114. lie«.
Pavtalni franko v drsa vi SHS.
V Llubllanf, v pondeliek 23. mate 1321.
W Posamezna Slav. K f.
Lete V.
Izhafs razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K T50. Uradni razglasi, poslano ter no* tiče isti prostor K 2'—, Pri večjem naročilu popust
■S (;
Glasilo jusoslov. sccljalno • demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za llsf so poštnine proste.
Upravnlatvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6^, Učiteljska tiskarna.
Politične volitve v Italiji.
VELIKANSKA SOCIJALISTIČNA ZMAGA.
(Izvirno poročilo.)	Trst,	17.	maia	1921.
V	nedeljo dne 15. Im. so se vršile y Italiji toliko pričakovane volitve v parlament, s katerim je stari lisjak Giolitti hotel uničiti socialistično stranko in delavsko gibanje sploh. V kakšni atmosferi so se vršile volitve In volilni boj, je kolikor toliko že znano. Vem. da marsikateri sodrug v Jugoslaviji ne veruje, da bi se moglo ,v civilizirani državi kaj podobnega vršiti. Izjaviti moram, da jugoslovanska javnost vsega niti ne ve. ker meščansko časopisje v Jugoslaviji marsikaj zamolči, ker ve. da se tudi v Jugolaviji ravna s proletarijatom precej po Italijanskem načinu.
Volilni boj se je vršil z ognjem in mečem, vsako sredstvo proti socialističnemu proletarijatu je bilo dobro. Rušili in požigali so delavske zbornice. uničevali delavske časopise, kon-sume in produktivne zadruge, politične krožke itd., ubijali delavske zaupnike in preganjali nlih družine, preprečili so vsakršno agitacijo, širjenje brošur in tiskovin: Vsakemu delavskemu protestu so sledile bombe, samokresi, batine in aretacije. Fašisti, bi so požigali in morili, so bili smatram za varuhe miru in svobode i kot taki nekaznovani. Delavce, ki so se branili so smatrali za teroriste, nasilneže in so jih kot take pretepali in nazadnje še pozaprli. Z eno besedo, delavstvo v Italiji je izven zakona, osebne varnosti in svobode za delavstvo ni več.
Poleg te obupne situacije ie nastopil proletarijat še razdvojen, ker so fanatični komunisti izstopili iz stranke ter vodili proti sociialistom naravnost ostuden boj in se celo rado-vali nad fašitovskim terorjem.
Komunistični boj ni bil naperjen proti kapitalistični reakciji, temveč proti socialistom. Taka je bila približno situacija, v kateri se ie socijalf-slična stranka nahajala v tem volilnem boju. Ali vzMc temu ie stranica šla v boj z zavestjo, da socijalizem ne morebiti poražen,čeprav bi v teh groznih razmerah izgubila polovico dosedanjih mandatov: Med socialističnim delavstvom je bilo precej negotovosti, ker se je vedno mislilo, da bo strankino vodstvo zadnji teden pozvalo delavce, naj se volitev ne udeleže.	.	rij)«*
Prišlo je pa obratno. Dne 5. trn. je zboroval v Rimu Narodni svet
Politična situacija po volitvah v Italiji.
Nepričakovana socialistična zmaga je iznenadila vse politične kroge in vlado sanio. Vladna trdna večina le nemogoča. Socijalistična op{*zicjja bo neizprosna, že I natcina, s kstorini j© vladsi vodila vo-I8ni boj. Govore tudi, da GioiKti odstopi, ker je moralno nemogoč. ISčeJo mu naslednika. ki ga pa bo težko najti. Ni tekijuče-no, da pride na po vrij e »oipet Nitti, hud sovražnik fašistov. Koko in * kom bo vladal, ie Je uganjka.
Sodr. TuratI je na nekem shodu izjavil, da zbornica, ki Je prišla fz krvi hi terorja, n* bo mogla poslovali.
, 'To je skoro gotovo.
■ LDU Rim, 20. maja. Po cenitvah listov bo v novi zbornici 273 liberalnih konstitu-cionakev ljudske stranke, 122 socialistov, i avtonomen socialist, 15 komunistov, 7 re-»»bllkancev, 5 Slovanov in 4 Nemci. Komunisti Izgube zatorej 3, socialisti 16, re-jvrMtkanoi 2 sedeža, ljudska stranka jih pri-
stranke, ki je z ogromno večino sklenil, da se stranka mora vsekakor udeležiti volitev. Buržoazija je že pela smrt stranki; meščanski listi so že prinašali razne zasmehujoče karikature. v katerih so kazali poraz stranke.
Prišel pa je dan volitev, ki ga je vsa javnost nestrpno pričakovala in delavstvo ie šlo skoro povsod kompaktno na volišče, kljub iašistovskem terorju, ki je vladal skoro Dovsod. (Zadostuje, če omenim, da je na dan volitev bilo ubitih nad 40 socijalistov in na stotine ranjenih.)
V pondeljek se je vršil skrutinij — in proti večeru so že prihajale vesti, iz katerih se je bolj in bolj razvldela socialistična zmaga — ali vsaj velika socijalistična afirmacija po celi Italiji.
V	torek zjutraj so že meščanski listi pričeli jokati, ker je že po tedanjih poročilih bilo izvoljenih nad 100 soci« jalističnih poslancev. In še ni končano; poroča se. da bo izvoljenih najmanj 130 poslancev-socialistov; torej število poslancev, ki smo jih imeli, ko se je parlament razpustil.
Prerokovani poraz naše stranke, se je izpremenil v poraz vladnih strank. Nič manj poraženi niso komunistični demagogi, ki bodo z vso silo spravili skupaj okolo 15 mandatov, dočim so vedno trdili, da ie ves proletarijat na njihovi strani—in da so socijalistični voditelji — generali brez armade. Se celo v njihovi glavni trdnjavi v Turinu so z vso silo in z vsem aparatom, ki so ga imeli na razpolago ohranili Ie 2 mandata dočim jih je naša stranka pridobila 5. ako ne celo 6.
Socijalistična stranka ie triumfi-rala na celi črti, bodisi napram vladni reakciji In r rožnemu terorju, in kakor bodisi napram komunistični demagoški agitaciji Turati. Treves, Modlglianl, Daragoni in drugi, ki so jih komunisti (na povelje iz Moskve) hoteli izključiti iz stranke, so dosegli naravnost plebiscitna glasovanja. Povsod so zmesni socialisti dosegli največje število glasov.
Socializem v Italiji je iz tega krvavega boja izšel čist. neomadeže-van in močnejši kot kdaj prei.
Eh. da, socijalizma se ne uniči z ognjem in mečem. Socializem zmaguje. ker mora zmagati.
Živijo socijalizem t
dobi 8; drugi bi bili prttobitek konstlfucJo-nalcev.
Položaj.
Regent odpotoval.
LDU Beograd, 21. maja. Regent Je danes odpotoval v Pariz, nato pa v London. Na pot se bo regent mudil tri tedne hi se bo vrnil, ko bo sprejeta ustava 2 regentom je odšel iz Beograda tudi notranji minister DraSkovič, katerega bo za njegove odsotnosti nadomestovaJ minister PribJčevič. Ne ve se, ali bo minister DraSkovič ves čas potoval z regentom, ali pa bo ostal dalje časa v tujini.
LDU Beograd, 21. maija. Minister za finance Je odobril kredit v znesku 6 in pol milijona dinarjev, kj *e bo porabil za plače in pokojnine onim črnogorskim uradnikom, ki jo med vojno niso prejemali.
•
Ker }e regent odpotoval, Je preš!« via: oblast v roke ministrskega sveta, Prfciče-vič pa }e prišel zopet v svo) element a
prevzetjem notranjega ministrstva.
Iz konstituante.
LDU Beograd, 20. maia. 32. redno sejo ustavotvorne skupščine je Otvoril predsednik dr. Ribar ob 16.30. Prečitale so se zahteve 00 izročitvi sodišču poslancev Petra Giurgjeviča in Dušana Čpklča. Sledile so nato
prošnje in pritožbe ter vprašanja na ministre. Minister za šume in rude dr. Minko Križman je odgovarjal na vprašanje posl. Milana Pribičeviča glede uporabe drv in paše. Minister je izjavil, da jc ministrstvo za šwpe
in rude izdalo v tej zadevi naredbo, ki velja za vso Hrvatsko in Slavonijo, po kateri se morejo v krajih, kjer so državni gozdovi in gozdovi veleposestnikov, dajati prebivalstvu drva In dovoljenja za uporabo paše. Iz pritožb, ki jih je dobil iz raznih krajev, je razvidel, da se ta naredba ni iz-^ vrševala, kakor bi se morala. Nato je določil posebno komisijo, ki naj bi ustregla željam prebivalstva v Hr-vatski ter pripravila potrebno za bodočo jesen. — Zatem ie zbornica prešla na dnevni red: Razprava o II. poglavju ustave.
Prvi je govoril posl. dr. Andrej Gosar (Jugoslovanski klub), ki je obrazložil, kako si zamišlja njegov klub člen, ki govori o enakosti državljanov pred zakonom In oblastmi ter o osebni svobodi. V današnjem pravnem redu obstoji pravica in enakost le v toliko, v kolikor obstoji enakost imetja. To se pravi, da nimajo oni, ki nimajo Imetja, pravega varstva pred zakonom. Govornik je potem opozarjal na to. da ženske ne uživajo enakosti In prave osebne svobode. Radi tega zahteva za ženske volilno pravico ter vpliv na zakono-dajstvo. Obširno je govoril o pravicah posameznih stanov, zlasti kmetov In delavcev. Vprašanje smrtne kazni je težko rešiti v načelu. Ako je že v ustavnem načrtu naznačeno, da se smrtna kazen za čisto politične delikte ne more določiti, potem je nelogično. da se v tem principu dela Izjema v slučajih atentatov na vladarja, kakor tudi v Onih, ki jih predvideva vojaški kazenski zakon. Zatem je obširno govoril o veri, ki Je največjega pomena za družbo in moralo. Radi tega mora država ne samo priznavati važnost vere. temveč mora ravno tako zavarovati ravnopravnost vseh konfesij. Svobodi vesti In vere nasprotuje določba, ki zabranjuje svobodno občevanje poedinh veroizpovedi z njihovimi poglavarji izven državnih meji Ako imajo kulturna društva to pravico, potem jo ima tudi cerkev. Pravi, da spada poleg kan-celparagrafa tudi paragraf za kapitaliste. ki imajo mnogo več upliva na one, ki so od njih odvisni. Govoril je nato o tisku in šolah ter ie zagovarjal načelo, da je treba pustiti staršem vpliv na vzgojo otrok in da ne sme država postopati samovoljno.
Za njim je govoril posl. Drofenik (SKS), in za njim republikanec Cjo-uovič, ki Je izjavil, da se spor, ki obstoji med republikansko stranko in vladno večino, ne tiče samo oblike vladavine, temveč tudi razlike v poj-, movanju osnovnih pravic in svobode državljanov. Pri ustvarjanju moderne demokratske države, sodi, da je v interesu naroda in države, da se več vpoštevajo besede onih. ki bolje občutijo dih bodočnosti in napredek Človeštva v demokratizmu ter ne gledajo na ljudstvo kot manjvredna bitja, ki jim je treba postaviti čim več mej in zaprek. Politični demokratizem se zrcali v državljanskih pravicah, ki jih daje država svojim državljanom. ter v sodelovanju naroda pri upravi države.
Glede tega, kako je zavarovana svoboda državljanov, pravi: V čl. 5 je dovoljeno, da se more državljanu ukiniti svoboda za 24 ur brez kakega odloka, nadalje da se more obdržati
v	zaporu po sod. odobrenju v brezkončnosti. Gl. 10. dovoljuje preganjanje. Po čl. 18. so izvzete voiaške osebe od odgovornosti, ako so v uporabi zakona ogrožali pravice državljana. Cl. 13 uvaja cenzuro za tisk. Dovoljuje se prepovedi, ki jilt smejo izdajati policijske oblasti in ne sodišča. Tako je uvedena kolektivna odgovornost. V čl. 16 je predvidena verska vzgoja. V čl. 12 se podržavljajo vere, medtem ko so republikanci sploh za ločitev cerkve od države. Ustava vsebuje tudi staro barbarsko ustanovo smrtne kazni ter ni zajamčeno pravo azila. Medtem ie dovoljeno. prejemanje tuji!: redov itd. * Sodi,
da bi bilo treba v interesu države in pomirjenja duhov med narodom, vse te pogreške popraviti.
LDU. Belgrad, 21. maja. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je otvo^ ril predsednik dr. Ribar ob 10. Ko so odpravili formalnosti, so prešli na dnevni red: Nadaljevanje podrobne debate o ustavi.
Socijalist Etbln Kristan ie začetkom svojega govora nastopil zoper to, da se puščajo najprej govoriti pro-tlgovorniki, a nato pridejo na vrsto šele govorniki vladne večine ter na ta način opozicija ne more reagirati na njihove ničeve argumente. Ta ustava ni niti napredna niti svobodna, kar bi moralo biti z ozirom na to, da živimo po ruski revoluciji in svetovni vojni. Nasprotno, ona je konservativna in reakcijonarna. To dokazujejo posebno določbe o tisku. Kar se tiče enakosti, pravi govornik, da se z ene strani odpravljajo naslovi in plem-slvo. a z druge strani se ustanavlja nasledstvena monarhija, kateri stoji na čelu kralj, ki ga naziljejo Njegovo Veličanstvo. Predvidena Je enakost vseh pred zakonom, a pozablja se pri tem, da take enakosti ne more biti, dokler se ne ustvari materijalna enakost. Kakor stvari sedaj stoje, ni enakosti, dokler se ne izenačijo ženske z moškimi. To zahteva veliko število naprednih žena. Njih zahteve so ravno tako upravičene, kakor zahteva po enakosti vseh ljudi. Kažejo se že tudi drugi znaki reakcije. Ustanavljajo se zopet redovi, a redovi ustvarjajo plemstvo.
Nato je nastopil govornik zoper smrtno kazen, češ, da smrtna kazen ni sredstvo, ki bi pokvarjenega človeka poboljšalo in vrnilo družbi, temveč je to navadna osveta. Kot ostanek bivših časov Je vzela družba osveto iz rok posameznikov in jo Jela sama Izvajati. Dalje bi bilo umestno, da se že sedaj loči cerkev od države. Ustanova kancelparagrafa ne bo dosegla nič. ker ima katoliška duhovščina razen prižnice tudi izoovednico na razpolago, ter bi mogla posameznikom povedati to, česar ne sme javno reči. Člen 13. trdi. da ie tisk svoboden. toda takoj nato ga uničuje ustanova cenzure. Govornik se protl-
vi	tudi temu, da je v členu o tisku sprejeta določba o tujih vladarjih.
Za njim nastopi zemljoradnik Vojislav Lazič, ki trdi, da drugi oddelek
ustave ne odgovarja stališču zemljo* radnikov. Zato bo govoril proti posa* meznim členom, ker jih smatra škod-« ljive narodu in državi. Med državljani ni prave enakosti. Vpraša, ali ni oni plemič, ki je vodil rekrute skozi Al* banijo in, ko so oni poginjali, pobeg* nil v Francijo, tamkaj nič delal in sž* daj za svoja dela ni odgovoren? Ali ni to plemič? Ali niso oni plemiči, ki so pobegnili v Francijo In se izogl* bali svojim dolžnostim, dočim so vo« jaki trumoma poginjali na Kaimakča* lanu in solunski fronti? In oni, ki sd se v inozemstvu oženili z bogatimi Srbkinjami, Francozinjami in AmerU čankami in, dasi so bili sposobni zal Vojsko, niso prišli, da bi dali svoji do*; movini, kar so ji bili dolžni? Ali tel niso plemiči? Ali oni minister za ob* novo zemlje, ki je namesto, da bi na« bavljal poljedelske stroje In orodje^ kupoval nogavice, parfume in luksu-* sno blago ter ni izročen sodišču? AH ni to plemič? (Odobravanje pri zenW ijoradnikih.) Ako se mi navdušujemo! za odredbe in člene, ki govore, da nf plemstva, sl s tem le zatiskamo oči* da ne vidimo resnice, da ne nastopi* mo proti onemu, radi česar propada; narod in trpe državni interesi. Go* vornik zagovarja svoje amandemeutfl k čl. 10. In 18.
Za njim govori komunist Kost* Novakovič, ki trdi. da Je sedanja! ustava manj svobodna od srbska ustave Iz leta 1903. Ustavni načrt no nudi niti malo onega, kar je narod odi njega pričakoval. Dvomi, ali boda naši sonarodnjaki, ki so živeli pod Avstrijo in ki so pričakovali, da do* be vsaj toliko svobode, kolikor jo j« Imela Srbija, zadovoljni s to ustavo«* Tud! srbski narod, ki Je utrpel 1,350.000 žrtev, je imel pravico pri* čakovati boljše ustave. Žal. da taj ustava, namesto da bi svobodo raz-* širila, ne nudi niti toliko, kakor prejS«* nja srbska. Govornik pravi, da se J0 tudi pred obznano delalo po obznant in da se sedaj po tej ustavi popolno* ma ignorirajo vse pravice zborovat' nja in združevanja. Ako se bo to na«; daljevalo, bodo on In njegovi tovaW riši. ki se s tem strinjajo, odkrito pro* povedovali narodu pravico nujne sa* moobrambe proti zakonodaialcem. kf se imenujejo vlada. Seja je bila za* ključena ob 13. popoldne, a prihodnja odrejena za pondeljek ob 8.
Za avtonomijo, demokracijo in svobodo!
Oovor nar, poslanca s. dr. Koruna v generalni ustavni debati Ust. skup*
Kine dne 12. maia 1921.
(Konec.)
Gospodje! V svojem ustavnem načrtu ste tudi pozabili govoriti o pravu narodnostnih manjšin v naši državi. V tem pogledu, gospodje, se prav malo razlikujemo od tistih narodov. o katerih trdimo, in sicer,, z vso upravičenostjo, da naše sonarodnjake zatirajo. Če se mi danes zgražamo nad tem, kar delajo Italijani z našimi ljudmi, moram reči. da ravnamo mi do neke mere. čeprav ne v tako obilni meri. ravno tako s pripadniki tujih narodnosti v naši državi. Za Slovenijo lahko mirno trdim. da so Nemci v Sloveniji brezpravni. (Poslanec dr. Sttrmin: »Dobivajo potne liste brez pravice na povratek.«)
Gospodje! Z nasilnostjo ne bodete tistih narodnostnih manjšin, ki so v naš? državi, pretvorili v Jugoslovane. Samo dolgoletna asimilacija lahko privede do tega. da bodo te nacionalne manjšine morda kdaj Izginile. Jaz bi Vam lahko iz Slovenije navedel zglede, kako se tam postopa z Nemci. Še bolj bo to vedel »prijatelj« dr. Žerjav. (Medklic: »To niso Nemci, to so renegati.«) Oni bode že sami najbolje vedeli, kaj so.
Vse te stvari, gospodje, morajo v bodoče izginiti-in treba ie dati narodnostnim manjšinam kot takim narodnostne pravice v šoli in v uradih.
Treba je pa tudi vsakemu posamez*: niku drugonarodnika dati tiste ga*1 rancije za njegovo osebno svobodo# katero naj bi uživali — žalibog jei namreč tudi mi drugi državljani ne1 uživamo — Jugoslovani po rojstvi in plemenu.
Gospodje! Že poprej sem rekeL da so krona reakcionarstva v pred$ loženem ustavnem načrtu takozvanes prehodne naredbe. če gospodje izj centra trdijo, da je ta ustavni načrti moderen, se morebiti nalde kak naJ ivnež, ki to verjame. Toda kdor be*1 re prehodne naredbe. ta mora VaS ustavni načrt odkloniti, ker vidi vi prehodnih naredbah tisto konjska kopito, ki si ga niste upali pokazati v ostalem delu ustave. (Tako je.)| Način predlaganja naredb. tisti zakoJ nodajni odbor, upravna razdelite^ zemlje, ki je pridržana samo vladlj taka svoboda tiska, kot se predlagaj vse te stvari so nesprejemljive. ZaA to je naše mnenje opravičeno, da joj ustavni načrt samo izraz rakcionar-^i siva. ki vlada In ki se še pripravlja! v tej državi. Dokaz za to mojo trdi-J tev so dogodki, katerih soudeležen^ ci smo mi sami.
Naj navedem dva zgleda! Zopeil komuniste imamo obznano. Stvar jej že traktirana in o njej smo vsi n?j jasnem. . A Jobjli sino novo obznano«
f Stran 2.
>- ....  ----------
K Sloveniji je izšla naredba, ki §e prekaša obznano proti komunistom. (Ploskanje na desnici. Ugovori pri ■levici. Minister dr. Kukovec: »To ni nikaka obznana!«) Ta obznana določa:
»Vsako javno zasmehovanje, zasramovanje in omalovaževanje države,, ustave in zakonov, vojske in posameznih plemen troimenskega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev, nadalje javnih oblastev in oblastvenih odredb kakor tudi vsako kazanje odpornosti in vsako šču-vanje zoper nje je prepovedano.«
Gospodje! Jaz sem zato. da se ščiti državna avtoriteta, toda za to imamo kazenski zakon; ne gre pa, da bi o tem sodili policisti, ali kdo kaže odpornost proti državi ali ne. (Velik nemir. Ugovori in medklici: Poslanec Šurmin: »To so turške metode.«)
Podpredsednik ČosiČ:	Opozar-
jam Vas. gospod poslanec, da Imate samo še 5 minut časa.
Dr. Milan Korun: In ne samo to! Razen te naredbe, ki je izšla s pritrditvijo notranjega ministra, je izdala vlada še posebno naročilo, katero pravi:
Po tej naredbi je strogo kaznjiv oni. ki bi — kazal odpornost ali hujskal proti javnim oblastim, torej upravi, sodnim ali finančnim oblast-yom in od njih izdanim odredbam.« iorej dobim davčni plačilni nalog in se pritožim, kažem odpornost in se lahko kaznujem. (Ugovori: »Tako vendar ne more nikdo te določbe tolmačiti M Za take stvari so odprta vrata pri takih naredbah. (Velik nemir. Ugovori.)
Podpredsednik Coslč:	Gospod
poslanec. Vaša doba je potekla, izvolite završiti.
Poslanec dr. Milan Korun: Gospodje! V Sloveniji smo imeli občinske volitve. In tista stranka, ki se kljub svojemu ravnanju še vedno Imenuje demokratična, sabotira občinske volitve in se pritožuje proti volitvam, ki jih je sama vodila. (Kliti: »To je res škandal,«)
Gospodje! Še ne bo v tei državi Svobode, če ne bo v tej državi prave demokracije, če ne bo v državi Vladal zakon, če naša država ne bo 'pravna država... (Velik nemir, da se ne čuje govornika. Klici: »čui-moU) ... potem bomo-živeli v državi, na katero bomo prikovani, katere pa ne bomo mogli ljubiti. Zato gre moj apel za tem, da uresničite z ustavo vse te zahteve in da postavi te našo državo v eno izmed prvih, a ne v eno izmed zadnjih držav, ki so postale po osvobojenju. (Ploskanje pri socialistih in na levici. Ugovori v središču. Govorniku čestitajo.)
Politične vesti.
H*. Zanimiva tožba. Minister Sv. Pribi-)ftevi6 Je tožil dr. Stožira iz Zagreba, ker ga Je na zagrebškem občinskem svetu na-zval »lopovom«. Razprava se vrši te dni V Zagreb«. Za to tožbo vlada veliko zanimanje, ker dr. Stožir nastopa dokaz resnice. Prifolčevičti toženec očita, da je hotel podkupiti dr. Mato Drinkovica, ter da je Pribičevič ponovno bil tudi pripravljen za prelivanje krvj na Hrvaškem. Izid tožbe še ni znan.
rektorija v Godollu, je bil 1. 1919 od Ru-muncev aretiran, obsojen na smrt in ustreljen, a tako, da je še živel, ko sa ga nesli na pokopališče. Takrat se je celo rumua-skim krvavim barabam zdelo primemo, da ga naknadno pomilostijo; v madžarskih krščansko-socijalnih banabjah, katerim ie potem slučajno v roke prišel, pa ni bilo toliko usmiljenja, da bi ga v miru pustile, temveč so ga sedaj, po 20mesečnem preiskovalnem zaporu, obsodile na '4 in pol leta težke ječe. Ronay je po svojem značaju plemenit človek, to je pokapal za časa ogrskih sovjetov sto in sto krat — to smo hoteli pripomniti. In še nekaj: Ronayev slučaj na Madžarskem ni unikum, pač pasa unikum naši klerikalni »socijalistični« misijonarji, ki pridigujejo svoje idealnosti tam, kjer bi v resnici ne bilo treba, pa ne n. pr. na Madžarskem, kjer bi jih nazadnje lahko tudi udejstvovali
+ Nemška osrednja vlada je bavarski vladi poslala noto z natančnim seznamom vseh oboroženih organizacij, ki jih ta mora razpustiti. Bavarska je središče kapital’-stično-monarhistlčne reakcile, tamošnja vlada je to reakcijo podpirala ,kar dokazu]e že dejstvo, da na ponoven poziv ni hotela razorožiti r!azna vclepatriotišifc društva, katerih cilj in namen je, da ustrahujejo republikanski proletariat in ustvarijo na katerikoli način predvojno zlato dobo vst-neniškega imperializma, pri katerem tri bavarski lokalni imperijalizem igral prvo ulogo. Kapitalizem je te organizacije seveda podpiral, a mu ne bo menda nič pomagalo, ker se mora hočeš nočeš ukloniti pariškemu diktat«. Ta je v tem slučaju morda nehote napravil dobro delo, vsaj proletarl-jatu bo s tem omogočeno, da nemoteno gradi novo stavbo, Nemčijo bodočnosti.
+ Konferenca rudarskih strokovnih organizacij v češkoslovaški republiki je v svoji petkovi otvoritveni seji sklenila solidarnostno Izjavo za stavkajoče angleške in avstrijske rudarje.
+ V Prag! stavka 5000 kovinskih delavcev, ki zahtevajo, da se delavni čas zniža na 32 ur na teden.
+ Koroško vprašanje. PresbLro javlja z Dunaja: Izjava ministrskega predsednika
PaSiča v parlamentu o koraku, ki se je storil, da se vprašanje Koroške reši na isti način, kakor vprašanje Gornje Šlezije, komentirajo dunajski listi in trdijo, da je revizija v nekdanji koroški coni A čisto "z-ključena, ker je današnje stanje priznano kot neizpremenljivo.
+ Volitve v Zadru. Pri volitvah v italijanski parlament Je bil izvoljen italijanski nacijonalist dr. Krekich.
-f Fašistovsko divjanje v Istri. »Edinost« poroča, da so fašisti zopet začeli svoje pogone v Istri. V Čežarjah so ub'li hrvaškega kmeta, v Volčah so vrgli bombo In ranili več oseb, vas Pojair so zažgali ia V Badernl so zažgali eno hišo. Italijanske Oblasti fašistovsko divjanje mirno gledajo, kakor da nimajo moči, da bi zoper tc divjake mogle nastopiti.
;+ Madžarski morilci šc niso pomlr-leni; nasprotno nov slučaj, ki se je te dni dogodil v Budimpešti, prav kričeče vpije po tistem svetem krščanskem socljalizmu, ki ga g. Oosat oznanja nam, ko imamo boljšega tn nlegovega ne potrebujemo, pač pa bi ga moral oznanjati pobožnim lopovom pri madžarskem vladnem krmilu. Dezider Ronay za časa ogrskih sovjetov član ii-
Dnevne vesti.
Beležka. (Po Jugoslaviji.). Do sedaj še nismo klišali, da bi bit kdo z moralno priznanim delom zaslužil v dveh ali treh letih 15 do 20 milijonov kron. V vojnem času je i > menda bik) mogoče. Kdor pa ni imel take »sreče«, je moral za svoja večja podjetja jemati obrata! kapital na posodo; od tod prihaja, da drugi njega odirajo, namesto, da bi on konsumente odiral. Obogatitev je stvar, ki jo celo paragrafi jako subjektivno presojajo.
V Gornji Bistrici je bB izvoljen županom sodritg Fran Tomažič.
Železničarska stavka v Julijski Benečiji končana. Obratno ravnateljstvo ji:ž-ic železnice objavlja; Z današnjim dnem ;c koačana železničarska stavka v Julijski Benečiji. Od Jutri naprej vozijo vsi brza-vlaki 'm osebni vlaki kakor pred ukinjanjem. Sprejemanje tovorov je še nadalje ukinjeno radi velikega zaostanka za Italijo. Izvzeto je breovozno ta ekspresno blago ter živila.
Higiena In draginja pri brivcih. Prejeli smo iz krogov brivskih pomočnika: Svojčas Je izdalo ministrstvo za naroduo zdravje v Belgradu natančen, za celo dr-žarvo veljaven pravilnik za brivnice ter istega naredbenkn potom uveljavilo. Ta pravilnik je bil v resnici prepotreben, ker razmere, ki so vladale v brivnicah za časa vojne, so bile vnebovptioče in le čudimo se, da niso povzročile kake epidemije. — Človek bi mislil, naredba je tu in sedaj ho šlo. Kajpak! Naredba, ki je veljala za celo državo, se v Sloveniji ni mogla uveljaviti. Brivci so izjavljali, da to, kar mora biti na Balkanu, pri nas ni izpeljivo. Vseeno Je tukajšnja deželna vlada upoštevala obstoječe razmere in izdala za Slovenijo drug pravilnik, ki se je sestavil v sporazumu z briv skimi mojstri. Pravilnik se je lepo natisnil in v brivnicah razobesi! in s tem ic bilo storjeno vse. Vse? Seveda vse, kajti razmere v brivnicah so ostale še nuizipreme-njene, ker našim brivcem je ljudska h iglična deveta briga. Samo, da se polni njihova malha, vse drugo jih nič ne briga. Da bi se sproti britve desinfkiiraie, da bi se nama/alo z roko in ue s čopičem, da bi se britve snažile sproti s svežim papirjem, o tem ni govora. Milo je predrago, na de-sinfckcij.-ka sredstva se ne misli, s papirjem je težkoča. Prezaanuduo je, sapuniti z roko, zato pa ni higijenično, napraviti to z istim čopičem pri 100 posetuikih. Preveč britev bi sc rabilo, da bi se jih sproti de-sinficlraio, za kulisami pa mora viseti ?a reklamo in zbujanje dobrega apetita zamazana cunja, v katero se sproti briše vse britve. Za to pa so zadnji čas brivci povišali svoje tarife saraolastno, kajti pri zadnjem mezdnem gibanju so odločno izjavili, da tarif nikakor nočejo zviša« in da Jih tudi ne bodo zvišali. Vkljub teinu pa so
__________________NAPREJ.	,	. A
Izdatno zvišali pristojbine* plača pomočnikov pa le malenkostno. Umevno je, da ko bi se ravnali natanko po izdanem pravil-! niku in bi vrhutega še svoje pomočnike pošteno plačali, ne bi mogli nalagati denarja v hranilnice, kupovati hiše in vrhutega še izredno udobno živeti. Umestno bi bilo, da se oblast za gg. brivce zanima, ker sedanja nemarnost v brivnicah že vpije do neba. Oblast naj poduči te mogočnike, da zakoni in naredbe ne veljajo samo za reveža, ampak za vsakogar brez razlike.
Zapora nad »Jugoslavijo« dvignjena.
Ker je g. Pesek, lastnik in izdajatelj »Jugoslavije« poravnal sporno zadevo z g. Kosovelom in mu izplačal zakonito odpravnino ter njegove civilno-pravdne stroške, Je Jugoslovensko novinarsko udruženje sekcija Ljubljana dvignilo nad »Jugoslavijo« proglašeno delno zaporo.
Kongres Jugoslovanskih inženerjev la arhitektov. V petek je prišlo v Ljubljano okrog 300 članov »Udruženja jugosloven-skih inženerjev in arhitektov, da zborujejo na glavni skupščini svode organizacije. V soboto ob 9. uri Je otvoril kongres ing. Vojko Koprivnik, podpredsednik Udruženja Kongres so pozdravili oblastveni zastopniki.
Uslužbenci cestne električne železnice v Ljubljani se nahajajo v mezdnem gibanju. Vložili so spomenico, v kateri zahtevajo zvišanje plače in sicer na ta način, da se cena voznim listkom, ki stane sedaj 1 K 60 vin., zviša na 2 K. Povišek 40 vin. naj bi se potem razdelil med uslužbence.
Nesreča pri delu. Kleparski pomočnik Jakob Ogrizek je med delom na strehi nekega poslopja papirnice v Vevčah padel s strehe ter dobil težke notranje in zunanje poškodbe.
Sz stranka.
Virilisti na strankinem zboru.
Odločilno besedo v nali stranki ima strankin zbor. Ta bo letos najbrž 14. in 15. avgusta. Na tem strankinem zboru bodj smeli odločevati samo upravičeni sodrugi. Tajništvo je dolžno predložiti verifikacijskemu odboru natančen seznam organizacij in njih delegatov, koliko članov ima orgi-nizacija, koga je izvolila za delegata, in če Je ta izpolnil vse pogoje, predvsem, če )c že dovolj časa organiziran. Tajništvo mora torej vedetj ne samo, koliko članov plačuje v vaši organizaciji redno, temveč tudi, kdo so ti čiani, niib imena in kdaj so organizirani. Imenik članov nam pa šc zdaj manjka od cele Četrtine organizacij, ki so obračunale. Nujno prosimo vse taJte organizacije, da nam ta imenik pošljejo čimprej! — Sicer ne bomo mogli njih delegatom dati izkaznice za strankin zbor.
Pa še nekaj je. Na strankinem zboru imajo glas tudi virilisti. To so straukuil poslanci in člani načelstva, nadzorstva In izvršc-valnega odbora. Za nekaj teh članov še zdaj ne vemo, če so storili v aprilu sv> jo strankino dolžnost, če je niso storili, so seveda prenehali biti čiani, torej tudi ne morejo več odločevati v stranki, niti se ne morejo udeležiti strankinega zbora. Kakšna krivica bi se jim godila, če bi zaradi svojega krajevnega odbora izgubili svoje pravice! Odbor nam torej tnora poslati čimprej imenik članov. Priznavamo, da je to precejšnje delo, toda saj je to samo enkrat potrebno, prihodnje mcscce nam boste poročali samo tiste sodruge, ki bodo na novo pristopili in pa tiste, ki so izstopili. Ce so napravile to druge organizacije, bo mogoče tudj Vam.
Ti Slami so pa tudi sami dolžni, da se pobrigajo za svoje pravice. Naj pogledalo pri odboru, če je poslal obračun ln imenik članov. Nikar naj se ne zanašajo na zaupanje, ki Jim ga je dal zadnji strankin zbor. Zdaj piha pomladanski veter, prt-hodni strankin zbor bo zahteval železnega reda in se ne bo ustavil ne pred Petrom ne pred Pavlom. Če imaš zaupanje ljudstva, da si dober sodrug, potem Je tem bolj treba, da se izkažeš vrednega tega zaupanja, da greš s svojim zgledom naprej, ne pa, da zahtevaš za svojo »čast« kakih posebnih predpravic. Pri socialistih smo vsi enaki. To ni dlakocepstvo, to je temelj so-cia-inodemokjratične organizacije. Strankini ustavi (statutu) se moramo vsi pokoriti. Če se ti ta ustava ne zdi dobra, nikar ne misli, da jo lahko ti izpremeniš — niti načelstvo, niti izfrševalni odbor nimata te pravice.
Centr. tajništvo J SDS.
Kulturni vestnik.
Repertolr Narodnega gledališča v Ljub-liani. Drama: Torek, 24. Zaprto. Sreda, 25. Elga (v prid Udruženja gled. igralcev). Izven. Četrtek, 26. Navaden človek. Izven, Petek, 27. Elga. A. Sobota, 28. Elga. B. Nedelja, 29. Kozarec vode. (V prid Udruženja gled. igralcev). Izven. Ponedeljek, 30. Kozarec vode. E. — Opera. Torek, 24. Car-men. C, Sreda, 25. Zaprto. Četrtek, 26. Garmen. E. Petek, 27. Zaprto. Sobota, 28. Vaška šola. Pieretm pajčolan. C. Nedelja, 29. Zlatorog. Po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. Zaprto.
»Ljubljanskega Zvona« 5 številka je izšla. Dr. Ivan Prijatelj nadaljuje razpravo: Duševni profili naših preporoditeljev, Josip Vidmar objavlja razpravo: Tolstoj in njegov »Krščanski nauk«, nadalje so še zastopani s svojimi prispevki pesniki: Igo Gruden, Paul Verlaine, Stanko Kosovel, Al. Gradnik, J. Glaser In pisatelji: Iv. Zorec, M. Pugelj, Iv. Albrecht. — Književna poročila — Kronika — Nove knjige.
Šport.
Slavila, Praga : Ilirija Izid sobotne tekme 3 : 1 (2 : 1), izid nedeljske 4 : 2 (1 : 2). Ilirija Je igrala zelo lepo in vztra]-no ia tako odbila zelo veliko napadov In tudi sama je izvedla več zelo lepih in močnih napadov na vrata Slavije. V nedeljo le bila igra veliko bolj zanimiva in tudi boljša za Ilirijo, posebno v prvi polovici. Tako je vsled svojega truda Ilirija izšla iz boja s češkim prvakom zelo častno z ozirom na svojo moč.
Dopisi.
Brežice ob Savi. Gospod dr. Franz Kotnik, sodnijski predstojnik, se ie strašno razjezil nad rdečkarjl, ker so dobili 5 mandatov Pri občinskih volitvah. Gospod bi rad videl, da bi samo enega ali dva imeli kakor so to gospodje liberalci rdeokarjtui ponudili. Sedaj si pa ne more drugače je.:e ohladiti in obddžuje rdečkarje, češ, da so od bivšega nemškega doma iz konjskega hleva okna pobrali. Resnica pa je, da so tista okna še od potresa razbita in so šipe izpadle. Svetujemo g. dr. Kotniku, naj nas drugič pri miru pusti, in naj ne pošilja orožnikov okoli povpraševat, dokler se ni prepričal, ali so bile ros ukradene šipe ali ne. Nam bi ljubše bilo, čc bi se dr. Kolnik za bolj važne stvari brigal, recimo za sia-novanjsko bedo, ki je grozno velika v Brežicah. Tukaj imamo veliko takih ljudi, ki so primorani v podstrešjih in v kleteh sta-novati, g. dr. Kotnik pa Ima lepo sobo s kuhinjo, v kateri ima kokoši in kurivni materija!. Sramota za brežiški stanovanjski odsek, da si ne upa proti dr. Kotniku nastopiti. Že zadnji čas je, da pridejo drugi odborniki v poštev!
Črna. Kakor povsod, tako tudi pri nas bližajoče občinske volitve sovražnikom delavske sloge ne dalo mirnega spatiia. — Noč in dan ti reveži »gruntajo« kako in pod katerim imenom naj bi ob času volitev nastopili, da bi že itak silno zavoženo občinsko kariloto še Klobokeje v blato potlačili. Ker pa se svoiih predvojnih strankinih imen že sami sramujejo (SLS ali pa JDS pri nas ne vleče več), komuniste igrati je pa prenevarno zaradi »Obznane«, torej kaj početi?! Treba bo na vsak način za delavske glasove močnejšega litna, ker sicer bi utegnila postati ta prokleta delavska zgaga, kot enotna prenevarna 1 Takoj se spomnijo svoje zveste služkinje NeSeSe, češ, osna naj nosi ob času volitev vodo na klerikalni mlin! Takoj skličejo brihtne glavice 9hod, ki se je vršil v nedeljo dne 8. t. m. na javnem prostoru blizu cerkve, obetajoč si veliko poslušalcev, kar se Je na-videmo tudi zgodilo. Toda, joj smola l Le prekmalu je moral njihov govornik opaziti, da vsi tl domnevani poslušalci kar tako, že te stare navade, tam stojijo, tn v gručah lepo prijateljsko med sabo kramljajo. In to je možaka razkačilo. »Živela narodno soOt-jalna stranka«, je zakričal, tako, da bi bili tam po plotu viseči paglavčkl skoro iz strahu dol popadali. — »Živela internaci-jcmala«! je zaorllo od druge strani. Shod je bil zaključen in s hrupnim smehom so se poslušalci razšli. Take blamaže gotovo niste pričakovali, gopodje trafikanti, KraJ-
Stev. 114.
gerji, Govejšaki, e tutti -auanti?! Jelte, onih' predvojnih žoltih organizacij vam manjkaj Sistem protežirancev že itak uvajate. — Gospod Govejšek! Opustite svojo zahrbtno protrdelavsko politiko, in krenite nazaj, kajti pot, na katero ste se podali, je za vaš obstanek nevarna! To velja tudi za gospoda trafikanta, ter za ostale razdirače delavskih organizacij. Prvič zato, ker se s sličnimi pustolovščinami le osmešite in drugič, ne pozabite, da vsi po vrsti le od naših žuljev živite!
P@ svetu.
— Mornarska stavka na Norveškem
traja še vedno. Najbrže se bo položaj 'a podjetnike poslabšal, ker je splošna zve.ia norveških strokovnih organizacij proglasila za 26. maj splošno stavko, ki bi naj odločila spor med mornarji in lastniki in ki se je bo udeležilo nad 120.000 organiziranih' delavcev. Boj norveškega delavstva prati domačim kapitalistom se vrši v istem znamenju kakor pc drugih deželah. Kapitalisti hočejo čim večjih dobičkov, delavcem b! pa radi plače znižali.
— Kako Je s prometnimi sredstvi v Rusiji? Sledeča ruska komisiijska statistika nam odgovarja: V celi Rusiji je 62.000 verst (1 versta — 1067 m) železnih tirov z 19.157 lokomotiv, med temi 56.7% poškodovanih, 455132 vagonov, med tenu 350.000 uporabljivih. Popravila se izvršujejo pre-cej zadovoljivo, promet narašča, dasi ga ovira pomanjkanje kuriva. Na 5000 verst železniškega tira so morali promet popolnoma ustaviti. Tračnice in drugi železničarski malerijal je v precej mlzernem stanju, tako da bi morali nadomestiti kakih 13,000.000 pragov, a jih je samo 5,000.000. Manjka pa predvsem brzojavnega in telefonskega materijala. Telefonskih aparatov je samo 38.000 in še od teh bi bilo treba 32.000 popraviti. Telegrafskih aparatov je 10.250, med temi 8500 neporabnih. In tako navaja statistika še vse polno težkoč ?n slabih rezultatov preiskovanja. Sovjetska vlada dela na vso moč, da bi težkoče odpravila, doslej ji ie bilo radi večnih vojn nemogoča, sedaj pa bo pokazala, kaj zna,
— Bekir Sami bej, angorski veliki vezir (ministrski predsednik), je podal, kakor, javija nepotrjena vest iz Carigrada, ostavko. Bekir Sami bej ima, kakor znano, kot dober diplomat vse zasluge, da so zavezniki pred malo Angoro padli na kolena. — Njegov odstop bi pomenil morda pričetek težkih notranjih konfliktov v angorski Turčiji in morda celo nov položaj v zapadni in Južnj Aziji v prid zaveznikom. Tak zavezniški uspeh bi pa občutila tudi Rusija • in posredno tudi mi.
— Zanimiv pojav v prirodi. Te dni velik polarni sij v vsej severni Ameriki prekinil telefonsko in brzojavno zvezo. — Zvczdarnice v VVashingtonu pripisujejo postanek tega polarnega sija ogromni pesi v solnčni obli, ki se je pojavila v zadnjem času.
 Španska je pričela boj proti maro*
kanskim vstalem. Službena brzojavka po • roča, da so španske čete zapodile vstaš* pri Gnftanu v beg. Neslnžbena vest pa pravi, da so bile Španske čete tiste, ki so bežale.
1
«s. nuni ra sit«. 6
  MIROVIM ZiDRUOf. I OKEiEHO IBEM. ==*
tiskovine za sole, županstva EN URADE. NAIS^DER« NEJSE PLAKATE IN VABILA ... ZA SHODE IN VESELKE .-.
letne zakuikke
NAJMODERNEJŠA UREOSA Ztt TISKANJE ČASOPISOV, KNJS«, BROŠUR »TD.
STEREOTIPUA. MTOCUftFMA.
Popravek. V članku »Naši kadri« st mora glasiti v sobotni številki »Napreji« podpis »Načelstvo JSDS in KDZ« (ne: načelstvo JPS in KDZ.)
Pristopa jte k izobraževalni organizaciji „Svobcda“
Kapital s 20,000 000 kron.
Slovenska eskomptna banka
I. SANDRIN
USNJA
koX, potZ«!alov gonilnih Jermenov
velika zaloga vtakovrslneg«
in boksa
MESTNI TRG 6
fleserve eto-og 6,000.000 hron.
Denarne .log. - N.top in prodi«; efektov, d„iz, v.lnt, - Btonpt merne,	lakta.	-	Ak.ed.i.v,	Bo™
izdajatelji Ivan Mlinar,
-tt—r-r
TT
TT
(Tisk »Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
TT
Odgovorni urednik: Jak. Veliovftv,