pri Ca-tanzaru 18. aprila 1992), 11-letni Domenico Nicitra in njegov stric, 32-letni Francesco Nicitra, ugrabljena lanskega junija v Rimu, 57-letni fotograf Adolfo Cartisano, ugrabljen pri Reggio Calabriji lanskega julija in 42-letni lekarnar iz Nuora, ki so ga ugrabili lanskega oktobra.
Smrt indushijca Paola Benellija
PESARO - Na dan novega leta je na ematološkem oddelku bolnišnice v Pesaru umrl v starosti 59 let industrijec Paolo Benelli, eden najbolj znanih likov italijanske motociklistične industrije. Njegov oče Tonino je bil izumitelj znamenitega motorja »Leon-cino«, ki se je proslavil na številnih mednarodnih tekmovanjih in dosegel številne zmage. Leta 1967 je Paolo ustanovil v Urbinu družbo Benelli armi, ki jo je kasneje prevzela Beretta.
Nesreča cirkuških akrobatov na trapezu
RIM - Med včerajšnjo popoldansko cirkuško predstavo »American Circusa« na Trgu Conca d’oro v Rimu je prišlo do nesreCe. Dva akrobata na trapezu, katerima se je nepričakovano odpel pas, s katerim sta bila privezana, sta zgrmela z višine sedmih metrov na tla ter se precej poškodovala, saj sta svojo akrobatsko točko izvajala brez zaščitne mreže. Gre za Carla Marjuja, filipinskega državljana in Claudio Fondeat iz Nemčije. Prvi si je na več mestih polomil nogo, huje pa se je poškodovala Fondreatova, ki si je nalomila več reber in verjetno zadobila tudi notranje poškodbe.
DAVKI / PROGRAM FINANČNEGA MINISTRSTVA
Vojna napoved za utajevalce
Pod lečo tudi ločenci in investicijski skladi
RIM - Davčna politika je bila nedvomno prava velika protagonistka slovesa od starega leta: v zadnjih dveh Uradnih listih, ki še nosijo letnico 1993, so bili namreč objavljeni številni odloki finančnega ministrstva, od zakonskih dekretov silvestrskega manevra do davčnih odnosov med Italijo in San Marinom, uvedbe davčnega tekočega računa in programa proti davčnemu utajevanju za leto 1994. Prav ta program je med davkoplačervalci naletel na največji odmev, med tistimi, ki jih bo najbolj prizadel, pa seveda ne manjka običajnih polemik.
Stomatologi, zdravniki, ki delajo v zasebnih klinikah, družbe, ki se združujejo, skupni investicijski skladi, podružnice multinacionalnih družb, zakupniki javnih del, športna društva, ni-ght clubi, Čistilna podjetja, hoteli, naslovniki finančne pomoči za po-tresence in ločenci, ki ne prijavljajo alimentov: to so samo nekatere kategorije iz dolgega seznama, na katerega so davčni uradi in Finančna straža postavili hipoteko za leto, ki se je komaj začelo. Pot jim je začrtal finančni minister Gallo, ki je podpisal dekret z operativnim načrtom proti utajevanju, v katerem so poleg seznama kategorij tudi kriteriji z izbiro imen iz posameznih seznamov, avtomatizirani seznami in kategorije, ki bodo prišle v poštev za tradicionalno »žrebanje«, s katerim bodo posamezni davkoplačevalci »o-
Minister Franco Gallo
sreceni« za globalno kontrolo finance.
Gallov dekret določa tudi program preverjanja v vrstah nekaterih drugih kategorij, kot so kmetijske in živinorejske družbe in konzorciji, ki prejemajo javne prispevke države"ali EGS, javna dela in prevozi, diskoteke in plesne dvorane itd.Fi-nancna straža bo morala del svojih operativnih zmogljivosti nameniti za kontrolo nekaterih specifičnih področij, kot npr. subjektov, ki so v dve-letju 1990-92 z javnimi upravami sklenili pogodbe za zakup ali dobave, ki presegajo 500 milijonov vrednosti. Namen preverjanj, pri katerih se bodo kontrolni organi posluževali predvsem bančnih preiskav, bo tudi ugotavljanje prenosov in nezakonitih povezav med družbami iste grupe ali med družbami in osebnim imetjem njihovih upraviteljev in
družabnikov.
Omenili smo tim. avtomatizirane sezname, torej tiste, ki jih izpolnjuje informatski center ministrstva: ta se bo odslej posluževal svoje banke podatkov in tako občutno povečal »proizvodnost« preverjanja. DavCni uradi bodo zbirali opozorila o številnih utajevalnih tipologijah, kot npr. o tistih, ki so kljub spoštovanju meje minimum taxa izkazali padec dohodkov od samostojne dejavnosti glede na leto 1991, o lastnikih trgovskih dovoljenj, ki leta 1990 niso prijavili dohodka od samostojnega dela, o davkoplačevalcih, ki niso v sorazmerju z dejanskimi ali domnevnimi davčnimi količniki itd. Se veC: sam informativni center bo nekaterim izbranim davčnim uradom poskusno dostavil sezname subjektov, izbranih med delniškimi družbami z anomalnimi bilancami, med Čistilnimi podjetji, ki so zakrivila druge vrste prekrškov, med lastniki podjetij z neovred-notenimi nepremičninami, med osebki, ki so se izbrisali iz seznamov uradov IVA itd.
Poskusni projekt je finančno ministrstvo predvidelo tudi za avtomatično preverjanje nekaterih drugih kategorij, med katerimi izstopajo loCenci, ki ne prijavljajo alimentov, prejetih od bivšega zakonca, ki pa jih je bil odbil od davčne prijave 740. V tem primem bo fi-nanci zadostovala že navzkrižna primerjava med prijavami dohodkov ločenih zakoncev.
DELO / DANES V RIMU
Druga runda Fiakindikati
Preustroj zahteva drastično krčenje števila zaposlenih
RIM - Danes popoldne se bodo na ministrstvu za delo nadaljevala težka pogajanja med Fiatom in sindikati o naCrtu za podjetniško reorganizacijo 1993-95. V razpravi je predvsem problem strukturnega presežka 5 tisoč zaposlenih, od katerih je 4 tisoč uradnikov, in okrog 10 tisoC zaposlenih, ki predstavljajo začasni presežek, izhajajoč iz krize povpraševanja in uvedbe novih modelov vozil. Nadaljnji vprašanji na tapeti sta zaprtje obrata Sevel v Kampaniji s 1.056 zaposlenimi, katerega proizvodnja (izdelujejo fiat ducato) se bo preselila v Val di Sangro v Abrucih, in moCna omejitev proizvodnje v obratu Alfa Romeo v
Vareseju, kjer je pod vprašajem usoda vsaj 4 tisoč zaposlenih. Gre torej za zelo boleč načrt preustroja, ki ga pri Fiatu označujejo kot neizbežnega in ki je naletel na odobravanje tudi pri ministru Giugniju, medtem ko sindikati zahtevajo od Fiata, naj se neposredno angažira za reindustrializacijo območja Areseja. Med njihovimi zahtevami so še industrijska rešitev za obrat Sevel, uvedba solidarnostnih delovnih pogodb (za katere je Fiat sicer umaknil začetni veto) in večja jamstva za obrate Mirafiori in Rival-ta v Turinu. Kljub tem težavam minister za delo predvideva, da bo pogajanja mogoče končati do sredine januarja.
[H PORABA / CONFESERCENT1 h
Za praznike smo porabili 15 do 20% manj kot lani
RIM - Iz raziskave združenja Confesercenti izhaja, da so italijanske družine za božične in novoletne praznike porabile od 15 do 20 odstotkov manj kot v lanskem predprazničnem obdobju, pa Čeprav so cene ostale na lanski ravni ali pa so se celo znižale. Proizvajalci tradicionalnih božičnih slašCic so na primer povabili trgovce na drobno, naj blago prodajajo tudi po polovični ceni glede na tisto, ki je označena na zavitku. Nekoliko bolje so se odrezali tradicionalni živilski proizvodi, kot salame, siri in testenine, ki so v glavnem ohranile lanski obseg prodaje, medtem ko se je za vsaj 20% zmanjšala prodaja dražjih proizvodov, kot so losos, ostrige in šampanjec, za kar 30% pa prodaja suhega sadja in jastogov.
Varčevanje pri družinskih večerjah pa je bilo kljub temu manjše od krčenja izdatkov za večerje v javnih lokalih, kjer se je obisk klientov v povprečnih restavracijah znižal za najmanj 15%. Se bolj Cm pa je bil božic za neživilske nakupe, kjer je naj-vecji padec doživela prodaja igrač in parfumov.
INTERVJU / DE2ELN1 KOORDINATOR SLOVENSKE KOMISIJE PSI RUDI PAVŠIČ
Socialist sem in se ne sramujem
Mnogi tovariši so ob prvih težavah skočili na zmagovite vozove - Naša manjšina potrebuje zlasti strpnost
GORICA - Leto 1993 gotovo ni bilo za socialistično stranko sreCno leto, prav nasprotno. PSI v bistvu ni veC, novo, ki nastaja, pa je še skrajno nejasno in zelo megleno. Koordinatorja deželne komisije PSI Rudija PavšiCa smo uvodoma vprašali, kako ocenjuje leto, ki se je komaj izteklo?
Stoletnico naše stranke smo "praznovali” na najslabši možen način. Da se je jubilej izjalovil, nosijo krivdo predvsem naši najvidnejši predstavniki, ki so potrdili, da so jim bile vrednote socializma deveta briga. Njihove zablode pa danes plačujemo vsi. Mislim, da socialistične stranke, takšne, kakršno smo poznali, ni veC. Važno je, da bo novo postavilo v ospredje vrednote, ki so bile značilnost PSI pred podkupninskim obdobjem.
Slovenska komponenta je kljub razkroju stranke vendarle kolikor toliko ohranila neko osnovo, posebno v deželnem merilu. Situacija pa je tudi med slovenskimi socialisti vse prej kot rožnata. Soglašate s to oceno?
Deželna komisija je v popolni avtonomiji delala predvsem v korist naše narodnostne skupnosti. To je bil nas prvi in glavni cilj in v skladu s tem smo se posledično tudi obnašali, Čeravno je bilo včasih v nasprotju tudi z izbirami stranke. Mislim, da nam nihče ne more osporavati tega dela in tudi našega prispevka, ki smo ga dali v korist skupnih interesov, od sodelovanja v skupnem zastopstvu do prizadevanja naših upraviteljev v raznih krajevnih ustanovah v vseh treh pokrajinah. Da je situacija vse prej kot
rožnata, je normalno, Ce pomislimo, pod kakšnim udarom smo. Marsikateri tovariš in prijatelj se je oddaljil; nekateri, ki jim oportunizma ne manjka, so že skočili na zmagovite vozove, da bi si priskrbeli kakšno novo priložnost. Se vedno pa lahko računamo na poštene tovariše in prijatelje, ki so pripravljeni sodelovati in nam pomagati v teh nelahkih Časih.
Biti socialist danes ni lahko, tudi med Slovenci ne. Vi ste večkrat javno povedali, da se ne sramujete tega naziva, ampak sramovati se morajo tisti, ki so se izneverili socialističnim idealom in v bistvu razrušili PSI. Ste še tega mnenja?
Zakaj bi se moral sramovati dejstva, da sem socialist? Svojemu 12-let-nemu sinu, ki mi je postavil podobno vprašanje in
se Čudil, da pripadam stranki, ki ji vsi nasprotujejo, sem skušal povedati naslednje. V nogometu, običajno, navijaš za najmočnejšega in to delajo Številni tudi v politiki. Temu se reče oportunizem. Osebno sem pristopil k PSI pred 22. leti, ko je.ta stranka imela manj kot 5 odst. konsenza
in med levičarskimi Slovenci je bila ”v modi” KPI. K PSI sem se približal zaradi družbenih in solidarnostnih vsebin, ki jih je predstavljala v italijanski družbi. V tej stranki sem ostal samo zaradi tega, Četudi je njeno vodstvo v zadnjih letih povsem izvotlilo interesno težišče in skrbelo le za oblast.
Tudi med Slovenci v Italiji se politično gledano marsikaj spreminja. Stranke sicer še obstajajo, ustvarjajo pa se nova gibanja in prihaja do združevanj. Kje je mesto slovenskih socialistov?
Slovenski socialisti sodijo med tiste, ki so za družbeno solidarnost, za spoštovanje različnega, za dobrososedske odnose, za gospodarski razvoj, a ne na ramenih šibkejših slojev, in za takšne vrednote, ki nadgrajujejo člo-
veka.
Na obenem zboru SKGZ ste bili precej polemični do Slovenije oziroma do nekaterih krogov v matici, ki po svoje tolmačijo odnose z manjšino. Bi nam lahko pojasnili to vaše stališče?
Nisem bil polemičen do Slovenije, marveč le do nekaterih v Sloveniji in tudi v zamejstvu, ki so jim za "svetnike”. Osebno sem mnenja, da mora manjšina biti popolnoma avtonomna v svojih izbirah in da mora o sebi odločati sama, seveda ob pomoči matične domovine kot tudi italijanske države. Ce je ta koncept jasen, potem je jasno tudi, da vsak drugačen poseg v življenje nase skupnosti, trči v to logiko in prispeva k destabilizaciji.
Nekatere medijske in deloma tudi strankarske polemike do dela naše
skupnosti so neutemeljene, saj slonijo na lažnem dualizmu "beli-rdeči”, "poštenjaki-udbomafijci”, "zapostavljenci-priviligi-ranci”, itd. To ni res in tega bi se morali zavedati tudi tisti v Sloveniji, ki taksnim polemikam dolivajo olja na ogenj in pozabljajo, kaj pomeni biti Slovenec v Italiji in koliko dela so naši ljudje opravili, da lahko danes razpolagamo vsaj z osnovo za preživetje.
Osebno sem prepričan, da je med zamejci napredek možen le ob dogovarjanju in strpnosti. Polemike pustimo tistim, ki nimajo ali ne znajo pametno nastopati in ki mislijo, da jim bo to na kakšen naCin koristilo. Obstajajo predpogoji, da bomo znali v naši različnosti poiskati skupno imenovalec. Ne zamudimo te priložnosti.
NOVO LETO / MIRNA PRVA NEDELJA 1994
r REPENTABOR / OBČINA
NOVICE
Prazniki brez razposajenosti
Sonce spodbudilo izletnike v naravo
Tudi na glavnem mestnem trgu se se je sprehajalo veliko ljudi (F. Ferrari/KROMA)
Drugi dan novega leta je na Tržaškem pozdravilo sonce. Njegovi žarki so bili v dopoldanskih urah že kar spomladansko topli, tako da so mnoge privabili na izlet v naravo, ki je sicer seveda še globoko pogreznjena v zimski sen. Žal pa se je nebo v popoldanskih urah pooblačilo, tako da je bil marsikateri izletnik naposled razočaran.
Sicer pa je Trst včeraj ves dan nekako praznično ždel. Ljudi je doma sorazmerno veliko. Mnogi so se pač morah odpovedati potovanju ali smučanju, skratka tradicionalnim zimskim počitnicam zaradi gospodarskih stisk, s katerimi se že lep čas spopadamo. Tudi pri nas je veliko brezposelnih, veliko pa je tudi takšnih, ki se bojijo za svoje delovno mesto. Marsikoga je nadalje zadržal doma davčni vijak. Pa tudi sploh je vzdušje vse prej
kot praznično razposajeno, kot je prišlo do izraza v sami Silvestrovi noči. Res je precej pokalo, toda velika večina Tržačanov ni pričakala novega leta v luksuznih lokalih ob rekah šampanjca, temveč prej v domačem ah prijateljskem krogu, ob treznih pogovorih. Kot da bi vsi nekako čutili, da je čas, ko se moramo zbrati, da bi bolj smiselno pa tudi uspešneje zaživeli.
In tako se je včeraj mesto zbudilo nekam vase zazrto. Kljub velikemu številu ljudi, ki so ostali za praznike doma, je bilo prometa v prvih dopoldanskih urah malo ali skoraj nič. V prvem popoldnevu pa je skoraj spomladansko prijazno sonce mnoge spravilo iz hiše. Običajna sprehajališča v mestu in v njegovi neposredni okohci so se na mah napolnila. Tako se je npr. bilo na
barkovljanskm nabrežju že kar težko sproščeno premikati. Razumljivo je torej, da so mestni redarji in prometni policaji zabležili zlasti v prvih popoldanskih urah nadpovprečno gost promet iz mesta navzven. Po Miramarskem drevore-' du, novi cesti za Opčine, ulici Flavia in po hitri cesti so se iz mesta pomikale prave reke vozil. Kot rečeno, je bila večina namenjena v bližnje kraje, marsikdo je potoval čez mejo ali si privoščil skok do najbližjega snega. Žal se je vreme v popoldanskih urah skvarilo. Sicer pa je bil že nekaj ur potem na vrsti povratek. Glavne tržaške prometnice so se spet napolnile, le da je promet tekel v nasprotno smer. K sreči ni prišlo do nobenih večjih nesreč. Tudi to bi lahko vzeli kot spodbudno znamenje za novo leto.
Zadnja seja skupščine
Podaljšanje konvencije za tehnično službo z zgoniško občino
Repentabrski občinski svet se je prejšnji četrtek sestal še zadnjič v komaj preteklem letu. Odobreni so bili trije prilagoditveni sklepi, ki zadevajo dokončno razporeditev proračunskih sredstev po posameznih poglavjih. Za nadaljnjih devet let so podaljšali pogodbo z AGIAP za opravljanje službe za javne oglase in reklamo, ki bo občinski blagajni navrgla precej višji iztržek. Konvencijo z občino Zgonik za skupno tehnično službo so podaljšali še za dveletno obdobje, predstavili pa so tudi načrt zasebnika za odprtje odlagališča trdega odpadnega materiala v neposredni bližini nogometnega
igrišča v Repnu.
Zupan Aleksij Križman je nadalje poročal, da so repentabrska, zgoniska in devinsko-nabrežinska občina podpisale konvencijo za upravljanje konzorcija Kraški vodovod po novem pravnem sistemu, tako da občinski svetovalci ne bodo več mogli postati člani upravnega odbora. Na sestanku med župani s tržaške pokrajine so proučili nov statut in konvencijo o poslovanju javno prevoznega konzorcija ACT. Kot je postala že navada, se je prejšnjo sredo repentabrski župan udeležil novoletnega srečanja pri Fernetičih mdti organi javnega reda z obeh strani meje. (B)
Določila za prisostvovanje sejam občinskega sveta
Z izvolitvijo novega občinskega sveta je med tržaško javnostjo spet narastlo zanimanje za prisostvovanje sejam skupščine. Ker pa ima dvorana omejeno zmogljivost, je tudi nova uprava prisiljena omejiti število poslušalcev. Tiskovni urad tržaške občinske uprave je tako sporočil, da po že ustaljenem načelu lahko vsak občinski svetovalec povabi eno osebo (vabila v tem primeru razdeljuje svetovalska skupina). Določeno število mest je rezerviranih za predstavnike tiska, ki morajo seveda pokazati poklicno izkaznico. Tako ostane prostih še šestdeset mest. Kdor želi prisostvovati sejam skupščine, se mora obrniti na mestne redarje pri glavnem vhodu županstva na Trgu Zedinjenja. Vabila seveda razdeljujejo samo tistega dne, ko je sklicana seja občinskega sveta, in sicer od 17.30 dalje.
Zbiranje podpisov za referendume
V klubu Pannella v Ul. delle Torri se nadaljuje vsak dan od 15.30 do 19.30 zbiranje podpisov za oklicanje trinajstih referendumov, ki so uperjeni proti italijanskemu strankarskemu sistemu. Eden od teh zadeva tudi odpravo obveznosti vpisa v Vsedržavno zdravstveno službo, kar omogoča izbiro med javnim in zasebnim zdravstvom. Kdor bo izbral zasebno zavarovalnico, mu ne bo treba plačevati prispevkov za javno zdravstvo, ki bo tako izgubilo svoj monopol. Pobudniki referendumov menijo, da bi konkurenčnost med zasebnim in javnim sektorjem izboljšala kakovost zdravstva in znižala stroške zdravniških uslug. Okrog tega vprašanja pa se je že vnela srdita bitka, ki bo izzvala še veliko razprav.
NOVO LETO / PRIZNANJE ZDRUŽENJA TRGOVCEV NA DROBNO
Srebrni vrtnici znanosti in športu
Nagrajeno sta bila padriški Center za raziskave in košarskarsko društvo StefaneI
Padriški Center za znanstvene in tehnološke raziskave ter košarkarsko društvo Stefa-nel sta dobitnika srebrnih vrtnic za leto 1994. Kot je postala že navada, je do podelitve priznanja tržaškega Združenja trgovcev na drobno prišlo na sam dan novega leta, in sicer med koncertom tržaške godbe na pihala Giuseppe Verdi, ki ga združenje prireja že vrsto let v gledališču Ros-setti v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico in Tržaško hranilnico (CRT).
Nagradi sta podelila
predsednik Združenja trgovcev na drobno Um-berto Dorligo in tržaški župan Riccardo Illy, dvignila pa sta ju predsednik Centra za raziskave Domenico Romeo in podjetnik Giuseppe Ste-fanel. Dorligo je dejal, da je njegovo združenje hotelo letos nagraditi »dve imeni, ki pišeta bodočnost Trsta«. Prav tako optimistično usmerjen v bočnost je bil kratek priložnostni nagovor, ki ga je imel novi tržaški župan. Illy je dejal, da se je treba izogibati neproduktivni črnogledosti, kakor tudi praznemu
kritikaštvu in egoistični zazrtosti vase, ter Tržačane pozval h konstruktivnemu nastopanju, k pravilnemu cenjenju dobrih stvari, ki jih je tudi danes pri nas nič koliko, ter predvsem k gojenju ne samo lastnega vrtička.
Nagrajevanju in koncertu v gledališču Ros-setti je sledila številna publika, med katero je bila posebno dobro zastopana italijanska »krema«. Iz navdušenega ploskanja bi se dalo sklepati, da je županove besede osvojila in da ni pogrešala izpadov a la
»Nella patria de Rossetti no se parla che talian«, kakršne si je v preteklih letih rad privoščil tedanji župan Staffieri.
Sicer pa je koncert potekal po običajnih tirnicah. Godba Giuseppe Verdi je pod vodstvom kapelnika Lidiana Az-zarda zaigrala vrsto koračnic in drugih sklad iz svetovne glasbene zakladnice. Posebej velja omeniti, da so prireditelji večera v skladu s tradicijo prihodke namenili Mednarodnemu skladu Organizacije združenih narodov za pomoč otrokom (UNICEF).
PISMO UREDNIŠTVU
Župan llly in raba slovenščine
Hudo se je zareklo novemu tržaškemu županu Riccardu Illyju v intervjuju, ki je bil objavljen v Primorskem dnevniku. V četrtem stolpcu na 7. strani je zapisano to, kar naj bi bil rekel o pravici do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastmi: skoraj kot bi govoril fašistični pravosodni minister Alfredo Rocco, po katerem se je imenoval stari kazenski postopnik, odobren s kraljevim odlokom št. 1399 z dne 9.10 1930. Ta je v 137. členu določil: 1. vsa dejanja kazenskega postopka morajo biti izpeljana, pod kaznijo ničnosti, v italijanskem jeziku; 2. osebe, ki se znajo izražati v italijanskem jeziku so dolžne posluževati se tega jezika pri podajanju svojih izjav in pričevanj; 3. če oseba, ki pozna italijanski jezik, odkloni, da bi se izražala v tem jeziku, ali lažno trdi, da ga ne pozna, je kaznovana z denarno kaznijo od 20.000 do 40.000 lir, odnosno s hujšo kaznijo, če dejanje predstavlja hujše kaznivo dejanje. Tudi Illy dopušča, toda ”ne vedno in povsod, temveč takrat in tam, ko je to potrebno”, da "prebivalec slovenske narodnosti lahko v odnosu do oblasti uporablja slovenski jezik, še zlasti tedaj, ko ne pozna dovolj italijanščine in bi lahko imel zato težave pri sporočanju.« Ce kdo odlično obvlada italijanski jezik, pa se želi kljub temu posluževati pravice do rabe slovenskega jezika, ga 11-ly ožigosa kot provokatorja (”pri njem gre za čisto provokacijo”). Illy pa se ne ustavi pri tem, da označi golo uživanje pravice, ki
izhaja iz temeljnega načela zakona države, v kateri je bil izvoljen za župana, kot nekaj neprimernega, nedopustnega ali celo kaznivega, temveč postavi spoštovanje zakona kot nekaj podvrženega oportunističnim ocenam (”ki danes ne prinaša prednosti”).
Iz precej zanesljivega vira imam podatek, da je Riccardo Illy preštudiral obe razsodbi Ustavnega sodišča o rabi slovenskega jezika v odnosih z oblastmi (št. 28/1982 in št. 62/1992), toda iz njegovih besed ni razvidno, da bi bil to storil z uspehom.
Ustavno sodišče je namreč že leta 1982 jasno zapisalo, v imenu italijanskega ljudstva, da je raba manjšinskega jezika v odnosih z oblastmi najnižja stopnja varstva jezikovne manjšine (pod katero seveda v pravni državi ni mogoče iti), in, da obstaja pravica do rabe manjšinskega jezika neglede na manjšinčevo poznavanje ali nepoznavanje uradnega jezika, kajti sicer ne bi bil deležen nobenega posebnega ravnanja, ker bi se z njim ravnalo kot z vsemi drugimi osebami, državljani ali tujci, ki se znajo izražati v italijanskem jeziku (razsodba št. 28, stran 7, od 22. do 32. vrstice).
O tej logiki, ki se kaže kot skupna fašističnemu pravosodnemu ministru v letu 1930 in tržaškemu županu leta 1993, je spregovoril že 31. maja 1931 monsignor Jakob Ukmar takole:
Eni pravijo: Kar odpravimo slovensko pri-digovanje, ker v tej pokrajini že tako vsi ra-
zumejo italijansko. Pustimo na stran vprašanje, koliko slovenski ljudje razumejo italijansko, in ne glejmo za zdaj na dejstvo, da mnogi ne poznajo italijanščine dovolj za svoje duhovno vodstvo, pustimo tudi vnemar pravno dejstvo, da je edinole cerkvena oblast pristojna določati način pridigovanja, vas vprašam samo eno reč: ali je res, da, če se človek nauči drug jezik, zgubi pravico do svojega? Ali je res, da človek, ki se je poleg svojega maternega jezika naučil pol ducata drugih jezikov, mora uživati manj naravnih pravic nego oni, ki je v splošni izobrazbi zaostal toliko, da zna en sam jezik? Povejte mi, prosim, kdo vas je učil te res čudaške logike, po kateri bi morali Slovenci, Hrvatje in Nemci gladko odkloniti študij italijanskega jezika, da ne zgube pravice do svojega? Iz evangelija se te logike gotovo niste učili, pač pa iz tistega časopisja, ki vas polagoma zastruplja z načeli, ki so vse prej kot krščanska.
Za zaključek še ta razmislek. Paolo Sardos Albertini me je svoj čas označil kot provokatorja zaradi zborovanj na trgu Zedinjenja Italije, ki so tipična oblika političnega delovanja, Riccardo Illy pa me je označil kot provokatorje za mnogo manj: za rabo slovenskega jezika v svojstvu navadnega državljana, ki ima opravka z oblastmi. Sardos-Albertinija sem tožil zaradi obrekovanja po tisku, naj bi Illyja ne tožil za mnogo hujše dejanje? Zakon mi daje devetdeset dni časa.
Samo Pahor
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZL - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 UT-50 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za leto 1993 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
MAMILA / POGOVOR Z DARIOM GRISONOM OD SKUPNOSTI S. MARTINO IN ČAMPO
Nadloga uživanja mamil se tudi pri nas neizprosno širi
Za preventivo in učinkovitejšo pomoč še vedno premalo posluha v javnosti
Danilo Bizjak
Vesti o aretacijah prekupčevalcev z mamili so na dnevnem redu, žal pa si sledijo tudi dramatična poročila o ljudeh, ki so jim življenje rešili zadnji trenutek kot o tistih, ki jim niso mogli veC pomagati. Cena za uro omame je kruta, vzrok preprost: prevelika doza mamila.
»Božic je tudi za zasvojence obdobje praznovanja, "promet” se poveča, zato ni sluCaj, da tudi policija poostri nadzor,« je pojav skušal pojasniti D ari o Grison, odgovorni za Studijski center Paolo Fonda, ki sodi v okvir "Skupnosti S. Martino al Čampo”. »Vprašanje bolj Čistega heroina, ki je terjal smrtne žrtve,« je nadaljeval Grison, »pa je posledica nekakšne nestabilnosti, ki vlada na tržišCu. Prej so se oskrbovali v Venetu, predvsem v Padovi, sedaj hodijo tudi onkraj meje, v Izolo, Koper, kjer je mamilo Čistejše. Zato smo v stiku s koprsko službo, z dr. Milanom Krekom in s tamkajšnjimi skupinami staršev. Dr. Krek se tudi ubada s temi problemi. Trenutno skrbi za okrog 260 zasvojencev z Obale.«
Skupnost S. Martino je v sedemdesetih letih ustanovil duhovnik Mario Vatta in se ukvarja s tegobami mladih (mamila, alkohol, zapori). Sedež je v Ul. Gregorutti, kjer je tudi omenjeni študijski center, ki je nekakšno teoretsko jedro, v katerem se usposabljajo novi operaterji. Na sedežu prvič sprejemajo tiste, ki šo v stiski, nudijo jim pomoč. V njem se zbirajo skupine staršev zasvojencev, razpravljajo. Na razpolago imajo še dve hiši, v Ul. Rota in v Narodni ulici na Opčinah, kjer zasvojenci lahko tudi prebivajo, delujejo. V okvir skupnosti sodita še zadruga Germano in center za tisk (oba v Ul. Tor S. Piero). Zadruga šteje okrog 40 članov, njen cilj je ponovno vključevanje mladih v dejavnost, v centru za tisk pa je tiskarna, ki služi istemu namenu.
Koliko je v Trstu takih zasvojencev, smo vprašali Grisona.
»Težko je govoriti o številkah. Gre pač za ilegalni fenomen, ljudje se skrivajo. Pri SERT (Ser-vizio tossicodipendenze, služba za zasvojence) pravijo, da na leto stopijo v stik z veC kot 600 osebami. Navadno je tako številko treba pomnožiti s tri in veC. Lahko torej rečemo, da je v tržaški pokrajini približno 2 tisoC zasvojencev.«
Kateri sloji so najbolj izpostavljeni?
»Se pred 5-6 leti so glavni del predstavljali tisti, ki jih je označevala družbena emarginacija, danes pa najdemo tudi
elane premožnih družin. Tudi starost se obenem niža in viša. Sprva so mislili, da gre le za mladinski fenomen, danes srečamo štiridesetletnike in še starejše, z družinami na ramenih. Seveda so mladostniki tisti, ki so podvrženi najveCji nevarnosti. S 15-16 letom pričnejo z uživanjem alkohola, pričnejo kaditi, jemati tablete ecstasy, a zatem sežejo po mamilih, tako da okrog 18. leta drama izbruhne na dan.«
Kje se oskrbujejo z mamilom?
»Odvisno od tipa mamila. Ecstasy najdejo v diskotekah, tudi hašiš je lahko dosegljiv, prekupčevanje z lažjimi drogami je razširjeno, težje je na primer s heroinom. Do njega pridejo v nekaterih barih, v nekaterih predelih v mestu, ven-
dar gre bolj za stike z ljudmi kot pa za neki natančno določen kraj. Doza ecstasy stane okrog 20 tisoč lir, lahko se jo jemlje občasno, drugače je s heroinom: za dozo je treba odšteti 50 tisoč lir, navadno potrebujejo dve na dan, zjutraj, ko vstanejo, in zvečer, predno gredo v posteljo, nekateri pa jih porabijo še več na dan, potrošijo tudi 200-300 tisoč lir. Gre za izredno hudo breme. Za denar najprej sprašujejo doma, prihaja do prepirov, kraj, nakar se začnejo kraje tudi izven doma, sleparije, prevare, tudi sami gredo na pot prodaje mamil, prostitucije (ki pa v Trstu ni posebej razširjena).
Koliko osebja šteje vaš center?
»Vseh operaterjev je 50: 15 je oporečnikov, osem jih prejme tudi
plačo (vključno z operaterji zadruge), ostali (okrog 27) so prostovoljci. Za prostovoljce štejemo tiste, ki se pri nas vsak dan mudijo vsaj 4-5 ur. Nekateri so se specializirali, vendar v našem primeru gre bolj za vzgojni kot pa psihoterapevtski načrt: s pogovori, srečanji, predlogi skušamo zasvojence pripeljati do tega, da znova osvojijo ritem običajnega vsakdana.«
So vaša prizadevanja uspešna?
»Osvobajanje zasvojencev, je delikatno vprašanje. Ni pač tako enostavno, da nekdo pride k nam uničen in odhaja zdrav: skušamo mu pomagati, ga spet vključiti v običajni tok življenja, vendar tudi po 4, 5 letih prihaja do ponovnih padcev. Vendar je tedaj lažje, pomoč je
_______________NAGRADNI NATEČAJ___________________________
Nagrada Albina Bubniča
V počastitev spomina pokojnega časnikarja
ALBINA BUBNIČA
in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela, razpisuje Primorski dnevnik
tretji nagradni natečaj za spise in študije na temo:
»TAKO SO SI SLUŽILI VSAKDANJI KRUH«
Obdelava je svobodna: zajema lahko zapise po pripovedovanju starejših ljudi, ki so ohranili ustno izročilo o nekdanjih poklicih v naših krajih v preteklosti. V poštev pridejo tudi arhivske in druge raziskave o vseh nekdanjih oblikah dela in preživljanja, tako na kmetijskem, kot na obrtniškem, trgovskem, gostinskem, eventualno industrijskem ter na drugih področjih. Udeleženci natečaja lahko popestrijo svoje prispevke z opisom šeg in navad, vraž in anekdot, ki so bile povezane z nekdanjim načinom dela. Raziskave in zapisi lahko slonijo tudi na ohranjenih dokumentih, starih zapisih in podobno. Udeleženci lahko prispevku dostavijo fotografsko in drugo gradivo, kihov vsakem primeru vrnjeno lastniku.
Natečaja se lahko udeležijo skupinsko osnovnošolci, posamezno ali skupinsko pa dijaki in dijakinje slovenskih nižjih in višjih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, zamejski študentje katerekoli unverze oziroma fakultete ter drugi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z etnografskim raziskovanjem.
Spisi ne smejo biti krajši od treh strani za osnovne šole, petih tipkopisnih strani (po 30 vrst) za dijake, oziroma od 10 tipkopisnih strani za univerzitetne študente in ljubitelje. Poslati jih je treba v dvojniku do 15. maja 1994 na uredništvo Primorskega dnevnka v Trstu, Ul. Montecchi 6 in v Gorici, Ul. XXIV Maggio 1, opremljene z oznako »Natečaj za nagrado Albina Bubniča« ter siglo. Podpis, siglo in polni naslov morajo priložiti v zaprti zalepki.
Spise in študije bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali člani uredništva, Odseka ža zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Slovenskega raziskovalnega inštituta in literarni ustvarjalci.
Za najboljše spise in študije so predvidene naslednje nagrade iz »Sklada Albina Bubniča«.
Za študije ali raziskave univerzitetnih študentov in ljubiteljev:
1.	nagrada	1.200.000 lir
2.	nagrada	600.000 lir
Za spise ali raziskave dijakov višjih srednjih šol:
1.	nagrada	900.000 lir
2.	nagrada	450.000 lir
Za spise in raziskave dijakov nižjih srednjih šol:
1.	nagrada	600.000 lir
2.	nagrada	300.000 lir
Za skupinske prispevke učencev osnovnih šol:
1.	nagrada	500.000 lir
2.	nagrada	250.000 lir
bolj učinkovita, ker smo medtem ohranili stike. Dejansko gre za to: pri tistem, ki je že bil v naši skupnosti, je tudi nadaljnje delo lažje. Lani smo v naših dveh domovih na primer sprejeli 15 . oseb, okrog 40 se jih je vključilo v zadrugo, trije v tiskarno. Poleg tega smo srečanja, razgovore imeli z okrog sto drugimi ljudmi.«
Vsa ta dejavnost tudi nekaj stane...
»Krajevna zdravstvena enota nam krije dnevnico za tiste, ki so v domovih, s čimer pa krijemo le 30% našega proračuna. Ostalo črpamo iz prispevkov zasebnikov. Zadruga ima svojo avtonomno dejavnost, a pri vsem ostalem so težave.«
VCERAJ-DANES
Danes, PONEDELJEK,
3.	januarja 1994
GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 8.47 - Luna vzide ob 23.18 in zatone ob 10.30.
Jutri, TOREK,
4.	januarja 1994
ERNEST
H LEKARNE
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. januarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. delPOrologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124).
PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. delPOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Ul. XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. XX. septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 14.45, 17.15,
19.45,	22.15 »Un mondo perfetto«, r. - i. Clint Ea-stvvood, i. Kevin Costner, Laura Dern.
EXCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »II figlio della Pantera rosa«, r. Blake Edvvards, i. Roberto Benigni, Claudia Cardinale .
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II banchetto di nozze«, r. Ang Lee.
NAZIONALE 1 - 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Piccolo Buddha«, r. Bernardo Ber-tolucci, i. Keanu Reeves, Bridget Fonda.
NAZIONALE 2 - 16.30, 19.00, 21.45 »La časa degli spiriti«, i. Meryl Streep, Glenn Glose, Jeremy Irons.
NAZIONALE 3 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »The In-nocent«,
Hopkins, ni.
i. Anthony Isabella Rosselli-
NAZIONALE 4 -15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fantozzi in paradiso«, i. Paolo Villaggio.
GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din« risani film, prod. Walt Disney.
MIGNON - Danes zaprto.
EDEN - 15.30 - 22.00
»Tutto in gola« porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00 22.10»Anni novanta -Parte II«, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, Andrea Roncato.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«, r-i. Woody Allen, i. Diane Keaton.
LUMIERE - 17.30, 19.45, 22.00 »Sol levante«, i. Sean Connery.
RADIO - 15.30 - 21.30 » L i 11 y la sporcecciona«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
ji PRIREDITVE
ARS NOVA vabi na NOVOLETNI KONCERT, ki bo v soboto, 8. januarja, ob 20.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopa Rudarska godba iz Velenja (svetovni prvak).
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE po kriških ulicah v četrtek, 6. januarja, ob 15. uri pri Sv. Roku, nato dalje ... Pridružite se nam!
V GREGORČIČEVI DVORANI v Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr., je na ogled do 31. januarja fotografska razstava TRST V PREDPRAZNIČNI ODEJI.
□ OBVESTILA
ZSKD obvešča cenjene predstavnike društev in sodelavce, da bo do četrtka, 6. januarja, urad zaprt.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo jutri, 4, januarja 1994, zaprta zaradi inventure.
SEMINAR ZA RETORIKO za vse, ki javno nastopajo in se želijo naučiti gladkega in jasnega izražanja, osvojiti tehniko sproščenega in učinkovitega sporočanja bo v dneh 20., 21. in 22. ter 28. in 29. januarja 1994 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje). Prijave sprejemamo v uradu ZSKD od 10. do 14. januarja 1994 (tudi telefonsko: 040 / 635626).
KLUB PRIJATELJSTVA vabi na veselo novoletno srečanje s tombolo in čajanko, ki bo pri šolskih sestrah v Ul. Delle Doccie 34 v Trstu, jutri, 4. januarja, ob 16. uri.
B________________IZLETI
SK DEVIN organizira 9. januarja smučarski avtobusni izlet v Podklošter ali Trbiž. Za informacije in vpisovanje se obrnite do Skerka, tel. št. 200236, ali Puriča, tel. št. 327196.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST obvešča, da bo v času šolskih -počitnic tajništvo odprto samo v jutranjih urah.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst - sporoča, da bo urad zaprt še danes, 3. januarja 1994.
MALI OGLASI
OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina.
OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci St. 47.
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak v Briščah pri Križu.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
IZGUBIL se je psiček v noči med 24. in 25. decem-
brom v Devinščini - Proseku, pasme spinone, dolge dlake, rjave barve, živahne narave, z značko občine Zgonik. Tel. na št. 229234.
PRESTRAŠENA od pokanja petard in bombic je zbežala z doma (središče Opčin) psička, ki sliši na ime MUKI. Je manjše rasti, bele dlake s košatim repom. Ce jo kdo vidi, naj telefonira na št. 213912.
KOZJEREJA Žbogar nudi kozji in konjski gnoj, primeren za vrtnarstvo. Možnost dobave na dom. Tel. na št. 229191.
HLAVATTJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. na St. 413142.
ORIGINALNO, rabljeno stilno pohištvo, razne kredence, predalnike in stole prodam - Pohištvo Koršič, tel. 54390 - 575145.
V UL. PASCOLI 2, v bližini Trga Garibaldi, dajemo v najem prazno skladišče, približno 200 kv. m, primerno za trgovino z oblačili ali drugimi artikli, najemnina po dogovoru. Tel. v uradnih urah na St. 363434.
PRISPEVKI
V	spomin na predragega sina Gabri j a ob 38. rojstnem dnevu darujeta mama in tata 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Maria Žerjala darujejo svaki in svakinje 230.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Sardoč daruje Marija Stoka 50.000 lir za FC Primorje.
V	zahvalo za vsa prejeta sožalja darujejo Majda, Luka in Andrej 150.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu.
Namesto cvetja na grob pok. Lojzeta Zupančiča daruje družina Maria Furla-niča 100.000 lir za SZSO.
V	spomin na Lojzeta Zupančiča daruje Maja Pahor
30.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Janeza Grudna daruje Dušan Radovič z družino
50.000	lir za KD Igo Gruden.
V	spomin na drago mamo Rozalijo Gerlanc daruje sin z družino 100.000 lir za FC Primorje, 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel, 100.000 lir za PZ Vasilij Mirk in 50.000 lir za
Rozalijo Grljanc daruje brat Angel 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Štefanijo Bukavec vd. Sardoč daruje sin Dario z družino 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina dragega očeta Danila Saharja daruje sin 31.000 lir ža Primorski dnevnik.
V	spomin na g. Prašelj daruje Mimi Jeric 50.000 lir za SKD Tabor.
Ob božičnih praznikih darujejo gospe Justa, Anica in Valerija Daneu 500.000 lir za popravilo orgel v domači cerkvi sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Rožine Gerlanc daruje Er-minia Gibi 50.000 lir za popravilo cerkve sv. Martina na Proseku.
Ob proslavi 100-letnice rojstva Iga Grudna daruje nečakinja Breda 100.000 lir za SKD I. Gruden. V isti namen daruje Valerija Gruden 20.000 lir za SKD I.Gruden.
Namesto cvetja na grob Janeza Grudna darujeta Neva in Nevenko 50.000 lir za SD Sokol.
Cerkveni pevski zbor V spomin na drage
3. 1. 1991	3.1. 1994
Ob tretji obletnici smrti dragega
Romana
Daneua
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena in hčerki z družinama
Prosek, 3. januarja 1994
___ PIRAN / OKROGLA MIZA ZSKD, SKGZ, UNIJE
GORICA / HOMILIJA
NOVICE
Ustvariti pogoje za stalno soočanje
Podobno srečanje na temo sodelovanja med skupnostima bo v kratkem v Gorici
Cerkev za mir v svetu
Nadškof o vlogi družine
Potrebno je, da obe manjšini, slovenska v Italiji in italijanska v Sloveniji in na Hrvaškem, ustvarita pogoje za stalno dogovarjanje in da poišceta primerne poti reševanja vprašanj, ki so skupna. To je bilo poudarjeno na okrogli mizi z naslovom “Dve skupnosti ena stvarnost”, ki sta jo Unija Italijanov iz Pirana in goriška Zveza slovenskih kulturnih društev pripravili v Tartinijevi hiši v Piranu v okviru sodelovanja med organizacijama, ki sta že lani zaceli dogovarjanje na kulturnem in športnem področju ter pripravili nekaj uspelih skupnih pobud. V tem okviru gre omeniti decembrsko piransko srečanje s prof. Jožetom Pirjevcem, ki je številnemu občinstvu predstavil knjigo “Vidov dan”.
Torkova okrogla miza Pa je bila pomembna zaradi dejstva, da so občinstvu spregovorili predstavniki dveh osrednjih manjšinskih organizacij. Za SKGZ je bil namreč prisoten predsednik Klavdij Palčič, za Unijo Italijanov pa predsednik Izvršnega odbora Mauri-zio Tremul. Na večeru so sodelovali še Stefano Luša, predsednik Unije Italijanov iz Pirana, Rudi Pavšič, predsednik Komisije za kulturo pri SKGZ, Ace Mermolja, Predsednik ZSKD, in Silvano Sau, podpredsednik Unije Italijanov. Kot sta v pozdravnih nagovorih podčrtala Stefano Luša in Rudi Pavšič, je srečanje predstavnikov obeh manjšinskih organizacij (kmalu bodo podoben veCer pripravili na Goriškem) pomenilo predvsem željo pri premagovanju morebitnih nesoglasij med skupnostima in prispevalo k od-
talitvi “zamrznjenih” odnosov med manjšinama po nepodpisu tristranskega memoranduma med Slovenijo, Italijo in Hrvaško.
Klavdij Palčič je izpostavil trenutno stanje slovenske manjšine v Italiji in podčrtal potrebo, da se manjšina obravnava kot polnopravni subjekt, ki si bo sam znal krojiti usodo. Glede stikov z italijansko skupnostjo je bil mnenja, da je treba vendarle premagati tare ovire, ki so doslej delovale kot ločnica.
Maurizio Tremul je podčrtal vlogo obeh manjšin v procesu evropske integracije in se zaustavil ob vprašanju regionalizacije obmejnega območja, kar bi italijanski manjšini nudilo pogoje, da ob spoštovanju zakonodaje in same meje, celovito rešuje vprašanja skupnosti, Čeravno živi v dveh različnih državnih stvarnostih. Ustvariti bi bilo treba nekakšno cono prostega pretoka in izmenjave, ki bi zajela tudi območje, kjer živijo zamejski Slovenci.
Ace Mermolja se je lotil vprašanja manjšina-država in ugotovil, da pritisk na manjšino kaže v bistvu na šibkost neke države. Po drugi strani pa takšen pritisk prisili manjšino, da se zapre vase, kar je izredno nevarno. Poiskati je treba poti dialoga med manjšinama, med manjšino in večinskim narodom in med manjšino in matičnim narodom, četudi ni že v naprej vedno zagotovljena uspešnost takšnega dogovarjanja.
Nazadnje je Silvano Sau, ki je elan novonastale slovenske vladne komisije za vprašanja manjšin v Sloveniji,
razčlenil dvojnost vprašanja zakonsko zapisane dvojezičnosti in realnega stanja na teritoriju. Dogaja se namreč, da so zakoni dobri in ščitijo manjšino, v resnici pa se ti normativi udejanjajo z manjšo uspešnostjo. Ob potrebi po enotni obravnavi italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem je Sau ugotovil, da med italijanskimi in slovenskimi intelektualci ni še prišlo do bistvenega skupnega razmišljanja, kot se je denimo to zgodilo na Tržaškem ob kandidaturi župana Ric-carda Illyja, ki je nastala prav na pobudo slovenskih in italijanskih kulturnikov, znanstvenikov in drugih vidnih osebnosti.
Tudi goriška Cerkev se bo pridružila prizadevanjem za mir v svetu. V petek 21. januarja se bodo verniki na Goriškem pridružili enodnevnemu postu, v nedeljo, 23. januarja pa sodelovali ob dnevu molitve za mir. Tako je v novoletni ho-miliji napovedal goriški nadškof Bommarco, ki se je na novega leta dan zaustavil ob papeževem pozivu za mir. Prvi dan novega leta je bil namreč, tokrat že sedemind-vajsetic, posvečen miru. Osnova za trajen mir v svetu je pravzaprav družina, je v nagovoru-naglasil nadškof Bommarco. Od vzgoje v družini, tej osnovni celici človeške družbe, je odvisno tudi sožitje in sodelovanje med narodi.
V družini otroci spoznajo vrednote, ki bi morale biti v osnovi omikane družbe, kot razumevanje, solidarnost, strpnost. Ob tem je nadškof poudaril odgovornost kristjanov v odnosu do družine in podčrtal potrebo po ustrezni politiki, ki naj družini pri njenem poslanstvu pomaga. Novoletno srečanje z verniki se je sklenilo z molitvijo za mir v svetu, posebej na območju sosednje države in za odpravo nasilja, v kakršnikoli obliki in kjerkoli na svetu. V petek, na Silvestrovo, pa je bilo v goriški stolnici slovesno zahvalno bogoslužje ob koncu leta, pri čemer je nadškof omenil, poleg težav, tudi uspehe goriške Cerkve.
KRMIN / ZADNJI DAN STAREGA LETA
Tradicionalna izmenjava novoletnih voščil na mejnem prehodu Plešivo
Na mejnem prehodu na Plešivem je bilo v petek tradicionalno novoletno srečanje z izmenjavo voščil med predstavniki obmejnih organov in upravitelji, (foto S.R.)
Natečaj IACP za lestvice v Fari Vilešu, Škocjanu in Romansu
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za ljudske hiše (IACP) je razpisalo natečaje za sestavo prednostnih lestvic za dodeljevanje stanovanj javnega stanovanjskega sklada v občinah Fara, (natečaj St. 3), Vi-leš (natečaj St. 4), Škocjan ob SoCi (natečaj St. 5) in Romans (natečaj št. 6). Rok za predložitev prošenj poteče 25. februarja. Prošnje je treba predložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago na županstvih v omenjenih krajih ter na sedežu zavoda v Gorici- Korzo Italia 116, ki je odprt ob delavnikih v dopoldanskem času.
Zaradi del bodo zaprli Oberdankovo ulico
Z županstva sporočajo, da bodo 10. t.m. zaprli za ves promet Oberdankovo ulico. Začeli bodo namreč izvajati dela za prenovo uličnega tlaka, sočasno pa bodo opravili še nekatera druga dela. Promet bodo preusmerili preko Travnika, oziroma Verdijevega Korza. V kratkem bodo začeli z deh za obnovo tlaka tudi nekaterih sosednjih ulic, ki jih bodo prav tako zaprli za promet za obdobje izvajanja del.
Pravočasna zdravniška pomoč
Zdravniki v goriški splošni bolnišnici so v noCi od sobote na nedeljo pomagali preboleti hudo krizo, zaradi domnevne zastrupitve, 23-letnemu R. M. iz Gradeža. Fanta je v soboto, nekaj po 24. uri obšla slabost. Družinski člani, ki so ga menda našli v kritičnem stanju na postelji, so zaprosili za pomoč dežurno zdravniško ekipo, ki je fanta še pravočasno pospremila v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za intezivno nego. Zdi se, da je fant uspešno prebodel krizo.
AVTOELEKTRIC ARSTVO RUDI
ul. Sv. Mihaela 113 - Štandrež - tel. 0481/21915
Vas pričakuje v novih prostorih in Vam ponuja posebne popuste na vseh avtoradijih in alarmnih napravah
M PRIREDITVE
3 OBVESTILA
KD Sovodnje bo vsem elanom, prijateljem in vsem vaščanom voščilo srečno novo leto s spevoigro Sneguljčica, v nedeljo, 9. januarja on 18. mi, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Izvedli jo bodo elani mlad. skupine SKD Primorec iz Trebe.
PRISPEVKI
V spomin na vse svoje drage pokojne darujeta Olga Pahor in Julko Gergolet 100 tisoč lir za SKD Kremenjak.
Namesto cvetja na grob Ane Ožbot, daruje nečakinja Milojka 50 tisoč lir za Društvo krvodajalcev v Sovodnjah.
SPD GORICA SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 9. januarja pričeli tečaji smučanja na Nevejskem sedlu. Na razpolago je še nekaj mest na avtobusih, ki bosta vozila iz Gorice in Sovodenj oziroma Standreža. Prijave jutri in v sredo od 19. do 20. me na sedežu. Društvo prosi elane naj poravnajo obveznosti.
HIPNOZA BREZ BESED je naslov informativnega srečanja, ki bo jutri, v torek, 4. januarja ob 21. uri na pobudo instituta SUMIPA. Govoril bo psiholog dr. Marco Paco-ri, srečanje pa bo v prostorih na Korzu Italia 126.
______GORICA / VESELO SE PRED NOVIM LETOM_________
Upokojenci so silvestrovali v Gallianu
Spomnili so se "visokih "jubilantov - Slovesno izročili izkaznico št. 800
KRMIN / ODLOČILNA SEJA
Opozicija vložila program Glede kandidatov pa...
Društvo slovenskih Upokojencev izkazuje Posebno pozornost svojim elanom - jubilantom. Vsem, ki dopolnijo okrogli "visok” življenj-
ski jubilej voščijo in se jih tudi spominjajo s šopkom cvetja. Priložnost za to je bilo nedavno veselo silvestrovanje v Gallianu pri Čedadu. Od
62 jubilantov včlanjenih v društvo je bilo na družabnosti prisotnih osemnajst, medtem ko so odborniki društva enajst osemdesetlet-
nikov obiskali na njihovih domovih. Na silvestrski družabnosti so slovesno sprejeli novo Članico. Izkaznico s številko 800 je prejela g. Peršolja.
Silvestrovanje DSU je bilo že dan po božiču, nekaj dni pred ta pravim, koledarskim, zato pa nic manj veselo, sproščeno in zabavno. Udeležilo se ga je skoraj 120 članov društva. Po dobri in obilni večerji je predsednik Miladin Černe vsem zaželel zdravja in sreCe v novem letu, "simbolično” napovedal konec 1993., oziroma polnoč. Ugasnili so luči, nazdravili in si izmenjali voščila.
Na sliki: jubilanti, ki so se jih spomnili na na silvestrovanju.
Nocoj (ob 20.30) bo v Krminu prva od treh napovedanih sej občinskega sveta. Gre za tri seje ki jih izrecno predvideva zakon o reformi krajevnih uprav (zak. št. 142) in ki jih je treba sklicati pred iztekom dvomesečnega roka, določenega za razreševanje upravnih kriz. Ta rok poteče, kar zadeva kr-minsko Občino, 11. t.m.
Naslednji dve seji sta sklicani 7. in 10. januarja, vendar bo že nocoj jasno, če sploh še obstaja možnost za sestavo drugačne večine, ki bi Občino vodila še dobro leto, do naravnega izteka mandata. Predstavniki opozicijske liste Uniti per Cormons so skupaj z drugimi predstavniki opozicije predstavili
program, ki naj bi ga izvedel odbor pod vodstvom župana Luciana Pa-tata. Seznama kandidatov za odbor, čeprav je večina imen pravzaprav znanih, pa še niso sporočili. To bodo naredili na današnji seji, če se bo pokazalo, da bo pobudo podprlo vsaj enajst svetovalcev.
Stališča glede razreševanja politiCno-upravne krize v Krminu se, zlasti v vrstah dosedanje večine, zelo hitro spreminjajo in je pravzaprav težko napovedati, kako se bo pobuda opozicije iztekla. Slišati je namreč da si krščanska demokracija zdaj prizadeva za predčasen razpust občinskega sveta in s tem seveda za predčasne volitve.
KINO
GORICA
VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00»Aladdin«. Prod. Walt Disney, risani film za otroke in odrasle. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.00-19.30-22.00 »II piccolo Buddha».
VERDI Zaprto.
TRŽIČ
COMUNALE Zaprto.
E~3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Re-pubblike 26, tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU - Vrtna ulica št. 2,
Ponedeljek, 3. januaija 1994
VELIKA BRITANIJA / TERORIZEM
Novoletno voščilo Ire
V Belfastu so takoj po polnoči odjeknile eksplozije
LONDON - Upanje na skorajšnji mir in prenehanje terorističnega nasilja v Severni Irski bledi, kajti komaj 46 minut po nastopu novega leta so v Belfastu že zagoreli ognji, ki so jih povzročile za-žigalne bombe. Ira jih je nastavila v desetih trgovinah in celo v 200 let stari belfa-ški knjižnici Linenhall.
Okrog tisoč knjig je poškodovanih, trgovine, med njimi je tudi supermarket, so večinoma uničene, gmotna Skoda je ogromna in z uničenimi trgovinami je izgubljenih tudi veliko delovnih mest. Vse skupaj pa je prvo novoletno sporočilo Ire, da miru v Severni Irski Se ne bo. Ira in njeno politično krilo Sinn Fein sicer še nista uradno odgovorila na britansko-irsko mirovno deklaracijo, ki sta jo decembra v Londonu podpisala bri-
tanski premier Major in irski premier Reynolds. Toda v nedeljo je dublinski Časopis Sunday Business Post v intervjuju s podpredsednikom Sinn Feina Martinom McGuinessom objavil do zdaj najbolj odklonilno stališče do nje.
Martin McGuiness v intervjuju pravi, da je mirovna deklaracija v sedanji obliki brezpredmetna, republikansko gibanje pa lahko zadovolji le obljuba britanske vlade, da se bo Velika Britanija umaknila z irskega ozemlja.
Martin McGuiness je eden najbolj vplivnih članov Sinn Feina in kot poudarjajo komentatorji, je sodeloval tudi pri tajnih pogovorih, ki so britansko vlado navdati z upanjem, da je mir v Severni Irski zdaj le mogoče doseči. Toda v objavlje-


Severna Irska je v leto 1994 vstopila ob poku eksplozij (Telefoto: AP)
nem intervjuju ponavlja tradicionalno republikansko zahtevo, da mora britanska vlada z izjavo zagotoviti, da bo zapustila Severno Irsko. Pri tem gre tudi za problem samoodločbe, la po trditvah Sinn Feina v mirovni deklaraciji ni dovolj jasna in jo po mnenju njenih predstavnikov različno razlagata britanska in irska vlada. Zato je Sinn Fein od obeh vlad tudi zahteval pojasnila.
Britanski premier Major je
namreč po podpisu deklaracije, da bi pomiril severnoirske protestante in njihove politike, v spodnjem domu parlamenta dejal, da statusa Severne Irske ni mogoCe spremeniti z enim samim aktom oz. referendumom, v katerem bi se odločalo celotno prebivalstvo Irske. Toda Martin McGuiness svari, da je mirovna deklaracija za republikansko gibanje brez vrednosti, Ce britanska vlada ne bo spremenila tega stališča.
Obenem je McGuiness tudi dejal, da Sinn Fein potrebuje še nekaj tednov za posvetovanja, kar pomeni, da pred koncem januarja ni mogoCe pričakovati uradnega odgovora oziroma stališča o mirovni deklaraciji. Toda McGuines-sove izjave potrjujejo zdaj že rastoče prepričanje, da deklaracija, taksna kot je, ne bo zadovoljila Ire in Sinn Feina.
Alja Košak
SVET
RUSIJA / NACIONALIZEM
Vladimir Žirinovski grozi Nemčiji
BONN - Ruski nacionalist Vladimir Zirinov-ski je Se vedno jezen, ker mu Nemčija ni dala vstopnega vizuma. Zato je zagrozil, da bo, Ce bo prišel na oblast in sprožil tretjo svetovno vojno, Nemčijo uničil, je zapisal nemški tednik Welt am Sonntag.
Nedeljski Welt am Sonntag je navajal zaupno poročilo, ki ga je Bonnu poslala nemška ambasada v Sofiji, kjer je Žirinovski izvedel, da mu Nemčija prepoveduje vstop. Na sofijskem letališču je menda zagrozil, da se ho v vzhodno Nemčijo vrnilo 300 tisoč ruskih vojakov in da bo zahteval visoko vojno odškodnino, Ce se mu bo le ponudila priložnost.
Tiskovni predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je izjavo Žirinovskega komentiral: »Ob tej priložnosti se je o Nemčiji izrazil negativno, grozil in Zalil uradnika nem-
škega veleposlaništva.« In dodal: »Nemčija odloCno zavrača te napade. V dodatku prejšnji izjavi Žirinovski s takšnimi opazkami kot sogovornika diskvalificira samega sebe.«
Žirinovski je že pred dvema letoma grozil, da bo na Nemčijo vrgel atomsko bombo, Ce se bo vmešala v ruske notranje zadeve. Welt am Sonntag je zapisal, da bi Žirinovski ustavil umik ruskih Cet iz vzhodne Nemčije, kjer je še vedno okoli 60 tisoč ruskih vojakov z družinami, in vrnil 300 tisoč vojakov. Tako bi ustregel dodatnim zahtevam za izplačilo vojne odškodnine iz druge svetovne vojne in iz Nemčije naredil »revno deželo«. Vse zgradbe, ki so jih v vzhodni Nemčiji zgradili sovjetski vojaki, bi morali vrniti Rusiji, da bi jih uporabljala za namene ruske industrije, je zapisal Welt am Sonntag.
(Reuter)
FRANCIJA / ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
Do francoskega državljanstva odslej le skozi birokratske mline in stroge komisije
PARIZ - V Franciji je z novim letom pričel veljati nov zakon o državljanstvu, ki ukinja avtomatično pridobitev državljanstva za vse otroke, ki se v Franciji rodijo tujim staršem. Ti bodo namreč morali med šestnajstim in enaindvajsetim letom izraziti svojo »Zeljo, da postanejo francoski državljani«. Ta zakon je samo eden izmed ukrepov, ki jih je julija 1993 izglasoval francoski parlament in se tičejo predvsem problema imigracij v Francijo.
Tisti, ki bi državljan-
stvo radi dobili, bodo po novem zakonu morali svojo željo izkazati pred za to določenim pristojnim organom. Vsekakor bo moral kandidat dokazati, da je v Franciji pet let res neprekinjeno bival, vsem tistim, ki pa so prestajali zaporno kazen, bo državljanstvo avtomatično nedostopno. Nov zakon velja tudi za tiste, ki želijo državljanstvo dobiti s poroko, kar je tudi ukrep proti navideznim zakonom. Bodoči zakonci bodo morali najprej skupaj živeti dve leti, potem pa jih bodo pristojni organi »prei-
zkusili« in ugotovili, ali so ta Cas res preživeli skupaj. Pri tem bo moral francoski zakonec izkazati svoje državljanstvo z dokumenti, tuji zakonec pa bo moral predložiti podatke o svojem rojstvu in potrdilo o bivanju tiste države, kjer je prebival zadnjih deset let. Sodnik lahko zakon tudi razveljavi zaradi »nesposobnosti asimilacije« ali preprosto, ker tujec »državljanstva ne zasluži«. S takšnimi strogimi zakoni bi parlament rad znižal število imigracij s 100.000 na 50.000 letno. V zadnjem
V Franciji živeči tujci so z demonstracijami nasprotovali sprejetju novega zakona o državljanstvu. Narodna skupščina ga je kljub vsemu sprejela in odslej bodo morali tujci dokazovati, da so francoskega državljanstva res »vredni«.
desetletju je namreč šte- 18.000 (leta 1980) na vilo tujcev, ki so dobili 32.800 letno (leta 1991). državljanstvo, zraslo z	(AFP)
MEHIKA / UPOR INDIJANCEV
Oblasti nihajo med pogajanji in vojno napovedjo
TUZTLA GUTIEREZ -Pogajanja oblasti zvezne mehiške države Chiapas na jugu Mehike z Zapatisticno vojsko za narodno osvoboditev (EZLN) so bila dose-daj neuspešna, piše v sporočilu za javnost. EZLN je v zadnjih bojih, ki so zahtevali življenja petih policistov in nedvomno veliko ranjenih, zasedla že pet okrajev.
Oblasti 24 ur potem, ko so jim uporniki napovedati vojno, situacijo v okupiranih mestih označujejo kot »zaskrbljujočo«. Med približno 200 Indijanci, ki so na novega leta dan vdrti v mestno hišo v San Cristobalu, so videli tudi nekaj belcev z očitnimi vojaškimi sposobnostmi. Oblečeni so v svojevrstne uniforme in se predstavljajo kot »vojska za osvoboditev«. Očividci in nekateri prebivalci okupiranih mest pravijo, da so uporniki prek radia povezani tudi z Ljudsko uporniško stranko in »Stranko revežev«. Notranji minister Ri-
cardo Garcia je pozval upornike k miru in predlagal, da bi skupaj rešiti njihove probleme po legalnih poteh. Da bi preprečili prelivanje krvi, naj bi med mehiško vlado in uporniki naj bi posredovali trije katoliški škofje iz province Chiapas. Po besedah monsignorja Samuela Ruiza se oblasti še vedno niso odločile med posredovanjem ali pogajanjem. Spremljala ga bosta Fetipe Aguir-re, škof v Tapachuli in Fetipe Arizmendi, škof iz Tuxtle Gutierez. Ruiz meni, da so si uporniki zagotoviti dober položaj pri pogajanjih, ko so dovolili evakuacijo 120 turistov, ki so biti med obleganji v mestu, in privolili v prekinitev ognja. To je prva tovrstna ustaja v Mehiki v zadnjih dvajsetih letih. Pripadniki ELZN, ki pozivajo vse Indijance Chiapasa k upom, pravijo: »Vemo, da je ta vojna skrajen ukrep, vendar je pravična. Boriti se bomo tako dolgo, da bomo zadovoljili osnovne potrebe ljudstva.«	(AFP)
SRBIJA / ŽIVLJENJE POD EMBARGOM
življenje po načelu močnejšega ali kako se v Beogradu peljati z avtobusom
Vsaj dve stvari sta, ki se ob iz ure v uro spreminjajočih se cenah obiskovalcu Beograda vtisneta v spomin: množica preprodajalcev, ki na ulici ponujajo devize in vse, Cesar v redni prodaji ni, ter vožnja z mestnim avtobusom.
Kriminal in predvsem tihotapljenje sta v Srbiji danes zelo donosna posla, sta pa tudi edini naCin, kako državljani lahko pridejo do kozmetike, cigaret, Čistil pa tudi do zdravil, ki iz embarga OZN niso izvzeta. Država takšen naCin oskrbe prebivalstva očitno tolerira, saj se policisti mimo narobe obrnjenih kartonastih škatel, ki služijo kot pulti, sprehajajo, ne da bi preprodajalcem njihovo dejavnost poskušali preprečiti. DrugaCe je seveda, Ce se policaju zahoče blaga, ki je na voljo; takrat namreč lahko mirno pristopi in prodajal-
cu zaseže vse, ker le-ta ne more dokazati izvora blaga. Zabavno je opazovati tudi preprodajalce deviz, ki jih prepoznaš po nezaupljivem pogledovanju okrog sebe in polglasnem mrmranju ene same besede - d‘vize, d‘vize - ki jo ponavljajo tudi, ko ni nikjer nobenega kandidata za sklepanje posla. Profesionalna deformacija pac.
Posebno doživetje v Beogradu je tudi vožnja z mestnim potniškim prometom. Zaradi pomanjkanja goriva je namreč ta za večino Beograjčanov postal nuja, kar samo po sebi ne bi bilo nie tragičnega, Ce oblast, prav tako zaradi pomanjkanja goriva in rezervnih delov, ne bi števila avtobusov zmanjšala na minimum. Vse to ima eno samo logično posledico: neznosno gneCo, prerivanje, popolno nemogoče pa je tudi napovedati, kdaj boš iz ne
preveč oddaljenega dela mesta prišel v center. Ce avtobus na postajo sploh pride, saj zaradi varčevanja ukinjajo tudi nekatere postaje in tako avtobusi ustavljajo le na drugi ali tretji postaji. V avtobusih je mogoCe na najbolj neposreden način opazovati tisto, čemur biologi in antropologi pravijo preživetje močnejšega, saj v trenutku, ko avtobus odpre svoja vrata, vanj »navali« množica potnikov in od telesne moCi je odvisno, kako se boš peljal naslednje pol ure in več. Dolge vožnje pa si potniki krajšajo z nespoštljivim govorjenjem o predstavnikih oblasti in njihovih družinah, s komentiranjem dogajanj v državi, včasih pa tudi s kakšnim pretepom, celo med predstavnicami spola, za katerega v Beogradu očitno ne velja vec oznaka »nežnejši«.
Antiša Korljan
NOVICE
Pogajanja o Kašmiru
ISLAMABAD - Pakistan in Indija sta zaCela pogajanja o Kašmiru, ki odnose med državama zastruplja vse od razdelitve indijskega polotoka pred skoraj pol stoletja. Pogajanja pomenijo oživljanje dialoga, ki se je začel leta 1990 in so ga prekinili po letu in pol zaradi poslabšanja odnosov med državama. Kašmir je bil vzrok dveh od treh vojn med Indijo in Pakistanom. Indijski pogajalec je poudaril, da gre zgolj za pripravljalne pogovore. Pakistanska stran pa trdi, da so pogajanja v Islamabadu še zadnja priložnost za rešitev spora zaradi Kašmira. Pakistanski zunanji minister je opozoril, da njegova država ne bo nadaljevala dialoga, Ce pogovori ne bodo prinesli rezultata. Pakistan bo v tem primeru zahteval posredovanje mednarodne skupnosti. Pakistan in Indija nadzorujeta vsak svoj del Kašmira. Indijski del z večinskim muslimanskim prebivalstvom je že štiri leta žarišče separatističnih vstaj. New Delhi obtožuje Islamabad, da podpihuje nemire in oborožuje separatiste. Pakistan ni nikoli sprejel priključitve tega dela Kašmira Indiji, ko sta se državi leta 1947 ločiti. Pakistan zavrača obtožbe Indije in trdi, da upornikom ne nudi niti moralne niti diplomatske podpore, istočasno pa govori o legitimnem boju kasmirskih muslimanov ter o njihovi pravici do referenduma in samoodločbe. (Agencije)
Napad na agencijo ZN za hrano
MOGADIS - Oborožena skupina je vdrla v ograjeno poslopje Svetovnega programa ZN za hrano v južnem somalijskem mestu Baidoi. Pri tem je bil ubit en Somalijec, eden pa ranjen. Predstavnik ZN je dejal, da so napada osumljeni muslimanski skrajneži, ki so že večkrat napadli postojanke nemuslimanskih agencij za pomoč. Direktor Svetovnega programa za hrano v Somaliji Gemmo Lodesani je dejal, da ni gotovo, ati je bil napad politično in religiozno motiviran ati pa le poskus, da bi ukradli enega od tovornjakov agencije ZN. Po besedah Lo-desanija je pred božičem neka skupina muslimanskih skrajnežev napovedala sveto vojno proti krščanskemu evangetizmu v Somaliji. Ta skupina je obdolžila ZN, da razdeljujejo biblije v somalšCini in stvari, ki jih islam prepoveduje: svinjino, pornografske revije, alkohol in hašiš. Lodesani je dejal, da napadi na delavce ZN še ne pomenijo, da je v Somaliji na pohodu religiozni ekstremizem. (STA)
IGRALNIŠTVO / MEDNARODNI ŠKANDAL
Paradiso ne uboga
Se je igralnica izvila izpod Hitovega plašča ?
TOLMIN - V petek, 31. decembra 1993, ob 19. uri, ko bi se morali delavci igralnice Paradiso v Tolminu posvečati gostom - tistega ve-Cera jih je okoli 840 Čakalo na prihod novega leta - so bili postavljeni pred veliko dilemo: ubogati vladni odlok in ukaz Hitove uprave ter opolnoči zapreti igralnico in vse goste postaviti na cesto - s tem pa bi postavili na cesto tudi sebe (70 delavcev) - ali delati naprej, kot da se ni nic zgodilo. Na izrednem sestanku so se delavci odločili za drugo. Opolnoči, ko se je izteklo (začasno) dovoljenje za obratovanje Paradisa, so opravili inventuro, zaščitili Hitovo imetje in zaslužek do tiste ure,
naprej pa poslujejo za zaenkrat še neznanega gospodarja. Mimogrede: v soboto in nedeljo so zaslužili okoli sto milijonov italijanskih lir. Le nekaj dni pred tem je ministrstvo za finance poslalo odločbo, da je treba igralnico Paradiso zapreti, ker ji 31. decembra 1993 poteCe dovoljenje za obratovanje. Odločbi je sledil še Hitov dopis, ki je zahtevo ministrstva potrdil. Z obema dopisoma je direktor igralnice Lozej delavce seznanil na omenjenem sestanku, tam pa so zvedeli še za nekatera dejstva, ki so govorila v prid njihovi odločitvi, da bo igralnica kljub prepovedi še naprej poslovala. V hotelu so bili namreč go-
stje (italijanski), ki so sobe rezervirali za več dni, v Paradisu prebiva tudi 25 ruskih državljanov, ki bodo odpotovali šele 10. januarja, objekt pa mora biti zavarovan zaradi denarja, žetonov in drugih vrednosti, ki so v njem. Navsezadnje bi bili lahko primopredaja in inventura opravljeni šele danes, v ponedeljek, 3. januarja 1994. Poleg navedenega so delavci na sestanku opozarjali tudi na delovna mesta. Z zaprtjem igralnice bi na mah izgubilo delo 70 delavcev (redno zaposleni niso dobili nobenih odločb o premestitvi ali prenehanju dela). Z nadaljevanjem dela so - tako menijo delavci - preprečili sramoto za Slo-
Igralnica nima obratovalnega dovoljenja (Foto: R. Bric)
venijo, turizem in zlasti Hit. Verjetno bi iz tega nastal mednarodni škandal, saj naj bi gostje igralnice (reCeno je bilo, da jih je bilo veC kot 800, večinoma italijanskih) končali v restavraciji, kjer je prostora ko-
maj za 50 ljudi.
Davorin Lozej, vodja igralnice Casino Paradiso Tolmin, pričakuje, da se bodo »mlinska kolesa« zaCela vrteti že danes. O razpletu dogodkov bomo pisali jutri.	Vojko Cuder
ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
BORZA
Nacionalsocialna zveza Slovenije sumi predsednika državnega zbora prevare
VELENJE - Poročali smo že, da je Nacionalsocialna zveza Slovenije (NSNZ) tožila predsednika DZ Hermana Rigelnika zaradi stroškov, ki naj bi nastali ob zbiranju podpisov k zahtevi o razveljavitvi zakona o državljanstvu. Tajnik NSNZ Matjaž Gerlanc je odločitev, da stranka poskuša iztožiti povrnitev stroškov, razlagal z utemeljitvijo, da jim je Rigelnik obljubil razpis referenduma o razveljavitvi omenjenega zakona, če bodo zbrali k svoji pobudi dovolj podpisov. NSNZ je doslej že zbrala 49.000 podpisov, toda ti niso tudi uradno overjeni, kar naj bi bil eden izmed razlogov, da Rigelnik pobude ni uvrstil v obravnavo v parlamentu. Pred Časom pa je sodnica temeljnega sodišča v Ljubljani temeljnemu javnemu tožilcu Tomažu Miklavčiču odstopila vlogo - ovadbo zoper Rigelnika »zaradi .suma kaznivega dejanja prevare..., ki
se preganja po uradni dolžnosti.« (B. P.) Herman Rigelnik (Foto: J. S.)
Lansko leto višje vrednosti delnic
LJUBLJANA - Leto, ki je za nami, je bilo za imetnike nekaterih delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi d. d. precej uspešno. Kot je razvidno iz grafov, so se vrednosti posameznih delnic v primerjavi z lanskim letom kar precej povečale; najvišje vrednosti so dosegle prav sredi leta, proti koncu leta pa so padle oziroma so se njihovi tečaji umirili. Delniški »boom« se je na borzi začel na začetku leta, ko so za investitorje postale zanimive delnice SKB banke. Tudi tečaji delnic Hipotekarne banke, Komercialne banke Triglav in
Probanke, ki so v poletnih mesecih precej padli, so konec leta ostali višji kot ob začetku svoje kotacije na borzi.
Svojevrsten fenomen trgovanja na borzi seveda predstavljajo delnice Dadasa, saj se je njihov tečaj med najnižjo in najvišjo ceno gibal od 16.350 pa vse tja do 390.000 tolarjev. Med najbolj zanimivimi naj omenimo delnico Nike, katere tečaj je zrasel od 30.000 tolarjev na 85.000 tolarjev. TeCaj delnice Dadasa je prav tako poskočil z 17.500 tolarjev na približno 170.000 tolarjev,
Alenka L. Jakomin
ENERGENTI
Nižje cene kot v EU
Načrtovano cena električne energije je višja za 65,5 odstotka
LJUBLJANA - Za preteklo leto je značilno, da je vlada kar se da dosledno vztrajala pri zadrževanju cen energentov, kar je seveda precej vplivalo tudi na razmeroma ugodna inflacijska gibanja. Primerjave cen energentov z državami Evropske unije pa kažejo, da je cena nekaterih virov (na primer elektrike) za polovico nižja, maloprodajna cena naftnih derivatov pa je na primer nižja za veC kot tretjino. Če bi hoteli doseči načrtovano raven, 80 odstotkov prodajne cene elektrike v evropskih državah, bi jo bilo treba realno podražiti -za okoli 67, 5 odstotka, kar ob predpostavki petletnega prilagajanja pomeni letno povečanje za približno 10, 9 odstotka, ob predpostavki sedemletnega prilagajanja pa za okoli 7, 7 odstotka. Sicer pa največje izgube javnega sektorja nastajajo ravno v elektrogospodarskih podjetjih, saj so na prvih dvanajstih mestih tovrstna podjetja. Evropska raven cen elektrike bi omogočila pozitivno tekoče likvidnostno poslovanje EGS in servisiranje vseh posojil. To bi bilo po oceni vladnih strokovnjakov mogoče doseči s popravki cen do ravni, ki bi za okoli 10 odstotkov presegala splošno rast cen. Omenjeno prilagoditev evropskim cenam naj bi dosegli do konca leta 1998. Ker popravki cen ne omogočajo takojšnje sanacije elektroenergetskega sistema, saj bi pretirano povečali splošno rast cen, naj bi v državnem proračunu zagotovili določena sredstva za subvencioniranje nedonosnih proizvodenj. Lani je vlada nadaljevala tudi politiko zadrževanja cen naftnih derivatov. V lendavski Nafti so v prvih mesecih zaradi
zadrževanja cen naftnih derivatov beležili mesečni izpad dohodka za približno 100 milijonov tolarjev. Sicer pa pri motornem bencinu domaCe cene dosegajo nekaj več kot 60 odstotkov evropske povprečne cene, cena plinskega olja pa dobrih 70 odstotkov. Cilj vlade je tudi pri teh cenah v 5 do 7 letih doseči raven v državah Evropske unije. To naj bi pomenilo letno povečanje cen med 6 in 9 odstotki pri bencinih in med 4 do 7 odstotki pri plinskem olju. Cene zemeljskega plina pri nas za približno 13 odstotkov zaostajajo za cenami v razvitih državah. Čeprav je zadrževanje cen energentov v letu 1993 vplivalo na poglabljanje krize v celotnem energetskem gospodarstvu, pa je treba opozoriti na dejstvo, ki ga je seveda morala upoštevati tudi vlada, da je težko primerjati samo cene, Ce hkrati niso upoštevani tudi prejemki. Vlada se je torej pogosto znašla v položaju, ko je morala po eni strani pretehtati upravičenost zahtevkov energetike, po drugi strani pa paziti na določeno stopnjo socialne sprejemljivosti cen energije. Seveda pa ni dovoljevala večjih cenovnih skokov, zato smo bili leta 1993 priča le manjšim popravkom cen elektrike in naftnih derivatov. Sicer pa letošnji proračun za energetiko predvideva veC denarja, natančneje, gre za 3, 2 milijarde tolarjev (letos 2,14 milijarde). Slovenija namreč nima veliko rezerv, ker elektroenergetski sistem s svojo ceno, kot rečeno, ne pokriva stroškov, investicijski stroški pa so tako visoki, da jih bo treba dodatno podpreti s proračunskimi sredstvi ali pa tujimi posojili.
Mile Cuk
NOVI KAPITALISTI
Celjski sindikalisti ocenjujejo, da se je zgodba o uspehu razblinila v nič
CELJE - Ladislav Kaluža, sekretar območne organizacije svobodnih sindikatov na Celjskem, je v pogovoru z novinarji ob novem letu predstavil nekaj sindikalnih mnenj o minulem letu in napovedi za novo leto.
Na Celjskem je v letu 1993 šlo v steCaj šest podjetij, v katerih je delo izgubilo 1600 delavcev, vsaj pet podjetij pa naj bi šlo v steCaj še v prvi polovici letošnjega leta. Tudi zato sindikati mi-
nulo leto ocenjujejo kot izjemno Črno obdobje, v katerem »so se obljube in zgodba o uspehu razblinili v nic.« Kaluža ugotavlja, da se to tiče predvsem zaposlovanja, saj je delo mogoCe dobiti le na Črno, kolo pa vodi novi rod kapitalistov, ki jim najbolj ustreza, da v Sloveniji niti delovne zakonodaje nimamo urejene. Tako si morajo sindikati po nepotrebnem prizadevati, da delavcem mnogokrat tudi povsem običajne pra-
vice zagotovijo šele s tožbo, namesto da bi država s podzakonskim urejanjem osnovne pravice iz dela zagotavljala sama. Kaluža si je za leto 1994 zaželel, da bi se država vendarle bolj približala pravnemu idealu, da sindikatom ne bi bilo veC treba tolikokrat posegati po klasičnih oblikah sindikalnega boja in da bi zakonodajo v Sloveniji soustvarjali zbornice, sindikati in vlada.
Brane Piano
V januarju sporazum z Madžarsko
LJUBLJANA - Med Slovenijo in dr- dni pogovori o prostotrgovinskem spo-žavami Članicami Efte se bodo ta mesec razumu s Poljsko.Slovenija pa ostaja iz-zacela pogajanja o vzpostavitvi obmo- ven evropskega gospodarskega prosto-Cja proste trgovine. Dogovarjanje z Efto ra, ki sta ga ustanovili EU in Efta in je z bo letos potekalo vzporedno s pogajanji letom in pol zamude začel delovati 1. z Evropsko unijo o sporazumu o pri- januarja 1994. Poznavalci ocenjujejo, druženem članstvu. S 1. januarjem sta da so možnosti povečanja menjave začela veljati sporazuma o prosti trgo- med Slovenijo in Efto velike, zlasti pa vini Slovenije s Slovaško in Češko. Ja- mora Slovenija povečati menjavo s po-nuarja je mogoče pričakovati tudi pod- sameznimi državami, saj trgovanje z pis podobnega sporazuma z Madžar- Avstrijo obsega kar dve tretjini celotne sko, še ta mesec pa naj bi se zaceli ura- menjave z Efto.	(STA)
400000-
22000-
350000-
SKB prednostne
20000-
300000-
DADAS
250000-
16000-
200000-
14000-
150000-
100000-
12000-
50000-
10)00-
92 93 jan feb mar apr maj jun jul avg
okt nov dec
90000-
50000-
60000-
45000-
PROBANKA
70000-
60000-
35000-
50000-
30000-
20000-
30000-
15000-
20000-
10000
december
oktober
ian mar
november
september
63 feb
8
Ponedeljek, 3. januarja 1994
LJUDJE IN DOGODKI
!
NOVICE
POMORSTVO / BRODOLOM CIPRSKE IN JAPONSKE TOVORNE LADJE
V	Iranu se razrašča tihotapstvo z mamili
TEHERAN - Iranske oblasti so v zadnjih devetih mesecih zaplenile 70 ton mamil, kar znaša pet ton veC kot leta 1992. General Reza Seifollah, eden od vodilnih Častnikov v boju proti tihotapljenju z mamili, je povedal, da se v Iranu danes prepletajo poglavitne poti tihotapcev, ki raje izbirajo težko nadzorljivo iransko puščavo, kot da bi se posluževali poti po državah bivše Sovjetske zveze, ki so danes menda dokaj nevarne in nezanesljive. General je sicer zagotovil, da so vsi gorski prelazi in poglavitne ceste nadzorovane, vendar je puščavski predel preveč obširen, da bi ga lahko imeli v celoti pod kontrolo. Iranska zakonodaja predvideva smrtno kazen ta tistega, pri katerem najdejo najmanj pet kilogramov opija ali 30 gramov heroina.
V	Franciji rekordna zmaga na loteriji
PARIZ - Priletna ženica iz kraja Aigues-mortes na jugu Francije je s stavo 28 frankov zmagala na loteriji skoraj 60 milijonov frankov, točneje 59.726.340, kar znaša okrog 12 milijonov dolarjev. Vest je objavila družba Francais des Jeux, ki upravlja francosko loterijo. Gre za doslej najvišjo zmago na francoski loteriji.
Nova poroka za princa Rainerja?
MONAKOVO - Princ Rainer so bo leta 1994 znova poročil. Tako vsaj trdijo obveščeni krogi, ki so tudi najavili ime izbranke, ki bo v Rai-nerjevem srcu nadomestila slovito in priljubljeno Grace Kelly. Gre za Hjordis Niven, vdovo pred nedavnim umrlega igralca Davida Nivena. Gornja slika (telefoto AP) kaže princa in njegovo izvoljenko prav na pogrebu znanega igralca.
Pokol Kitajcev v Španiji
VALENCIA (Španija) - V obmorskem mestecu Gandia je bilo v neki kitajski restavraciji umorjenih pet Kitajcev. Policija meni, da je šlo za obračunavanje med kitajskimi tolpami. Žrtve so lastnica restavracije, ki so ji prerezali vrat, in štirje natakarji, ki so jih ubili s sekiro. Vzroke pokola je po mnenju preiskovalcev treba iskati v nenehnih vojnah med kriminalnimi tolpami, ki nadzorujejo donosen posel ilegalnega priseljen-stva v Španijo.
Dramatičen Silvester
za pomorščake
RIM - Medtem ko se je včeraj zaCela operacija za rešitev ladje »R. Monte Stelo«, francoskega trajekta, ki je nasedel pri arhipelagu Maddalena, 'sta pozornost pritegnili dva nova brodoloma, ki sta se primerila tovornima ladjama na plovbi daleč od doma.
Grška tovorna ladja »Arctic Reefer«, ki pluje pod ciprsko zastavo, je v noči na nedeljo potonila pred japonsko obalo. Na krovu je imela 29 članov posadke, od katerih so jih 12 rešili, 17 pa jih pogrešajo. Po uradnih virih je ladja potonila 500 kilometrov pred obalo zahod-nojaponskega otoka Shi-koku, nesrečo pa je povzročila razpoka, ki je iz nepojasnjenih razlogov zazijala v ladijskem trupu. Ladja je bila zgrajena leta 1971, njena lastnica pa je kopanija Comninos iz Pireja. Na krovu je po uradnih listinah imela tovor fižola, ki ga je iz Sangaja prevažala v Venezuelo, vendar so japonske pomorske oblasti izjavile, da naravo tovora še preiskujejo.
Druga tovorna ladja, »Marika«, ki pluje pod japonsko zastavo, pa je v noCi na nedeljo potonila v Atlantskem oceanu, pred obalami Terranove. Nesrečo je po vsej verjetnosti povzročilo hudo neurje. Na krovu je bilo 36 članov posadke. Ladja, ki meri v dolžino 275 metorv, je s tovorom železa za Nizozemsko zapustila kanadsko pristanišče Sept Iles v Quebecu. SOS je sprožila v soboto zvečer, izvid-niško letalo, ki so ga kanadske oblasti poslale na ogled, pa je opazilo utri-
pajoče luči približno tisoč kilometrov vzhodno od Terranove. Po mnenju letalske posadke bi to lahko bili rešilni Čolni ali pa pomorščaki, ki so se vrgli v morje z opremo za preživetje. Japonsko ladjo vsekakor še išCejo.
Toda vrnimo se k francoskemu trajektu, za katerega je predvidena dolga in zelo zapletena reševalna akcija, ki se je začela včeraj dopoldne. Ladja je 31. decembra nasedla med otokom Piana in otočjem Corcelli v arhipelagu Maddalena. Izboljšani vremenski pogoji so včeraj omogočili, da sta do trajekta prišla dva vlačilca, ki sta med drugim ugotovila, da ni več nevarnosti za onesnaženje, potem ko so v soboto razlito nafto morski
tokovi raznesli.	Francoski trajekt »Monte Steld«, ki je nasedel pri arhipelagu Maddalena (foto AP)
r PO PISANJU SUNDAV TIMESA / SCOTLAND VARDINA DELU
London pravi raj za mafijce
V Veliki Britaniji naj bi se skrival tudi morilec sodnika Falconeja
LONDON - Scotland Yard je na sledi najmanj trem mafijskim veljakom, ki naj bi se po informacijah italijanske policije skrivali v Veliki Britaniji. Tako piše Sunday Times, ki tudi navaja imena mafijcev, ki jih imajo angleški preiskovalci na muhi: to so nič manj kot Giovanni Bru-sca, Leoluca Bagarella in Bernardo Provenza-no, vsi trije zelo znani preučevalcem mafijskega pojava in italijanskim preiskovalcem.
Giovanni Brusca, 36 let, je tisti, ki naj bi po pričevanju nekaterih skesancev, med njimi Tommasa Buscette, sprožil bombo, ki je pri Capaciju blizu Palerma ubila sodnika Giovan-nija Falconeja, njegovo ženo in agente, ki so ga spremljali. Leoluca Bagarella je svak Totoja Riine in po nekaterih vesteh naj bi po aretaciji »bossa« prevzel vodstvo nevarne tolpe iz Corleoneja. V Veliki Britaniji naj bi se bil povezal s Francescom
Di Carlom, starinarjem iz Surreya, ki je bil že obsojen na 25 let ječe zaradi tihotapljenja mamil in ki naj bi tudi sodeloval pri umoru bankirja Roberta Cal-vija. Slednjega, kot znano, so našli obešenega pod mostom »Ornih bratov« v Londopu, njegova smrt pa je še vedno zavita v skrivnost. Tudi Bernardo Pro-venzano sodi v sam vrh mafijskega elana iz Corleoneja ter naj bi bil eden najbolj okrutnih mafijskih kilerjev, ki
ima na vrsti celo vrsto umorov.
Scotland Yard je sicer že od nekdaj obveščen, da delujejo v Veliki Britaniji močne mafijske skupine. Njihovo glavno opravilo je menda »pranje« denarja, pri čemer se poslužujejo na videz uglednih angleških finančnikov, ki so redni obiskovalci londonske City. Poleg tega pa sicilska mafija že nadzoruje trgovanje z umetninami in najpomembnejše dražbe.
JAPONSKA / RECESIJO POGLABLJATA MOČAN JEN IN NELIKVIDNOST PODJETIJ
Za Japonsko bo leto 1994 leto velike brezposelnosti
TOKIO - Za japonsko gospodarstvo, ki je še daleč od oživitve, se leto 1994 riše kot leto brezposelnosti. Inflacija je minimalna, v zameno pa se skokovito krči premoženje podjetij, ki vse glasneje zahtevajo davčne razbremenitve in ob tem upajo, da volilna reforma ne pripelje do vladne krize.
Ključna beseda za 1994 pa ostaja zaposlitev, kot opozarja dnevnik Yomiuri na osnovi nedavne son-daže, izvedene med eko-nomsti in industrijskimi in finančnimi analitiki, ki za predvidevajo negativno stopnjo rasti med 0, 5 in 0, 2 odstotka. Podjetja bodo nadaljevala preustrojne procese, v katere jih je prisilila recesija, v prvi vrsti pa se bodo morala odpovedati doživljenjskim zapo-
slitvam. Od tod nujnost posega vlade, ki za sredo januarja napoveduje vrsto ukrepov, ki bodo državo veljali 320 milijard jenov ah 5 tisoč milijard lir, namenjenih za doklade brezposelnim, medtem ko bo za znižanje davčnega pritiska odštela nadaljnjih 80 tisoč milijard lir. Nekateri ekonomisti ob tem opozarjajo, da to še zdaleč ni dovolj in da bi davčne olajšave morale znašati vsaj dvakrat toliko. Monetarne oblasti pa dodajajo, da še tako obstaja nevarnost, da bi se jen spet povzpel, kar bi izhod iz krize le še otežalo.
Prav dragi jen je bil srž te krize, saj je povzročil erozijo dobičkov japonskega gospodarstva, temelječega na predelovalni industriji in izvozu, kjer so meje
profita že sicer tesne. Najbolj je škodil investicijam, saj je posušil likvidnost podjetij, ki sicer res razpolagajo z najnižjimi obrestnimi merami na svetu, a se morajo boriti s previdnostjo bank, ki jih bremenijo neizterljivi krediti, ocenjeni na veC kot 200 tisoč milijard lir. Kot poudarja zadnji raport OECD, je dežela vzhajajočega sonca primorana plačevati ceno finančnega booma zadnjih osemdesetih let, ki je čez vsako mero razvrednotil mobilne in nepremičninske dobrine. Ge temu prištejemo recesijo, dobimo današnjo črno sliko japonskega podjetja z razvrednotenim premoženjem in bank z neizterljivimi krediti, to pa je začarani krog, s Japonski cesar Akihito je včeraj z balkona cesarske katerim je novo leto »obda- palače izrekel voščila ob novem letu, ki pa za Japon-rilo« japonsko vlado.	ce, kot kaže, ne bo rožnato (telefoto AP)
H VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ h
Simon VViesenthal je v Izraelu praznoval svoj 85. rojstni dan
Zdravica s prijatelji in z znanci, ki so mu pomagali pri odkrivanju nacistov
TEL AVIV - Znani lovec na naciste Simon VViesenthal praznuje v teh dneh 85. rojstni dan. Za praznovanje svojega visokega življenjskega jubileja je izbral Izrael, kjer živi njegova hčerka Pau-linka in kjer ima številne prijatelje in znance, ki so mu bili ob strani ter so mu pomagali pri odkrivanju nacističnih zločincev. VViesenthal je v povojnem Času odkril številne Hitlerjeve sodelavce, med katerimi je najbolj znani Adolf Eichmann, ki so mu sodili prav v židovski državi.
Zadnje zadoščenje je VViesenthalu dala argentinska vlada, ki je pred kratkim uradno priznala, da je Argenti-
na nudila gostoljubje več kot tisočim nacističnim Častnikom in pripadnikom SS. Oblasti iz Buenos Airesa so namreč vedno zanikale, da bi kdajkoli nudile pomoč pobeglim nacistom, VViesenthal pa je potrpežljivo zbral vso ustrezno dokumentacijo, ki je Argentino prisilila, da je priznala lastne odgovornosti.
VViesenthal je svoj-čas odkril tudi Karla Silberbauerja, ki je izvedel aretacije mlade Anne Frank. To si šteje v veliko zadoščenje, saj so nacisti (a ne samo oni) dvomili v verodostojnost dnevnika, ki ga je pred aretacijo in usmrtitvijo napisala Frankova.
Le kaj o prihodnosti veličastnega tekmovanja na stezi in ob njej meni inžinir voznika Mike Hakkinena (McLaren Ford)?
FORMULA 1 / RAZPOTJE BREZ KONCA
Bo zmagovalec na naslednji dirki štarlal kot zadnji?
Z novimi pravili stvari spraviti v razumne okvire - Prvaki znani že vnaprej
LONDON - Tekmovanje v formuli 1 se v marsikaterem pogledu nahaja na razpotju. Menja se generacija voznikov, s troski rastejo v astronomske višave, tehnologija se razvija prek razumnih meja, običajni gledalci nimajo pravega stika z akterji, tekmovanje je vse bolj pod vplivom posameznikov in Se bi lahko naštevali.
Formula 1 je od nekdaj sinonim za »naj naj« avtomobilsko tehnologijo. A prav prekomerni razvoj tehnologije je povozil njo samo. Na eni strani zahteva ogromna finančna sredstva, ki jih zmore le pešCica, na drugi pa je tekmovanje »računalnikov« preprosto postalo nezanimivo. Prihodnje leto naj bi z novi-
mi pravili stvari spravili v razumne okvire. V tem pa se skriva vprašanje, na katerega imajo predstavniki različnih interesov nasprotujoča si mnenja. Patrick Head, tehnični direktor VVilliamsa meni, da najvisjega razreda avtomobilizma ne gre omejevati s pravili, ker bo s tem porušen njegov osnovni koncept. Čeprav Frank VVilliams opozarja, da v Času popolne dominacije McLarena ni nihCe govoril o omejitvah, pa je jasno, da je tekmovanje, pri katerem je prvak znan praktično leto dni vnaprej, potrebno spremeniti. Derek Warwick na pol v Šali predlaga svojevrstno rešitev: »Tisti, ki na predhodni dirki zmaga, naj na naslednji Starta z najslabsim vozilom in
obratno.« Po drugi strani bodo Čelni možje svetovne avtomoblisticne zveze pri omejitvah morali biti previdni, saj formula 1 mora ostati tehnološki poligon za razvoj avtomobilizma, v katerega bodo pripravljena vlagati najveC j a svetovna podjetja. V tem oziru je formula 1 že danes edinstvena in tega slovesa ji vsekakor ne gre jemati. Formula Indy je v tem oziru morda šla že predaleč, saj v tem tekmovanju skoraj ni stvari, ki ne bi bila omejena ali prepovedana. V ZDA pa so po drugi strani odlično rešili problem neposrednega stika gledalcev s tekmovanjem. Boksi so tam še najbolj podobni Oxford Streetu, glavni nakupovalni ulici v Londonu. In
to za pidih 20 dolarjev vstopnine. V Evropi, kjer je organizacijo v svoje roke prevzel Bernie Eccle-stone, si boste dirko težko ogledali za manj kot 130 mark, dirkaCa pa boste drugje kot na progi lahko srečali zgolj še po naključju. Ta privilegij je zaenkrat omejen le na tiste, ki so za vstop v bokse pripravljeni plačati 600 mark in vec. Parada dirkačev brez čelad pred dirko, ki so jo letos ponovno uvedli, je prvi korak k zbližanju akterjev in gledalcev. Nekateri predlagajo, da bi po zgledu formule Indy določili termine, v katerih bi dirkači delili avtograme.
Veliko obtožb je letos letelo na vodstvo tekmovanja, ki pri kaznovanju dirkačev za nešportne po-
teze ni imelo enotnih kriterijev. Polemike so vrhunec dosegle ob dirki na Japonskem, ko Eddie Irvi-ne po mnenju Ayrtona Senne ni dobil zaslužene kazni. Ce pobrskamo po možganih se bomo spomnili, da sta bila za zelo podobno početje v Estori-lu kaznovana J. J. Lehto in Martin Brundle. Alain Prost se je večkrat pritoževal, da so se letos nekateri z novimi pravili nad njim naravnost izživljali. John VVatson, nekdanji dirkaC, danes pa televizijski komentator, pozna rešitev: »Nalogo razsodnika naj prevzame nekdo, ki se je z avtomoblilizmom ukvarjal aktivno in ki ga vsi dirkači spoštujejo. Denimo Niki Lauda ali Ja-ckie Stevvart.
Simon Demšar
HOKEJ / SEVERNOAMERIŠKA PROFESIONALNA LIGA
Novoletnega počitka ni bilo Pingvini doma izgubili točki
»Kralji« iz LA so se na novega leta dan znesli nad Torontom
NEW YORK - Hokejisti v severnoameriški profesionalni hokejski ligi niso imeli Časa za praznovanje novega leta, saj so na primer »Kralji« iz Los Angelesa igrali tako 31. decembra kot 1. januarja. Los Angeles, ki je še pred kratkim nezadržno drsel proti zadnjem mestu na lestvici Pacifiške divizije, je najprej v Detroitu iztržil točko, na novega leta dan pa povsem presenetil Toronto. Los Angeles je vodil že s 7:0, nato popustil in zmagal s 7:4. Sicer pa jfe bila značilnost petkovih tekem ta, da so zmagovali gostje. V osmih tekmah so edini zmagi za domačine zabeležili Buffalo Sabres, ki so premagali letos najuspešnejše moštvo New York Rangers s 4:1 in Winnipeg Jets, ki so odpravili St. Louis z 2:1. V soboto so »Hudiči« iz New Jerseya gostovali pri »Senatorjih« iz Ottavve (z 19 točkami je Ottawa pre-
pričljivo najslabse moštvo te sezone) in zmagali kar s 7:1. V obračunu novincev v ligi pa je Florida s 4:2 premagala »Racmane« iz Anaheima.
dnosti imata tudi Pittsburgh in New Jersey, medtem ko so ostala moštva z izjemo Ottavve, Har-tforda in newyorških »Otočanov« zelo izenace-
Wayne Gretzky (levo) za rekordom Gordieja Howea, ki je dosegel 801 golov, zaostaja samo še 20 zadetkov
Na lestvici Vzhodne na. V Zahodni koferenci konference najbolj izsto- so si majhno prednost pajo New York Rangers s priigrali Toronto, Dallas 55 točkami, nekaj pre- m Calgary. Njihovi zasle-
dovalci iz Centralne divizije pa so nedvomno kakovostnejši od tistih iz Atlantske divizije, saj so slednji v povprečju zbrali kar deset točk manj. Izjema je le Edmonton, ki je v Zahodni konferenci prepričljivo najslabši.
Rezultati: VVinnipeg Jets - St. Louis Blues 2:1, Pittsburgh Penguins -Quebec Nordiques 4:5, Buffalo Sabres - New York Rangers 4:1, Detroit Red VVings - Los Angeles Kings 4:4, Boston Bruins - Philadelphia Flyers 3:4, Calgary Flames - Montreal Canadiens 2:5, Chicago Blackhavvks - Dallas Starš 2:5, Vancouver Canucks -San Jose Sharks 2:3, Florida Panters - Anaheim Mighty Ducks 4:2, New York Islanders - Hartford VVhalers 3:4, VVashington Capitals - Tampa Bay Lightnings 5:5, Ottavva Senators - New Jersey De-vils 1:7, Toronto Maple Leafs - Los Angeles Kings 4:7.	(M. J.)
Vzhodna Konferenca
Severovzhodna divizija
Pittsburgh Penguins	18	8	11	140:132	44
Boston Bruins	17	7	12	121:109	41
Buffalo Sabres	18	3	17	127:106	39
Montreal Canadiens	16	6	15	118:109	38
Ouebec Nordiques	16	5	17	135:133	37
Hartford Whalers	14	3	21	111:133	31
Ottavva Senators	8	3	29	111:191	19
Atlantska divizija					
Nevv York Rangers	26	3	9	140:97	55
New Jersey Devils	22	4	12	137:106	48
Philadelphia Flyers	20	3	17	146:146	43
Florida Panters	16	6	15	106:106	38
LVashington Capitals	17	4	17	126:118	38
Nevv York Islanders	15	3	18	130:128	33
Tampa Bav Lishtnings	12	5	22	102:127	29
Zahodna konferenca
Centralna Divizija					
Toronto Maple Leafs	21	6	13	135:117	48
Dallas Starš	20	7	13	138:125	47
Detroit Red VVings	20	3	13	157:124	43
St. Louis Blues	19	5	14	121:123	43
Chicago Blackhavvks	18	4	14	113:100	40
VVinnipeg Jets	15	5	20	132:158	35
Pacifiška divizija					
Calgary Flames	20	6	14	152:132	46
Vancouver Canucks	19	0	18	124:123	38
Los Angeles Kings	15	3	20	144:154	33
San Jose Sharks	12	7	20	96:121	31
Anaheim Mighty Ducks	14	2	24	101:123	30
Edmonton Oilers	11	5	24	119:143	27
ZRJ / ŠPORT NE PRENESE SANKCIJ
Sprejem za športnike Miljanič piše pisma
Spremeniti hočejo partizansko ime kluba
BEOGRAD - Vse kaže, da je jugoslovanski šport v izredno slabem položaju, saj je število osvojenih medalj, merjeno v odstotkih, veliko manjše kot v Času obstoja SFRJ. Tega se zavedajo tudi funkcionarji Jugoslovanskega olimpijskega komiteja, ki so pred kratkim poslali pismo Varnostnemu svetu in Mednarodnemu olimpijskemu komiteju. V pismu prosijo, naj VS in MOK ukineta sankcije za športnike. V beograjskem hotelu Interkonti-nental so ob tej priložnosti pripravili sprejem za vse športnike, ki so od leta 1948 do danes osvojili olimpijska odličja. Najboljši športniki so podpisali peticijo v upanju, da bo naletela na plodna tla. Pri tem jih je podprla tudi vlada Zvezne republike Jugoslavije, ki je na nedavnem sestanku podprla zahtevo po ukinitvi sankcij za športnike. Ker se jugoslovanska kriza še ni končala, pa je bolj malo upanja, da bi bila prošnja uslišana in da bodo »plavi« spet sodelovali na svetovnih športnih srečanjih.
Makedonci hočejo sodelovati
Na sestanku izvršnega odbora Vaterpolske zveze Jugoslavije so poleg običajnih denarnih težav obravnavah tudi zelo zanimivo temo: prisotni so bili obveščeni, da je vaterpolska zveza Makedonije prosila za sodelovanje svojih ekip na tekmah jugoslovanskih moštev. O vsej zadevi ni mogoče zvedeti tocnejših podrobnosti, Ce pa je in-
formacija resnična, je pričakovati ostre politične reakcije in komentarje, pa Čeprav je zanimanje za sodelovanje na športnem področju povsem logično.
Borac ne bo ČaCak
Najstarejši jugoslovanski nogometni drugoligaš - nogometni klub Borac, je bil na tem, da spremeni svoje ime v NG CaCak. Novo klubsko vodstvo je hotelo kar Gez noC spremeniti ime kluba, vendar pa so spremembi ogorčeno nasproto-
vali navijati in tudi nekateri nogometni delavci. Vse kaže, da sestanka, na katerem naj bi spremenili ime kluba, sploh ni bilo - tako vsaj trdijo nekateri poznavalci razmer. Ce bi do spremembe imena res prišlo, bi s tem prekršili vsa pravila, saj v CaCku že deluje nogometni klub NG CaCak. Kakorkoli že, NG Borac se ne bo na lahek naCin otresel svojega partizanskega imena.
Miljan Miljanič je zelo aktiven
Zaradi odločitve mednarodne nogometne organizacije UEFA, da bo jugoslovanska A reprezentanca in tudi mladinska ekipa izključena iz žreba, ki bo odločal o tekmah na evrop-
skem prvenstvu leta 1996, je Jugoslovanska nogometna zveza, na Čelu z vsestranskim »zveznim selektorjem« Miljanom Miljaničem naredila vse, da bi UEFA spremenila svojo odločitev. Miljan Miljanič se je kot priznan nogometni strokovnjak obrnil na vodstvo UEFA in FIFA z obrazložitvijo, da se sankcije nanašajo le na tekmovanje samo, ne pa na sodelovanje pri žrebanju. V pismu Miljan Miljanič pojasnjuje, da bi bili s tako odločitvijo jugoslovanski nogometaši izključeni iz evropskih in svetovnih tekmovanj vse do leta 1996, oziroma do začetka kvalifikacijskih tekem za svetovno nogometno prvenstvo v Franciji.
Miljan Miljanič je tudi zapisal, da bi prišlo do absurdnih situacij, ker bodo morda sankcije do začetka kvalifikacijskih tekem že ukinjene. Prvi človek jugoslovanskega nogometa poudarja, da Jugoslovanska nogometna zveza ne zahteva, da sankcij ne bi spoštovali, kljub temu pa nikakor ne more verjeti, da mednarodne organizacije izključujejo Jugoslovane iz prihodnjih tekmovanj, ker s takšno odločitvijo jugoslovanskim športnikom jemljejo vsakršno upanje.
Vodstvo Jugoslovanske nogometne zveze je prosilo za nujen sprejem pri evropski in svetovni nogometni zvezi. Pričakovati je, da se bodo jugoslovanski predstavniki podali na »trnovo« pot kmalu po novem letu.
Maja Maršicevič
ODBOJKARSKI INTERVJU
:: V .
Slovak Dušan Plahuta je letos že Četrto sezono pri Slogi.
V prejšnjih letih je treniral predvsem mladinske ekipe, pomagal pa je tudi prvi ženski ekipi. Letos mu je Slogin odbor zaupal moško člansko ekipo, ki je prav v tem začetku sezone presenetljivo uspešna, saj je zgubila le v prvem kolu nato pa dosegla sedem zaporednih zmag.Tekmovalni premor ob koncu leta smo izkoristili za krajši pogovor
Kaj meniš o dosedanjem poteku prvenstva, si pričakoval, da bo za Slogo tako uspešno?
Po pravici povedano tega nisem pričakoval. Na začetku nisem poznal kvalitete večine ekip. Ko pa sem jih videl v ligi, sem spoznal, da je konkurenca moCna. Je približno šest, sedem enakovrednih ekip, o katerih je težko reči, da je ena boljša od druge. Zato se moram na tem mestu najprej zahvaliti fantom za to, kar so do sedaj pokazali. Vse tekme so namreč šle dobro, fantje so pokazali, kar znajo. Skoda je le prve tekme, ko smo imeli nasproti močno Natisonio. Skoda, ker si je prvi podajač v tej tekmi zvil palec, tako da je bilo treba menjati koncept igre, potem pa smo z lastnimi napakami podarili tekmo. Dve težki tekmi sta bili tudi proti Olimpiji in Flebusu, zdaj pa nas čakata še dve težki tekmi z Mosso in pa Sočo. Pravzaprav pa ne bo lahko na nobeni tekmi, saj bodo ekipe, ki se borijo za obstanek hotele prav proti nam pripraviti presenečenje.Toda če bo v ekipi ostalo tako vzdušje, kakor je zdaj, bi moralo biti vse v redu do konca. Težko pa si je postaviti zdaj nek konkreten cilj, ko ni mimo še niti polovica prvenstva. Vsekakor mislim, da imamo še velike rezerve predvsem v igri v polju in v bloku, kjer moramo še veliko delati. Napad pa mislim, da je eden najboljših v ligi. Moram se še zahvaliti ljudem, ki delajo ob ekipi. Tudi oni imajo zasluge za naše uspehe in predvsem za odlično vzdušje. To so predvsem profesor Peterlin in Pavel Morpurgo, ki skrbi, da nič ne manjka v ekipi. Zahvaliti se moram še sponzorju, ki hodi
Blahuta: »Rezultati so res izredni, kot so izredni tudi ljudje, s katerimi se vsak dan srečujem«
Andrej Maver
gledat tekme tudi z družino, kar dokazuje, da ga ekipa zares zanima.
Seveda se moram zahvaliti tudi profesorju Dra-siču, ki je pripeljal ekipo do tega nivoja. Jaz zdaj poskušam na tej osnovi še nekoliko izboljšati taktiko in tehniko.
Ekipa je kompaktna, ni večjih nesoglasij in to se vidi tudi po rezultatih.
Kaj pa druge slovenske ekipe?
Bor je ekipa, ki se je ne sme podcenjevati. Ko bi bili bolj disciplinirani v igri, bi bili gotovo višje na lestvici, kot so sedaj. 01ympia je močna ekipa in nihče ne more računati na zanesljiv uspeh, Ce Goričani igrajo v optimalni formi. Zato me preseneča, da je doma izgubila s Sočo pa tudi z nami. SoCa, kot jo poznam iz deželnega pokala, je dimanična ekipa, ima dobrega podajača in dobro igra v polju. Ce pa nima dobrega sprejema in ne more igrati hitre igre, je v težavah, ker nima dovolj visokih igralcev. Rekel bi še, da bi igralec 01ympie
SimonTer-pin lahko brez težav igral v A2 ali BI ligi, če bi seveda treniral nekoliko več. Je res izreden igralec, zato je tudi 01ympia nekoliko odvisna od njega. Kakor gre njemu, tako gre tudi 01ym-pii.
Kako pa se počutiš vsa ta leta v Trstu?
Spomnim se leta nazaj prvega intervjuja, ki sem ga imel za Primorski dnevnik s Saškom Korenom. Ko me je vprašal, kako se počutim tukaj, sem odgovoril, da se počutim kakor doma. Po tolikih letih moram to samo potrditi. Ko bi bila tu še moja žena in sin, bi mi prav nič ne manjkalo. Tukaj imam pravzaprav več prijateljev, kot jih imam sedaj v Bratislavi. Počutim se dobro in poskušam po svojih močeh pomagati ekipam in drugim ljudem na športnem ali na fizioterapevtskem področju. Človek rad pomaga. Tu sem našel veliko odličnih prijateljev. Bil sem že v Kuvajtu, v Turčiji, v Nemčiji, vendar tam so ljudje dosti bolj hladni, medtem ko so tukaj ljudje veliko bolj odprti.
Važno je tudi, da znajo v odbojkarskih krogih ceniti delo, tudi če se zgodi, da izgubimo, ali ne gre vse kot bi želeli.
Tmafi tudi precej mednarodnih izkušenj. Kako se počutiš v »majhnem klubu«, kot je Sloga?
Ko Človek trenira v višjih ligah in pride potem trenirati sem, vidi predvsem velik interes, pogum in željo po dokazovanju. Treniranje v takem klubu nudi dostikrat večje zadoščenje kot treniranje v profesionalni ligi, kjer so odnosi dosti bolj hladni. Po koncu treninga gredo po navadi vsi narazen, vsak po svoji poti. Tu pa se ustavimo, da poklepetamo, kaj pojemo in tako naprej. Veliko bolj se tu ceni prijateljstvo. Mnogi trenerji, ki jih poznam, ki trenirajo v tujini v velikih klubih mi pravijo: »Dobro, treniram močno ekipo, a nimam prijateljev. Okrog sebe čutim hlad. Sam sem.« Ce pa ima družino je tako, kakor da bi bil izoliram. Tukaj pa smo jaz in tudi moja družina, kadar pac pride sem, skupaj s prijatelji, hodimo skupaj smučat, na razne praznike in tako naprej. V teh letih sem spoznal veliko ljudi, ki jih vidim in z njimi govorim skoraj vsak dan. Drugod ne moreš spoznavati ljudi kakor tukaj, saj imajo ljudje tukaj zelo posrečen karakter.
Kaj pa misliš o splošnem nivoju slovenske zamejske odbojke?
Vse slovenske ekipe imajo v svojih vrstah igralce, ki bi lahko tudi igrali v višjih ligah. Ce pomislim, da so večinoma ti igralci Slovenci, nioram sneti klobuk pred njimi, da lahko tako igrajo in so enakovredni italijanskimim ekipam, ki imajo veliko večjo možnost selekcije.
Boš ostal v Trstu še dolgo?
Ravno sedaj sem se s profesorjem Peterlinom domenil, da ostanem v Trstu še za sezono 94/95. Mislim pa, da je najbolje, če se zmenimo samo za eno sezono naprej. Tukaj pa sem rad, ker je sorazmerno blizu domu, ker je tu krasno morje, potem pa so tu še prijatelji in vljudnost tukašnjih ljudi.
PLAVANJE / TROFEJA DELFINOV
Na prvi tekmi v sezoni borovci zadovoljili
Presenetljivo dobri v delfinu
Pred dnevi so v bazenu na Alturi na tekmovanju za Trofejo delfin nastopili tudi najmlajši plavalci. Gre za dečke mlajše od devet in deklice mlajše od osmih let. Slo je za prvo tekmo v sezoni, tekmovanja pa so se udeležili tudi borovci. Prva od štirih predvidenih preizkušenj je obsegala nastopa na 50 m hrbtno in 25 m delfin, na naslednjih pa bodo plavali še vse ostale stile. Deset najboljših dečkov in deklic bo na dodatni peti preizkušnji merilo moči na 100 m mešano, vsi ostali pa bodo tekmovali na 50 m prosto.
Na teh tekmovanjih se mladi plavalci šele privajajo na tekmovalnost in rezultati so pravzaprav postranskega pomena, saj pri tej starosti ni ne primemo ne logično stremeti za Časovnimi rekordi. Vendar se tega vsi ne zavedajo, tako da nekateri mladi plavalci po obsegu treniranja že konkurirajo tekmovalcem iz starejših kategorij v duhu napaCne interpretacije agonizma. Gledano v tej luči, je bil nastop Borovih plavalcev več kot zadovoljiv, presenetljivo dobro pa so se odrezali pri plavanju delfina, ki ga sicer na treningih sploh še ne vadijo.
UVRSTITVE BOROVCEV
50 m hrbtno, dečki: 11. Martin Lissiach (letnik 86), 19. Jan Sossi (87), 53. Aljoša Kalc (85), 54. Ivan Langel-la (86), 59. Ivan Zupan (85), 61. Alan Mahne Kalin (86), 64. Federico Giuliani (86), 87. Olaf Simonettig (87), 69. Daniel Crevatin (87), 71. Gabrijel Černigoj (86).
50 m hrbtno, deklice: 15. Ivana Mahorčič (letnik 86), 16. Aliče Crepaldi (86).
25 m delfin, dečki: 12. Martin Lissiach (86), 19. Ivan Langella (86), 21. Jan Sossi (87), 26. Aljoša Kalc (85), 32. Alan Mahne Kalin (86), 39. Federico Giuliani (86), 43. Ivan Zupan (85), 48. Daniel Crevatin (87).
25 m delfin, deklice: 8. Ivana MahorčiC (86), 9. Aliče Creapldi (86).
Društvena lestvica (v poštev pridejo uvrstitve do 10. mesta): Centra Finn 77, Triestina 64, Altura 37, Edera 28, Lav. porto 12, Bor 5.
KARATE / NA NEDAVNEM OBČNEM ZBORU ZSSDI SPREJELI NOVO CLANICO IZ GORICE
Shotokan Ryu nima le tekmovalnih ciljev
To je edino slovensko društvo na Goriškem, ki se ukvarja izključno s karatejem - Prvi začetki že leta 7 988, ko se je narodnostno mešana skupina vključila v UGG - Pred dvema letoma stopili na samostojno pot - Zdaj se v društvo vključujejo tudi mladi
Na zadnjem občnem zbom ZSSDI je bilo kot nova članica sprejeto tudi goriško društvo z zelo	eksotičnim
vzhodnjaškim imenom: Shotokan Ryu. 2e samo ime da slutiti, da gre za društvo, ki je svojo dejavnost usmerilo v vzhodne oblike borilnih športov. Trenutno je to edino slovensko društvo na Goriškem, ki mu je karate poglavitna oz. glavna panoga. Pred kakimi sedmimi oz. osmimi leti so sicer bili narejeni nekateri poskusi, da bi v naši športni ponudbi našli mesto tudi borilni športi, vendar pobuda ni naletela na plodna tla, verjetno tudi zato, ker se zamisel ni porodila v bazi. Kakor koli že, se je
in nastalo je društvo Shotokan Ryu.
Da bi pobliže spoznali to športno sredino in njeno delovanje, smo za kratek pogovor zaprosili predsednika društva, Flavia Mosettija, doma iz Ga-brij.
Najbolje bo, da kar sam predstaviš društvo.
Zamisel se je porodila leta 1988 in kot se večkrat zgodi, je do zametka in naknadne organizirane ustanovitve skupine prišlo povsem naključno. Našli smo se pač pravi ljudje ob pravem času in na pravem mestu. Slo je za narodnostno mešano druščino in takrat smo se odločili, da se vključimo v UGG. V sklopu tega društva smo ostali dobri dve leti, nekar smo se zlasti zaradi različnih pogledov na to športno zvrst, odločili za izstop in sklenili, da poskusimo s samostojnim načrtovanjem našega delovanja. Povsem zgrešeno je namreč obravnavanje karateja zgolj s tekmovalnega vidika, kajti ta vzhodnjaška veščina zasleduje predvsem cilje psihične narave, tj. cilje ki te nekako spremljajo skozi vse življenje. To je tudi panoga, v kateri nikoli ne dosežeš popolnosti, saj se vedno znova in znova učiš.
Kaj pa ime Shotokan Ryu. Je to ime povezano z dejavnostjo, ali gre zgolj za izmišljeno besedo z vzhodnjaško-eksotič-
nim prizvokom?	je po drugi strani zelo tesno praktično ostal sam. V teh le-
Tu ne gre za nič izmišlje-	povezana s telesno kulturo.	tih pa so prihajali in še
nega, saj ime izhaja iz tradi- Nastali ste kot narodnostno	prihajajo novi privrženci. V
cionalne šole Shotokan, ki te	mešano društvo. Kako je pa	glavnem samo Slovenci, tako
uči, kako uriti telo in samoza-	zdaj?	da trenutno klub šteje nekaj
vest. V bistvu gre za duševno Na začetku nas je bilo dvaj- čez 30 članov. Vodstvo drnšt-vadbo in prav zato ima ta set, od katerih je bila več kot va pa je sestavljeno izključno dejavnost bolj malo skupnega	polovica Neslovencev. Od ti-	iz slovenskih odbornikov,
s pravim športom, pa čeprav	ste prvotne druščine, sem	Prav zaradi teh korenitih spre-
memb smo zaprosili za vč-lanjenje v ZSSDI in smo bili na nedavnem občnem zbora tudi sprejeti. Z vključitvijo smo Zeleh še dodatno obogatiti že tako široko športno ponudbo. Po dragi strani pa želimo, da širša javnost spozna to dejavnost tudi preko naše krovne športne organizacije.
Prej si omenil, da vaša šola nima za dlj tekmovalnih dosežkov. Tona kot mi je znano, so se nekateri vaši člani tudi tekmovalno uveljavili
Res je. Imeli smo nekaj odličnih rezultatov. Nekateri naši člani so bili nadpovprečno uspešni. Osvojili so pokrajinske, deželne in tudi med-deZelne naslove.
Kaj pa mladi?
Zadnje čase je k društvu pristopilo nekaj mlajših članov. To seveda predstavlja dodatne težave, kajti voditi mladinski sektor pomeni okrepiti vaditeljski kader, kar pa je vse prej kot lahko. Vsekakor je pristop mladine oz. otrok dobrodošel, kajti prav njihova navzočnost predstavlja kontinuiteto neke dejavnosti.
Kaj pa stiki s sorodnimi klubi?
Zelo dobre stike imamo s skupino iz Črnuč pri Ljubljani, s katero se večkrat letno srečamo. 2e nekaj let pa skupno prirejamo seminarje oz. prikaze v Bohinjski Bistrici. V prihodnjem letu pa nameravamo tak prikaz organizirati pri nas v Gorici.
Kakšni pa so obeti za prihodnost?
Od naše dejavnosti si seveda obetamo kar največ. 2eli-mo si, da bi se Shotokan Ryu številčno še bolj okrepil. Zlasti pa si želimo, da bi k nam pristopih številni slovenski karateisti, ki so porazgubljeni po raznih mestnih in dragih klubih. Njihove izkušnje bi bile za naše društvo nadvse dobrodošle, prav tako pa sem prepričan, da bi v naši sredini tudi oni našli primerno zadoščenje. Naš klub je namreč dosegel že tako raven, da lahko zadosti potrebam in željam tako začetnikov kot tudi že uveljavljenih mojstrov.
(VIP)
NOGOMET / 17, KOLO ITALIJANSKE A LIGE
Milan zimski prvak, Atalanta poskrbela za presenečenje
Moštvo iz Bergama premagalo Inter - Show R. Baggia v Vidmu
REGGIO EMUJA - Milan je že zimski prvak, Čeprav mora v Četrtek v Vidmu odigrati Se zaostalo tekmo z Udinesejem. Moštvo trenerja Capella je namreč včeraj v zadnjem kolu prvega dela italijanske nogometne A lige premagalo v gosteh Reggiano z zadetkom, ki ga je dosegel Desailly. To je tudi prvi gol francoskega nogometaša v tem prvenstvu. Milančani so brez velikih težav osvojili obe točki, Čeprav so od 37. min. dalje igrah le z desetimi igralci, ker je bil zaradi namernega prekrška nad nasprotnikovim branilcem izključen Papin.
Za veliko presenečenje tega kola je poskrbela Atalanta, ki je slavila zmago proti Interju kar sredi Milana. Za goste je že v 18. min. Magoni dosegel vodeči zadetek in zaman so biti nato vsi napadi domačinov, ki so stanje izenačiti Sele v 82. min. z dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Bergkamp. Gostje pa se niso zado-
voljiti s točko in dve minuti pred koncem srečanja je Orlandini dosegel zmagoviti gol. Moštvo iz Bergama, pri katerem je bil najboljši posameznik veteran Ale-mao, je tako osvojilo zlata vredni točki v boju za obstanek
Zmago v gosteh je dosegel tudi Juventus, ki je v Vidmu povsem zasluženo in visoko odpravil domačo ekipo. Glavni junak srečanja je bil Juventusov as Roberto Baggio, ki je včeraj v Vidmu spet dokazal, da si je »zlato žogo« za najboljšega nogometaša na svetu povsem zaslužil. Baggio je igral v vrhunskem slogu in predvsem tretji zadetek je bil prava poslastica za številne navijače. Juventusov as se je polastil žoge na sredini igrišča, preigral skoraj vso Udi-nesejevo obrambo in iz skoraj nemogočega položaja zatresel mrežo domačega vratarja Battistinija.
Derbi kola v Rimu med La-zijem in Sampdorio se je končal brez zmagovalca. VeC od igre pa
je imela Sampdoria, ki je že v 6. min. povedla z golom Gullita, ki je bil tudi eden najboljših na igrišču. Lazio je izenačil v 38. min. z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Signori.
Genoa je z novim trenerjem Scogliom in z veteranom v vratih Tacconijem osvojila zlata vredni točki na raCun Cremoneseja. Zmagoviti zadetek je v 11. min. dosegel Galante. Od 61. min. je v Cre-monesejevih vrstah igral tudi slovenski reprezentant Florjančič, ki je zamenjal Cristianija.
Cagliari je z dokajšnjo težavo in z zadetkoma Oliveire in Valdesa ■ strl odpor zadnjeuvrSCenega Lec-ceja, tekmi med Torinom in Ro-mo ter Piacenzo in Parmo pa sta se končati z enakim izidom, 1:1. V Turinu so najprej povedli Rimljani z Gianninijem (enajstmetrovka), izenačil pa je Carbo-ne. V Piacenzi je bil za gostitelje uspešen Ferrante, izid pa je izenačil Balleri.
Desaillyje dosegel prvi prvenstveni gol
KOŠARKA / ITALIJANSKA A-1 LIGA
TENIS / HOPMANOV POKAL
Gentilejev podvig še odmeva
Glaxo vse bolj preseneča - Kotnikov Reyer spet praznih rok
TRST - Po 14. kolu italijanske košarkarske A-1 lige je tržaški Stefanel spet sam na vrhu lestvice. V soboto je namreč v derbiju kola po izredno razburljivi tekmi in po podaljšku premagal bolonjski Buckler. Junak tega srečanja je bil gotovo »stefanelovec« Nando Genti-le, ki je poskrbel res za svojevrsten podvig, o katerem so včeraj odmevno poročali vsi italijanski mediji. Sekundo pred koncem regularnega časa je namreč z razdalje 22 metrov dosegel koš in izsilil podaljšek, v katerem so nato Tržačani zanesljivo zmagali. Popularni Nando je kronal svoj izredni nastop s 30 točkami, Čeprav še ni povsem saniral poškodbe gležnja. Od pričakovanega dvoboja Bodiroga-DaniloviC ni bilo nič, saj je Bucklerjev košarkar igral preveč živčno, si kmalu nabral osebne napake in dosegel le 6 točk. Bodiroga pa je dal
19 točk, solidno pa je opravil svojo nalogo tudi Gregor Fucka (13 točk).
Na drugem mestu je sedaj skupno z Bucklerjem presenetljivi Glaxo iz Verone, ki je v Livornu zanesljivo premagal domači Baker, predvsem z odlično igro Američana VViltiamsa, ki je dosegel 27 točk.
Benetton igra vse bolj spremenljivo in v tem kolu je spet razočaral svoje navijače. V Trevisu ga je premagal milanski Recoaro, pri katerem se je spet odlikoval Saša Djordjevič (32 točk).
Beneški Reyer je ponovno ostal praznih rok. Beneško moštvo je namreč visoko izgubilo v Pesaru proti Scavoli-niju, pri katerem je bil najboljši strelec Carlton Myers (27 točk). Pri gostih je bil najuspešnejši Zamberlan (22 točk), solidno pa je igral tudi Slavko Kotnik, ki je dal 15 točk in imel več skokov.
Branilka naslova Nemčija v četrtfinalu proti ZDA
PERTH - Drugi dan Hopmanovega pokala v tenisu je Avstralija premagala Švedsko z 2:1. Branilka naslova Nemčija pa je bila z enakim rezultatom boljša od osme nosilke Južne Afrike in se bo v četrtfinalu pomerila z ZDA. Naprej se je uvrstila tudi Švica, ki je s 3:0 premagala Nizozemsko. V Četrtfinalu pa so pari naslednji: Češka - Švica, Avstralija - Francija, Španija -Avstrija in Nemčija -Združene države Amerike.
Rezultati: Avstralija -
Švedska 2:1; posamično: Masur - Pernfors 4:6,	4:6, Provis
Lindquist 7:6 (7:2), 6:1, Masur/Provis - Pern-fors/Lindquist 6:3, 7:5; Nemčija - Južna Afrika 2:1; posamično: Hiiber - Coetzer 7:6 (7:4), 3:6, 6:1, Karbacher - Ondru-ska 6:4, 6:4, Huber/Kar-bacher - Coetzer/On-druska 7:8 (10:12); Švica - Nizozemska 3:0; posamično: M. Malee-va Fragniere - Oremans 3:6, 6:3, 6:0, Hlasek -Siemerink 4:6, 6:4, 7:5, Maleeva-Fragniere/Hla-sek - Oremans/Siemerink 8:6.
NOVICE
Italijanska nogometna A liga
IZIDI 17. KOLA: Cagliari - Lecce 2:1, Genoa - Cremo-nese 1:0, Inter - Atalanta 1:2, Lazio - Sampdoria 1:1, Piacenza - Parma 1:1, Reggiana - Milan 0:1, Torino -Roma 1:1, Udinese - Juventus 0:3, Napoti - Foggia 1:1. VRSTNI RED: Milan 25, Juventus in Sampdoria 23, Parma 22, Lazio 21, Inter 20, Napoti 19, Torino 18, Cremonese in Roma 17, Cagliari in Foggia 16, Piacenza 15, Genoa in Atalanta 13, Reggiana 12, Udinese 10, Lecce 4.
PRIHODNJE KOLO: Cagliari - Atalanta, Cremonese -Juventus, Foggia - Lazio, Milan - Lecce, Parma - Udinese, Reggiana - Inter, Roma - Genoa, Sampdoria - Napoti, Torino - Piacenza.
Italijanska nogometna B liga
IZIDI 17.KOLA: F. Andria - Palermo 0:0, Acireale -Modena 0:0, Ascoti - Piša 1:1, Brescia - Cosenza 1:1, Cesena - Venezia 1:0, Lucchese - Fiorentina 1:1, Monza - Ancona 2:1, Padova - Ravenna - 2:2, Pescara - Bari 1:1, Verona - Vicenza 0:0.
VRSTNI RED: Fiorentina 25, Cesena 23, Bari in Padova 21, Lucchese in Andria 19, Ascoti, Cosenza in Venezia 18, Brescia in Ancona 17, Acireale in Verona 15, Ravenna, Palermo in Vicenza 14, Piša 13, Pescara, Monza in Modena 12.
Italijanska košarkarska Al liga
IZIDI 13. KOLA: Benetton - Recoaro 86:94, Scavotini -Reyer 102:81, Stefanel - Buckler 93:86*, Pfizer - Clear 70:65, Baker - Glaxo 67:84, Bialetti - Onyx 86:100, Reggio Emilia - Kleenex 73:71, Filodoro - Burghy 88:79; (* po podaljšku).
VRSTNI RED: Stefanel 24, Buckler in Glaxo 22, Recoaro in Scavotini 18, Benetton 16, Pfizer, Onyx in Kleenex 12, Filodoro, Bialetti, Clear in Reggio Emilia 10, Baker 9, Burghy 8, Reyer 4.
Italijanska košarkarska A2 liga
IZIDI 14. KOLA: Cagiva - Teamsystem 88:71, Olitatia -Pulitatia 91:77, Auriga - Elecon 76:91, Pavia - Carife 88:73, Teorema - Francorosso 95:91, Bancosardegna -Goccia di Carnia 102:88, Nevvprint - Oliomonini 114:109*, Floor - Telemarket 85:99; (*po dveh podaljških).
VRSTNI RED: Elecon in Cagiva 24, Oliomonini in Teamsystem 20, Telemarket 18, Olitatia in Floor 16, Francorosso in Nevvprint 14, Teorematour 12, Pavia in Tonno Auriga 10, Bancosardegna in Pulitatia 8, Carife 6, Goccia di Carnia 1.
Italijanska odbojkarska Al liga
IZIDI 14. KOLA: Jockey Deroma - Maxicono 2:3 (12:15, 15:4, 15:11, 11:15, 12:15), Sisley - Fochi Bologna 3:0 (15:10,15:5,15:4), Mia Verona - Milan Volley 0:3 (12:15, 9:15, 13:15), Sidis Baker - Porto Ravenna 0:3 (10:15, 10:15, 7:15), Daytona - Latte Giglio 3:1 (15:6, 17:15, 13:15, 15:10), Gabeca - Toscana Volley 3:0 (15:6, 15:2, 15:10), Alpitour - Ignis Padova 3:2 (15:13, 7:15,15:6, 7:15,15:10).
VRSTNI RED: Sisley, Daytona in Maxicono 24, Porto Ravenna 22, Milan 20, Ignis, Gabeca in Alpitour 16, Jockey 10, Latte Giglio 8, Sidis Baker in Mia 6, Fochi 4, Toscana 0.
Totocalcio
ZMAGOVITA KOLONA: 112 XXX 2X2 XXXX. DOBITKI: 13 (229 dobitnikov): 59.030.000 lir; 12 (12.388 dobitnikov): 1.088.000 tir.
Totip
ZMAGOVITA KOLONA: X2 - IX XI*- XI - 2X - XX-12 (*istočasni prihod v cilj, 12. čl. pravilnika)
_______SMUČARSKI SKOKI / 42. TURNEJA INTERSPORT______
Po dveh tekmah neusmiljen dvoboj Jensa VVeissfloga in Espena Bredesena
V slovenskem taboru z nestrpnostjo pričakujejo prihod Francija Petka
INNSBRUCK - Prvi del 42. novoletne skakalne turneje Intersport je minil v znamenju neusmiljenega dvoboja ta Cas najboljših "orlov” na svetu Jensa VVeissfloga in Espena Bredesena. Na prvi tekmi v Oberst-dorfu je slavil zmago Nemec, na drugi, na novega leta dan, pa je bil boljši Norvežan. Oba šampiona sta v izvrstni formi že sedaj, Čeprav je do zimskih olimpijskih iger v Lil-lehammerju, na katerih bi želela doseči višek sezone, VVeissflog pa v svoji zadnji sezoni tudi višek kariere, še Štirideset dni.
Prizorišče prve tekme, skakalnica Schattenberg v Obersdorfu, je bila pisana na Weissflogovo kožo. Kar poigraval se je z rekordom skakalnice, ko pa je pristal pri 124, 5 metra, kar je krepko Cez kritično točko oberstdorfske naprave (115 metrov), je menil, da je imel vsaj še dva metra rezerve. Devetindvajsetletni tekmovalec iz Obervvie-senthala je pokazal najvecje mojstrstvo tudi s skrajšanega naleta.
Takrat mu ni bil kos niti Espen Bredesen, ki so ga nemški kolegi poimenovali kar "raketa iz Osla”. Da ni skuril vsega smodnika, je 25-letni Norvežan dokazal že dva dni pozneje v Garmisch-Partenkirchnu. »NajveCja prednost je bila v tem, da je VVeissflog v odločilni seriji nastopil pred mano, tako da sem vedel, koliko metrov bo treba skočiti za zmago,« je po zmagi razlagal Bredesen, kot da je nekaj pov-
sem normalnega dejstvo, Ce je treba za prvo mesto skočiti nov rekord skakalnice, je Norvežan sposoben doseči tudi to. Dvakratni svetovni prvak iz Faluna 1993 upravičeno velja za psihično najbolj stabilnega tekmovalca v celi skakalni srenji in je ta Cas tudi najpopularnejši Norvežan. Čeprav je pri osmih letih prvič stopil na skakalne dilce, se je nato odločil za nogomet. Po vrnitvi med skakalce ni nic kazalo, da bo prerasel v pravega šampiona. Se zlasti, ker je ob skokih dva semestra resno študiral pravo, sedaj pa se je preusmeril v študij športne vzgoje. Intervjuje daje v norveščini, angleščini in nemščini, po zmagi na olimpijski skakalnici pa je izdal, da mu potrebno srečo prinaša vpadljivi prstan na levem prstancu s kraticama E.B.
Kljub drugemu mestu VVeissflog vsaj na zunaj ni bil preveč razočaran. »Vedel sem, da pri taki daljavi in s poškodovanimi koleni ne morem skočiti v telemark, brez njega pa so ocene za slog bile nekoliko slabše,« je na tiskovni konferenci pripovedoval Nemec, ki pred tretjo
tekmo turneje Intersport, ki bo jutri na skakalnici Berg Isel v Innsbrucku, vodi v skupnem seštevku dveh tekmovanj, Čeprav njegova prednost pred Bredesenom znaša vsega pol točke. Ne gre pa pozabiti na tretjeuvršCenega Andreasa Gold-bergerja, ki kljub morda zanj nekoliko slabšemu petemu mestu v GaJ-misch-Partenkirchnu, ni vrgel puške v koruzo. Toda vsekakor gre pričakovati dvoboj med VVeissflo-gom, ki je v svoji bogati športni karieri dosegel kar 25 zmag na tekmah za svetovni pokal, in Bredesenom, ki je pred dvema dnevoma slavil "šele” petič.
In kakšna je bilanca nastopov slovenskih skakalcev? »Tekme v »Oberstdorfu ne bi rad komentiral,« se je glasil prvi stavek komentarja Luke Koprivška, tehničnega trenerja slovenske reprezentance. Na glavnem tekmovanju v Oberstdorfu so namreč nastopili kar štirje, do točk pa ni skočil prav nihče. »Osredotočil se bom na zadnji nastop,« je nadaljeval. »Trije naši, ki so se uvrstili v finale, niso mogli storiti prav veliko.
Matjaž Zupan je bil brez možnosti za višjo uvrstitev, ker je bilo zale-tišCe prekrito s plastično folijo, pod katero se je nabirala voda. Močno je snežilo in s hitrostjo 87.1 km/h je težko doseči maksimalno daljavo. K sreči je pozneje nehalo snežiti, hitrosti so postale večje, tako da sta Matjaž Kladnik in Robert Meglic skočila solidno. Se zlasti pa sem vesel, da sta obakrat skočila dobro.«
Robert Meglic je bil pred začetkom sezone v najboljši formi, ki jo v Planici, na uvodnih tekmah svetovnega pokala, ni izrabil stoodstotno, Čeprav je obrakrat prišel do točk, v Garmisch-Partenkirchnu pa je po štirih sušnih tekmovanjih ponovil 25. mesto iz Planice. »Moram biti zadovoljen, kajti sam pri sebi vem, da mi se zmeraj ne gre tako dobro kot pred začetkom sezone. V prvem poskusu so bile razmere na skakalnici nekoliko slabše in se ni dalo skočiti veC, v drugem pa sem naredil manjšo napako pri odskoku, kar me je stalo nekaj metrov,« je menil 19-letni skakalec, elan SK Tržič. Kaže pa, da je v slo-
venskem taboru v največjem vzponu mladi Matjaž Kladnik. Kljub spodrsljaju v Oberstdorfu, ko se sploh ni uvrstil na glavno tekmovanje, Čeprav je bil najveeji slovenski adut. »Na ta skok sem že pozabil, kajti bil je edini, ki se mi je popolnoma ponesrečil. Tudi zadnja dva skoka še nista ”ta prava”, vendar Čakam, da se mi bosta kmalu posrečila takšna dva, kot v Cour-chevelu,« je povedal 18-letni Kamničan. Matjaž Zupan je na dobri poti, da se po vseh poškodbah znova vrne med dobitnike točk, Samu Gostiši vsakič le drobec sreCe manjka do trideseterice, Sašo Ko-movec pa je po kvalifikacijah v Garmisch-Partenkrichnu odpotoval domov. V slovenskem taboru z nestrpnostjo pričakujejo prihod Francija Petka, ki je treniral v Planici, šesti mož pa bo Jure Žagar.
Na skakalnici Berg Isel s kritično točko 109 metrov bodo že danes po uradnem treningu (ob 12. uri) na sporedu kvalifikacije za jutrišnjo tekmo, na katero pa se je neposredno uvrstilo že prvih petnajst v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. To so: VVeissflog (Nem.), Bredesen (Nor.), Goldberger (Av.), Okabe (Jap.), Šakala (Ceš), Nisikata (Jap.), Ottesen (Nor.), Ahonen (Fin.), Ha-rada (Jap.), Cecon (Ita), Kasai (Jap.), Dessum (Fra.), Ljokelsoy (Nor.), Siegmund (Nem.) in Freiholz (Svi.).
JASNA MILINKOVIC
f udi letos bo prednaročnina na Primorski dnevnik ostala nespremenjena - 300.000 lir , kljub podražitvi časopisov. S prednaročnino boste torej prihranili 150.000 lir in imeli možnost, da objavljate še naprej svoje čestitke in male oglase brezplačno. Naročnike čaka letos še dodatno presenečenje: lepa slovenska knjiga. Za vse novoporočence v letu '94 bo naročnina brezplačna.
Cena naročnine 300.000 bo veljala, le če se naročite do 31. januarja 1994. Naročnino lahko vplačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri vseh raznašalcih ter v vseh slovenskih bančnih zavodih.
Primorski dnevnik
G R A F , C E N T E R	M°J dlieVIUk.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511
Danes, 3. januarja, ob 19.30 H. Ibsen: ROSI MERSHOLM, za abonma dijaški 3 večerni in izven. Predstava bo Se v torek, 4. januarja, ob 19.30, za abonma Študentski tretji in izven in v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za abonma dijaški 5 večerni in izven.
V	Četrtek, 6. januarja, ob 18.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma Študentski prvi (parter); ob 21. uri, za abonma Študentski prvi (lože, cercle, balkon) in izven.
V	soboto, 8. januarja, ob 19.30 M. Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI, za izven. Gostovanje HNK iz Zagreba.
MALA DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511
V	petek, 7. januarja, ob 20. uri premiera I. Torkar: BALADA O TASCICI, za izven in konto.
V	soboto, 8. januarja, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
OPERA SNG, tel.: 061/ 331-950
V	torek, 4. januarja, ob 19. uri Verdi: TRAVI-ATA, za izven.
y soboto, 8. januarja, ob 19. uri NETOPIR, za izven in konto.
šentjakobsko gledališče,
tel.: 061/312-860
V	petek, 7. januarja, ob 19.30 J. B. Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG, za abonma red A in izven.
MGL, tel.: 061/ 210-852
V	torek, 4. januarja, ob 19.30 uri M. Camolet-ti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, za abonma red O. Predstava bo Se v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za abonma mladinski 4.
MALA SCENA MGL:
Danes, 3. januarja, ob 18. uri G. Barylli: MEDENI MESEC, za izven in konto.
LGL, tel.: 061/ 314-962
V	soboto, 8. januarja, ob 11. in 17. uri Jana Synkova: MALA ČAROVNICA, za izven. KRANJ
PGLK, tel.: 064/22-681
V	Četrtek, 6. januarja, ob 19.30 komedija Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, za izven in konto. Predstava bo Se v petek, 7. januarja, ob isti uri, za izven in konto.
CELJE
SLGC, tel.: 063/ 25-332
V	petek, 7. januarja, ob 19.30 SLUGA DVEH GOSPODOV.
Pred vami je takorekoc najznamenitejsi tekst slovitega komediografa, ki je tudi slovenski publiki dobro znan, predvsem po svojih že kar antologijskih prizorih. Sluga dveh gospodov je vrhunska situacijska komedija, polna nepričakovanih obratov in zapletov, je igra neprestane mimikrije in transformacij, vratolomnih norčij in potegavščin znamenitega Truffaldina, je igra izjemne odrske dinamike, igralske impulzivnosti in bravuroznosti, ki ji bo dodatno dimenzijo s poudarkom na izvorih commedie delVarte in duhovitem, povsem na novo napisanem dialogu, podelilo Se igrivo pero Andreja Rozmana-Roze, guruja nove slovenske komedije.
MARIBOR
DRAMA SNG, tel.: 062/221-206
V	soboto, 8. decembra, ob 19.30 uri v Minoritih premiera A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI, za red premierski in izven.
OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206
V	torek, 4. januarja, ob 19.30 N. A. Rimski Korzakov: CARJEVA NEVESTA, za abonente in izven. Predstava bo Se v sredo, 5. januarja, ob 19.30, za red študentski in izven.
V	Četrtek, 6. januarja, ob 15. uri balet VITA SOMNIUM BREVE, za izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	soboto, 8. januarja 1994, ob 20.30 (izven abonmaja) in v ponedeljek, 10. t.m., ob 16. uri (Red H) ponovitev komedije R. Harvvoo-da »Garderober«. Rezija V. Moderndorfer.
V	torek, 11. januarja, ob 20.30 (Red I) in v sredo, 12. januarj, ob 16. uri (Red G) ponovitev monodrame H. Peschine »Boš že videla«. Igra M. Sardoč, režija J. Babic.
Verdi
Dvorana Tripcovich Operna sezona
Od torka, 11. januarja 1994 bodo stekle rezervacije in predprodaja vstopnic za We-berjevo opero »Der Freischiitz«. Blagajna. Dvorane Tripcovich je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Zaradi praznikov bo dvorana zaprta do 4. januarja 94. Gledališče Rossetti
Od 14. do 16. januarja bo na sporedu »Victor
CELOVEC
Mestno gledališče
V sredo, 5. januarja, ob 19.30: Bedrich Smetana »Die verkaufte Braut« (Prodana nevesta). Ponovitev v nedeljo, 9. januarja 1994.
Victoria« s Sandrom Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust.
Nadaljuje se vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Jutri ob 16.30 ponovitev A. Russinovega dela NINA v izvedbi Skupine La Plexus T iz Rima. Igrajo Nancy Brilli, Massimo Dapporto, Giovanni Crippa. Režija Filippo Crivelli.
V nedeljo, 9. januarja 1994, ob 11. uri bo za najmlajse na sporedu »Povem ti pravljico«. Argia Laurini , ki igra pri skupini La Piccio-naia iz Vicenze, bo pripovedovala pravljico »Sneguljčica«.
16. januarja 1994 bo na sporedu ponovitev predstave »Za Božic na predvečer«. Povesti Dostojevskega, ki jih je za oder priredil F. Macedonio. Režija L. Crismani.
23.	januarja pa bo na sporedu »RdeCa kapica«, ki jo bo predstavila skupina Sezione Aurea iz Bergama.
DOBRLAVAS
Kulturni dom: V nedeljo, 9. t.m., ob 9.30 -Lutkovna igra »Radovedni slonček« (Kipling-Varl). Režija Tine Varl, nastopa lutkovna skupina
KOROŠKA
	-
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
PIONIRSKA KNJIŽNICA,
Komenskega 9
Vsak ponedeljek ob 17. uri pogovor o knjigi, vsak torek ob 17. uri ure pravljic in vsak Četrtek igralne ure.
SEŽANA
KC SREČKO KOSOVEL
V	torek, 4., in v sredo, 5. januarja, ob 20. uri ameriški film VROCICA (Sliver). Rezija Phillip Noyce, igrajo Sharon Stone, VVilliam Baldvvin, Tom Berenger.
V	Četrtek, 6., in v petek, 7. januarja, ob 20. uri ameriški film PRVAKI (Champions). Režija Stephen Herek, igra Emillio Estevez.
V	torek, 11. januarja, ob 20. uri angleški film GOLI (Naked). Režija Mike Leigh, igrajo David Thevvlis, Katrin Carlige, Lesly Sharp.
V	sredo, 12. januarja, ob 20. uri ameriški film BEGUNEC (FUGITIVE). Režija Andrew Davis, igrajo Harrison Ford, Tommy Lee Jones, Sela Ward.
V Narodni galeriji v Ljubljani je do 10. januarja na ogled razstava del FRANA KLEMENČIČA
	mm
	
		
SLOVENIJA		
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava slik, grafike, skulpture SHU TAKAHASHI je na ogled do 30. januarja (Galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava del JANEZA ZORKA je na ogled do 9. januarja.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava slik JONA GALA PLANINCA: SLIKE ‘93 je na ogled do 10. januarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14
Razstava fotografij JANEZA MARENCICA je na ogled do 16. januarja.
Razstava ODMIK IN BLIŽINA je na ogled do 9. januarja.
Razstava avstrijskega umetnika ARNULFA RAINERJA je na ogled do 30. januarja.
V Mali galeriji je do 23. januarja na ogled razstava skulptur BOŽA KEMPERLETA.
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20
Razstava FRANA KLEMENČIČA (1880-1961), sopotnika slovenskih impresionistov, je na ogled do
10.	januarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava STANETA KREGARJA je na ogled do 28. januarja.
GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3
Razstava TURN AROUND VVOMAN je na ogled do 20. januarja.
GALERIJA FILIPOV DVOREC,
Cankarjevo nabrežje 1
Razstava del slikarja ZDENKA HUZJANA je na ogled do 14. januarja.
GALERIJA PIC LEK, VerovSkova 57
Razstava slik KATARINE BELA VIC in ESTER LAMPIČ je na ogled do 14. januarja.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
Razstava BRANISLAVA PETRIČA je na ogled do 7. januarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik TOMAŽA ŽELEZNIKA je na ogled do
11.	januarja.
GALERIJA TIVOLI, Pod turnom 3
Razstava slikarskih del BINETA ROGLJA je na ogled do 30. januarja.
SLOVENSKI SOLSH MUZEJ, Plečnikov tig 1 Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. februarja.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava ČIPKE IZ BABIČINE SKRINJE je na ogled do 6. januarja.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava slikarjev naivcev je na ogled do 12. januarja.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP, Zidovska utica
Razstava fotografij VINKA SKALETA je na ogled do 20. januarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava slik in risb MIRKA RAJNARJA je na ogled do 17. januarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska utica 7
Tretja medregionalna likovna razstava je na ogled do 7. januarja.
GALERIJA KRKA, Cesta herojev 45
Razstava DIMITRIJA POPOVIČA ciklus Marilyn Monroe je na ogled do 10. januarja.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2, Tartinijev trg 3
Trodajna razstava miniatur in novoletnih originalnih voščilnic je na ogled do 6. januarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM, Vilharjeva 4
Razstava ŠTEFANIJE POŽAR je na ogled do 10. januarja.
PTUJ
PTUJSKI POKRAJINSKI MUZEJ, Muzejski tig 1
Arheologija Poetovionensis - stara in nova arheološka spoznanja ob stoti obletnici ustanove in razstava slikarja SANDIJA CERNKA sta na ogled do 15. januarja.
ŠEMPETER PRI NOVI GORICI
GALERIJA BAŽATO, Goriške fronte 2
Razstava slik akademskega slikarja BORISA ZA-PLATILA je na ogled do 10. januarja.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK, Titov tig 5
Razstava ALOJZA ZORMANA - FOJZA je na ogled do 2. februarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
NAJAVE
PRIREDITEV
Zahvaljujemo se vam za obvestila o prireditvah, ki jih
organizirate. Prosimo vas, da nas
obveščate tudi v prihodnje. Objave so za pošiljatelja informacij brezplačne.
V novem letu vam želimo veliko uspeha in
ustvarjalnega
zadovoljstva.
Srečno novo leto 1994!
GLASBA
FJK
TRST
Kulturni dom
V	petek, 7. januarja 1994, ob 20.30 novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski bančni zavodi. Nastopil bo Slovenski oktet. Umetniški vodja Anton Nanut.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 10. januarja 1994, ob 20.30 bo nastopil Maurizio Zanini.
MILJE
Gledališče Verdi
Jazz koncerti-sezona 1993-94
V	soboto, 29. januarja 1994, bo nastopila skupina The Fringe.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V petek, 14. januarja 1994 bo na sporedu koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije. Nastopajo Serghej Krylov -violina, Luisa Castellani - sopran, dirigent Anton Nanut.
TRST
Galerija Tommaseo
(Ul. Monte 2/1)
Do 12. januarja 1994 so na ogled dela slikarja Maurizia Bonore.
ČEDAD
Tržaška kreditna banka
Do 15. januarja 1994 razstavlja svoja dela Rado Jagodic.
VIDEM
Artesegno
Do 18. januarja 1994 razstavlja svoja dela Lojze Spacal.Urnik: petek, sobota, ponedeljek in torek od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija
Do 30. januarja 1994 razstavlja svoja dela Valentin Oman.
BELJAK
Galerija M. Kopp
V galeriji razstavlja prof. Josef Tichy.
GORICA
Avditorij Savio Ul. XX . septembra 89
V petek, 14. januarja, ob 20.30 koncert simfoničnega orkestra Moldava. Solist Massimo Gon.
Katoliški dom
V soboto, 8. januarja ob 20.30 ponovitev novoletnega koncerta ki ga prirejajo slovenski bančni zavodi. Nastopil bo Slovenski oktet. Vodi Anton Nanut.

14
Ponedeljek, 3. januarja 1994
TV SPORED
SLOVENSKI PROGRAMI
fr SLOVENIJA 1
Vrnitev antilope, 11/13 del angleške nadaljevanke Znanje za znanje:
Učite se z nami
Terra X, 6/8 del nemške dokumentarne serije
Poročila
Videomoda:
Dinastija draguljarjev Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Paleta
Zimska tekmovanja, 7/13 del francoske risane serije Regionalni studio Maribor Abc-itd, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Sedma steza Slovenija v letu 1993
Resnični jurski park, dokumentarna oddaja Vprašanja in odgovori TV dnevnik 3, VPS 2210
Sova
Ljubezen na prvi pogled, 10., zadnja epizoda koprodukcijske nanizanke Odkupnina
Tekmeci Sherlocka Holmesa, 2/26 del angleške nanizanke Igrajo: Robert Stephens, John Wentworth, George D. Cooper, Patrick 0'Connel in drugi; režija Jonathan Alwyn.
Video strani
SLOVENIJA 2
Video strani Novoletni 3x3 Obzorja duha
Sova, ponovitev
Ludwig, 5., zadnji del italijanske nadaljevanke Tekmeci Sherlocka Holmesa, 1/26 del angleške nanizanke Univerzitetni razgledi Dnevnik 2
H. Lichtenfeld: Marx in Coca Cola, 2., zadnji del nemške drame
Igrajo: Helmut Zierl, Bierge Schade, Wemer Eiehman, Fiona Schwartz, Trude Breitschopf in dragi; režija Hartmut Grie-smayr.
Studio City TV Poper
Večer jazza v Studiu 1:
Ratko Divjak Trio, 3. oddaja Video strani
<	i RAI 1
	Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik
	Nan.: Očetov pes
	Dnevnik 1
	Film: Ritorno dali’ ignoto (fant., ZDA ’78), vmes (11.00) dnevnik
	Nan.: Nancy, Sonny & C.
	Vreme in dnevnik
	Nan.: La signora in giallo : Vendesi villa con morto
	Izžrebanje lota
	Dnevnik in Tri minute
	Variete: Prove e provini a Scommettiamo che...?
	Mladinski variete: Uno per tutti, vmes risanke, aktualnosti, zanimivosti
	Cartoonbig
	Mikrofon je Big!
	Izžrebanje lota
	Dnevnik 1
	Nan.:.Brillantina, 19.00 Don Fumino
	Vreme, dnevnik, šport
	Film: Sissi, destino di una imperatrice(Avstrija, ’57, i. Romy Schneider, K. Bohm)
	Dnevnik 1
	Gassman bere Danteja
	Aktualno: Parola e vita
	Variete: Fantasy party
	Dnevnik in vreme
	Dok.: Potovanje po reki
	Kulturni magazine Aliče
RETE 4
Koper
KANALA
A-Shop
Koala, ameriška risana serija
LuC svetlobe, ponovitev 70. dela ameriške nadaljevanke A-Shop
Matlock, ameriška nanizanka Dedek Mraz
Helena, ponovitev oddaje A-Shop
Bamum, ponovitev ameriške drame Luč svetlobe, 71. del ameriške nadaljevanke Ameriških deset, glasbena oddaja Koala, ameriška risana serija CMT
Se vedno me kličejo Bruce, ameriška komedija
Igrajo: Johnny Yune, David Mendenhall, Pat Paulsen, Joey
Travolta in drugi; režija Johnny Yune in James Orr.
Matlock, ameriška nanizanka Dedek Mraz
Izdelovalci revije, dokumentarna oddaja
A-Shop
CMT
Video strani
Obvestilo za gledalce Kanala A!
Gledalce in gledalke obveščamo, da se konec leta selimo na Tivolsko 50. Zaradi selitve 3. in 4. januarja ne bo porodil in dopoldanskega programa. Opravičujemo se tudi zaradi nastajajočih motenj pri oddajanju programa in časovnih zamikih, ki lahko nastanejo pri selitvi opreme.
4	| RAI 2
	V kraljestvu narave
	Spoznavajmo biblijo
	Male in velike zgodbe, otroška oddaja
	Nan.: Lassie
	Jutranji dnevnik
	Židovska kultura
	Risanke in komični filmi S. Laurela in O. Hardyja
	Kronike v živo
	Dnevnik
	Variete: I fatti vostri
	Dnevnik, gospodarstvo in vreme
	Nad.: Beautiful, 14.20 Santa Barbara
	I suoi primi 40 anni
	Kronike v živo: Delto tra noi (vodi P. Castelli)
	Izžrebanje lota, dnevnik
	Pogum življenja
	Športne vesti
	Nan.: Hunter
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Ventieventi
	Nan.: L’ispettore Derrick
	Aktualno: Vse o RAI 2
	Dnevnik in vreme
	Variete: Indietro tutta (vodi Renzo Arbore)
	Pregled tiska
	Film: Arrivano i dollari (kom., It. ’57)
KOPER
| Slovenski program
mmw KOROŠKA
Zvezna dežela danes
A RAI 3	
	Pregled tiska
	Jutranja odd. Laltrarete
	Odprta šola
	Kulturna odd. Tortuga
	Dok.: Zenith
	Kemija v laboratoriju
	Dok.: Turčija
	La biblioteca ideale
	Dnevnik
	Aktualne oddaje
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Operne arije .
	Sola in kultura v Italiji
	Šport: nogomet B lige
	Nan.: Vita da strega
	Dok.: Geo - Aligatorji
	Šport, Insieme, vreme
	Dnevnik, deželne vesti
	Variete: Blob, 20.25 Una cartolina di A. Barbato
	Dan na preturi
	Dnevnik ob 22.30
	Film: L’uomo che uccise Liberty Valance (vestern)
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
Nanizanke, 8.30 nad. Pic-cola Cenerentola, 9.00 Anima persa, 9.30 TG 4 Nad.: Soledad, 10.45 Febbre d’amore, Quando arriva 1’amore, 12.30 Ce-leste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55) dnevnik Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 14,30 Pri-mo amore, 15.00 La si-gnora in rosa, 15.30 Cuo-re selvaggio
Kviz: La verita delTanno nuovo, vmes (17.30) dnevnik
Aktualno: Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Mystic Pizza (kom., ZDA ’88, i. Julia Roberts) Film: Mosca a New York (kom., ZDA ’84, i. Robin Williams), vmes (23.30) dnevnik Dnevnik
<C> ITALIA1	
	Pregled tiska
	Nanizanke
	Aktualno: Tu, Italija
	Odprti studio
	Otroški variete
	Variete: Non e la RAI
	Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa
	Aktualno: Luogo comune
	Šport studio
	Nan.: SeperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 11 principe di Bel Air
	Odprti studio
	Radio Londra
	Variete: Karaoke
	Film: Maniac Cop-Poli-ziotto assassino (srh., ZDA ’88, i. Tom Atkins, Bruce Campbell)
	Variete: Flying Circus
	Aktualno: Luogo comune
	Sgarbi quotidiani
	Šport studio
# TELE 4
19.30, 22.05 Dogodki in odmevi
Caffe dello šport iFilm

MONTECARLO
18.45. 19.30, 22.30 Dnevnik, 13.00 Šport Film: Acque del Sud (44) Variete: Tappeto volante Aktualno: Tesori in fami-glia (vodi Irene Papas) Film: 40 pištole (vestem)
TV novice
Kelly in jaz, ameriška komedija, 1956 Igrajo: Van Johnson, Marta Hyer in drugi; režija Robert Z. Leonard.
Bigfoot in divji deCek, otroška tv nanizanka Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik
Caroba svetilka, otroški program
Ponedeljkov športni pregled
Tretja evropska noč jazza, 3. del TV dnevnik
® CANALE5	
	Na prvi strani
	Film: Un angolo di Para-diso (dram., ZDA ’91)
	Nan.: Robinsonovi
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Kviz: Sara vero?
	Agenzia matrimoniale
	Otroška oddaja, vmes risanke in Bim bum bam
	Dnevnik TG 5
	Kviz: OK il prezzo h giu-sto, 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Variete: Striscia la noti-zia
	Film: II richiamo della foresta (pust., It.-ZDA ’92, i. R. Schroeder)
	Aktualno: Target
	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
GHHF1 Avstrija T
	Cas v sliki
	Divje živali v štirih letnih časih, 1. del: Pomlad
	Ukročeni trmoglavec, pon. ital. komedije
	Cas v sliki
	Pod vodo okoli sveta, ameriški film
	Risanke
	Otroški program
	Morjeplovec Sindbad
	Gez galaksijo in potem na levo, serija
	Ottifanti
	Cas v sliki
	Baywatch-Kopališki mojstri iz Malibuja
	Znanost
	Cas v sliki
	Športna arena
	Industrija na razpotju
	Kojak - Temne zveze, ameriška tv kriminalka
	Cas v sliki
	Dogodivščine Lucky Lady, ameriška komedija Igrajo: Liza Minnelli, Burt Lancaster, Gene Hackman; režija Stanley Donen.
	Miami Vice
	Poročila
Hrvaška 1	
	Poročila
	Šolski spored Skrivnostno življenje strojev: Telefon
	Najmanjši junaki
	Otroški svet
	Tečaj nemškega jezika, 1/9 del
	Narnijske kronike, 1/18 del angl. otroške nanizanke
	Poročila
	TV-koledar
	Luč svetlobe, 123. del
	Palček Tom, am. otroški film Po pravljici bratov Grimm
	Monofon
	Učimo se o Hrvaški: Zgodovina hrvaškega jezika
	Poročila
	Ali ste vedeli?
	Govorimo o zdravju
	Hrvaška danes
	Poročila
	Kolo sreče
	Santa Barbara, 600. del ameriške nadaljevanke
	Dnevnik 1
	Tit Andronik, 1/2 del hrvaške drame, 1992 Igrajo: Filip Sovagovid, Božidar Alič, Ana Karič, Mladena Gavran, Marko Torjanac, Matko Raguž, Filip Nola, Rene Bitura-jac, SunCana Zelenika, Igor Mešin in drugi; režija Ivan Miladinov.
	Poročila
	Arena
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
Hrvaška 2
TV-koledar Skrivnosti, 28/65 del Narnijske kronike, pon. 1/18 dela angl. nanizanke Odletel bom, 8/16 del Turbo Limach Show-Spe-cial
Risanka
Dnevnik
Japonska, 5/8 del angleške dokumentarne oddaje Murphy Brown, 9/26 del am. humoristične serije L B J, 1/4 del ameriške nadaljevanke Hollywoodske zvezde: Marilyn Monroe - Se neznana zgodba, ameriški tv film, 1980
Po romanu Normana Millerja.
Električni kavboj Video strani
Madžarska
(MMF Avstrija 2			
			
			Dobro jutro
	Tisoč mojstrovin		Dnevnik
	Družinske vezi		Sončni vzhod, jutranji
	V kraljevstvu ruskih me-		informativni magazin
	dvedov, 2. del		Gez dan
	Sen zimske noči, nemška		Naš planet Zemlja, serija
	komedija		Disneyjevo dopoldne
	Salzburški božic		Igra
	Palača na Ringstrasse, 9.		Opoldanski zvon
	del nadaljevanke		Opoldanski posli
	Lipova ulica, serija		Dnevnik
	Pri Huxtablovih:		Grka na Črko, za dijake
	Najboljši zdravniki so		Oblast in strast, predza-
	najhujši bolniki		dnji del avstralske serije
	Srček		Dimenzije
	Novo v kinu		Simboli
	Zvezna dežela danes		Vklopi, otroški program
	Kultura		Kolo sreče
	Drombuschevi, 2. del		Večerna pravljica
	Pogledi od strani .		O veri za oboke
	Večerni studio		Dnevnik
	Bad Lučk Blacky, risanka		Konjar, ljudska igra
	Texa Averyja		Piiskijevi, dokumentar-
	Gasi, 3., zadnji del dok.		na reportaža
	oddaje		Usodna vprašanja, poli-
	Hound Hunters, risanka		tični debatni večer
	Čudne skušnjave Antona Brucknerja, angl. film		Dnevnik
l/s

KANAL A______________21.30
MATLOCK,
ameriška nanizanka, 11. del
Matlock brani Toma McCabea, ki dela kot božiček na vogalu in je obtožen umora Alana Rollinsa, lastnika stavbe, v kateri stanujejo Tom in še nekaj ljudi. Resda lastnik Toma ni maral in je to rad pokazal tudi pred filmskimi kamerami, res pa je tudi to, da je Tom godrnjav božiček, morilec pa že ni.

HTV 2
20.15
JAPONSKA, dokumentarna oddaja
Japonska nima svojega izvira nafte in zato je bilo japonsko gospodarstvo leta 1973 med naftno krizo zelo prizadeto. Vendar pa so svojo industrijo uspešno preusmerili v panoge, ki so temeljile na lastnih znanstvenih dosežkih.
l/s
r,'"*
CANALE 5	20.40
IL RICHIAMO DELLA FORESTA, italijansko-ameriški film, 1992
Mladenič pride na Aljasko s svojimi psi in tu se spoprijatelji z domorodcem Charliejem. Življenje je težko, zato se odločita, da bosta poiskala zapuščen rudnik zlata.
Film je italijansko-ameriška koprodukcija.-Snemalo ga je več režiserjev, glavni vlogi pa sta igrala Rick Schroederin Gordon Tootoosis.
RADIO SLOVENIJA 1	23.05
LITERARNI NOKTURNO, Marjeta Novak Kajzer	
Roman Posebne nežnosti je izšel leta 1990, napisala pa ga je Marjeta Novak Kajzer. Tudi v tem romanu jo zanima predvsem usoda ženske, ki se znajde v težavah. Njena junakinja je begunka z vzhoda. V Parizu se skuša znajti, kakor pač ve in zna, ob tem pa piše pisma svojemu najstniškemu sinu, ki je ostal za žele-zno zaveso. Eno od teh pisem boste slišali nocoj.

TV SLOVENIJA 1	17.10
RADOVEDNI TAČEK, Paleta	
Paleto uporablja slikar za mešanje barv, na paleti vilF čar prenaša tovor. Poznamo pa še paleto barv, modno paleto, zvočno paleto. Pa si oglejmo, kakšno paleto domislic bosta tokrat pripravila Taček in Marko.
Scenarij in režija Boštjan Korbar, sodelujeta Nace Simončič in Marko Okorn. Scena Tomaž Marolt, dramaturg Jože Rode, glasbena oprema Anton Natek, redakcija Irena Struna Arko.

TV SLOVENIJA 1	12.15
TERRA X, Kje je bila Atlantida?	
Atlantida, v povodnji potopljena celina, že več kot dve tisočletji vzbuja radovednost človeštva. Ali je Atlantida res obstajala ali pa njena slava izvira iz neke legende? Vprašanje, ki je tako staro kot zahodna civilizacija, se začenja z grškim filozofom Platonom. V četrtem stoletju pred našim štetjem je s svojim opisom v pripovedke zavrte otoške države spravil v,začudenje atenske meščane.
Filmska delavca Jens-Peter Behrend in Eike Schmitz sta hotela razvozlati skrivnost. Navezala sta stike z znansteniki od Moskve do New Yorka, prebrskata sta arhive in knjižnice. V nekem inštitutu v Združenih državah Amerike sta odkrila na temo Atlantida poseben oddelek z več sto pubiikacijami. Ocenjujejo, da je na svetu približno 20.000knjig o Atlantidi. Najbolj osupljivo pri teorijah in ugibanjih o Atlantidi pa je dejstvo, da na svetu skorajda ni koščka zemlje, ki ne bi bil naveden kot možna lega Atlantide. Od zahodne Afrike do Severnega morja, od Sredozemlja do Bermudskega trikotnika se glasi neizčrpna ponudba, iz katere sta avtorja za svojo dokumentarno oddajo izbrala najbolj verodostojne izide raziskav. Gledalci se bodo v dveh delih pričujoče oddaje udeležili potovanja, ki jih bo vodilo skozi stari in novi svet.
Najprej vodi pot v Egipt, od koder izvira mit o Atlantidi.
Na drugem koncu Sredozemlja je blizu Gibraltarske ožine ležalo kraljeslvo Tartesosa. Filmski delavci so se odpravili na raziskovalno vožnjo v peščene puščave Andaluzije, da bi razkrili drugačno resnico. Nedaleč stran so naleteli na mesto iz kamene dobe, čigar obrambno obzidje še po pettisoč letih navdušuje obiskovalce. Ali je bilo to mesto v provinci Atlantide, katere središče je bilo na atlantski obali? Primerjajo različne teorije, zbirajo dokaze.
Končno vodi ena sled na sever. V bronasti dobi so se na območju med južno Švedsko, Anglijo in Sredogorjem naselila germanska plemena. Ali si je moč zamisliti, da so se ti ljudje odpravili na bojni pohod vse do Egipta, ki se je končal z njihovim popolnim uničenjem? Eno vprašanje med mnogimi. Prepiri o tem, kje je ležala Atlantida, so tako stari kot legenda sama. Filmski delavci prinašajo nekaj jasnosti v nerazrešljiv klopčič različnih mnenj in dokazov.
TELEVIZIJA SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.20
Kako so nastajali sodobni dinozavri
RESNIČNI JURSKI PARK, dokumentarec
Po ogledu Spielbergovega filma Jurski park se je marsikateri gledalec vprašal, Ce bi se to lahko v resnici zgodilo. Spielbergovi dinozavri so izjemno resnični, znanstvena zasnova knjige Michaela Crichtona pa zelo prepričljiva. Bi torej genetiki zares lahko ustvarili žive dinozavre, ki bi tako znova naselili Zemljo? Dokumentarni film obravnava posamezne stopnje na poti k uresničevanju Jurskega parka. Na osnovi strokovnih mnenj moleku-
larnih biologov in paleontologov ustvarijo hipotetični jurski park in postopno rešujejo težave, na kakršne bi naleteli pri oživljanju bitij, ki so izumrla pred 65 milijoni let. Poskušajo odgovorih na vprašanja: Kako poiskati DNA dinozavrov? Bo sploh kdaj možno spremeniti kemično genetsko kodo v živ zarodek? Bi bila najboljša nadomestna starša za male dinozavre krokodil ah kondor? Kako bi skrbeli za ta bitja, Ce bi jih v resnici uspeli ustvariti? S Cim
bi jih hranili? Kako bi zagotovili varnost v parku?
V dokumentarni oddaji so posnetki Spielberga in Michaela Crichtona s snemanja vrhunca filma, odlomki iz filma in jasno moralno sporočilo znanstvenikom. Oddaja in knjiga sta opomin in opozorilo na nevarnost, ki bi jih lahko prineslo poigravanje z ustvarjanjem živih bitij. Popelje nas k osnovnemu vprašanju: ali imamo pravico ustvarjati nova živa bitja?
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side: 10.00 Video;
13.00	Greatest Hits; 14.00 Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV;
18.00	Hit List UK; 20.00 Free Your Mind; 21.00 Musič Non Stop; 22.00 Greatest Hits; 23,00 Ponovitve; 00.00 Rock Block
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 Paradise Beach; 14.00 Barnaby Jones; 15.00 Nadaljevanka; 16.00 Drugačen svet; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.30 Paradise Beach;
20.00	Rescue; 20.30 Growing Pains; 21.00 Nadaljevanka; 23,00 Star Trek; 00.00 Nedotakljivi
PR0 7
05.25	Serije, ponovitve; 12.40 Joe proti vulkanu, pon. am. komedije; 14.30 Hardcastle & McCor-mick; 16,30 Risanke; 17.25 Batman; 17.55 Ferris Bueller, 1/13 del amer. humor, nanizanke;
18.25	Vse Cisto normalno; 18.55 Roseanne;
19.25	Pri Huxtablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Arthur 2 On The Rocks, amer. komedija; 22.25 Deadly Games, franc, kriminalka; 00.05 Poročila
PREMIERE
07.00	Romeo; 08.30 Bugsy, am. film; 10.55 Hotela sem nositi hlače, ital. film; 13.00 Kino 94; 14.30 Moj bratranec VVinnie, am. film; 16.40 Smrt v ogledalu, am. psih. kriminalka; 18.15 American Football NFL' 19.15 Kino '94; 20,15 Nemočna, am, psih. kriminalka; 23.00 Kriv zaradi suma, am. film; 00.45 David Letterman Late Show
SATI
09.10 Ponovitve serij; 13.00 Doktor Trapper John;
14.00	Sosedi; 14.30 Alf; 16.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Pet krat Pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!; 19.00 Poročila;
19.30	Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik, 10, del: Past; 21.20 Prosim, javi sel; 22.10 Hunter, serija; 23.00 Novice in zgodbe; 23.45 Ponovitve
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Ritmična gimnastika;
11.00	Ples; 12.00 Akrobatika; 13.00 Motosport International, magazin; 14.30 Košarka, vrhunci iz Pariza; 15.30 Triatlon, pregled leta 1993; 17,00 Eurofun, magazin; 17.30 Surfanje, magazin;
18.30	Jadranje; 19,30 športna poročila; 20.00 Dragster; 20.30 Motošport, Nascar iz ZDA; 21.30 Vrhunci rallyja Pariz-Dakar; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev; 00.30 Eurogol, magazin
RTL
09.10 Serije, ponovitve; 10.30 Paradise Beach, 1/130 del avstral. serije; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Čas hrepenenja; 17.00 Kdo je šef?;
17.30	Družinske vezi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Divja družina Rodder, 1/13 del nizozem. serije; 21,15 Policijska postaja, 1/8 del nemške serije; 22.15 Dan X' 23.00 Deset pred enajsto; 23.30 SK 15, oddaja o kriminalu
RTL 2
05.50	Ponovitev serij; 11.20 S srcem in smehom;
11.50	Dr, Quinn-zdravnica iz strasti; 12.50 Risanke; 17.00 Zenska, vredna 7 milijonov dolarjev, serija; 17,50 Umik; 18.20 Nasmehnite se, prosim, domači video; 18.55 Poročila; 19.00 Delo na črno; 20.00 Poročila; 20.15 Pod krinko, serija' 21.10 Rokoborba; 22.20 Monsters-Ko kri poledeni; 22,55 Poročila; 23.00 Craze-Demon groze, angl. grozljivka
SKY MOVIES PLUS
17.00 Talent For The Game; 19.00 The Long VValk Home; 21.00 Black Robe; 23.00 Tales From The Dark Side; 01.00 By The Svvord
MOVIE CHANNEL
17.00	Bill And Ted's Bogus Joumey; 19.00 Curly Sue; 21.00 Blame It On The Bellboy; 23.00 Mortal Thoughts; 00.45 Pump Up The Volume
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Kulturni koledar; 20.30 Tom Brokaw Special; 21.00 Velike nesreče; 21.30 Spomini;
22.00	Poročila; 22.30 Poslovne novice; 23.00 Show, vodi Jay Leno
CNN
05.00-22.00 VVorld News; 06.30 MoneyUne; 10.30 Wortd Report; 11.30 Business Report; 12.30 Business Day; 13.30 Business Asia; 14.00 Larry King Li-ve; 16.30 Cnn & Co; 19.00 VVorld Business Toda/; 20.00 International Hour; 22.00 VVorld Business Today Update; 22.30 Shovvbiz Today
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.45	Varnostna klultura;
17.00	Sudio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Sotočja; 21.05 Kdor Išče ta najde; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni in evergrini; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7,00 Kronika; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.10 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Ekološke teme;
12.00	Opoldne; 12.10 Šport; 12.40 štajerski val;
13.00	Do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Gost; 17,50 Šport; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 13.05 Igra za otroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.33 Operni koncert;
20.30	S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30
19.00	Dnevnik; 6,00 Otvoritev, glasba, koledar;
6.30	Jutranjik; 7,00 Kronika; 7,30 Pregled tiska;
7.45	Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Na rešetu;
9.00	Servisne informacije;
9.15	Utrinki, zanimivosti;
9.45	Odgovori na rešetu;
11.00	V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po. željah;
16.45	Parlamentarna kronika; 17.00 Bla-bla radio;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Bla-bla radio; 19,30-
23.15	Večerni program Modrega vala RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Dober dan; 6.15 Drobci zgodovine; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.10 Prireditve; 8.50 Dobro jutro, otroci;
9.05	Randevous; 9.45 Po izbiri; 10.00 Pregled tiska;
11.00	Randevous z RK;
11.05	Mitteleuropa; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Romagna mia; 13.00 Glasba po
ah; 14.45 Back to the
future; 16.00 Ob 4.; 18.00 Souvenird'ltaly.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.45 Slov. novice; 8.15 Napoved; 9.25 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 11.55 Odgovori;
12.00	BBC novice; 12.15 Novinarski gost; 14.00 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča;
16.25	Nagradna uganka; 16,55 Loto; 17.00 Anketa; 18.15 Domačla lekarna;
19.25	Vreme; 20.00 Nagradni kviz; 21.00 Zenske in lepota; 22.00 Sršenia-da; 1.00 Sat radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Točke, metri, sekunde; 17.20 Parnas; 18,50 Radio jutri, koristne informacije.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti: 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 12.10 Mali oglasi;
13.00	Pod Persko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.30	Obvestila, osmrtnice; 17.45 Šport; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočja, 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	Vžig; 12.00 Vinilma-nija; 14.00 OF; 15.30 Čudoviti svet zlobe in nasilja;
17.00	Joculator; 17.30 You-Rock Iti; 19.00 Tolpa bumov: Fela Anikulapo Kuti; 20.00 Alter-mozaik;
21.00	Techno; 22.00 Reg-gae; 23.00 Francoska zveza; 24.00 Radio satelit.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 iz Četrtkovih srečanj, nato orkestri;
9.00	Iz studia z vami; 9.15 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (pripoveduje Mira Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Božične pesmi; 13.20 Kmetijski tednik; 13,50 Orkestri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Panta rei; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; organist Hubert Bergant 18.00 Brezposelnost v svetu;
18.30	Slov. lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11,30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Tedenski horoskop; 12.30 Pogoov z odvetnikom in Drugi Trst;
18.00	Tedenski športni komentar; 20.00 Za nase (Jude: Informativna oddaja za emigrante v FJK; 20.30 Opera.
Radio Koroška
18.10-19.00 To bo prineslo novo leto 1994.
Ponedeljek, 3. januarja 1994
Od 5. do 28. januarja, ob 20. uri
"UMSKI BISERI IZ LANSKEGA SPOREDA
. in 6. 1.: KOLEDAR - Atom Egoyan;
. 1.: DAENS - Stijn Cininx; 10. in 11.
: NOG NA ZEMLJI - Jim Jarmush; 3. in 14. 1.: DO KONCA SVETA -iVim VVenders; 17. in 18. 1.: SVATBA Ang Lee; 19. in 20. 1.: DVOJNO VERONIKINO ŽIVLJENJE - Krzystof ieslovvski; 21. in 22. 1.: GOLI - Mike Leigh;*27. in 28. 1.: S CLAUDOM DOMA - Jean Baudin
Vsi filmi so s slovenskimi podnapisi Kosovelova, Linhartova dvorana, 400 SIT
Četrtek, 6., in petek, 7. januarja, ob
19.30___________________________
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE
modri abonma I in II Dirigent Uroš Lajovic, solistka Tatjana Lipovšek, violina Program: M. Mihevc - Miracula, K. Szymanowski - Koncert za violino in orkester št. 1 op. 35, M. Musorgski/L. Funtek - Slike z razstave. Opozarjamo na spremembo začetka petkovega koncerta, ki je bil napovedan za 20. uro! Gallusova dvorana, 600, 500, 400 SIT
Petek, 7. in sobota, 8. januarja, ob
20.	uri
PLESNI TEATER LJUBLJANA
BOS NA VENERI
Koreografija Mateja Bučar; plešejo Andreja Obreza, Mateja Bučar, Mateja Rebolj; glasba Mitja Vrhovnik Smrekar; oblikovanje luči Miran Šušteršič Rebolj; scenografija Igor Ravbar; kostumografija Mateja Bučar, Tanja Lakovnik; glasbeniki Enzo Fabiani kvartet, Tibor Kerekes, Melina Todorovska, Cveto Kobal, Nikola Sekulovid, Žarko Pak, Mitja Vrhovnik Smrekar; bralec teksta Primož Ekart; glasba posneta v studiu Kif Kif; odrska tehnika Igor Vidmar. Projekt so omogočili Ministrstvo za kulturo R Slovenije, Mesto Ljubljana -Enota kultura. Zahvaljujejmo se Operi in baletu SNG Ljubljana, Tiskarni Cice-ro, Cankarjevemu domu.
Piramide so že od nekdaj predmet pripovedi in legend, ki najbolj zadevajo problematiko merjenja velikosti, časa, prostora in skrivnosti.
SOLO
Koreografija Matjaž Farič; pleše Matjaž Farič; glasba Gustav Mahler; oblikovanje luči Igor Breginc.
Solo v koreografiji in izvedbi Matjaža Fariča je bil pripravljen v okviru predstavitve slovenske kulture na De Arku (program Kulturne prestolnice Evrope - Antvverpen ‘93).
Izvrsten plesalec vodi telo kot občutljiv instrument na skoraj praznem odru in na romantično Mahlerjevo glasbo pripoveduje, kako ples lahko začara telo in preseže besede. Linhartova dvorana, 600 SIT, dijaki' in študentje 400 SIT, na obeh večerih bosta izvedeni predstavi Bos na Veneri in Solo
Ponedeljek, 10. januarja, ob 19,30
TATJANA LIPOVŠEK, violina NATAŠA LIPOVŠEK, klavir srebrni abonma - mednarodni mojstrski ciklus
Program: J. M. Leclair - Sonata za violino in klavir v D-duru L. van Beethoven - Sonata za violino in klavir v A-duru op. 47 “Kreuzerjeva”, L. Jandček
-	Sonata za violino in klavir, E. Ysaye
-	Balada za solo violino, F. Chopin -Nokturno v Des-duru op. 27 št. 2 in Poloneza v As-duru op. 53 dvorana Slovenske filharmonije, 500, 300 SIT
Ponedeljek, 10. januarja, ob 20.uri -PREMIERA; torek, 11. januarja, ob 20. uri
Ivan Cankar:
POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI
Prva interpretacija Cankarjevega Pohujšanja z lutkami!
“O, domovina, ti si kakor vlačuga: kdor te ljubi, ga zasmehuješ ...” Koprodukcija Freyer Teatra, Ljubljana in Cankarjevega doma Režija, dramaturgija Edi Majaron, igrajo Alenka Pirjevec, Boris Ostan, Jože Mraz, likovna zasnova Zlatko Bourek, glasba in izvedba Edi Majaron (violončelo), tehnologija in izvedba lutk Alenka Pirjevec, izdelava kostumov Anja Dolenc, obbkovanje luči Zoran Najdenov Pri tem projektu so pomagali Sekretariat za izobraževanje, raziskovanje, kulturo in šport stolnega mesta Ljubljana ter Blagajna odprte združbe (-Open Society Found).
Kosovelova dvorana, premiera 600 SIT, dijaki in študentje 300 SIT; ponovitev 500 SIT, 300 SIT
CANKARJEV DOM - JANUAR/FEBRUAR '94
Torek, 11. in sreda 12. januarja,ob
9.30	in ob 11.30________________
SIMFONIČNA MATINEJA SLOVENSKE FILHARMONIJE ZA GMS
Dirigent Simon Robinson
Program: A. Srebotnjak - Slovenski ljudski plesi, B. Britten - Vodič po orkestru za mlade ljudi Gallusova dvorana, zaključeno za GMS
Sreda, 12, januarja, ob 19, uri_
AVSTRALIJA - IZ TROPOV V PUŠČAVO
Predavata Renata Zupanc in Alen Varšek - ob glasbi in diapozitivih bosta predstavila daljno Avstralijo. Kosovelova dvorana, 350 SIT
Sreda, 12. januarja, ob 19. uri__
CENTER ZA DUHOVNO KULTURO
Barbara Skoberne in Zoran Mihajloviti: Ali je razsvetljenje po vzhodnih tradicijah možno tudi za zahodnega človeka?
Linhartova dvorana
Sreda, 12. in petek, 14. januarja, ob 19. uri___________________________
DR. VVILLIAM BLOOM
Sreda: Duhovna dinamika denarja, petek: Psihološke nevarnosti na du-
na področju alternativnih pristopov k duhovnosti ter osebni in družbeni preobrazbi priznan kot ena vodilnih osebnosti v Veliki Britaniji. Je direktor najbolj obiskanega alternativnega programa v Londonu pri St. James na Piccadillyju. Predavanje bo sprotno prevajal Marko Pogačnik, sejna E3, 500 SIT za vsako predavanje
hovni poti
Dr. VVilliam Bloom je
Petek, 14. januarja, ob 20. uri
PLESNI VEČER
i and i
EARTHFALL DANCE, Cardiff, VVales
SVETOVNA PREMIERA Skupino Earthfall Dance sta ustanovila Jessica Cohen in Jim Ennis. Skupina intenzivno nastopa po Veliki Britaniji, udeležila se je tudi pomembnih plesnih in gledaliških festivalov v Franciji, Belgiji, Nemčiji, Nizozemski in ZDA. Izjemno hitro so se izkazali kot odlična izvozna skupina na podroju eksperimetalnega plesnega gledališča. Predstava i and i je njihova peta produkcija, s katero bodo potovali po svetu, v Ljubljani pa bo javnosti prikazana premierno. Predstava je zmes plesa, močnega vizualnega gledališča in žive glasbe in predstavlja mednarodni ansambel izvajalcev in enkratno kiparsko instalacijo ameriškega umetnika Davida Kalana.
V sodelovanju z Britanskim svetom Linhartova dvorana, 700, 500 SIT
Petek, 14. januarja, ob 21. uri - premiera
Beth Henley:
ZLOČINI SRCA
Koprodukcija Cankarjevega doma in Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
režija in dramaturgija Vinko MZdem-dorfer, igrajo Polona Vetrih, Alenka Vidrih, Veronika Drolc in Robert Waltl, glasba Jani Golob, scenografija Boro Rotovnik, oblikovanje luči Janez Kocjan, kostumografija Majda Kolenik, lektor Jože Faganel. Pokrovitelj: IMOS d.d., Ljubljana. Ponovitve: 16.
1.,	ob 18. uri, 17. 1., ob 20. uri, 22. 1., ob 20. uri, 26. 1., ob 20. uri, 27. 1., ob 20. uri
Štihova dvorana, 900 SIT - premiera, 800 SIT - ponovitve
Sobota, 15. januarja, ob 21. uri_
POMLADNO OBREDJE DAMIRJA ZLATARJA FREVA
Nova premiera Damirja Zlatarja Freya, zmagovitega režiserja na zadnjih dveh Borštnikovih srečanjih! Koprodukcija Koreodrama Ljubljana in Cankarjev dom Glasba Igor Stravinski Dramaturgija Uršula Cetinski, svetovalka za antropologijo Sonja Dular, scenografija Andrej Stražišar, kostumografija Ema Kugler, igrajo Štefka Drolc, Jette Ostan Verjup, Janez Eržen, Pavle Ravnohrib, Vera Per, Milena Grm, Srečo Špik, Mojca Partjič, Željko Hrs, Draga Potočnjak, Damjana Čeme, Ivan Rupnik, Olga Grad, Niko Goršič, Arko
“Pomladno obredje Damirja Zlatarja Freya je ekstatični dih o rojstvu sveta, žarenje na vse strani z dotikom svetega. Magične podobe, ki se neizbrisno
vtisnejo zato, da bi v čistosti spet lahko otipali nas same in vdahnili svoje prave biti. “ Uršula Cetinski Ovalna dvorana, 1000 SIT
Nedelja, 16. januarja, ob 19. uri
PLESALCI IZ PRVE VRSTE
Nastopajo: Kazina, Urška, skupina Mojce Horvat, Arruba, plesna skupina Di, Ribnica; plesna skupina Žu-žu, Litija; Blejski plesni studio Najboljše slovenske plesne skupine se bodo predstavile z zabavnim programom
Linhartova dvorana, 800 SIT
Torek, 18. januarja, ob 19. uri_
VEČER S POPOTNIKOM -FRANCI HORVAT
NA BELIH VRHOVIH KORDILJER IN NA INKOVSKIH POTEH
Ob južnoameriški glasbi in diapozitivih bo Franci Horvat pripovedoval o svojih popotovanjih po Peruju.
Klub CD, 300 SIT
OPERNI GALA KONCERT!
NAMESTO NOVEMBRA - V JANUARJU!
Torek, 18. januarja, ob 19.30___
FRANCISCO ARAIZA, tenor
z orkestrom Slovenske filharmonije, ki ga bo vodil Marko Letonja Program : W. A. Mozart - Idomeneo (uvertura), Arija Idomenea iz opere Idomeneo; C. M. von VVeber - Caro-strelec, Arija Maxa iz opere Carostre-lec , J. Massenet - Thais, Arija Cida iz opere El Cid; G. Verdi - Arija Rada-mesa iz opere Aida; G. Bizet - Carmen (uvertura), Arija Don Joseja iz opere Carmen; P. Mascagni - Cavalleria Ru-sticana (intermezzo); U. Giordano -Arija Chenierja iz opere Andrea Chenier
Gallusova dvorana, veljajo vstopnice za odpovedan novembrski koncert, nekaj vstopnic po enaki ceni je še na voljo!
Torek, 18. in sreda, 19. januarja, ob 20. uri
BETONTANC: TATOVI MOKRIH ROBČKOV
Koprodukcija : GLEJ in Cankarjev dom - v sodelovanju s CNDC L’-esquisse Angers, Francija Umetniška ekipa: Alma Blagdanič, Janja Majzelj, Blažka MHller, Igor Dragar, Ivan Peternelj, Matej Recer - krea-torji in interpreti, Tomaž Štrucl - scenograf, Mitja Vrhovnik-Smrekar - avtor glasbe in tonski mojster, Pascal Merat - lučni mojster, Lena Pislak, Rok Preložnik - kostumi, Matjaž Pograjc - režiser.
Pokrovitelj - Kompas Turizem Ljubljana.
Kosovelova dvorana, 600 SIT, za študente in dijake 400 SIT
Sreda, 19. januarja, ob 20. uri_____
P. Shaffer:
LETICIJA IN LUŠTREK
Režija Dušan Jovanovič, igrajo Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič.
Štihova dvorana, 700 SIT
Četrtek, 20. januarja, ob 17. uri in ob 18.30_________________________
MLADI MLADIM
v sodelovanju z GML Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Marko Letonja, solisti Mate Bekavac, klarinet; Anja Bukovec, violina; Tomaž Petrač, klavir Program: C. M. von VVeber - Kvintet za klarinet in godala, M. Ravel - Tzi-gane za violino in orkester, S. Prokofjev - Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru
Gallusova dvorana, zaključeno za GML
Petek, 21, januarja, ob 20. uri___
B. Slade:
OB LETU OSOREJ
Režija - Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Štihova dvorana, 800 SIT
Ponedeljek, 24. januarja, ob 19. uri
ZVONE ŠERUGA -NEVARNE POTI
Najnovejša potovanja svetovnega popotnika po nekaterih vojnih in kriznih žariščih: Bosna, Somalija, Kambodža, Kalkuta. Z multivizijo - računalniško vodeno diaprojekcijo več kot 600 diapozitivov bo predstavil svojo zadnjo knjigo Nevarne poti. Linhartova dvorana, 500 SIT
Torek, 25. januarja, ob 19. uri
CENTER ZA DUHOVNO KULTURO
Dr. Andrej Ule: Teorija in praksa zen
budizma
Štihova dvorana
Torek, 25. januarja, ob 19. uri_
SPRAVA
“Po nekaj potezah v smeri narodne sprave ostajamo še naprej vklenjeni v vezi preteklega zla, ki zato ostaja sedanje. Morali bi pisati in govoriti resnico s ponižnostjo in poslušnostjo...”
Predavanje prof. Justina Stanovnika,
klasičnega filologa in anglista - ciklus Verska kulturna dediščina sejna E3, 220 brezplačnih vstopnic pri blagajni CD
Torek, 25. januarja, ob 21. uri__
WAYNE HORVITZ “PIGPEN”
Wayne Horvitz, klaviature; Fred Cha-lenor, bas; Briggan Krauss, alt saksofon; Mike Stone, bobni Wayne Horvitz je bil klaviaturist v skupini Johna Zorna Naked City, nato pa je sestavil skupino, za katero pravijo, da igra “grunge jazz”. Kaj to pomeni, boste morali šele slišati... Linhartova dvorana, 1000 SIT
Četrtek, 27. januarja, ob 19. uri
RENESANČNE KOZMOLOGIJE
V renesančni misli so se sešle mnoge prvine starih izročil, za katere je duh Časa zahteval, da so jih prikrojili novim potrebam...
Predavanje Igorja Skamperla iz cikla Društva za primerjalno religiologijo sejna E3, 220 brezplačnih vstopnic pri blagajni CD
Petek, 28., sobota, 29. januarja, ob 18. uri in nedelja, 30. januarja 1994, ob 17, uri_________________________
Aishil:
ORESTEIA
Agamemnon, Darovalke, Eumenide Koprodukcija Drame SNG Maribor in Cankarjevega doma Prevod Milan Jesih, režija Paolo Magel-li, igrajo Matjaž Tribušon, Radko Polič, Milena Muhič, Ksenija Mišič, Ksenija Marinkovič, Brane Grubar, Anica Sivec, Livio Badurina, Sonja Blaž, Irena Varga, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Davor Her-ga, Ivica Knez, Georgeta Radasan, Nataša Sirk, Janezek Klenovšek, dramaturgija Željka Udovičiti, scenografija Marko Japelj, kostumografija Svetlana Visintin, Leo Kulaš, glasba Ljupčo Konstantinov koreografija Maja Srbljenoviti Turcu, kipar Miljenko Sekulič, asistent kiparja Branimir Vardaj, lektorica Lidija Simonič, lektor grškega jezika Primož Simoniti, posebni efekti Vladimir Mikek, kreacija maske Mirjana Djordjevič, Ha-lid Redžebašič, Kvartet Kramer - Albert Kramer, Janez Kramer, Anton Stipan, Darko Kovačič Sponzor: Pivovarna Laško Gallusova dvorana, 1000, 800 SIT -vsak večer bo uprizorjen celoten triptih - predstava traja štiri ure in pol!
Nedelja, 30. januarja, ob 20. uri
VEČER INDIJSKEGA PLESA
SKUPINA MOHINIATTAM Pleše Deepti Omchery Bhalla
Melodični glas in tehnična briljanca sta njena moč v glasbi. Izbrušeni stil in estetske vrednote so značilnosti njenega plesa...
Linhartova dvorana, 600 SIT
Napovedujemo v februarju!
Sreda, 2. feruarja, ob 20. uri ZLOMLJENI CVETOVI/BROKEN BLOSSOMS
Film legendarnega režiserja Davida H. Griffitha, proizvodnja United Ar-tists, ZDA, 1919
Nemi film, v katerem igra Lil lian Gish, spremlja orkestrska glasbena spremljava v živo s slovitim dirigentom Carlom Davisom.
Film velja za enega izmed najpomembnejših temeljev moderne kinematografije.
Linhartova dvorana, 800 SIT
Sreda, 9. feruarja, ob 21. uri
JAZZ ‘94
Alberto Moreira in Flora Purim
Gallusova dvorana, 800, 600 SIT
Ponedeljek, 14. februarja, ob 19.30
ORGELSKI KONCERT
PETR EBEN, Praga
Besedilo J. A. Komenskega bo bral Boris Kralj
Gallusova dvorana, 700 SIT
Ponedeljek, 14. in torek, 15. februa-rja, ob 20, uri___________________
Kunst - Štromajer:
La la slina (Zgodba spiralastega rajanja)
Igra Petra Govc, režija Igor Štromajer, dramaturgija Bojana Kunst Koprodukcija Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Cankarjevega doma
Štihova dvorana, 400 SIT
Torek, 15. februarja, ob 19. uri
PETR EBEN - AVTORSKI VEČER
Gallusova dvorana, 500 SIT
Sreda, 16. februarja, ob 19.30___
MLADI MLADIM
Metka Kotnik, saksofon; Urška Cepu-lič, klavir
Kosovelova dvorana, 400, za mladino 200 SIT
Četrtek, 17. in petek, 18. februarja, ob 19.30	__________________
KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE
oranžni abonma I in II
Gallusova dvorana, 800, 700, 600 SIT
Ponedeljek, 21, februarja, ob 19.30
DIMITRIS SGOUROS - klavir
srebrni abonma - mednarodni mojstrski ciklus
Gallusova dvorana, 1500, 1000, 800 SIT
Petek, 25. februarja, ob 20. uri
KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA
zeleni abonma
Gallusova dvorana, 800, 700, 600 SIT
RAZSTAVE Do 30. januarja
SHU TAKAHASHI
slike, grafike in skulpture Razstava znanega japonskega umetnika, ki živi in dela v Rimu, znanec z ljubljanskega grafičnega bienala. Slikar, grafik in kipar, ki je tradicijo vpel v tehniko in materiale časa in okolja, v katerem ustvarja. O n jam so pisali G. C. Argan, P. Dorazio, P. Bucarel-
li...V sodelovanju z galerijo Castello di Olevano Romano iz Rima.
Galerija CD
Od 19. januarja do 20. februarja
PRIMOŽ PREDALIČ in BOJAN VELIKONJA
fotografski multimedialni projekt Mala galerija CD
Od 12. januarja do 6. februarja
NOVE HIŠE V AVSTRIJI
arhitekturna fotografija MARGHERITE SPILUTTINI
V sodelovanju z galerijo DESSA, z avtorico in z g. VValterjem Zschokkejem. Razstavo sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje in kulturo ter Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Avstrije.
Sprejemna dvorana
INFORMACIJE
CANKARJEV DOM - kulturni in kongresni center
61000 LJUBLJANA, Prešernova 10, Slovenija
tlx: 32 - 111 CD KKC; fax: 061 217 - 431, 224-279; tel: 06112-58-121 V programu lahko pride do sprememb, zato prosimo, la spremljate naše objave v dnevnem časopisju, na radiu in televiziji. Celovitejša informacija o programu CD je objavljena v dnevnih obvestilih sobotnih številk Dela in Dnevnika. Obiskovalce prosimo, da ne zamujajo pričetka predstav!
CENTER ZA INFORMACIJE IN PRODAJO VSTOPNIC v Emonskem prehodu (pa--saža Maximarketa) je odprt vsak delavnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom prireditev, tel. 061/222 - 815; centrala CD 061/12-58-121 (rezervacije samo za skupine). Z vplačilom po položnici na številko žiro računa CD 50100 - 603 - 41427 bomo vstopnice poslali po pošti tudi individualnim obiskovalcem' izven Ljubljane. Vračilo denarja za vstopnice odpovedanih prireditev -en mesec!
Vhod v garažo AVTOBUSE iz Emonskega podhoda je odprt tudi po koncu zadnje prireditve v Cankarjevem domu.
RAZSTAVE
Razstave v CD so odprte vsak dan od 15. do 21. ure.
Za Cankarjev dom generalni direktor
Mitja ROTOVNIK Ureja Jane Rudolf
KULTURA V SLOVENIJI V JANUARJU
GLASBA
SLOVENSKA FILHARMONIJA Ljubljana, Kongresni trg 10 tel. 061 213-554
Slovenska filharmonija bo na dveh abonmajskih koncertih 6. in 7. januarja 1994 z dirigentom UroSem Lajovcem v uvodni točki sporeda krstila novo slovensko delo Miracula mladega skladatelja Marka Mihevca. Kot solistka se bo abonmajskemu občinstvu prvič predstavila violinistka Tatjana Lipovšek, ki živi ui deluje v Angliji i Nemčiji. Izvajala bo L violinski koncert poljskega impresionista Karola Szymanowskega. V zaključni točki bo pri nas prvič zazvenela in-strumentacija znamenitih Slik z razstave izpod peresa na Finskem delujočega slovenskega mojstra Lea Funtka (1885-1965). Naš, žal premalo znni rojak je v Helsinkih in Stockhlmu deloval kot spoštovan dirigent, solist in pedagog, to instrumentacijo pa je dokončal pred znano Ravelovo priredbo.
18. januarja bo OPERNI GALA s španskim tenoristom Franciscom Araizo, ki je novambra svoj nastop zaradi bolezni odpovedal. Na sporedu priljuljenih opernih uvertur in arij ga bo Orkester Slovenske filharmonije spremljal pod vodstvom dirigenta Marka Letonje.
V januarju bo orkester Slovenske filharmonije kar na šestih zaključenih koncertih za Glasbeno mladino Ljubljane in Slovenije izvajal dela Srebotnjaka, Brittna, VVebra, Ravela in Prokofjeva. Kot solisti bodo nastopili mladi umetniki klarinetist Mate Bekavac, violinistka Anja Bukovec in pianist Tomaž Petrač. Koncerte bosta dirigirala Simon Robinson in Marko Letonja.
GLEDALIŠČA
SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Ljubljana, Zupančičeva 1 tel. 061 331-952
Torek, 4. 1., ob 19.00 TRAVI AT A G. Verdi
Milivoj Surbek, Olga Gracelj, Jurij Reja, Jaka Jeraša
Sreda, 5.1., ob 19.00 HRESTAČ P.I. Čajkovski
Marko Gašperšič, Nena Vrhovec/Andreja Hriberšek, Viktor Isaicev/Sergej Se-menjuk, Vojko Vidmar, Andrej Barba-nov/Eugen Todor, Jernej Kalan Sobota, 8. l„ ob 19.00 NETOPIR J. Strauss ml.
Igor Švara, Milena MoraCa, Dunja Spruk, Zdenka Gorenc, Karel Jeric, Jaka Jeraša, Ferdinand Radovan, Jurij Reja, Janez Hočevar, Jože Kores, Vlado Lebane, Matjaž Vezonik
Ponedeljek, 10. 1., ob 15.00 NETOPIR J. Strauss ml.
Igor Švara, Olga Gracelj, Norina Radovan, Zdenka Gorenc, Karel Jeric, Jaka Jeraša, Ferdinand Radovan, Jurij Reja, Janez Hočevar, Jože Kores, Vlado Lebaric, Matjaž Vezonik
Sreda, 12. 1„ ob 19.00 RIGOLETTO G. Verdi
Igor Švara, Norina Radovan, Zdenka Gorenc, Valentin EnCev, Branko Robin-Sak, Franc Javornik, Juan Vasle Petek, 21. 1., ob 16.30 HRESTAČ P.I. Čajkovski
Marko Gašperšič, Nena Vrhovec/Andreja Hriberšek, Viktor Isaicev/Sergej Se-menjuk, Vojko Vidmar, Andrej Barba-nov/Eugen Todor, Jernej Kalan Sobota, 22.1„ ob 19.00 CARMEN G. Bizet obnovljena predstava Loris Voltolini, Diana Hilje, Milena Mo-raCa, Jure Kušar, Juan Vasle Ponedeljek, 24. 1., ob 15.00 NETOPIR J. Strauss ml.
Marko Gašperšič, Olga Gracelj, Norina
Radovan, Zdenka Gorenc, Karel Jeric,
Jaka Jeraša, Ferdinand Radovan, Jurij
Reja, Janez HoCevar, Jože Kores, Vlado
Lebaric, Matjaž Vezonik
Torek, 25. 1., ob 19.00 NABUCCO G.
Verdi
Igor Švara, Penelope Thom, ZdenkaGo-renc, Valentin EnCev, Neven BelamariC, Dimitrij Damjanov
Sreda, 26. 1., ob 19.00 CARMEN G. Bizet
Loris Voltolini, Diana Hilje, Rebeka Radovan/Jure Kušar, Juan Vasle Četrtek, 27. 1., ob 19.00 RIGOLETTO G. Verdi
Dieter Rossberg, Norina Radovan, Zdenka Gorenc, Ferdinand Radovan, Branko Robinšak, Ivan Urbas, Juan Vasle Sobota, 29. 1., ob 19.00 TRAVLATA G. Verdi
Marko Gašperšič, Olga Gracelj, Jurij Reja, Marko Kobal
Ponedeljek, 31. 1., ob 15.00 HRESTAČ P.I. Čajkovski
Marko Gašperšič, Nena Vrhovec/Andreja Hriberšek, Viktor IsaiCev/Sergej Se-menjuk, Vojko Vidmar, Andrej Barba-nov/Eugen Todor, Jernej Kalan
SNG Opera in balet,
Zupančičeva 1, Ljubljana.
Direktor Igor Švara, vodja stikov z javnostmi Roman Zajec.
Vse predstave so za izven (konto), abonmaji so označeni. Mladinske predstave za šole so zaključene. Na koledarju objavljamo stanje ob koncu redakcije, nekatere zasedbe še niso popolne. Pridržujemo si pravico do sprememb najavljenega sporeda in zasedb zaradi višje sile. Priporočamo, da sledite objavam v medijih. Blagajna je odprta vsak dan, razen v nedeljo, med 11. in 13., 17. in 19. uro, ob sobotah samo dopoldne, ter uro pred predstavo. Informacije in rezervacije po telefonu 061/331- 950 med 9. in 10. uro. Abonma in konto: Uprava SNG, Cankarjeva 11/L, Ljubljana, tel.061/12 64 305.
DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
12.	1., ob 12. uri in ob 15.30: B. Veras: ZELENA KAPICA, režija Katja Pegan -ABONMA IN IZVEN
13.	1., ob 19.30: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
14.	1., ob 19. uri: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
15.	1., ob 17. uri: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
17. 1., ob 11. uri in ob 15. uri: B. Veras: ZELENA KAPICA, režija Katja Pegan -
SNG DRAMA LJUBLJANA Ljubljana, Erjavčeva 1 tel. 061 221-462
Ponedeljek, 3. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma dijaški 3 veCemi in izven (konto)
Torek, 4. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma študentski tretji in izven (konto)
Sreda, 5. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma dijaški 5 veCemi in izven (konto)
Četrtek, 6. 1., ob 18.30 - Dušan Jovanovič: ANTIGONA abonma študentski prvi (parter) in izven (konto)
Četrtek, 6. 1., ob 21. uri - Dušan Jovanovič: ANTIGONA abonma študenstki prvi (lože, cercle, balkon) in izven (konto) Sobota, 8.1., ob 19.30 - Miroslav Krleža: GOSPODA GLEMBAJEVI, režiser Geor-gij Paro, gostovanje HNK iz Zagreba izven (konto)
Ponedeljek, 10. 1., ob 19.30 - Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR abonma študentski drugi in izven (konto)
Četrtek, 13. 1., ob 19.30 - Dušan Jovanovič: ANTIGONA abonma dijaški 6 veCemi (lože) in izven (konto)
Petek, 14. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma petek in izven (konto)
Sobota, 15. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma sobota in izven (konto)
Sreda, 19. 1., ob 20. uri - VVilliam Shakespeare: HENRIK IV., premiera izven (konto)
Četrtek, 20. 1., ob 19.30 - VVilliam Shakespeare: HENRIK IV., abonma prva repriza in izven (konto)
Sobota, 22. 1., ob 19.30 - Georges Feydeau: DAMA IZ MAXIMA izven (konto)
Ponedeljek, 24. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma dijaški 7 veCemi in izven (konto)
Torek, 25. 1., ob 19.30 - Henrik Ibsen: ROSMERSHOLM abonma dijaški 8 veCemi in izven (konto)
Sreda, 26. 1., ob 19.30 - VVilliam Shakespeare: HENRIK IV. abonma dijaški 9 veCemi in izven (konto)
Četrtek, 27. 1., ob 19.30 - VVilliam Shakespeare: HENRIK IV. abonma dijaški 10 veCemi in izven (konto)
Sobota, 29. 1., ob 19.30 - Dušan Jovanovič: ANTIGONA izven Ponedeljek, 31. 1., ob 19.30: VVilliam Shakespeare: HENRIK IV. abonma ponedeljek in izven (konto)
MALA DRAMA
Sreda, 5. 1., ob 20. uri - Milan Jesih: LJUBITI izven (konto)
Petek, 7. 1., ob 20. uri - Igor Torkar: BALADA O TASCICI, premiera izven (konto)
Sobota, 8. 1., ob 20. mi - Woody Allen: ZAIGRAJ SE EKRAT, SAM izven (konto)
Torek, 11. 1., ob 20. mi - Igor Torkar: BALADA O TASCICI IZVEN (konto) Sreda, 12. 1., ob 20. uri - Milan Jesih: LJUBITI izven (konto)
Četrtek, 13.1., ob 20. uri - Woody Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM izven (konto)
Petek, 14. 1., ob 20. mi - Igor Torkar: BALADA O TASCICI izven (konto) Sobota, 15. 1., ob 20. mi - Milan Jesih: LJUBITI izven (konto)
Torek, 18. 1., ob 20. mi - Milan Jesih: LJUBITI izven (konto)
Petek, 21. 1., ob 20. mi - Igor Torkar: BALADA O TASCICI izven (konto) Sobota, 22. 1., ob 20. uri - Milan Jesih: LJUBITI izven (konto)
Torek, 25. 1., ob 20. mi - Milan Jesih: LJUBITI IZVEN (konto)
Sreda, 26. 1., ob 20. mi - Igor Torkar: BALADA O TASCICI izven (konto) Petek, 28. 1., ob 20. mi - Aldo Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE izven (konto)
Sobota, 29.1., ob 20. uri - Woody Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM izven (konto)
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Celje, Šlandrov trg 5 tel.: 063 25-332
7.	1., ob 19.30: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV - PREMIERA, režiser Franci Križaj
8.	1., ob 19.30: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
11. 1., ob 19.30: C. Goldoni: SLUGA
ABONMA IN IZVEN
18. 1., ob 19.30: L. Pirandello: KOT ME
TI HOCES, režiser Janez Pipan - IZVEN
20.	1., ob 20. uri: D. Zlatar Frey: KRI IN KOŠUTE - Režiser Dušan Mlakar - gostovanje v Mali drami v Ljubljani
21.	in 22. 1.: B. Veras: ZELENA KAPICA, režija Katja Pegan - gostovanje v PDG Nova Gorica
22.	1., ob 18. mi: J. Novak: PRIZORI S PREŽIHOM - gostuje Gledališče ob Dravi v organizaciji Slovenske prosvetne zveze Celovec
24.	1., ob 16.30: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
25.	1., ob 17. mi: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
26.	1., ob 11. mi: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
26.	1., ob 16. uri: G. A. BHrger: LAZNJI-VI KLJUKEC - režija Eka Vogelnik. Predstava je v foyerju SLG - IZVEN
27.	1„ ob 10.30: C. Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV, režiser Franci Križaj - ABONMA IN IZVEN
29. 1.: B. Veras: ZELENA KAPICA, režija Katja Pegan - gostovanje v Ajdovščini
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica, Leninova 2 tel.: 067 25-326
Primorsko dramsko gledališče bo v januarju igralo doma in na gostovanjih predstavi Ranka Marinkoviča GLORIJA in Alana Ayckbourna-NORČIJE V SPALNICAH
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Vikarjeva 11 tel.: 061 310-610
8. januar, ob 19.30: Herbert Achter-nbusch: SUSN, režija Edvard Miler Predstav je navdušila publiko in kritike na festivalih v Zagrebu, Milanu in Mariboru,'Trikrat odlina Stisri’ (Dnevnik). Igralske kreacije Nataše Barbare Gračner, Olge Grad, Olge Kacjan in Marinke Stem
13. januar, ob 19.30: Emil FilipCiC: PSIHA - Režija Vito Taufer -Opera - komedija - balet, ki je nastal kot svobodna predelava istoimenskega de Moliera in Comeilla bo kot spektakel, ki združuje različne umetnostne zvrsti, doživela prve ponovitve v mesecu decembra. Slovenska olimpiada , Amor, ki se zaljubiv hčerko slovenskega predsednika, ljubosumna Venera, vse skupaj prenaša slovenska televizija, Sheraton hotel na sredi ljubljanskega Barja... “ Psiho si je res vredno ogledati. Imenitna uprizoritev se je posrečila režiserju Vitu Tauferju, še Mariborčani nam jo lahko zavidajo.” (Rapa Suklje, Radio Slovenija)
20.	januar, ob 19.30: Herbert Achter-nbusch: SUSN, režija Edvard Miler
21.	in 22. januar, ob 19.30: Emil Filipčič: PSIHA - Režija Vito Taufer “Psiha je zabava z visokim okusom in v tej sintagmi moramo oboje oceniti z visoko oceno.” (Blaž Lukman, Dnevnik) 27. januar, ob 19.30: DRAMSKI OBSERVATORIJ ZENIT
Ko gledališki spektakel v vagonu-raketi po številnih gostovanjih na mednarodnih festivalih spet pripelje v Ljubljano, si ga je treba ogledati. Tudi zaradi evidence.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Kranj, Titov trg 6 tel. 064 222-681
Četrtek, 6. 1. in petek, 7. 1. , ob 19.30 -Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedi-■ ja (za izven in konto)
Sobota, 8.1., ob 17. uri in ob 19.30 - Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (gostovanje v Velenju)
Ponedeljek, 10. 1. in sreda, 12. 1. ob
14.30	- Igor Torkar: REVIZOR 93 (zaključeno)
Četrtek, 13. 1., ob 19.30 - Igor Torkar: REVIZOR 93 (zaključeno)
Petek, 14. 1., ob 19.30 - Matija Logar: DOSJE, premiera (za izven)
Sobota, 15. 1., ob 19. mi - Igor Torkar: REVIZOR 93 (gostovanje v Krškem) Torek, 18.1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma zeleni, konto in izven)
Sreda, 19.1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma modri, konto
in izven)
Četrtek, 20. 1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma Četrtek, konto in izven)
Četrtek, 20. 1., ob 19.30 - Igor Torkar: REVIZOR 93, satirična komedija (gostovanje v Zagorju)
Petek, 21. 1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma petek I., konto in izven)
Sobota, 22. 1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma sobota
I.,	konto in izven)
Ponedeljek, 24. 1., ob 19. uri - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma dijaški)
Torek, 25.1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma rumeni, konto in izven)
Četrtek, 27. 1., ob 19.30 - Ray Cooney: ZBEŽI OD ŽENE, komedija (za izven in konto)
Petek, 28. 1., ob 19.30 - Ranko Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma Petek H., konto in izven)
Petek, 28. 1., ob 20. mi - Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedija (gostovanje v Trstu)
Sobota, 29.1., ob 19.30 - Rako Marinkovič: GLORIJA, drama, gostovanje PDG iz Nove Gorice (za abonma sobota II., konto in izven)
ZA NAJMLAJSE
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2, Ljubljana Tel.: 061 314 - 962
Sobota, 8. 1., ob 11. in 17. Uri - Jana Synkova: MALA ČAROVNICA, Gostuje Lutkovno gledališče Maribor Petek, 14. 1., ob 17. mi - Boris A. Novak: STOTISOCNOGA Sobota, 15. 1., ob 11. in 17. mi - S. Makarovič - KORENČKOV PALČEK Četrtek, 20. 1., ob 17. uri - Jan VVilkovvski: TRDOGLAVCEK (izven) Sobota, 22. 1., ob 11. in 17. mi - S. Makarovič: GAL MED LUTKAMI Četrtek, 27. 1., ob 17. uri - A. Papler: HUDOBNI GRAŠČAK Sobota, 29. 1., ob 11. in 17. uri - Ervin Fritz: GROFIC PRAŠIČ
RAZSTAVE
BEŽIGRAJSKA GALERIJA Ljubljana, Dunajska 31
Do konca, 28. januarja bo na ogled razstave neznanih risb, gvašev in akvarelov STANETA KREGARJA iz obdobja 1953-1968.
2. februarja pa bomo odprli razstavo risb in objektov Dušana Tršarja iz sedemdesetih let.
MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Galerija Tivoli
Od 28. 12. do 30. 1.: BINE ROGELJ - slike, risbe, karikature
GALERIJA COMMERCE Ljubljana, Einspielerjeva 6 tel. 06113-22-241 Od 11. do 28.1.
VIKTOR PLESTENJAK reliefi
GALERIJA SKUC Ljubljana, Stari trg 21 tel. 061 216-540
Do 7. 1.: BRANISLAV PETRI], instalacija (Novi Sad - Rim)
11. 1. - 28. 1. : SERGEI GLINKOV, slike (Ukrajina, Italija)
OBALNE GALERIJE PIRAN Galerija Meduza 2 - Piran Mestna galerija - Piran Galerija Loža - Koper Galerija Meduza - Koper PREDSTAVITEV SLOVENIJE
V	ŠPANIJI
V	Madridu, kjer vlada že pravo prednovoletno vzdušje, se odvijajo zanimivi projekti predstavitve Slovenije v Španiji, s katero do sedaj nismo imeli tesnejših stikov in ki presenetljivo dolgo časa, vsaj na prvi pogled, ni vzbujala zanimanja pri slovenski zunanji politiki. Kaže, da se odnos spreminja predvsem zaradi odprtja veleposlaništva v Madridu i zaradi pobud nekaterih posameznikov, ki tu živijo. Poleg slovenske galerije A+A, ki v Madridu deluje že dobro leto, se je Četrtek odprla tudi trgovina - razstava slovenskih ljudskih izdelkov in nekaterih izdelkov industrijskega oblikovanja: od leetovih src, ragelj, panjskih končnic, oljenk do izdelkov Oskarja Kogoja in Esence. Ideja in uresničitev je zasluga Lidije Šircelj, direktorice galerije A+A, ki je s pomočjo svoje matične hiše Obalne galerije Piran in sodelavcev iz Madrida, trgovino Čudovito dekorirala in
Ponedeljek, 3. januarja 1994
predstavila Španki javnosti. Lokal se nahaja v prestižnem trgovskem centra Hotela Palače, v katerem je gost tudi zunanji minister, Lojze Peterle; stoji pa med muzejem Thyssen Bornemisza in El Pradom. Prostor so najeli za mesec dni in pol ter pri španskih partnerjih dosegli trikratno znižanje cene za najemnino. Z zasluškom bodo skušali pomagt galeriji, ki se nahaja v finančnih težavah, hkrati pa je to zanimiv naCin predstavitve Slovenije, še posebej ob prvem uradnem obisku Lojzeta Peterleta Španiji, ki si bo laliko ogledal tudi razstavo Emerika Bernarda v galeriji A+A.
Na žalost se za to lepo sliko skriva trud posameznikov, ki niso naleteli na razumevanje v Sloveniji. Potrebno je priznati, da bi bila celotna pobuda veliko uspešnejša, Ce bi sodeloval, na primer, Sekretariat za turizem Republike Slovenije ali druge ustrezne institucije in organizacije. Nobene skupne akcije in, ponovno zamujena priložnost. PomoC in sprejem samih Spancev pa je obratno zelo olirabrujoC in vzpodbuden, tako da se ne moremo izogniti vprašanju, ali je trud in zagnanost posameznikov vredna provincialne zaprtosti in sleposti nekaterih posameznikov in institucij v Sloveniji.
IZJAVA CLAUDIA MEFFERTA, DIREKTORJA MEDNARODNEGA TURISTIČNEGA SEJMA, FITUR 94 “Kar sem videl mi je bilo zelo všeč, predvsem zaradi všečnosti izdelkov, ki jih predstavljate, in zaradi skrbnosti s katero so izdelani, od tistih najbolj tradicionalnih do najbolj modemih. Morda je edina pripomba ta, da se mi zdijo cene malce previsoke. Ideja se mi zdi izvrstna in kar je še bolj pomembno je, da si bodo ljudje ustvarili pozitivno mnenje. In ta predstavitev ali trgovina je vsekakor pozitivna.”
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC - KOSTANJEVICA N A KRKI Kostanjevica na Krki
Stalna zbirka kiparja Franceta GORSE-TA, slikarja Jožeta GORJUPA ter Pleterska zbirka starih mojstrov.
MUZEJI
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Ljubljana, Prešernova 20 tel. 061 218-846
Stalna razstavna zbirka obsega geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineralno zbirko, barjansko in alpsko dioramo, gozdno dioramo, rasztavo ptic, plazilcev, in rib ter okostij različnih vretenčarjev.
Na ogled pa je tudi odlitek sledi, Id jo je verjetno pustil eden prvih dvonogih zavrov ali njihov prednik, ki se je pred veC kot 200 miljoni let sprehajal v okolici današnjega Godoviča.
NARODNI MUZEJ Ljubljana, Muzejska 1 tel. 061 218-876
Stalna zbirka Narodnega muzeja: Arhe-ološlca prazgodovinska obdobja
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Ljubljana, Prešernova 20 Tel. 061126 31 58
V januarju je na ogled razstava PASOVI IN SKLEPANCI iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja od torka do sobote od 10. do 18. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Maribor, Ulica heroja Tomšiča 5 Tel. 062 211-671
Muzej vabi na razstavi SOKOLI IN ORLI ter na stalno razstavo OKUPACIJA IN NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA MARIBORSKEM OBMOČJU Muzej je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro, v soboto pa od 9. do 12. me.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE Celje, Prešernova ul. 17 tel. 063 25-430, 25-441
Stalne zbirke: Celjska regija v letih 1918 - 1945; Razvoj mesta Celja v letih 1945 -1980; Razstava v Starem pislou; Slovenska zobozdravstvena zbirka
MUZEJI RADOVLJIŠKE OBČINE Radovljica, SivCeva hiša tel. 064 715-188 GALERIJA SIVCEVA HIŠA ČEBELARSKI MUZEJ V baročni graščini v starem delu mesta je predstavljena bogata tradicija slovenskega Čebelarstva: figuralne in druge oblike panjev, Čebelarsko orodje, življenje in delo naše Čebele -"kranjske sivke” -, najpomembneši slovenski Čebelarji od Antona Janše dalje in fenimen Slovenke ljudske kulture - poslikane panjske končnice.
KOVAŠKI MUZEJ V KROPI
V muzeju fužinskega žebljarstva je prikazan tehnicno-zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja... Posebno zbirko predstavljajo umetniško kovani železni izdelki mojstra Jožeta Bertonclja.
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO

18
Ponedeljek, 3. januarja 1994
FILATELIJA
KAJ POČETI V PRIHODNJEM TEDNU?
Zdravilne rastline z juga Afrike
Zanimivi motivi na lanskih božičnih znamkah
Botswana
.j, 1993
t •
G Condy
Kot vsako leto so tudi lani Številne države izdale božične znamke. Prav je, da predstavimo takšne z nekoliko drugačno tematiko, kot smo je ob tej priložnosti vajeni.
Poštna uprava Bocvane je v svojem prospektu zapisala: »Kot predhodne tudi te znamke odsevajo raznovrstnost narave. Božic je čas, ko kristjani slavijo, ko obdarijo svoje najbližje. Je tudi Cas, ko mislijo na druge in se zahvalijo Bogu za darove, ki jim jih je dal. Niso vsi med nami kristjani, toda mnogi priznavajo, da jim je Bog dal življenje in lepoto in veliko različnost narave, kjer se vsak trenutek zgodi nov Čudež. Letos je Bocvana na svojih božičnih znamkah upodobila zdravilne rastline.
Bocvanski zdravnik, dingaka, najprej vrže svoje kocke, ditaola, in iz njihove razporeditve predpiše zdravljenje. Tradicionalni zdravniki dajejo rastlinam poleg običajnega imena še skrivno ime, ki opisuje njihove Čarobne lastnosti. Nihče ne ve pravega števila rastlin, ki se upra-bljajo v bocvanskem tra-
Botswana
11993 jSB
Croton mega!obotrys

dicionalnem zdravilstvu, toda najmanj 500 vrst uporabljajo za takšen ali drugačen namen. Sicer pa najdemo na znamkah naslednje rastline:
Aloe zebrina, Croton megalobotzys, Boophane disticha in Euphorbia dav-
yi-
Ime aloe izvira iz grščine in pomeni grenko, medtem ko se ime zebrina nanaša na bele proge na listih. Aloje uporabljajo predvsem za pripravo mazila za rane.
Tudi ime druge rastline, croton, izvira iz grščine in pomeni debel in se nanaša na semena. Pravzaprav je to drevo, ki zraste do petnajst metrov visoko. V zdravilne namene uporabljajo semena in lubje. Vendar je previdnost na mestu, ker je reC zelo odvajalna. Nadvse koristno pa se uporablja pri vroCici. Ra-stino so opisali že leta 1899 v British Medical Journalu. Ime boophane izvira iz besede bous (-vol) in phonos (klanje) in se nanaša na zastru-
Botswana
Boophane disticha
G Condy
pljanje govedi. Bušmani - v Bocvani jim pravijo San - to rastlino uporabljajo za zastrupljanje puščic. Ne glede na to pa isto rastlino polagajo tudi na rane. Njen ekstrakt uporabljajo v posvetitve-nih obredih. Euphorbia je pritlikava sukulenta brez trnov. Kljub strupenemu mlečku, ki zaudarja po žveplu, rastlino zelo rade prežvekujejo koze. Pomešano z maščobo dajo otrokom kot zdravilo proti kašlju.
Pošta pa nas je ob vseh teh zanimivostih tudi opomnila, da moramo čuvati naše vedno bolj ogroženo okolje.
Mitja Jančar
Botswana	Pl • 00

Bocvana je na božičnih znamkah upodobila zdravilne rastline
Optimističen začetek novega leta
Vsakdan bo obarvan s kozorogovskimi značajskimi potezami
To obdobje bo potekalo pod močnim vplivom cele skupine planetov, ki so zbrani v znamenju Kozoroga in bodo zato naš vsakdan obarvali v tipičnih odtenkih kozorogovskih značajskih potez. Prevladovala bosta pravičnost in optimizem, kar nam bo omogočalo marsikatero spravo s svetom in samim sabo. Želja do razrešitve sporov bo tako močna, da bomo še sami presenečeni, seveda prijetno. Našli bomo nove horizonte v sožitju.
Planeti Merkur, Venera, Mars, Uran in Neptun in Sonce so namreč zbrani v znamenju Kozoroga. Na ljudi, rojene v tem znaku, bodo delovali še posebej močno.
Sonce bo v svojem položaju pripomoglo k vitalnosti, Luna bo v svojem umikanju v Zemljine sence dopuščala večjo mentalno kondicijo, popestreno z globoko intuicijo. Pri tem ji bo pomagal tudi Merkur s svojo analitično prodornostjo. Venera bo prispevala svoje na področju ljubezni in razumevanja.
Marsov vpliv bo v kontekstu z ostalimi planeti prav tako vzpodbuden in nas bo v situacijah nagibal v samostojno aktivnost. Uran bo prebujal naše ambicije, zato se bomo lotili tudi bolj zahtevnih projektov.
Živahno bo tudi v domačem gnezdu, kjer si bomo vzeli dovolj časa, da raziščemo svoje želje in želje bližnjih. Tako bomo nov letni ciklus zaceli s prepotrebno vedrino.
Jupiter in Pluton bosta potovala po Škorpijonu, Saturn pa po znamenju Vodnarja.	(A.O.)
							
							
POČUTJE, ZDRAVJE							
sprostitev		V	✓	o	o	o	✓	X
šport		....O	o	X	X	✓	X	o
post, dieta 		✓	o	o	X	o	✓	✓
težja fizična dela		....o	o	✓	✓	✓	X	X
izlet 		....o	✓	✓	X	✓	o	o
DRUŽBA, ODNOSI							
obisk znancev		✓	o	o	o	X	o	o
domača zabava		X	X	o	o	o	✓	✓
družinski posvet		...X	X	o	o	✓	o	o
družabne igre		v	✓	✓	o	o	o	✓
urejanje uradnih zadev	...o	✓	✓	✓	o	o	X
POSEL, DENAR							
poslovno srečanje		...o	✓	✓	X	o	o	X
naložbe in nakupi		X	X	o	✓	✓	✓	X
zamenjava službe		...o	o	✓	X	o	o	o
izposoja denarja		✓	X	X	✓	o	o	o
igre na srečo		X	✓	✓	✓	X	o	o
LJUBEZEN, SPOLNOST							
osvajanje		...o	o	X	o	o	✓	✓
iskren pogovor		✓	✓	o	o	o	X	X
zmenek		...o	o	✓	X	X	✓	✓
ljubljenje		...o	o	X	X	✓	✓	✓
prekinitev zveze		✓	✓	✓	o	o	o	o
UMSKE DEJAVNOSTI							
branje		✓	✓	o	o	X	o	o
učenje, širjenje obzorja .	X	✓	o	X	X	o	o
raziskovanje 			...o	o	o	o	✓	✓	✓
umetniško ustvarjanje		✓	X	X	o	✓	✓	o
reševanje težav		X	X	X	o	o	✓	✓
LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan
______BOROBUDUR_____
Tempelj z več tisoč reliefi
Svetišče so gradili več kot sto let
Danes goduje
Genovefa, zavetnica Pariza
Java, najgosteje naseljeni otok indonezijskega arhipelaga, nudi tako domačinom kot tudi številnim turistom marsikaj. Otok je ena sama veriga bolj ali manj dremajočih vulkanov. Zemlja je tod tako plodna, kot le malo-kje. Bogata koncentracija mineralov, ki so jih v tisočletjih iz drobovja zemlje iztrgali vulkani, in vlažna tropska klima pa sta idealna kombinacija za bujno rast.
Tako ni čudno, da je bila antična Java dežela kmetov, ki so pridelovali ogromne presežke. Na ta raCun so si lahko takratni vladarji privoščili razkošne palače in gradnjo velikih svetišč. Prvotni prebivalci Jave so verjeli v duhove prednikov in animistične sile. V stikih z
Indijci se je tudi tukaj pričela hindujsko-budisti-Cna kolonizacija, ki je trajala kar 1400 let in je bila zaradi simbioze kultur obojestransko koristna. Znanost in kultura sta se v tem Času razvijali kot le malokje. V letih razcveta je nastal daleč na jugu otoka velikanski tempelj Borobudur, ki naj bi služil meditaciji in čaščenju. Borobudur so gradili skoraj sto let, tesarji, zidarji in klesarji pa so prihajali iz vseh koncev takrat omikanega sveta.
Orjaška, na videz monolitna gmota je od daleč videti kot piramida, zgrajena okoli vrha griča. Nad kvadratno osnovo se druga za drugo dvigajo terase. Prvih šest je kvadratnih, potem sledijo tri okrogle, čisto na vrhu pa
se bohoti mogočna stupa. Na okroglih terasah stoji 72 manjših stup, podobnih rešetkastim zvonovom, v katerih sedi buda v naravni velikosti. Stene ogromnih kvadratnih teras so obdelane s preko 2500 kamnitimi reliefi, ki ponazarjajo zgodbe Budove poti skozi njegove inkarnacije, govorijo o arhi-
tekturi, oblačenju, kmetijstvu, borilnih veščinah, plesu in umetnosti tistega časa. Kralji, sveti možje, navadni ljudje, graciozne lepotice, bojevnice z meči, sloni, eksotična drevesa se vrstijo pred teboj kot skrivnosten film iz daljne preteklosti. Kamniti reliefi so skupaj dolgi kar pet kilometrov!
Danes je Borobudur pravo romarsko središče, od zore do mraka preplavljeno s trumami radovednežev, med katerimi pa še vedno prevladujejo domači turisti. Večina turističnih agencij se pač raje odloča za zanesljiv zaslužek, ki ga prinaša sloviti tropski otok Bali...
Igor Fabjan
. Tretjega januarja goduje sv. Genovefa, zavetnica mesta Pariza. Francozi to svetnico cenijo prav tako kot slovečo Ivano Orleansko. Znameniti Panteon v Parizu, kjer hranijo telesne ostanke najslavnejših Francozov, krasijo freske, ki opisujejo življenje sv. Genovefe.
Sv. Genovefa je živela v 5. stoletju. Rodila se je v vasi Nanterre blizu Pariza. Značilnost Časa, v katerem je živela, kaže že njeno ime, ki je sestavljeno z lastinskega in frankovskega dela. Polatinjene Galce so v tistem Času, ko se je rimski imperij nevarno majal, vse bolj ogrožali poganski Franki in Germani. Genovefa, ki je že od otroških let kazala
znamenja svetništva, saj je zmogla čudežno ozdravljati telesne in duševne stiske, se je izkazala za rešiteljico Pariza, ko je mestu grozil napad strašnega Atile, in nekaj let kasneje še enkrat, ko je mesto oblegal Siagri, poslednji branilec rimske oblasti v Galiji. Vsakokrat je neustrašna spodbujala obupa-joCe branilce in z dejanji, ki so mejila na čudeže, spremenila grozeči poraz v zmago.
Na njenem grobu so se godili mnogi Čudeži še stoletja po njeni smrti. Čaščenje te svetnice je potrdil leta 1130 papež Inocenc II, ko je obiskal Pariz. Ohranilo se je do današnjih dni.
(Vir: Leto svetnikov I)
STARE SLOVENSKE LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE
Najprej Sredozimka, nato Artemida, Pehtra in Toika
Prišlo je, kar je moralo priti. Mesec prosinec namreč, za nekatere najdaljši mesec v letu, saj jim je december dodobra izsušil denarnice. Največkrat imenu-jejmo mesec prosinec kar januar.
Ime izhaja iz latinske besede januarius. Starorimskemu bogu vrat in prehodov Janušu so Rimljani posvečali vsak prvi dan v mesecu.Upodabljali so ga z dvema obrazoma ali dvema glavama, tako da je lahko gledal na levo in desno hkrati. Njegovim prvotnim »zadolžitvam« so se kasneje priključile nove. Postal je zaščitnik hiš in bog začetka in konca.
Januar je mesec sredi trde zime, ko nam kljub bučnemu praznovanju silvestrske noCi - hrup naj bi pregnal zle sile - Se vedno
vladajo duhovi dvanajsterih noči. Na zadnjo »volčjo« noC se podi po nebu nad Alpami bajeslovna ženska poSast Pehtra, Pe-htma baba, Pirta ali Perta imenovana. Izročilo pripoveduje, da je imela na Gorenjskem na veCer pred svetimi tremi kralji obredne obhode. Izpod Meža-kle je prihajala v dolino, hodila po hišah in strašila hudobne otroke. Z burkla-mi, ki jih je imela vedno pri roki, je poredneže pošteno obdelala, Ce le ni storila z njimi še kaj hujšega. Je pa tudi res, da je pridne malčke obdarila z orehi in krhlji, saj je ta grda in strašna, vsa kosmata baba hkrati tudi lepa in dobra.
Matija Majar Ziljski je prvi na Slovenskem pisal o šegah pemahtne bile. Peh-tro je opisal kot krvoločno
babnico, ki je strašila z bur-klami in tesarico, na hrbtu pa je nosila naramni koš. Davorin Trstenjak je o njej pisal kot o kraljici Belih žena ali Zlati babi. V nočeh okoli novega leta naj bi divjala pod nebom in delala babje pšeno. Pri tem naj vse ljubitelje psov dobronamerno opozorimo, da po Trstenjakovem pripovedovanju Zlata baba nikakor ne prenese pasjega laježa.
Pehtra, ki živi v spominu ljudi .pod Alpami, ima prvotno podobo v Sredo-zimki, ki jo poznajo vsa indoevropska ljudstva. Sprva je bila Sredozimka voditeljica duš umrlih otrok, V starogrški mitologiji je privzela podobo boginje Artemide, rimske Diane, gospodarice živali, boginje lova in zaščitnice ob poro-
dih. Skozi stoletja je izgubila vse prvotne poganske poteze, ohranila je le zave-tništvo nad predicami in prejo. Pod plaščem krščanstva je varovala zmernost in dostojanstvo. Bdi nad vsemi tistimi požeruhi, ki ne spoštujejo postne postave. Ce se dogodi, da kakšna predica ne spoštuje prepovedi predenja na torkov večer, jo doleti kazen Sredozimke v podobi Torke. V podobi pasje noge zaCne goniti kolovrat in vse pokvari. Niti preja ne sme ostati na kolovratu Cez noC. Torka bi vso noC predla, a nic napredla. Hlapca, ki bi jo pri tem po naključju opazoval, bi meni nic tebi nič raztrgala. Na Notranjskem bi Torka pregrešno predico kratkomalo skuhala.
Izročilo o Sredozimki se
je ohranilo v nekaterih slovenskih pokrajinah do dandanes. Prvotni obhodni obredi so postali sčasoma »univerzalnejši«. Pehtra baba se je iz neba preselila v gozdove. V Zgornjem Bohinju je postala nekakšen pripomoček pri vzgoji neubogljivih otrok. Okoli Baškega jezera lovi otroke, ki se v mraku potikajo naokoli. Na Ravnah na Koroškem jo poznajo kot coprnico, ki dela točo. Ubranijo se je z zvonjenjem z blagoslovljenimi zvonovi. Ponekod je postala bajeslovna pošast resničnost. V Času zimskega kresa si nadanejo fantje podobo Pehtre in strašijo po vaseh in hišah. Prežene jo le kravji zvonec in vsa okolica, do koder seže hrup zvonca, bo vse leto vama pred zvermi.
Marjeta Smolnikar
NAGRADNA AKCIJA
V našem časniku lahko ob sredah in petkih spremljate nagradno akcijo BMW in v njej tudi sodelujete.
Z akcijo se pridružujemo kvizu »Labirint znanja«, ki je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo vsak dan na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja...
Ime in priimek^
Telefonska številka:. Naslov:___________
Glasbena želja;.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
f	'	\
Horoskop
zapisal B. R. K.
tf
M


OVEN 21.3. - 20.4,: Ker ste pretiravali s praznovanjem, boste malce nejevoljni in utrujeni. Tarnali boste nad nalogami in odgovornostmi, ki čakajo na vas. A ne bo hudega.
BIK 21.4. - 20. 5.: Nekdo vas bo gledal tako vroče in globoko, da boste v trenutku postali prevzetni in samovšečni. Iz te priložnosti boste hoteli izcimiti čim več.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: S partnerjem ste našli skupni jezik ter se odločili za nekaj bistvenih sprememb v novem letu. Uživali boste ob vživljanju v harmonično prihodnost.
RAK 22. 6. - 22. 7„: Ugotovili ste, da realnost še zdaleč ni tako lepa kot sanje. 2e kmalu pa se vam bo zgodilo nekaj tako lepega, da se bodo vse vaše sanje poskrile od sramu.
LEV 23.7. - 23.8.: Srečanje s starim znancem vam bo prineslo radost in nemir hkrati. Radostili se boste ponovnega snidenja in lepih spominov, grde pa boste zaenkrat obšli.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Z razdalje boste zagledali nekoga, ki se vam bo zdel znan, vendar ga ne boste mogli nikamor uvrstiti. Tudi dolgoletni prijatelj vam ne bo mogel pomagati.
TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Ugotavljate, da v domačem gnezdecu že dolgo časa ni več zadovoljivo toplo. Vročina novega gnezdeca, čeprav samo občasnega, vas bo vse bolj mikala.
ŠKORPIJON 23.10.-22. TL: V trenutku, ko bodo od vas pričakovali topel val besed in pogledov, bo iz vas nekontrolirano planil plaz, ki bo presenetil prisotne in jim stisnil srce.
STRELEC 23. Tl.-2T. 12.: Zal vam bo, da ste
se tolikanj odtujili zaradi minljivih materialnih vrednot, zato boste v trenutku, ko bo v družbi zavladal mučen molk, predlagali igro.
KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Ne bodo se vam odzivali, kot boste želeli, zato boste sprva užaljeni. A se kljub temu ne boste predajali žalosti, marveč boste raje trezno premislili.
VODNAR 2T.T.-19. 2.: Kljub odporu boste navsezadnje vendarle popustili višjim silam. Ker se ne boste mogli takoj vživeti v situacijo, se boste sprva skušali prisiliti.
RIBI 20.2. - 20.3.:Po dolgem času boste srečali osebo, ki je nekoč igrala pomembno vlogo v vašem življenju. Razveselili se je boste, on(a) pa se vas bo izogibal(a). Le zakaj?
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. nada, 3. reka južno od Le mansa v Franciji, 7. grški bog vojne, 9. ime ameriškega pesnika Pounda, 10. umetniško ime in priimek ameriškega književnika Samuela Clemensa (Tom Sawyer, Huckleberry FinnJ, 12. mesto ob Oki v Rusiji, tudi Orel, 13. nevarna bolezen, karcinom, 14. rudar, 15. posušena trava prve košnje, 16. na zraku sušen zidak iz malte z dodatkom rastlinskih vlaken, ki ga uporabljajo v Srednji Ameriki, 18. verska ločina, 21. slovenski politik (Dušan), 24. ime nekdanjega švedskega plavalca Borga, 26. grški bog vetrov, 27. pripadnik grške katoliške cerkve, 28. osamitev iz varnostnih razlogov, 30. grški košarkaški klub iz Soluna, 31. starogrški pesnik, 32. madžarsko pokrivalo, 33. vrhunski športnik.
Navpično:
1. popravljalnica ur, 2. pernate domaCe živali, 3. krajša oblika angleškega moškega imena Levvis, 4. vrati na koncu njive, 5. indonezijsko ime za Novo Gvinejo, 6. krajša oblika srbskega imena Ranisav, 7. vrsta blaznosti, pri kateri oboleli napada vsakogar, ki ga sreča, 8. stiskaštvo, 11. kemijski znak za talij, 15. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah, 17. kemijski znak za berilij, 19. antična ladja s tremi vrstami klopi za veslače, ki so bile druga nad drugo, 20. sladek južni sadež, 21. posoda za pečenje, 22. najdaljša francoska reka, 23. zadnji iz rodu grofov Celjskih, 25. letni gozdni posek, 27. originalna kratica Organizacije združenih narodov, 29. staroju-dovski kralj.
ŠAH
a b c d e f g h
Roth - Durao / Haag 1966
Na damskem krilu je v beli tabor vdrla Črna dama. Bela skakača sta zavarovala vse šibke točke in omejila njeno delovanje. Obenem pa je beli, ki je na potezi, želel izkoristiti odsotnost ostalih črnih figur in črni dami pripravil lepo dobrodošljico. Ta se je pokazala že po nekaj potezah in Cma dama je postala lahek plen belega!
Rešitev naloge
Da ni dobro samo z eno figuro odhajati v akcijo nazorno pokaže zgornja naloga.Beli s potezol.Sa4! prične zapirati obroč črni dami. Po l...b5 sledi tiha poanta belega 2.a3! Da4 3.b3! in obroC je sklenjen. Črna dama nima več polja za umik. Črni se je vdal!
	1	2			3	4	5	6
7			8		9			
10				11				
12					•	13		
14				•	15			
	16			17				
			18			19	20	
21	22	23		•	24			25
26			•	27				
28			29					
30					31			
32						33		
se ‘e^jep ‘}biv ‘suv ‘euaiueamf ‘lerun ‘;og ‘au.iy ‘epps ‘aqope ‘ouas ‘deuq ‘qei ‘jofjo ‘ureMj, qie[Aj ‘eizg ‘saiv ‘dn :ouABJopo/\
AHUS3H
a b c d e f g h
Fischer - Benko / ZDA 1963/64
Oba Fischerjeva lovca tipata na črno rokado, vendar pa blokirano središče ne dovoljuje takojšne akcije. Beli, ki je na potezi, prične spletati črnemu kralju matno mrežo. Pri tem sodelujejo kar vse razvite bele figure. Poiščite zmagovito pot Fischerjevih figur!
Rešitev naloge
Fischer najprej zamenja neprijetnega črnega skakača v srediSču.l.Ld4:! ed4 2.Tf6! Odlična poteza, ki blokira obrambo črnega.Slabše je 2.e5? f5! 3.De8: Tae8: Črni zato igra 2...Kg8 Na 2...Lf6: 3.e5! De5: 4.Dh7 mat! 3.e5! h6 4.Se2! in beli zmaga! Slabše je 4.Td6:? De5! Sedaj na 4...Lf6 5.Dh6: ali 4...Sb5 5.Df5!
Silvo Kovač
Pisalo se je leto
1797
Lublanske novice od vseh krajov celiga sveta
Valentina Vodnika, ki si je vse svoje življenje prizadeval, da bi slovensko ljudstvo vsestransko napredovalo, upravičeno lahko označimo kot moža izjemne širine in nenazadnje tudi kot prvega Časnikarja. Za Egerjevo založbo, kjer je izhajala pratika, je začel urejati časopis in 4. januarja 1797 je izšla prva številka časopisa Lublanske Novice, ki so pod anonimnim Vodnikovim uredništvom izhajale do srede leta 1798 dvakrat, kasneje pa enkrat na teden v obsegu štirih listov male osmerke. Vodnik jih je od prve do zadnje strani sam pisal in prirejal, izdajal pa jih je tiskar Janez Friderik Eger, ki je hotel s slovenskim časnikom tekmovati s Kleinmayrovim nemškim Laibacher Zei-tungom.
Novice je Vodnik urejal tri leta. Novice so prenehale prihajati med bralce po Četrtem letu izhajanja, ker so imele premalo naročnikov.
PREBLISK
Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.
Valentin Vodnik
20
Ponedeljek, 3. januarja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA JUGU SONČNO
ALPE JADRAN / LEPO VREME
Vremenska slika:
Nad zahodno in srednjo ter severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Po prehodu oslabljene fronte se nova bliža od zahoda in bo v torek dosegla naše kraje. Pred njo bo z jugozahodnikom dotekal nekoliko toplejši zrak.
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
AAAA\L»n1/U/\L»
VVV9 ^ ^ ^ ^
50-80%	30-60
AAA
AAA ***
nad 80% nad 60
VETER
t
5-10 m/s
t
NEVIHTE
m
MEGLA
nad 10 m/s
Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.26. Dan bo dolg 8 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 19.38 in zašla ob 9.00.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po vsej državi so vlažne in spolzke. Promet povsod poteka tekoče. Za mejne prehode priporočajo zimsko opremo.
SNEŽNE RAZMERE
FURLAN1JA-JK
Piancavallo	40/106 cm
Fomi di Sopra	50/90 cm
Zoncolan	60/80 cm
Trbiž	60/150 cm
Nevejsko sedlo	70/170 cm
Sauris	50/60 cm
VENELO
Sappada	40/70 cm
SNEŽNE RAZMERE
22233221^^9^
VENELO
Soriška planina	do 130 cm
Stari vrh od 15 do 35 cm Kranjska gora	do 120 cm
Golte	do 140	cm
Pokljuka	do 30	cm
Kanin	do 200	cm
Katic	do 25	cm
Velika Planina	do 70 cm
Vogel	do 170	cm
Krvavec	do 120	cm
Rogla od 100 do 160 cm M. Pohorje	do 100	cm
Kobla	do 120	cm
Danes: ob 1.05 najvisje 41 cm, ob 7.18 najnizje -15 cm, ob 12.30 najvišje 16 cm, ob 18.49 najnižje -38 cm.
Jutri: ob 1.57 najvisje 39 cm, ob 8.41 najnižje -16 cm, ob 13.45 najvisje 5 cm, ob 19.39 najnižje -27 cm.
Slovenija: Sončno bo, po ni- Sosednje pokrajine: žinah bo zjutraj in dopoldne V sosednjih pokrajinah bo megla. Najvišje dnevne tem- precej jasno, popoldne in zve-perature bodo od 2 do 7, na čer se bo od zahoda pooblači-Primorskem do 11 °C.	lo. Pihal bo jugozahodnik
V Sloveniji:
Sprva bo oblačno s padavinami, v nižinah dež. Popoldne bodo padavine postopoma ponehale.
Obeti:
V sredo bo razmeroma toplo in vetrovno, v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	-1/-
TRST........ 6/7
CELOVEC......	9/4
BRNIK...... -4/4
MARIBOR......	-2/5
CELJE...... -1/3
NOVO MESTO...	-2/3
NOVA GORICA..	-1/9
MUR. SOBOTA..	-2/4
PORTOROŽ.....	5/9
POSTOJNA.....	-1/3
ILIRSKA BISTRICA.	4/-
KOCEVJE......	-4/3
ČRNOMELJ......-	-1/1
SLOV. GRADEC..	-4/2
BOVEC........	-/-
RATEČE........	-10/-3
VOGEL.........-	-/-
KREDARICA.....	-11/-8
VIDEM....... 6/7
GRADEC........	-3/-
MONOSTER......	-]/-
ZAGREB........	2/5
REKA....... 17/22
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.....	-3/-1
STOCKHOLM....	-3/-1
MOSKVA.......	0/3
BERLIN........... -1/5
VARŠAVA......	0/5
LONDON.......	5/7
AMSTERDAM....	1/5
BRUSELJ......	2/5
PARIZ............. 5/7
DUNAJ............. 1/4
ZuRICH.......	-1/4
ŽENEVA.......	-2/6
RIM............. 6/11
MILAN............ -3/4
BEOGRAD......	2/10
BARCELONA....	4/15
ISTAMBUL.....	6/9
MADRID.......	5/14
LIZBONA......	12/15
ATENE........... 10/16
TUNIS........... 11/16
MALTA........... 10/17
KAIRO........... 12/20
BEG PRED CIVILIZACIJO
Grški Robinson samotari na Rošu
Povsem neobljudeni tok je zadnjo grška postojanka pred turško obalo
ATENE - Klimis Ma-vrides je po poklicu fizioterapevt, po naravi pa samotar, zato je pri 44 letih sklenil pustiti družino in službo ter se naseliti na neobljudenem otočku Ros, zadnji grški postojanki pred turško obalo.
Na otoku živi le nekaj koz, telefona ni, edina Mavridesova naloga pa je vsak dan ob zori dvigniti grško zastavo. Ros je označen na zemljevidu; to je zadnji grški otok, s površino 1.575 kvadratnih metrov, pet milj oddaljen od otoka Ca-stellorizo, kjer so snemali film »Sredozemlje«, nedaleč od turške obale. Državi si od vselej nasprotujeta, zaradi posledic stoletne turške prevlade (1453-1821), turške zasedbe Cipra leta 1974 in sporov zaradi pravice črpanja nafte v Egejskem morju. Obe državi si že dolgo let lastita pravico iskanja plina in nafte ravno v vodah obmejnih otokov, kjer je vsakršna razmejitev skoraj nemogoča. Tudi kompromis, da bi državi skupaj črpali naravna bogastva z morja, je za sedaj še daleč.
Mavrides gre s svojim motornim čolnom tri ali štiri krat mesečno na Castellori-zo, kjer se osbkrbuje z gorivom, baterijami, konzervami in zastavami. ,Od tam po telefonu sporoča, da je Ros postal njegov edini dom. Kljub temu, da se nahaja ravno nasproti
turške obale, je bil Ros brez grške zastave že deset let, odkar je umrla Despina Achladioti, edina prebivalka otoka, znana tudi z imenom »gospodarica Rosa«. Zaradi poguma, ki ga je pokazala poleti leta 1974, ko je dvignila grško zastavo, čeprav je mimo otoka plulo turško ladjevje proti Čiru, je Despina postala omala zgodovinska osebnost. Primerjajo jo Manolisu Glezosu, bivšemu poslancu grške KP, ki je leta 1941 za časa nacistične okupacije, snel nacistično zastavo z akropole in namesto nje izobesil grško. Čeprav so ga nacisti iskali, jim je ušel.
Samotarski fizioterapevt Klimis Mavrides je na edini še stoječi hišici postavil sončni ano, s katerim prido-iva električno energijo. Gre za dvosobno hišico, zraven katere stoji nizka kupola, ki jo samotar uporablja kot hlev za ovce oziroma skladišče. Otok premore tri poslopja, med katerimi tudi majhno cerkvico, posvečeno sv. Juriju.
Grški Robinzon je sklenil omiliti svoje samotarstvo, zato včasih telefonira s Castellori-za, da bi se počutil »manj zapuščenega«. Prosil je za telefon na Rošu, vendar bi bilo zato potrebno napeljati pet milj cevi po morskem dnu, zato se bo mogoče še premislil, če bo moral napeljavo plačati sam.
ZDA / NA HAVAJSKEM OTOKU LANAI
Oženil se je najbogotejši samec Združenih držav
Lastnik Microsofta Bill Gates je vzel Melindo French
LANAI (Havaji) - Najbogatejši samec Amerike, ustanovitelj in predsednik naj večje kompjuterske kompanije na svetu, Microsoft Corporation, se je poslovil od svobode in dahnil usodni »da«. 38-letni Bill Gates, katerega premoženje je ocenjeno na 6 milijard dolarjev, je vzel Melindo French iz Dallasa (na sliki - telefoto AP).
Poročni obred v zasebni obliki je opravil jezuit VVilliam Sullivan, sicer rektor univerze v Saettlu, za sceno pa sta si mladoporočenca izbrala mali otok Lanai v havajskem arhipelagu, ki leži pred večjim otokom Maui. Na poročni obred je smelo samo 130 povabljenih svatov, ki so jih na Lanai pripeljali posebej za to priložnost najeti helikopterji in ki so zasedli 250 sob hotela Manele Bay, posebej stroga pa je bila prepoved dostopa za novinarje in fotoreporterje.
V Rusiji se navdušujejo za Celentanovega dvojnika
MOSKVA - Ime mu je Anatolij Denisov, star je 45 let in je na las podoben Adrianu Celentanu. Italijanski pevec in igralec je v Rusiji zelo popularen, njegovi filmi še vedno polnijo ruske kinodvorane, to popularnost pa je izkoristil Denisov, ki je sicer po poklicu inženir, a se je raje odločil za očitno bolj donosen »poklic« Celentanovega dvojnika. 2e pred tremi leti je zmagal na festi-
valu dvojnikov v Sankt Petersburgu, od takrat pa se udeležuje raznih televizijskih in gledaliških Spektaklov ter se je lotil celo petja, ponujajo pa mu tudi nosilno vlogo v filmu o Celentanu.
Tudi kipar Leonid Aristov, Celen-tanov oboževalec, je pred nedavnim napravil kip italijanskega pevca, za modela pa mu je bil prav Anatolij Denisov.


NOVICE
Umor hermafrodita
VVASHINGTON - Imel je žensko ime, Teena Brandon, in moško, Brandon Teena. Proglašal se je za moškega, ob rojstvu, pred 21 leti, pa so ga proglasili za žensko. Čutil pa se je moškega in se oblačil kot moški ter je ljubil ženske. Živel je v Humboldtu, mestecu v Nebraski, z neko Lizo Lambert, 23 let, imel pa je tudi prijateljico, Lano Tis del, 19 let.
V petek so iznakažena trupla Teene Brandon, Lise Lambert in moškega, čigar istovetnosti niso sporočili, našli v neki zapuščeni hiši dve kilometra proč od mesteca. Morilca naj bi bila 22-letni John Lotter in 21-letni Marvin Nissen. Vzroke okrutnega umora je policija takole obrazložila: Teena Brandon je bila pred dvema tednoma aretirana zaradi neprevidne vožnje, takrat pa je prišlo na dan, da je bila po zakonu ženska. To je medna zelo razkačilo prijateljico Lano Tisdel, njena dva prijatelja pa sta na božično noč ugrabila hermafrodita in dekle, ki je živelo z njim, ter ju umorila skupaj z moškim, za katerega se ne ve, kakšno vlogo je pri vsej stvari odigral.
Dvakrat srečen
MONTEVIDEO - Jose Luis Inciarte, ki ga vidimo na sliki z ženo Soledad in hčerkama (telefoto AP), je res srečen moški, sa je na urugvajski novoletni loteriji zmagal lepo vsoto 2, 5 milijona dolarjev, kot je sam priznal neki radijski postaji. Toda to ni njegov prvi srečni podvig. Pred 21 leti je bil eden od 16 preživelih strmoglavljenja letala v Andih. Takratni dogodek je vzbudil veliko zanimanja in polemik, saj so preživeli lahko dočakali reševalci (ki so jih našli šele 70 dni po padcu letala) tako, da so pojedli mrtve sopotnike.