Številka 312 TRST, v sredo 13. novembra 1907 Tečaj XXXII. IZHAJA VSAKI D AH tadl ob nedeljah in prainlkih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj P»ft*mlčne Steviike se prodajajo po 3 nvi., (6 itotink) ▼ mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju. £t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. < ENE OGLASOV »e računajo po vrstah (iirok® 73 mm, visoke \illt mm); za trgovinske in obrtne oglas« po 20 atetlnk; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov •>o 50 sto t. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-»aijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti*. — Plačuje me izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč 1 NAROČNINA ZNAŠA za let« 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, aa naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. IiisčiiA! ia lelellsto iidaije .Ediiosti' itan: moteno I» 20.901 leta 2-M Ysi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorflo Galattl 18 (Narodni 4®di). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij" lista ^Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti It 18. Poštno-hranlloičnl račun bt. S4i tij2. lista Telafon it«T. 1167 Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Polit, društvo „Edinost" ______ v Trstu ----- vabi uljudno na javni občni zbor ki se bo vr«il v nedeljo, 24. nov. ob 10. ari dopol. v veliki dvorani Narod. doma". DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. K obilni udaležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOJAVNE VESTI. Avstrijska državna zbornica. DUNAJ 12. Na današnji seji je mini-ster3ki predsednik baron^Beck predstavil zbornici novo ministerstvo. Ob svojem vstopu t dvorano so bili ministri pozdravljeni živahnimi klici in ploskanjem, dočim so jih češki radikalni poslanci vsprejeli z hamba-in 1'uj-klici. Predsednik dr. AVeisskirchen je moral ponovno pozvati češko-radikalne posiance na mir. — Posl. Nemec (češki socijalni demokrat) je pripomnil k formalnemu predlogu, da pomenja preosnova ministerstva spremembo dosedanje vladne politike, in zato naj vlada priobči zbornici svoj program. Zato je predlagal, naj &e otvori debata o kratki izjavi iuinisterakega predsednika, s katero je predstavil zbornici novi kabinet. Predlog je bil pa odklonjen. — Posl. Klofač je v češkem jeziku v imenu enega velikih delov češkega naroda, ki ne identificira politike s politično prostitucijo, protestiral proti brezpogojnemu vstopu dveh čeških poslancev v kabinet. — Na to je pravosodni minister Klein odgovoril na nekatere interpelacije, nakar je zbornica nadaljevala na zadnji seji prekinjeno debato o nujnem predlogu glede podpore potrebnih rodbin reservistov, pozvanih na orožne vaje. Soglasno je bila priznana nujnost predlogom posl. Steinerja in Reichstadter, dočim je bil odklonjen predlog socijalnih demokratov. Zbornica je nato pričela razpravo o obeh predlogih. Med došlimi ulogami današnje seje se nahaja interpelacija posl. dr. Miihlwerta (svobodni Vsenemec) in tovarišev na naučnega ministra, glede včerajnjih izgredov italijanskih dijakov na dunajskem vseučilišču. V interpelaciji se povdarja, da je bila istočasno prirejena demonstracija italijanskih dijakov v Gradcu, radi česar ni dvomiti, da se gre tu za dobro pripravljeno agitacijo. Interpelantje vprašajo torej, hoče li naučni minister poskrbeti, da se najodločnje varuje dosedanji izključno nemški značaj dunajskega vseučilišča. Zbornica je sprejela nujni predlog glede podpiranja družin reservistov poklicanih k vojaškim vajam. Tekom debate je naznanil zastopnik domobranskega ministra, da vlada predloži zbornici tozadevni zakonski načrt, čim bodo rešena najvažoeja pogojna vprašanja k istemu. (Ploskanje.) Zbornica je potem razpravljala o socijal-nodemoknitičnem nujnem predlogu glede draginje živil. Predlagatelja Sclirammel in Renner sta obrazložila nujnost, na kar je bila debata prekinjena. Posl. Nemec je pozval predsednika z ozirom na vest, po kateri je baje v Nachodu na Češkem izbruhnil vpor radi gladovanja, o kateri priliki sta bila neki ranjena dva delavca, 12 njih je bilo pa aretiranih, — naj vpliva na vlado, da prepreči nadaljno krvo-prelivanje in naj da gladujočim delavcem na razpolago živila po ceni. Prihodnja seja dne 13. novembra. Demonstracije italijanskih dijakov. GRADEC 12, Ker so italijanski dijaki skušali danes zopet razgrajati na vseučilišču je rektor odredil, da ne bode dane3 nikakih predavanj. DUNAJ 12. Danes opoludne j3 prišlo pred vseučiliščem med italijanskimi in nemškimi dijaki do pretepa s palicami. Kmalo je I pa nastal mir. Na to so italijanski dijaki šli j pred parlament, katerega rampe je bila pa že i zasedla policija. Odposlanstvo dijakov se je 1 na to podalo v parlament k italijanskim poslancem. DUNAJ 12. Deputaciji italijanskih dija-jkov se je v poslanski zbornici priobčilo, da bodo poslanci svoje nadaljne sklepe objavili na dijaškem shodu. Deputacija se je na to podala k rektorju, ki je dijakom svetoval, naj ' se drže strogo akademičnih predpisov. Govori se, da bodo italijanski poslanci interpelirali o dogodkih na vseučilišču v zbornici. Popoludne je odposlanstvo italijanskih dijakov konleriralo z italijanskimi poslanci, ki so poročali o včerajšnjem pogovoru z naučnim ministrom, če-: gar vspeh pa nikakor ni zadovoljiv, ker je , malo nade, da bo ministerstvo priznalo izpite, napravljene v Italiji. Vseučilišče bo jutri zopet odprto. Odlikovanja. DUNAJ 12, Današnja „Wiener Zeitung" je objavila, da je Franu Dulđću, predsedniku okrožnega sodišča v Rovinju podeljen red železne krone III. razreda, Julijanu Covazu. sedanjemu voditelju c. kr. okrajnega sodišča v Vodnjanu viteiki križ Fran Josipovega reda in Karolu Buncu, kancelijakemu oticijalu v Komnu zlati križec za zasluge. Škotska konferenca. DUNAJ 12. Danes dopoludne je pričela v nadškofijski palači pod predsedstvom kne-zonadškofa kardinala Gruscha škofijska konferenca. Konference se udeležujejo tudi knezo nadškof dr. Sedej iz Gorice, krški škof dr. Mahnič in tržaško-koperski škof dr. Nagi. Škofje se udeleže tudi katoliškega kongresa, ki prične 16. t. m. Resolucija ljubljanskega mestnega sveta in trgovinske in obrtne zbornice kranjske glede dolenjske železnice. LJUBLJANA 12. Ljubljanski župan, državni poslanec Hribar je priobčil ministerske- PODLISTEK. Iz naše soseske. i. Crtica, spisal V. G. Tako je govoril vse križem in zmedeno in tako so bile vse njegove misli in besede pijane, ker drugače biti ne morejo misli človeka. ki ni nikdar trezen. Na drugem koncu mize je čepel osebe-nek Rogovilež, ozkopleč in suh kakor trlica. Njegov razorani obraz je bil potrt m zamišljeno so zrle njegove neprijazne oči. Praznil je kozarce kar na dušek, kakor bi se hotel s tem nad kom znositi. „No Rogovilež, kako se ti pa kaj godi ? Kaj, si li dosti stržil včeraj za gobe ?u vpraša osebenka krčmar debelih in rdečih lic. rE, kaj še,a pravi osebenek „gospoda je skopa kakor zlomek. Pa še za tisto, kar da, se sedemkrat na dan pokesa. Veste, da vam je prikazen ! Tam v mestu ne dela gospoda nič, samo dobro je in pije pa ima zlodej zmerom zadosti in še črez mero. To je sama pošast. Pa kako se lepo in drago oblačijo ti ljudje 2 Bog jim daj, da bi dobro opravili pokoro za vse grehe in hudobije." -Kej govoriš, prijatelj," se oglasi eden izmed kmetov „da ima gospoda .grehe? Saj jih ni me. Kako neki more priti greh v njeno vest in srce. Le ti poglej pa premisli: drevo, bodisi že gaber ali bukev, ki ti lepo raste in ni na njem rumenega listja spomladi in pa posušenih vej, je znotraj zdravo in brez napake ko le kaj. In ljudje na svetu so kakor strašno velik gozd ; kdor je v pregrehah, tega spoznaš na prvi hip. Le poglej, postavim pijanca. Vse pregrehe so mu zapisane na pregrešnem licu, kakor bi jih kdo gori nalašč naredil. No vidiš, prijatelj, in to je povsod !" „Kdo pravi, da je gospoda brez greha ?" odvrne osebenek. „Ima jih, ima, to pa to, pa še koliko. Ti, kar poglej tam-le na ono podobo, ko je gori narejen pekel, pa boš videl, če nimaš kratkega pogleda, da je v peklu skoro sama gospoda in da trga hudir same trebuharje — lenuhe. No vidiš, pekel je za gospodo; ker se na tem svetu nič ne trudi in ne muči, zato se pa na drugem toliko bolj. To pa verjem tako gotovo, kakor je sv. Ciprijan v nebesih." Miheljček, ki je ves pomenek molče poslušal, se je nekako čudno iu jezno oziral na onega kmeta, ki se je pričkal z osebenkom. Ko je oni obiral pijance, se je njegov obraz čudno naježil in zdelo se je, da prikipi vsa jeza na dan, ki jo je Miheljček nekoliko skrival. Naposled pa se le ni mogel več zadrževati ; vstal je kvi&ku in jel vpiti nad možakarja: „Kaj, kdo je pijanec? Ti vrana škiljasta, še eno mi zini, pa te bom kar pre- mu predsedniku nastopno, od tukajšnjega mestnega svota sklenjeno resolucijo : Ljubljanski občinski svet z veseljem pozdravlja pogodbo, sklenjeno med avstrijsko in ogrsko vlado glede dolenjske železnice in proge Ogu-lin-Knin, ter prosi obenem avstrijsko vlado, J naj nemudoma odredi potrebno, da se gradnja omenjene železnice ustavnim potom zago-! tovi, ker smatra občinski svet gradnjo omenjenih železnic kakor nujno potrebno ne le za južne dežele te državne polovice, marveč za vso avstro ogrsko monarhijo. Izlasti izraža občinski svet ljubljanski Njegovi ekscelenci svojo zahvalo za modro in previdno vedenje v tem vprašanju. Iz enakega povoda je trgovinska in obrtna zbornica kranjska sklenila resolucijo, v kateri pravi med drugim : Trgovinska in obrtna zbornica je z ozirom na dolenjsko železnico mnenja, da bi proga preko Černomlja v Metliko in od tam do Karlovca najbolje odgovarjala prometnim potrebam. Pri oddajanju in izvrševanju del naj se jemlje ozir na domače podjetnike in delavce. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. Predloga glede šestmesečnega proračunskega provizorija je bila vsprejeta v tretjem čitanju. Na to je zbornica nadaljevala debato o avtonomnem ogrskem tarifu. Posl. S u p i 1 o je govoril madjarski. Stavil, sklepni predlog, naj se stavi predlogo z dnevnega reda, dokler se ne uredi razmerje med Ogrsko in Hrvatsko. Govornik je potem rekel, da je ogrski avtonomni tarit kopija avstrijskega. Ako bi se šlo res za samostojni carinski tarif, bi bil on prvi, ki bi ga V8prejel, kajti on se je od nekdaj boril proti skupnosti z Avstrijo. To stališče so vedno zavzemali tudi začetniki reške resolucije. Govornik je na to polemiziral z izvajanji mini-sterskega predsednika, ki je zatrjeval, da je zvest pristaš ogrsko-hrvatske nagodbe, dočim je vlada z različnimi dejanji poslabšala status quo. Predsednik je ponovno opominjal govornika, naj ostane pri predmetu. Supilo je izjavil, da preko tako težkih konfliktov, kakor obstojajo sedaj mej Ogrsko in Hrvatsko, ni možno kar tako priti na dnevni red. Predsednik je odvzel govorniku besedo, ker se je oddaljil od predmeta dnevnega reda. (Velik nemir pri Hrvatih.) — Posl. Milan R o i ć je govoril hrvatski. Izjavil je, da bo glasoval proti prodlogi, ker je ista z državnopravnega in tudi z gospodarskega stališča škodljiva za Hrvatsko. Da zamore biti tarif avtonomen, mora priti prej v tem vprašanju do sporazuma mej Ogrsko in Hrvatsko. Avtonomni tarif bi bil prva prilika za reinkorporacijo Dalmacije, ker bi bila Dalmacija vsprejeta v ozemlje v avtonomnega carinskega tarifa. — Posl. Šurmin je govoril tudi hrvatski. Pridružil se je izvajanjem posl. Supila, da ni carinski tarif niti ogrski niti avtonomen. Poročilo gospodarskega odseka samo priznava to, le zavrača krivdo na prejšnjo vlado. Le naslov predloge govori zato, da se gre za samostojni carinski tarif. Govornik je predlogo odklonil. — Posl. Pinterović je govoril hrvatski. Kritikoval je predlogo ter grajal, da se ni pri sestavi iste ni vprašalo Hrvatske niti se je varovalo nje interese. Govornik je je predlogo odklonil. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Oropana prodajalnica dragotin. BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. biro). Prodajalnica dragotin tvrke Josip Martin je bila po noči oropana. Škode je nad 100.000 K. Policija je tatom na sledu. BUDIMPEŠTA 12. Posl. baron \Vesse-lenv in Ferdinand Urmanczy sta prijavila svoj izstop iz stranke neodvisnosti. Hiša se zrušila. VELIKI VARADIN 12. (Ogr. biro). Danes predpoludne se je zrušila nova hiša veletrgovca Armina Breiderja. Doslej so izvlekli izpod razvalin truplo nekega italijanskega delavca in pet smrtno ranjenih delavcev. Rešilna dela se nadaljujejo, ker se je bati, da je pod razvalinami pokopano še več drugih delavcev. Stavbeni voditelj Ivan Koszin je bil aretiran. Uvedla se je preiskava. Ukradene obligacije. BELIGRAD 12. Iz tresorja državne hi-potečne banke j 9 hilo ukradenih 200 obligacij po 500 dinarjev v skupni vrednosti 100.000 dinarjev. Policiji se je posrečilo, da je dobila obligacije, še predno so bile prodane. Bavarski princ Arnulf obolel. MONAKOVO 12. Princ Arnulf je noč slabo prespal. Mrzlica je večja iu bolnik leži v nezavesti, tako da je malo nade. da okreva. Princ je obolel za infmenco, kateri se je pridružila pljučnica. BENETKE 12. Bavarski princ Arnulf je danes zvečer tu umrl. Francoska zbornica. PARIZ 12. Poslanec grof Boni de Ca-stellane je interpeliral o dogodkih v Maroku. Gora se zrušila. PARIZ 12. Iz Valence-sur-Rhone poročajo, da se je pri vasi Felines zrušil del gore in zasul 40 hiš, med temi župnišče in šolo. Prebivalci so mogli začasno pobegniti. Nemški cesar na Angleškem. WIDSOV 12. Danes predpoludne so se cesar Viljem, kralj Edvard in vojvoda Con-naught odpeljali v Windsorski gozd na lov. Cesarica se v soboto ali nedeljo na jahti „Hobenzollern" poda v Holandijo. Državni tajnik pl. Schoen se vrne v ponedeljek v Berolin. Belgijska zbornica. BRUSELJ 12. Parlament seje danes zopet sestalo. V poslanski zbornici je bil Scliollaert zopet izvoljen predsednikom. Rusija. Požar v ladijedelnici. PORTSMOUTH 12. Včeraj po noči je začelo goreti v neki lopi tukajšnje ladijedelnice, v kateri so dragoceni stroji. [Gasiti je pomagalo tudi 300 mornarjev. Ob 8. uri zjutraj je lopa pogorela. Nemški oklopni križar „Scharn-kost" je izkrcal oddelek gasilcev, ki so pri gašenju pomagali. Minister Izvolski. PETROGRAD 12. (Petr. brz. ag.) Minister za unanje stvari Izvolski se je danes povrnil v svojega potovanja v inozemstvu. Gledališče pogorelo. MOSKVA 12. (Petr. br. ag.) V tukajšnjem opernem gledališču Solodovnikov je danes zjutraj pričelo goreti na odru, ki je popolnoma pogorel, uničene so |tudi vse dekoracije. Pod razvalinami strehe, ki 6e je deloma zrušila, so našli truplo nekega uslužbenca. tri, da ne boš nič več gibal. Kaj blebetaš, kakšen obraz ima pijanec ? Ali tebi to kaj mari? Takega ima, kakršnega mu je Bog ustvaril, pa je mir besedi. Ti žvirca ti škra-tova, kar na dvoje te bom pretrgal!" In bil bi skočil v onega, da ga nista zadrževala oštir in osebenek. Slednjič se je nekoliko pomiril in jel precej resno govoriti proti možakarju : „Veš kaj, ti Špiže, škoda, da nosiš hlače; ali je to mož, ki Jjudi venomer obrekuje in opravlja. Saj mi je dosti, da me drugod vlečejo ljudje 6koz zobe; pri Ko-ritarčku me pa naj vsak pusti na miru. Šema je tak, ki ne da revežu miru. Dal mi ni še nobeden nič; zato pa ne smejo ljudje o meni nič govoriti, pa je!" V tem zaškripljejo hišne duri in temni svetlobni traki sobne svetiljke obsvetijo moža, precejšnje velikosti. Z mirnim pogledom se ozre po navzočih. »Dober večer vsem vkup-pravi prišlec, stopi počasno k mizi ter se vsede poleg Miheljna. „Bog ga daj" mu odvrnejo navzoči. Bil je to France Kreson, gori iz gozda. Njegova navada ni bila, da bi zahajal v krčme, posebno v vaško ne ; pa nocoj so ga noge zanesle tja. Možakar, ki se je bil z osebenkom prepiral in z Miheljčkom spri, je V6tal, bodisi da ga je bilo sram, da bi vsak postopač nanj vpil, posebno pa Miheljček, ki mu je oštir komaj še upal polič vina, bodisi da ni hotel dopustiti, da bi kdo več vedel nego ob, ki je bil pod cesarsko zastavo za korporala. Naj bo temu že kakor hoče, on je vstal, plačal krčmarju za popito vino in odšel v mesečno noč. Tudi drugi možakar je vstal, plačal in odšel. „Kaj pa je s teboj, France ?" je ogovoril osebenek Kresona ..kje pa si bil, da te nisem videl, ne vem že od kdaj ?u „I kaj boš izpraševal. Doma sem se držal, doma. Saj veš menda, da mi je ona umrla." Te poslednje besede je izgovarjal tako, kakor bi ga nekaj tiščalo za grlo. Družba je za nekaj časa obmolknila. „Dobra ženska je bila," je dejal naposled osebenek Rogovilež. ..Pa pridna," je dostavil Koritarček. „In varčna nad vse" je rekel ose-benek. „Res pravi blagoslov božji," je menil oštir Koritarček. Kreson je vss to tiho in mirno poslušal. „Nikoli bi se ne bil oženil, pa bi zdajle ne žaloval in se kisa! zavoljo babnice," je dejal Miheljček Kresonu nagajivo. „No France, le vesel bodi kakor sem jaz, saperlot. Kar se je zgodilo, tako ostane. Ti pa na to pij in vriskaj, pa boš videl, da te ne bo žalost več nadlegovala. Na, pa pokusi še tu, ne bo tj škodovalo. No, vidiš, človek je takrat žalo. ^tran II »EDIKObT* št. 312 V Trstu, dne 1:> novembra J 90? S shoda Narodne delavske organizacije v ROJANU. Kakor smo obljubili, podati nam je oba glavna govora na tem shodu. Predsed. N. D. O. dr. Josip M a n d i 6 je izvajal v glavnem : Že na shodu v Skednju se je naglašalo, da se N. D. O. hoče izogibati verskemu vprašanju, ki prihaja na naše shode kakor Pilatus v Čredo. G. Hreščak je prišel na naš shod pro-vocirat izjavo glede verskega vprašanja: to hočejo njegovi somišljeniki, da bi imeli potem orožje proti nam. Torej naj jim bodi povedano naše stališče in to zadnjikrat : Narodna delavska organizacija je strokovna gospodarstvena organizacija, njen namen in cilj je o-značen v pravilih : posegati v boj za gospodarski razvoj našega delavstva. Njena podlaga je zato narodna, nikakor verska. Tudi g. Cok je na svetoivanskem shodu motiviral potrebo poudarjanja verskega stališča tako-le : internacionalna soc. demokracija je protiver-ska, radi tega da je treba, da nastopamo m i za vero. Gre 3e morda tu za vero ? Ne, ta se ne gre za vero, ampak za klerikaiizem. Klerikaiizem nima z vero ničesar opravljati Vera je nekaj svetega, je svetinja človeške duše, kakor je ljubezen ; klerikaiizem pa je izkoriščanje vera v posvetne namene. Mi torej proti veri ne smemo in nočemo biti, mi se nikoli ne bomo protivili izvrševanju religijoznih čustev. Ali za stafažo onim. ki trgujejo s to svetinjo, nočemo nikoli služiti. Radi tega tudi nočemo, da se o veri razpravlja na javnih shodih, ker vera spada v cerkev ; prepuščamo klerikalcem, da teptajo vero v blato s tem, da jo ponižujejo na predmet političnega shoda. Gospod Hreščak govori o boju med njim in N. D. O. To je prvič domišljavost in drugič se sploh tu ne gre za Hreščaka ampak za sistem, kojega nesrečni raprezentant je on, — poslušno orodje za nas pogubne Naglo ve politike. Zastopniku one stranke, ki tepta v blato vitalne interese slovenskega naroda, ki se druži z narodnim sovražnikom, le da uniči domačega nasprotnika, stranki, ki narod žrtvuje svojim strankarskim interesom, — pa sploh ne bi bili uiti dolžni odgovora. Kakor dokazujejo pojavi zadnjih časov, stojimo pred sistematičnim poskusom prenesti kranjski bratomorni boj v Trst. Tem škodljivcem našega naroda pa pravimo : Ce ste vi slepi, nismo slepi mi in bomo znali obračunati z vami. G. Hreščak je napadel „Edinost", da je protiverska. perfidna, da zavaja ljudstvo in mu jemlje vero. Radi tega da je tudi N. D. O. taka. „Edinost" je prevzvišana nad takimi napadi, da bi jo bilo treba braniti. Ali je ona kedaj nastopila proti veri? (Klici: Nikdar!) Sicer pa. kako prihaia polemika proti „Edinosti"' na današnji shod, kjer se gre za N- D. O. ? — G. Hreščak je govoril v imenu vseh slovenskih duhovnikov. Jaz moram protestirati v imenu poštenih narodnih duhovnikov, da si Hreščak prilašča to pravico. Duhovniki, ki govorijo, kakor on, so [o d p a d n i k i, in ne Slovenci. Lepi slovenski duhovniki, ki priporočajo internacij onalno socialno demokracijo v boju proti N. D. O. ! Klerikaiizem v Trstu je hotel najprej poskusiti svojo srečo pri Italijanih. Ko je tam napravil fenomenalen iiasko, pa se je vrgel na Slovence, Tu hoče na račun naših narodnih koristi priboriti si lavorike. Skof Nagi je za to tudi „ekskomuniciral'4 „Edinost" v svr-lio t r g o v s k e reklame za klerikalno tiskovno društvs, ki ima izdajati svoj list. In takim ljudem, da bi mi služili za stafažo V Pravijo nam, da je vera v nevarnosti ? To je laž : ne vera, ampak interesi strankarskega klerikalizma so v nevarnosti! lu če bi bilo i, da je vera v nevarnosti, ali smo ravno mi. njati vse svoje sile in borili se bomo do skrajnosti proti onim, ki nas bodo hoteli ovirati v tem boju. (Viharen aplavz). Govor dr. Gregorina prinesemo jutri. Črtice o slovenski politiki. S posebnim ozirom na bodoče dtjželnozborske volitve na Kranjskem. Lasciate ogni speranza. II. Slovenci se med seboj prepiramo skoro bi rekel „za oslovo senco"; kajti prepir naš se vrti za takozvani „liberalizem" in „klerikaiizem". Ali menite mari liberalni Slovenci, da spravite vi s sveta „klerikaiizem", to je moč in velja7o cerkve in duhovščine ?! Kaj še 1 Sicer se pa brez potrebe pritožujeta zoper to moč in veljavo ; vsaj cerkev z duhovščino vred nimata več tistega upliva kakor nekdaj.*) In bremen, sitnosti in nadlege ne dela cerkev tudi liberalcem toliko Časa, dokler se jej ne pride -do živega". Dandanes je „narodni davek% če tudi je dobro voljen, veči od cerkvenega. Nasprotno pa naj se klerikalni Slovenci nikar ne nadejajo, da bi izginila izmed Slovencev tista svobodomiselnost, ki je last vsem omikanim narodom. Zato moramo slovenskim klerikalcem pripo- ročati toleranco vsaj nasproti vencem, ki so nevtralni v sedanjem silnem političnem boju na Slovenskem. Med temi Slorenci jih je veliko, ki obžalujejo ta „kulturni boj" „naprednjakov*4 in pravijo „Pustimo naš narod; na] bo veren! Vera se mu da vzeti; ali s čim bi jo nadomestili ?" Nasprotno pa nevtralni Slovenci tožijo o in-toleranci klerikalnih Slovencev, ki gledajo z neprikrito radostjo, kako njih protivniki v politiki „kozle preobračajo". Pri obeh strankah je opazovati še dlje časa, da je njiju namen in veselje le v tem, daj druga drugi nasprotujeta, nagajata in izpodkopujeta ugled vesti ni smatrati za resno, ker se na njih ne bo nikdo oziral ne sedaj, ne v bodoče, dokler so taki kakoršnji so v resnici in na žalost. Pomislite, kaka sramota je to za vse Slovane te polovice monarhije, ki ne le da sestavljajo večino vseh državljanov, ampak imajo tudi večino poslancev v parlamentu, pak se morajo zadovoljevati z dvojico ministrov s portfeljem in z dvojico ministrov brez portfelja, dočim jih imajo sami Nemci devet, in med tem samo enega brez portfelja ! Zastonj nam je pisati in govoriti, da smo v Avstriji v večini, ko se še vedno po naši lastni krivdi postopa z nami kakor se sužnji". Tako se glasi žalostno in — žal — resnično sporočilo z Dunaja. Najžalostnijo vlogo igiamo na Dunaju, ker smo med seboj razdeljeni in razdejani. To je naša nesreča, o kateri smo pisali v uvodnem članku minole nedelje. Sporočilo v ^Balkanu" potrja našo trditev, da je zagrešil zločin na sedanjosti in bodočnosti našega naroda oni, ki je po tuji želji in na tujo korist zastrupil naše politično življenje. A oni, ki hočejo sedaj to zastrupil enje še širiti in poglabljati v organizmu našega naroda, potisočerijo ta zločin. Kako, pri milem Bogu, naj nas uvažuje vlada, ako se odličen slovenski politik balia tietim SI o-j na javnem shodu s tem, da je že govoril z ministerskim predsednikom in mu dokazal, da na Hribarja se ne treba ozirati! In če bi poslanec Hribar isto storil in bi prepričal Recka, da Šusteršič nič ne velja in da se nanj ne treba ozirati ? ! ! Do kakega logičnega zaključka mora priti ministerski predsednik, ako ne do tega, da vsi skupaj nič ne veljamo in da se ne treba na nas ozirati! In tako je tudi res prišla : nikdo se ne ozira na nas ! - Ali oni gospodi, ki le radi nasprotstva do jedne osebe niso dopustili, da bi prišlo do jedin-stvenega kluba, ki so s tem preprečili skupni pristašem nasprotne vrste. Na Kranjskem sta ;impomijoči nastop ter nas s tem vse pahnili v onemoglost — aH jim nič ne govori vest, kaj so storili ? ! Jn kakor da tej gospodi naše razsulo v domovini in na Dunaju še ni dovolj, hočejo 3voje destruktivno delo nanesti še k nam na to točko, ki je najbolj izpostavljeno silnim napadom od strani neizprosnega se v teku let v to svrho združevali od časa do časa klerikalna in liberalna stranka z Nemru, nemškutarji in vlado ; le z rodnim bratom se v svoji slepi strasti nobena ni hotela zjediniti in složiti. Zato pa postajajo — kakor sem bil pisal že svoje dni neuspehi slovenske politike oči- sovražnika ! 1 Težko bodo odgovarjali pred vidneji od dne do dne. Kajti glede na to, kar j sodnim stolom zgodovine naroda slovenskega. sta država in vlada dolžni, da nam dasti, ne _ - moremo Slovenci že 25 let pokazati nobenega DOClOdki 113 HrVcltSKGITla iionalia tr L-iilfiivnainri nnnmnit • rio no tnlcL'Pm " , . n ,• y, * Rakodczay v Budimpešti. Iz Budimpešte javljajo : Dr. Rakodcz3y ostane tukaj, dokler se ne reši vprašanje o novi vladi. Semkaj je pozvan dr. Nikola Gjur-gjević in več drugih politikov. Dr. \Yekerle bi jih rad pridobil za vlado. Z dr. Sumanc-vicem niso prekinjena vsa pogajanja, ali do-sedaj je dr. Sumanović odbil ponudbe \Veker-leve. res. ubog, mal od vseh strani tlačen narod, pokli cani, da jo rešujemo V Vprašam pa: ali ni naša narodnost v jo imamo mi rešiti, in nevarnosti ? Ta je, ki za njo moramo nape- sten. kadar drugačen biti ne more. Ti pa se lahko veseliš, če le hočeš. Noben človek nima toliko sovražnikov, da bi ne imel nobenega prijatelja, s katerim deli žalost in veselje. In ti ga imaš gotovo katerega. Le oprimi se ga in vesel boš, bolj ko kdaj prej." Miheljček se je veselo namuzal, češ. iz vsakogar se more narediti veselega človeka ; pa tudi France more še biti tak. Kreson je jel nekoliko piti in od hipa do hipa je postajal veselejši in zdelo se je, da bo to še pravi veseljak. Druščina je jela prazniti kozarce čim-dalie hitreje in vinski duh se je jel miriti po mali sobi. „Kako vendar hiti čas", je izpregovoril osebenek „komaj sem prišel iz otročjih v mladeniška leta, pa sem kar star, kakor podplati pri črevljih. Enkrat stopiš malo dalje izpod domače strehe, pa so kar preč, kar naenkrat minejo. Takrat, ko si se ti France ženil, sem jaz služil pri mlinarju Belku za hlapca ; bil sem tak hrust, da ne kmalu takega. Bal se nisem ničesar, Čeprav so me dostikrat coprnice ponoči strašile, ko sem na kozolcu spal. In zdaj sva zlomka, France, kar stara kakor škrbasta skleda." „Kako si dejal." je vprašal Miheljček osebenka „da so te coprnice strašile ? Beži, beži, ti neumnost neumna. Saj jih ni ! Sanjalo se ti je, sanjalo." (Dalje.) uspeha v kulturnem pogledu: ne na šolskem, ne na uradniškem polju. Nasprotno : mi Slovenci gremo v teh strokah rakovo pot! Osobito na Koroškem in Štajerskem, kjer je bilo i zlasti še dolgoletno delovanje „Schulvereina" za nas zelo škodljivo. Ljudsko šolstvo koroško je tako, kakršno je polsko šolstvo na Pruskem. Na Štajerskem so pa v teku 25 let po uradnem in privatnem potu osnovali najmanj kakih 40 čisto nemških šol za — Slovence. Dalje kakih 80—150 pa utrakvistično uredili, t. j., v viših skupinah so jih čisto po-nemčili. Uradovanje šolskih vodstev in deloma krajnih šolskih svetov so pa uvedli tako, da je ustreženo okrajnim šolskim nadzornikom in okrajnim glavaijem, ki so več ali manje Nemci ali nemškutarji, ali pa v narodnem obziru — netopirji. Da smo 'Slovenci tako na slabem, temu je največ kriv sistem, ki veje na učri upravi od glave na Dunaju navzdolu do vseh najnižjih udov po pokrajinah. Izvajanja tega zistema olajšujemo mi Slovenci vladi s svojim prepirom. Krivi smo pa tudi Slovenci sami, ker vse premalo žigosamo v javnosti vse te krivice. Ne pravimo, — Bog ne daj — da bi se bil kateri slovenskih listov (razen ptujskega „Štajerca") tako daleč spozabil, to bi odobraval to početje naših nasprotnikov. Ali, ker smo se Slovenci na politiškem polju vse preveč pehali in porabljali vse svoje moči v boju za korist — strank, niti nismo opažali, kaj je počel med tem nasprotnik. Tudi smo bili v svojem „bratomornem boju" tako zaslepljeni, da smo brezštevilnokrati videli v svojem bratu večega protivnika nego v sosedu Nemcu, Lahu, ki sta nam hodila v škodo tem svobodneje, čim huje smo se mi ravsali med seboj. — To ravsanje in medsebojno Ipobijanje pa še vedno nadaliujemo v lastno škodo. V. K. I. L. Jugoslovanski minister ? Dunajska „Montags - Revue" poroča, da se v kompetentnih krogih zopet resno bavijo z mislijo, da bi se ustanovilo tudi jugoslovansko ministerstvo- Pogoj za to bi pa bil, da se vsi jugoslovanski poslanci združijo v eno zvezo. To vest beležimo le po dolžnosti kronistom in jej — ne moremo verjeti. Južni Slovani in kriza. Pod tem naslovom pišejo „Balkanu" z Dunaja : ..Za časa ministerske krize so igrali zastopniki južnih Slovanov — Hrvatje, Slovenci in Srbi — na jžalostnej o vlogo. Z vsemi se je dogovarjalo in pogajalo, vseh se je pozivalo na dogovore, celo tudi zanemarjene Maloruse je baron Beck zval k sebi — jedino južnih Slovanov se ni nikdo spomnil, ne velike parlamentarne stranke, ne baron Beck, ne nikdo drugi. To so žalostne posledica njihove nesloge in razceplj e n o s t i. Češki listi so pisali celo poslednje dni, da se je šlo tudi za imenovanje ministra za južne Slovane: ali te *) To je priznalo nedavno temu tudi glavno glasilo liberalcev. Rim proti glagolici. Zagrebški „Obzor" je priobčil v svoji številki od dne 9. t. m. pod tem naslovom dopis, v katerem pravi: Znano je, s kakim ogorčenjem je hrvatska javnost vsprejela odlok rimske kongregacije od 18. decembra 1906, naperjeni proti staroslovenskemu jeziku v naših cerkvah. To ogorčenje je bilo spremljeno tudi po napetosti, s katero se je sledilo škofovskim konferencam, ki so se vršile v Zadru v mesecu februvarju t. 1. Škofom je bilo naloženo preko dunajskega nuncija, da se sestanejo na dogovor, kako jim je sporazumno odrediti, da bo omenjenemu odloku sv. kongregacije obredov doslovno zadovoljeno. Sklepi teh škofovskih konferencij so ostali tajni, ali iz okolnosti, da škofje niso izdali ekupen pastirski list, se je deduciralo, da oni sklepi ne izvedejo odloka od dne 18. decembra 1906. Sodilo se je — in mislim opravičeno — da je večina škofov sklenila obrniti se v Rim z opozorjenjem, da one naredbe ni mogoče izvesti, ker da v hrvatskem narodu že tako vre, dane bi bili izključeni tudi pojavi shizme. In faktično smo po škofovskih konferencah glede glagolice ostali na „status :;" X. z ozirom na vzvišeno osebo, ki se ji postavi spomenik. in-na prostor, ki je določen v to. Vseskunni trošek je določen na okroglih 80,00reh. Mi ne vemo, kako hoče g. kapelan Pohištvo svetlo In temno, spalne In jedline sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje. slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje In tudi posamezni komadi. lana Guština. ki je bil doslej vsikdar miren lt»08 ob 6. uri popoludne v roke gori imeno-m koncilijanten gospod in je bil za to splošno j vanega tajnika. Ti načrti ostaneio last odbora -cenjen in spoštovan, ne bi bili pričakovali in dobe avktorji nagrado po 100<> K. |1 tacega nakopa. In če je on nastopil tako, ne Družba sv. Cirila in Metodija more biti nikakega dvoma več, d a istem in d a se postopa p nalogu. Če uvažujemo, da je Trstu, kjer moramo odbijati najhuje sovražne Kimovec za restavracijo Trst, via Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORiO DOPLICHER Najnižje cene. 3DE EHnlE uni kombinirane napade, vsaka organizacija najveće važnosti, petem smemo pač reči. da je tika gonja lierostratsku in protinarodna, kajti gospodje se ne morejo izgovarjati, da hočejo zadeti le našo stranko, ker v resnici rušijo narodno obrambo. In tako početje moramo obsojati brez .Pri Lipi", restav- racija pri rReži'\ g. Fr. Drolc -Laško; s;. Jos. Zarc Kandija pri Novemme^t i; gdč. Pavla Artnak za gost. Jos. Kiiaig-a- Vransko ; Hotel Ilirija-Ljubljana. Prosimo nadaljnih naročil. TBŽ&SSA 2CAL& KiiOSIKA. Drzen roparski napad Eden ropar- razlike, ako je zagreša posvetnjak ali pa du- jev aretovan. Predsinočnjim. malo pred 7. hovnik. 1 uro. je neki redar v ulici sv. Jakoba (vhod Zasramovanje naših delavcev, iz v staro mesto) slišal vpiti: »Primi ga, primi delavskih krogov nam pišejo: Po shodu „N. |ga!« V istem hipu mu je pridirjal nasproti o " v Rojanu minole nedelje sta sodruga; neki 18-letni mladenič. Redar mu je zastavil ..... --------T——r:i 1 * ** * * " jjj- vso česar je bili še nedolgo nii Se je takoj in zdirjal za bežečim. Dohi-ukusu sodrugov tel in vstavil ga je v ulici di Donota. Tu se je pa oni vrgel na tla, segel z roko v žep, prinesel iz istega več kron in jih zalučal od sebe. Dočim je imel redar opraviti ž njim, ki je brcal in bil okrog sebe. so pa drugi, ki so bili gotovo skupaj z aretovanim, pobrali denar. Mej tem se ie bilo okrog re-Imenovanje deželnega šolskega ; darja nabralo precej ljudij. mej temi nekaj nadzornika za Primorsko se izvrši baje jako sumljivih obrazov. Slednjič sta prišla Slavnemu občinstvu se naznanja da se je odprla v Bojanu :: noua kavarna :: Zmožna oseba Zmožna oseba s precejšnjim kapitalom išče tajnega druga z 60*000 kron, za ustanovitev lesnega skladišča v Trstu, katero hi neslo dobre dobičke. — Ponudbe pod ■i TAJNI na Inseratni oddelek Edinosti. o naenkrat delavci, katerih mnogi so temu prav po volji in po fernejfciča in Klinca, so sedaj kar ..špijoni"' in „rufianiw edino zato, ker so začeli misliti z drugo in ne — Jernejčičevo glavo. Nezaslišano je to, če možje, ki hočejo biti zaščitniki delavstva, na tak način sramote — delavca ! prvemu na pomoč še dva druga redarja. Tedaj je pa eden enih, ki so stali poleg in so se — kakor se nam poroča z Dunaja — že prihodnje j dni. Isti vir nam zatrja, da je za _ to mesto določen neki nemški profesor na gledali prizor, dal enemu redarjev klofuto in Du :aju. Opozarjamo naše poslance, naj potem pobegnil. skušajo preprečiti tako imenovanje, kajti naj- Slednjič so redarji aretovanega vendar čicmentarneja pravica zahteva, da na to vkrotili in ga odvedli na policijo. Tu je are- laesto pride človek, ki pozna razmere in deželne jezike, ne pa trd Nemec, ki ne •nore imeti ne srca ne smisla za naše šolske potrebe. Pooblastilo stavbenega inženirja za Primorje je dobil g. Ant. P e r c o ter je puložii predpisano prisego tovani povedal, da je 18-letni težak Marij F , stanujoči v ulici Rigutti. Prišel je pa na policijo tudi 42 letni kurjač Jurij Trevisan, stanujoči v Rocolu št. 462. Ta je povedal, da ga je ko je šel ob 6. uri in tri četrt po ulici delie Beccherie proti ulici sv. Jakoba, obsto-pilo kar 5 lopovov. Dva teh sta ga prijela Ai volti di Roiono Priporoča se slavnemu občinstvu lastnik DOMINIK VIVODA. F=iaF=3r»»]r==inr===i Prva trgovinska tvrdka ALBERTO COEN Trst - ulica Parini št. 4 - Trst VELIKO SKLADIŠČE JESTVIL Alpsko maslo po K 2 80 kg. Kav«, Sladkor. Riž, Napoljska zmes. Kakao. Čokolada, Olje Iz oljk ali bombaža itd. itd. PošiJjatve s poštnimi zavoji, po vsej deželi poštnine prosto. — Pisma naslovljati na ALBERTO COEN — TRST. ESPBST Cene najzmernejše. MAC HIB & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevanja ulica Molin piccolo Štev. 8 Dopisniki v vseh me9tih sveta. Iz pravosodne službe. Više sodišče za roke. eden pa mu je preiskal žepe in mu i'rstu je imenovalo auskultantoma pravna ; iz hlačnega žepa vzel kron in nekaj sto- .mktikanta dr. Pnmpeja Zumin v Gradiški in Antona Medveš v Gorici. Večerne šole za analfabete*. Tečaji v- Černih šol v mestu so že pričeli. Za okolico *,e. po posredovanju našega poslanca g. K'vbaia mestni svet tržaški določil v isti na-i-:ei. .'$000 kron in to že lani. A ostalo je I r4 mrtvi črki. Na neko interpelacijo dr. ftvbaivi se mu i j letos odgovorilo, da je za i bilo že prekasno za ustanovitev teh že odobrenih tečajev. Letos je zopet vse tiho. i V- nekaui kaže. da se hoče tudi letos stvar j bili predsinočnjim aretovani radi motenja i.:; (liti — prekasno. nočnega miru s petjem, razgrajanjem in kri- Siednji čas je že, da se resno prične z! čanjem (vseli skupaj 7 njih), je bil 20-letni v ritvijo večernih tečajev vsaj na onih dninar Ivan C., stanujoči v ulici di Donota. tink. na kar so vsi skupaj pobegnili. On je pa letel za njimi in vpil: »Primi ga. primi ga !a, na kar je po sreči redar prijel ravno onega, ki mu je bil vzel denar iz žepa. Voz lesa, vrednega 600 kron, so bili neznani tatovi predsinočnjim okolu 5. ure ukradli na postaji južne železnice. Les je bil last tvrdke Cesare Cavalieri. No, pozneje so pa redarji našli voz z lesom na senenem trgu. Vdaril je redarja. Mej drugimi, ki so Ideal vseh vonjav je Kolonijska voda št. 4711 Dobi se v lekarnah, mirodilnicah in parfimerijah Edini izdelovalec Ferdinand Miilhens, c. fcr. dvomi zaiasateij KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3 Prilika!! Okoristite se!! lf ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico za povečanje fotografij po najnižjih cenah. "Ž35 okohčanskih šolah, ki so preskrbljene že z razsvetljave. Opozarjamo na to naše deželne poslance. Prisrčen rodbinski večer je priredilo pevsko društvo ^Kolo"4 v nedeljo popoludne v „Narodnem domu" v Barkovljah povodom i ;.r< ne društvenega tenorista g. Mirka > : rusj evića (rodom Poljaka, ki pa se popolnoma poslovenil med nami) s pevko-sopramstinjo, gospico Ivanko Kl u no v o. Pevci in pevke „Kola"* so se zbrali malo dane polnoštevilno, da počaste novoporo-;"eiica. Izlasti navdušenje, ki je spremljalo l*;pi primerni nagovor predsednika rKola" M. Cotiča, ter izročitev daru, poklonjenoga novoporočenki od strani pevcev in pevk, je pričalo, kako prisrčno medsebojno razmerje viaua med členi v tem društvu. Pa tudi med drugim občinstvom, ki je polnilo dvorano, je vlada'o najveseleje razpoloženje, ki se je izražalo v burnem aplavzu ob pevanju mož-kih iu mešanih zborov. Po primernem nagovoru predsednika rKolaw smo nabrali tudi Ta je pa redarja, ko ga je isti aretoval, udaril s pestjo po levi rami. Zato bo pa moral tudi dlje časa sedeti. Razgrajač v žganjarni. Predvčerajšnjim malo predpoludne je bil šel 20-letni težak Josip Sch., stanujoči v uliii deli" Olmo, v neko žganj arno v uli ji deli a Caserma. Bil je pa že pijan in je začel tam razgrajati, vsled česar mu je lastnik žganjarne Ivan Carabelli zagrozil, da ga postavi na ulico. Na to je pa začel on groziti žganjarju s pestmi, vsled česar je dal žgan jar pozvati Pekarna in sladčičarna Vinko Bkerk I TRST, ulica Acquedotto št. 15 s podružnico v ulici Miramar 9. Prodaja knih vsake vrste »vež trikrat na dan. Postrežba na dom. Specijaliteta kruhe zdravega ter pripečencev iz Karlovih Varij. Bogata izbera sladSčic crema ii la gla^e, milanskega kruha, hlebov, dezertnih biškotinov, najfinejih fav, napravljenih z mandeljni, fondants, m vsakovrstnih Najfineja vina in likerji ter pivo v buteljkah. si&ag&rij Barve, olja, lak, bagrene barve itd. itd. Specijaliteta barv za postekljenje. I Raffaello Spazzali Trst, ulica Riva Pescatori št. 2 O, Trst # - TELEFON 19-39. DO IHTA SE V VSEH LEE>RXAJB. mam a ae v vsu revmatizmu fin protiiv - TEKOČINA GODINA * a:xo Stran IV ^EDIKOSTc štev. 312 V Trstu, dne 13. novembra 19<>7 HOTEL BALKAI J 78 ufa, tfclctr. rmvi^n, M, HOTEL BALKAI redana, ti .ie razgrajača aretoval in odvedel na policijo, kjer so ga djali pod kiju?. Truplo samomorilke. Katarino Šarko ki je v ponedeljek dne 4. t. m. ob K>. uri zvečer skočila v morje, so našli še le včeraj opoludne blizu novega sanitetnega pomola. Torej tam blizu, kjer je nesrečnica skočila v morje. Konjski komat, vreden 60 kron, je vkradel 36-letni Fran Z., predsinočnjim ?Ant. Stekerju na Vrdeli. Bil je pa zato malo pozneje aretovan. 2 kg kave je imel pri sebi 68-letni težak Josip B. stanujoči v ulici di Riborgo. Đva finančna na stražnika sta ga pa zato aretovala. Nezvesta kasirka. Gospod Humbert Camerini, lastnik mednarodnega panorama v ulici Stadion, je predvčerajšnjim popoludne ovadil na policiji kasirko Ano S., stanujočo v ulici deli Molin grande, da ga je že več časa vsaki dan osleparila za kakih 8 —10 K na vstopnicah. Pri pogrebu. Gospića Olga Gilli, stanujoča v ulici Giovanni Boccaccio št. 2, je prijavila predsinočnjim na policiji, da jej je mej tem, ko je popoludne na ulici della Ba-rriera vecchia gledala neki pogrebni sprevod, neznan uzmovič vkradel iz žepa novčarko, v kateri je imela 12 K in 30 st. Smeinlca Najvažneje. Oče (sinu, ki je mislil študirati medicino): „Misliš, da res ne boš zaradi svoje mehkosrčaosti dober zdravnik?" — Sin: „Res; kajti jaz ne bom mogel nikomur prepovedati — pijače!" Koledar ln vreme. — Danes: Stanislaj Kostka spozn. — Jutri: Jozaiat škof. muč. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f-18.5° Cels. Vreme včeraj : oblačno, deževno. Društvene vesti in zabave. Zahvala. Gospodarsko društvo na Kon-tovelju izreka tem potom najtoplejšo zahvalo požrtvovalnemu barkovljanskemu tambura-škemu zboru, ki je minole nedelje počastil našo vas svojim obiskom ter nudil zbranemu občinstvu mnogo prijetne zabave se svojim preciznim tamburanjem. Enaka zahvala velja tudi drugim barkovljanskim gostom, ki so se svojo številno udeležbo pokazali, da so oni naši pravi neposredni sosedje. „Narodna čitalnica ' v Rojanu vpri-zori v nedeljo dne 17. t. m. popoludne ob 4. uri v dvorani „konsumnega društva" v Rojanu Jakob Dolinarjevo šaloigro v treh dejanjih »Cigani«. Podrobnosti pravočasno. Vesti iz Goričke. Nekaj o šolski higijeni v Povirju. Naslov je res bombastičen, toda le nikar zmajevati z glavo. Na svojem ogledovanju po tej vasi, iz katere se ni že leta nihče oglasil v nobenem listu, sem opazil nekaj, česar ne vidite nikjer. Tukajšnja trirazrednica je spravljena srečno pod dve strehi. Dva razreda sta v novem, eden v starem šolskem poslopju, katero je dala občina okrajnemu šolskemu svetu v najem. Do tu je vse prav. Toda zdaj prihaja najlepše. Dasi ima to poslopje dve stranišči, eno za šolsko vporabo, ki je bilo v rabi, dokler ni bilo nove šole, in eno za družino, vendar se nudi dnevno človeku kaj čuden pojav. Otroci morajo hoditi na stran okoli po-kopališčnega zidu, kar je res prizor za bogove. Z Gabrka piha burja Jin prevrača kozolce po poljih in cestah. V tem pa se opažajo okoli pokopališča trepetajoče postave otrok, ki morajo hoditi sem na telesno potrebo. Po katerem higijenskem načelu se da opravičiti ta moderna knajparija. V moderni dobi, ko se toliko piše o šolski higijeni, pa tak škandal! Radi ene sitne Eve morajo otroci na mraz, da se pri tem lahko nevarno prehlade. Zima je pred vratmi, a nobena oblast-nija ne migne niti z mazincem, da bi se obvarovali otroci pred njenimi zli posledicami. Deca vendar ne more v mrazu hoditi v novo šolo na stranišče, ker se pri tem na prehodu iz toplega na mrzlo preveč izpostav-1 lja ostremu nasprotju med notranjo in vnanjo, temperaturo. Pristojne oblasti naj ukrenejo nemudoma potrebno, da ne bo treba otrokom prezebati na planem ter naj preskrbe istim stranišče v poslopju stare šole. To je srčna želja prizadetih starišev. Drugače pa znamo odkriti še kaj, kar bo jasno osvetlilo tukajšnji Avgijev hlev in ne bo prizadetim preveč prijetno. Za zdaj naj služi to v informacijo ce-njenamu čitateljstvu, da sprevidi isto, s kakšnimi problemi se moramo ukvarjati v naši občini, ki je (da-si blizu kraške metropole) še zelo primitivna v marsičem. Eden v imenu mnogi.h Vesti iz Istre. V Rovinju prično dne 25. t. m. mestne občinske volitve. Nasproti si stojita dve stranki, to je, takozvani liberalci ali kamoristi in krščaneko-socijalna stranka. Ker ni prišlo do kompromisa, pojdeta obe stranki v boj. Razpisana služba. Na c. kr. okrožnem sodišču v Voloski je razpisano novoustanovljeno mesto sodnijskega sluge. Iz Herpelj nam pikgo dne 12. novembra z ozirom na včeraj javljeni vlom v zalo- go trgovca Ivana Šiškoviča. Doznalo se je, da sta ukradeno blago v nedeljo zjutraj prodajala dva mlada človeka pri Jezeru blizu Boršta. Prodajala s\i na vse zgodaj ženskam dežnike in manufakturno blago. Vesti iz Kranjske. Za slovenskv vseulišče v Ljubljani. V Pragi so imeli vsi slovenski in češki dijaki shod, na katerem so zahtevali ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Mila jesen. Na Rečici pri Bledu cveto trobentice in jagode celo v senčnati legi. ako-ravno je sneg pobelil višje hribovje. Brezsrčna mati. V ponedeljek je v Viž marjih usmrtila svojega Gletnega sina 30let-na dnioHrica Marija Rozmanova rodom od Sv. Križa pri Tržiču ter pobegnila. Če je bil otrok zadavljen ali zastrupljen, še ni znano. Včeraj se je peljala v Vižmarje sodnijska komisija, ki je usmrčenega dečka obducirala. Brezsrčno mater varnostne oblasti zasledujejo. Razne vesti. Urednik „Hrvatskega Dnevnika" obsojen. Radi več člankov, obelodanjenih v „Hrv. Dnevniku" v Sarajevu je bil urednik lista G. Cankar obsojen na 20 dni zapora. Umrl je na Dunaju generalni nadzornik c. k. tobačne režije, dvorni svetnik dr. Artur Musil. 7riiihil5) qp Sp zlata v R°janu d° £.yumia OC JC Belvedere. Nagrada onemu, ki jo prinese fcf k a b ar-ju, Iioj a u 260. 14(10 QnroimDm takoj spretnega mizarja kot delo-opi CJIIICIII vodja in 2 dečka za učenca. — Naslov: Josip Rrže, Trst, ul. Giulia 10. (1156 M*) 711511112)ftl teliko dvorano na ll(l£ilall|al.> razpolago vsatsmu društvu za plesne zabave. Henrik K o 5 i č, Belvedert 17. (1430 Zakup mesa wm Uprava »arnizijske zaloge jest vin v Trstu. da za leto 1908 v zakup meso potrebujoče za Čete ▼ojaike posadke. — Ponudbe naj se blagovolijo —— uposlati do 20. novembra 1907. - Uprava garnizijske zaloge jestvin v Trstu (velika vojašnica) Vnrnrlaialnini zgotovljenih oblek in blaga pi UUdJallllUl za moške obleke Ivan S i m i č Trst, ulica Barriera 32 v hiši lekarne Pic-ciola, sprejmejo se sedaj naroČila za moSke obleke in drogo potrebno za bližnje praznike Vsih Svetih n Božič proti naračunu in plačilu na obroke. 1344 I Innrlno n*«illl#Q Proda se veliki aatrono-uyuuild JJnilKd. mični teleskop z velikim stojalom, z vsemi menjajočimi lečami vred. Tovarniška znamka M. Woerle, Kahlgrub pri Monakovem. Razstavljen v prodajalnici optičnih aparatov ulica Nuova 34. 1449 r Ivanka DoreshinP'1 TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, m&nifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ip i«" ip ip i ■- «1 Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delalnica za električne napeljave TRST, Largo Santorio Santorio št 5 v začetku ulice Farneto Nopeljaua elektr. zvonceu, brzojauov, telefonov In strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije iti potrebščine za eleletridno zdravljenje. S*"* Delo se izvršuje hitro in natančno. — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. ■ ■■ ...... ■Iiii.I n ■ >■■! JI ...... In. ■ II ■ 1 H II «1 ■■ II ■ l RUDAN L Trst Ponterosso 10 Trst j Laneno blago, fu stanj, robci, lanene in svilene rute, kožuhovine svila, lanene in platnene pletenine, pogrinjala lanena in prešita, zavese, posteljniki, pregrinjala Veliko izbero perilo in drobnorine. Cene, fla se ni M Mnrence. • o ee oo MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicold Macchiavelll štev. 19 — Teief. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega kolonij al nega in druzega blaga. ---ZAHTEVAJTE CENIK = Agenciju za najemo;;; •V Kupovanje in prođejo MS flvorcev ii zemljišč Trst Korzo štev. 47. I. nadst Telefon 14-73 1/mpf ne more izhajati, ako se ne poslužuje vseh IVIIICI novih sredstev za olaj5anje svojega dela. Njegovo prvo in najvažnejše delo je obdelovanje zemlje. Ako je hoče z najmanjšimi stroški in z najmanjšim trudom opravljati. _n«i vzame moje za to najpripravneje orala. — ŽIV/C i dr.i "v Trstu, Trgovinska, ulica 2. 1443 -■ • v. V Drnffn tO obešala, postelje, opra rlUliU vo za spalno sobo naj- finejega dela. kuhinjsko opravo „Seces sion'4, mozaično umetniško mizico, vred no 1200 K. — Izvršuje naročbs vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2 HOTEL Pri zlatem jelenu v GORICI. Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. - Raznovrstna namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpclago Za mnogobrojen obisk se top!o pripo- roča udani £ DEK1EVA. C < c / \ / t. < < h Velika zaloga i»trijan*kega in dalzuati*-ikega vi Da, belega m črnega it najftr!jih kleti, na areal a I. Trate aa debelo in drobne Poiilja ni dam brezplačno vsako količino, isven Trata franke postaja Trrtpo konkurenčnih cenah. Ul. 01«t. Boooaoolo 11 FRATELLI de OIOIA, Trst V novi prodajalnici slanine Trst, ulica Campanile 15 (Plazza Ponterosso) se dobi velika izbera kranjskih in dunajskih klobas n — najukusnejših drugih slanin. - Direktno uvažanje. - Miclele Zep, Trs ulica S. Giovanni št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji in kuhinje. po nizki ceni Najfineja vrsta po kr. 56, 64. 76. 80. VAMPE po kr. 32 TELETINA po 80 kraje, in po gl. I -ŠTAJERSKI PIŠČANCI po 76 kra