SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 24 de mayo - 24. maja 2001 Slovenski utripi 1 '■■"■■— i. UH— TONE KUNTNER Pozdrav iz slovenske pomladi Ljubljana, maja 2001 „Nisem več zdrav, nisem več cel, odkar sem od vas nazaj prišel. ” Tako sem zapisal v neki pesmi, ko sem se pred ttuiogimi leti vrnil z enega svojih prvih obiskov pri rojakih pod južnimi zvezdami. Bilo je v začetku tiste nepozabne Slovenske pomladi, ki se je razcvetela na veselje vseh Slovencev doma in po svetu v ures-otčitev stoletnih sanj - v samostojno slovensko državo. In tako čutim še danes. In res: Slovenci doma nismo celi brez Vas, ki živite na tujem, še mary ste vi na lojem celi brez nas doma. Ne celi ne zdravi. To smo vsi najbolje začutili v tistem zgodovinskem trenutku, ko smo Postavljali svojo samostojno državo in se Je skupaj veselili. Od takrat je minilo že deset, pomladi, pa tudi deset poletij, jeseni 111 zim. In pomlad se je vedno znova Vrnila, sicer nobena več tako veličastna in vsepre.šinjajoča, vendar vedno nova in Polna upai\ja. Hiša, ki smo jo postavili v tistih veličastnih dneh Slovenske pomladi, še ame-raJ trdno stoji in še zmeraj kliče r\jene čla-tle pod svojo streho. Kliče vse Slovence, da jo ohranimo in jo utrdimo, da bo dom Vsem nam in vsem, ki prihajajo za nami. ^sem v nebesih pod Triglavom in vsem daleč od teh nebes. Obojim kakor mati. Slovenija je gostila že kar nekaj medna-r°dnih posvetovanj kronanih glav. Najbolj Znan je Ljubljanski kongres iz leta 1821, ko ° zbrali avstrijski in ruski cesar, italijanski kralj in vrsta drugih visokih glav, in ki je deloval v konservativnem duhu protirevolucionarnih idej. Zdaj pa je pred vrati drugo tako srečale med najmočnejšima državama sveta. Ameriški in ruski predsednik George nsh in Vladimir Putin se bosta prvič sesta-* 16. ali 17. junija v Ljubljani, ob koncu UslMw»^i.lrrieje pD Evj-opi. Pogovarjala se igim o nadzoru nad oboroži- S to srčno mislijo se že vso pomlad pripravljam na ponoven obisk k svojim rojakom pod južne zvezde. K tistim, ki so na rojstni dan naše domovine pred desetimi leti na ulicah velikega tujega mesta organizirali veselo slavnostno povorko, ki so vsa svoja dolga leta v pregnanstvu „čudežno” ohranili svoj jezik in kulturo, ki jim je bil zmeraj cilj svobodna Slovenija, kakor se tudi imenuje časopis, ki še danes izhaja. Nesel jim bom nekaj svojega poklicnega gledališkega znanja in nekaj svoje literature. In nesel jiin bom pozdrave od vseh rojakov v domovini, ki čutijo tako, kakor sem zapisal v začetku tega pisma. V naprej jim pa pošiljam pesem iz zbirke MATI SLOVENIJA, ki je izšla ob deseti obletnici slovenske samostojnosti in državnosti in je posvečena Slovenski pomladi in vsem, ki ji ostajajo zvesti. Pozdravljena Slovenija, pozdravljena kot mati! Ob slovesih in prihodih, ko me vabiš, ko zavračaš, ko sem v tvojih nedrjih in ko hrepenim po tebi. Ko praznuješ in uživaš, ko žaluješ in trpiš. Ko si revna, ko bogata, ko si bolna, ko si zdrava, ko si sama, ko smo skupaj, v sreči in nesreči ... Pozdravljena Slovenija, v nikoli strtem upu! Pozdravljena, pozdravljena včeraj, danes, jutri! tvljo, zmanjšanju jedrskih zalog in o ameriškem načrtu nacionalne protiraketne obrambe , ki vzbuja nasprotovanje tako med zavezniki Washingtona, kot v Moskvi in Pekingu. Vest so potrdili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu. Slovensko veleposlaništvo v Washingtonu je namreč iz Bele hiše prejelo sporočilo, da bo predsednik Bush obiskal Ljubljano ob zaključku svojega obiska v Evropi v juniju, tu pa se bo prvič srečal tudi z ruskim predsednikom Putinom, pa tudi s slovenskim vodstvom. “ZDA in Slovenija imata odlične odnose PREDREFERENDUMSKO VZDUŠJE Najprej so levičarji dvignili velik hrup, češ daje referendum predrag, stane namreč 522 milijonov tolarjev, to je kakšna 2 milijona dolarjev. Spomenka Hribar je v imenu iniciativne skupine odbora za svobodo odločanja zapisala, da veliko ljudi, zakonskih, zunajzakonskih parov ali samskih žensk otrok ne more spočeti po naravni poti. Če otroke želijo, če so otroci vir življenja, ali ni država dolžna, da jim omogoči biomedicinsko pomoč pri spočetju, seje vprašala. Torej naj po njeno država pomaga tudi pri nemoralni stvari. Zavrnitev zakona bi, kot meni Spomenka, pomenila odmik od demokratičnih vrednot in bi pomenilo, daje Slovenija avtoritarna država Seveda zanjo ni, če je levičarska večina v parlamentu nekaj odloči, katr potem ljudstvo večinsko zavrne. Na nasprotnem bregu je bilo slišati pozive k varovanju koristi bodočega otroka ter pravic otrok do optimalnega družinskega okolja oz. do obeh staršev. Majda Kregelj-Zbačnik je v imenu Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo izpostavila še etično vprašljivo „uporabo medicine na novih nemedicinskih področjih”, pod- in bosta obravnavali svojo zavezo slovenski vključitvi v evropske in transatlantske institucije. S predsednikom Putinom bo predsednik Bush obravnaval številna pomembna vprašanja. Predsednik z veseljem pričakuje pregled možnosti sodelovanja ZDA in Ruske federacije za doseganje skupnih ciljev," se še glasi sporočilo, ki ga je slovensko veleposlaništvo v ZDA prejelo iz Bele hiše. Predsednik vlade Janez Drnovšek je izrazil veliko zadovoljstvo, da sta se predsednika Bush in Putin odločila za svoje prvo srečanje na vrhu v Sloveniji. Izbira Slovenije za krnj srečanja naj bi bilo odraz odličnih odnosov, kijih ima Slovenija tako z ZDA kot z Rusijo. Gostitelj srečanja Drnovšek se je letos že dvakrat sestal s Putinom, februarja v avstrijskem St. Antonu in marca v Kremlju, leta 1999 pa z Bushem, ko je bil ta še guverner Teksasa. Bush bo od 12. do 16. junija na obisku v Evropi, med katerim bo obiskal Madrid, Bruselj, Goeteborg in Varšavo. V Bruslju se bo Bush srečal z voditelji držav zveze NATO, ob robu tradicionalnega vrha EU-ZDA v švedskem Goeteborgu pa z voditelji Evropske unije. Slovenski zunanji minister Dimitry Rupel je že med obiskom v Washingtonu konec marca napovedal, da si slovenska diplomacija prizadeva, da bi Bush obiskal Slovenijo, ko bo junya na turneji v Evropi. Gotovo sta oba predsednika mnenja, da je Slovenija nekako na sredi med obema Je država v tranziciji, prizadeva si vstopiti v Evropsko zvezo, obenem pa še vedno prav pridno vanye bivše komunistične oblastnike na vladi, saj sta oba, Kučan in Drnovšek, sedanji predsednik države in vlade, bila prej glavni zakulisni oblastnik komunistične Slovenije in predsednik tudi komunistične Jugoslavije. mladek NSi Mlada Slovenija pa je napovedal, da bo v primeru, da bo večina volivk in volivcev zavrnila zakon, zahteval odstop ministra za zdravje Dušana Kebra. Posebne sklepe, ki zavračajo ta zakon in vztrnjnjo na zakonu iz leta 2000, je sprejel tudi najvišji strokovni organ za ginekologijo na Slovenskem - ki ga vodi prof. dr. Božo Kralj - opredelil se je zoper zakon, ki naj bi z dajanjem pravic samski ženski neupravičeno presegel zakonodajne okvire, postavljene že let 1977. Minister za zdravje Keber pa ve več kot strokovnjaki in pravi, da ne temelji to mnenje na čvrstih strokovnih in etičnih argumentih. Jasno je, da je zakon političen in ne strokoven. V javne polemike se je vključilo tudi Akademsko društvo Pravnik, ki je prepričano, da sporna zakonska novela ne odpravlja diskriminacije. SPET AVNOJ Kučan je spet hvalil avnojske sklepe, češ, da so del evropske in svetovne zgodovine ter izrednega pomena za državno in pravno kontinuiteto samostojne Slovenije. Zdaj je v to potegnil avstrijski tednik Profil. Avnojski sklepi po Kučanovo iz leta 1943/ 1944 pomenijo temelj povojne federativne Jugoslavije, (seveda tudi komunistične, a tega ni povedal). V zvezi z izjavo avstrijskega kanclerja Wolfganga Schuessla, da je Kučan kot nekdanji vodlja Komunistične partije ,,še vedno z eno nogo v starem režimu”, pa je Kučan pripomnil, da ga to ni užalilo, vendar si je po tej izjavi o avstrijskem kanclerju ustvaril drugačno predstavo. Kučan bo pač moral požreti še kakšen drug namig o njegovi komunistični in nedemokratični preteklosti. KONGRES SDS Janez Janša ostaja predsednik SDS tudi v prihodnje, je odločil 7. kongres stranke, ki je pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot več kot 13 ur zasedal v prostorih Celjskega sejma. Približno 400 delegatov je izvolilo tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. Izdelali so tudi strankin program. Naj omenimo še zanimivost, Janša se je izrecno izrekel proti kandidaturi nekdanjega poslanca Iva Hvalice (ki je bil pred kratkim s komisijo DZ v Argentini) in mu očital destrukcijo stranke. Hvalica naj bi namreč pripombe na račun SDS namesto na vodstvo stranke naslavljal na medye ter tako skrbel predvsem za samopromocyo. Ob tem je predsednik SDS opozoril delegate, da v prihodrye ne želi voditi stranke, če bo v izvršilni odbor izvoljen tudi Hvalica. Hvalica pa je dejal, da je do konflikta med njim in vodstvom stranke prišlo potem, ko je po lanskih državnozborskih volitvah rezultat stranke označil kot Pirovo zmago in ,,katastrofo pomladnih strank”. Ob tem je opozoril, da problem SDS niso resolucije, ampak slabo upravljanje stranke, saj je bilo v predkongresnem času veliko centralističnih posegov” s strani vodstva. STRAN 2: SIM še naprej v težavah vmmmwmmF Novi Ljubljanski kongres po 180 letih Srečanje Busha in Putina bo v Sloveniji * Iz življenja Tone Mizerit Občni zbor SIM po burni razpravi spet nesklepčen Občni zbor 18. maja Slovenske izseljenske matice (SIM), ki letos praznuje 50. obletnico ustanovitve, je minil v znamenju polemične razprave med vodstvom društva in nekaterimi člani, nato pa so ga pred začetkom glasovanja o zaupnici vodstvu SIM zaradi nesklepčnosti prekinili, s;\j je bilo navzočih le 37 od potrebnih 41 članov društva. Kdnj se bo zasedanje nadaljevalo, ni znano. Kot je uvodoma dejal predsednik SIM Anton Bebler, se je društvo sicer v preteklosti otepalo mnogih težav, predvsem zmanjševanja finančne pomoči države in prepolovitvi strokovne službe. Bebler je obenem menil, da se je SIM premalo prilagodila svojemu novemu položaju v spremenjenem domačem političnem, gospodarskem in družbenem sistemu in spremembam, ki so nastale v izseljenski skupnosti. Člani SIM se - tako Bebler - ne srečujejo, ne odgovarjajo na dopise in pozive, se ne odzivajo na predloge, ne pišejo v publikacije društva, obenem pa se članstvo ne obnavlja in pomlajuje. (Gotovo, suj je društvo delalo, kot so jim narekovala UDBA ali komunistična oblast, ne pa člani; n.op.) SIM ne pripravlja predavanj, okroglih miz, glasbenih večerov oziroma srečanj z izseljenci ipd. V zadnjem času je zaradi sporov s predsednikom SIM odstopilo več članov izvršnega odbora. Bebler je zato predlagal prenovo društva. Med drugim niy bi septembra pripravili izredni občni zbor, na katerem nuj bi izpeljali nujne statutarne in druge spremembe, spremenili in poenostavili strukturo organov SIM, izpeljali temeljito kadrovsko obnovo organov, sprejeli dolgoročno strategijo delovanja društva, izvolili pa nuj bi tudi nov izvršni odbor in novo vodstvo SIM. Nastopu predsednika SIM je sledila polemična razprava, v kateri so nekateri člani društva vodstvu očitali, da razlogov za zaostrene odnose v samem društvu ni poiskalo pri sebi, temveč išče le zunanje krivce, prišlo Premiera Slovenije in Madžarske Janez Drnovšek in Viktor Orban sta 16. maja uradno odprla novo železniško povezavo med državama, prvo novo železniško progo v Sloveniji po več kot treh desetletjih, ki bo med sabo povezala edini sosednji evropski državi, ki sta bili še brez neposredne železniške povezave. Nova proga dopolnjuje sistem evropskih koridorjev in pomeni dograditev petega panevropskega koridorja, ki teče iz Benetk prek Trsta, Kopra, Ljubljane, Budimpešte in Bratislave do Lvova. Gre za nujkrujšo pot med pa je tudi do zahtev, nuj vodstvo (predsednik Anton Bebler in podpredsednik Peter Kovačič-Peršin) SIM odstopi. Tudi nadzorni odbor, katerega predsednik je prav tako odstopil, je bil kritičen do vodstva društva; delovanje izvršnega odbora je označil kot neučinkovito, zato je občni zbor pozval, nuj sprejme ustrezne ukrepe. Odbor je še predlagal oblikovanje delovnega telesa, ki nuj bi do jeseni pripravil nov statut SIM in vse ostale akte društva, ki so potrebni za njegovo učinkovito delovanje, pa tudi sklic izrednega zasedanja občnega zbora, na katerem naj bi statut potrdili in obenem izpeljali tudi volitve novih organov in vodstva SIM. V okviru SIM so izhujale publikacije, kot so Slovenski izseljenski koledar, mesečnik Rodna gruda, trimesečnik Slovenija, ki je izhajal v angleškem jeziku, in razmeroma bogata bera knjig z izseljensko tematiko. Lani je po 49 letih izhajanja prenehal izhajati koledar. V letošnjem letu nuj bi ga nadomestil poseben tematski zbornik, v katerem nuj bi avtorji iz izseljenskih vrst, zgodovinarji, literati in dragi poznavalci tega področja, pripravili pregledne prispevke o slovenskem izseljenstvu, vendar pa je na tem občnem zboru prišlo do zapletov tudi pri pripravi tega zbornika. Videti je, da se SIM zaradi finančnih zmanjšanih prilivov in notranjih trenj nahaja v težki situaciji. Ni se znala prilagoditi položuju, ko ni več priviligirano društvo, domače razmere so se spremenile, zunaj Slovenije pa so bili njihovi pristaši razočarani, njih nasprotniki pa so sedaj doma lahko glasno ugovarjali in prikazovali nesposobnost Matice. Niso našli primerne oblike, hoteli so po stari poti, kar pa ne gre. Še vedno skušujo rešiti situacijo z raznimi „do-mačimi“ člani, nimujo pa posluha za tiste, ki so nujbolj primerni, da povedo, kuj rabyo in kako - to je za same izseljence. sevemojadranskimi pristanišči in severno Italijo na eni strani in Madžarsko ter vzhodnoevropskimi državami na dragi strani. Povezuje pa tudi slovensko gospodarstvo in Luko Koper s srednjo in vzhodno Evropo ter Prekmurje z dragimi deli Slovenije. Proga poteka na relaciji Puconci-Hodoš-državna meja Dolga je 43,5 km, od tega je je v Sloveniji 24,5 km, na Madžarskem pa 19 km. Zgrujena je kot enotirna neelektrificira-na proga za tovorni in potniški promet, omogoča hitrosti do 160 km/h in je nujbolj sodobna železniška proga v Sloveniji. Da sta politika in gospodarstvo v današnjem svetu tesno povezana ni dvoma. V argentinskem primeru to zadobi še posebej težak prizvok, ko zaradi politične nestabilnosti trpi vsa družba. STALNE POLEMIKE Vsak vesten državnik se zaveda, kako nevarne lahko postanejo še tako brezpomembne polemike, kadar se van,j e zapletejo temeljne osebnosti. Tak je primer privatnih in tudi javnih debat, ki te dni potekajo okoli vprašanja, kdo pravzaprav vlada v Argentini, ali predsednik De la Rua ali gospodarski minister Cavallo. Dva načina lahko zasledimo za obravnavo tega problema. Prvi sestoji v izjavah raznih osebnosti, od kubanskega Castra, razjarjenega zaradi argentinskega glasovanja v Združenih narodih, pa do Alfonsi-na, ki se boji za smer vlade in skuša na razne načine pristiskati nekoliko bolj na levo; med enim in dragim pa je vrsta glasov, ogorčenih ali norčavih, kakor nanese. Ta način je sicer nevaren a bistveno manj škodljiv. Drag način pa je vrsta resnih opozoril in zahtev znotrnj vlade Povezave. Ta ospo-ravanja prihujujo zlasti s strani poslancev Solidarne fronte, ki ne morejo požreti dejstva, da njih veliki sovražnih suče krmilo države. Cavallo je bil priljubljena tarča kritik in napadov celotne levice, še ko je bil gospodarski minister pod menemiz-mom. Za časa volilne kampanje so tudi padala razna opozorila, kot na primer: če ne volite nas, vas bo vladal Menemov in Cavallov liberalizem. Ljudje so res volili Povezavo, sedui pa jih vlada Cavallov liberalizem. Pretekli teden je skupina teh poslancev formalno zahtevala od predsednika, nuj Cavalla postavi na svoje mesto. To pa je že velik korak naprej, ker niso zahtevali, nuj ga odstavi, marveč nuj mu prepove, da se vtika še v kaj dragega kot v gospodarsko ministrstvo. Predsednik je zadevo rešil salomonsko tako, da je organiziral srečanje med Cavallo in to skupino, Kjer so se oni medsebojno obdelavah, sam pa je mirno gledal in poslušal. Le trenutek se ustavimo še pri posebnostih enega in dragega obeh vodilnih mož sedanje Argentine. Predsednik De la Rua je umirjen (za nekatere preveč) mož, daleč od napadalnega načina, kije bil značilen za Menema. Zato mu kar prav pride, da lahko z nekom deli odgovornost in se zgovarja napj, če preveč dežujejo kritike. To pa je seveda nevarno v političnem oziru, ker ima Cavallo popolnoma drag značui, znan po tem, da vtika nos povsod, tam kjer je treba, pa tudi, Kjer ni potrebno. RAZNE NEVARNOSTI Ta položaj škodi celotnemu razvoju reševanja argentinskega gospodarstva. Močni krogi vladne povezave namreč skušujo zaustaviti ofenzivo ministra na drage položaje. Tako je pretekli teden spodletel njegov namen, da bi pod okrilje gospodarskega ministrstva dobil ANSES, državno ustanovo za pokojnine. Cavallo je tam hotel pričeti globoko reformo državne strukture. Prav zaradi hudega odpora vladnih poslancev je ta ustanova ostala še naprej pod okriljem ministrstva za delo. Cavallo sicer s tem ni bil osebno preveč prizadet, ker- ima z ministrico Patricio Bullrich še kar prijazne odnose. A s to potezo je hotel prepričati zunanje finančne kroge, da resno zastavlja državno reformo. Sedaj bo moral poiskati kuj drugega. Potreba, da si zagotovi naklonjenost, finančnih krogov, je vedno večja. Vlada ima v načrtu refinanciacyo zunanjega dol- ga, tako da bi za nekuj let preložila rok odplačevanja. Cilj je, da dokončno odpravi nevarnost, da bi zaostala v plačevanju zu' nanjih obveznosti To je problem, ki nujbolj vpliva na makroekonomski položaj- če bi Cavallu uspelo preložiti odplačevanje, bi se potem veliko lažje posvetil potrebnim ukrepom za reaktivacijo. Dokler pa odplačevanie zunanjega dolga visi nad državo kot De-moklejev meč, o kaki stvarni rektivaciji m govora. Ko že govorimo o nevarnostih, poleg zunanje omenimo še notranjo. Ta se trenutno osredotoča na dveh frontah: politični M socialni. Politična je predvsem v težavah vlade, da si zagotovi zadostno podporo v parlamentu. O prvotnem stanju, ko je imela v poslanski zbornici lastno večino, danes ni ne duha ne sluha. Nenehno mora z lastnimi poslanci voditi zapletena pogajanja, da zakonski osnutki napredujejo. V senat u pa je odvisna od dobre volje peronstičnih guvernerjev. To se je pokazalo zlasti pri poizkusu izglasovanja garancije za zunanji dolg. Guvernerji na to niso pristali in'kakon je splaval po vodi. Draga fronta pa so pojavi protestov brezposelnih in upokojencev, ko blokirujo ceste med mestom in deželo. Nujbolj znana sta primera v občini La Matanza in provinci Neuquen. V la Matanzi se problem vleče že tri tedne. Poleg neprilik, ki to pomeni za transport, obstaja nevarnost, da ta ogenj zaneti kak večji požar. Vlada sicer s protestniki vodi pogujanja, a vso stvar precej zavlačuje, ker upa, da se bo odpor skrhal. Prav tako skuša problem prenesti na ramena province Buenos Aires, ta pa na centralno vlado. Ko že govorimo o provinci Buenos Aires, nuj povemo, da se je doslej dobro razmerje med predsednikom De la Ruo in guvernerjem Ruckaufom zadnje dni precej zaostrilo. Povod so bile kritične izjave guvernerja. To seveda ni nikogar presenetilo. Komuj Pet mesecev manjka do volitev in treba je misliti na glasove. POTREBNO PREMIRJE Tudi sicer se je peronizem pričel pripravljati na volitve. Ena glavnih potez je, da so na predlog menemizma sklenili premirje v notranjih bojih do prihodnjega leta 2002. Mene-misti tega niso predlagali iz kake široke velikodušnosti. Imujo za to vsuj dva tehtna razloga. Prvi je, da je zaskrbljen Menem zadnje čase le glede poroke in ženitvene pogodbe s Cecilijo Bolocco. Drag razlog pa ima opraviti z nenehno usihujočim uplivom bivšega predsednika v lastnih vrstah. Njegovi strategi zato računajo, da bo prihodnje leto Menem že bolj prost in bo lahko ponovno več časa posvetil p&litiki. Prav tako utegne zmaga na parlamentarnih volitvah dvigniti ugled pe-ronizma in tudi bivšega predsednika. Ta dragi del računa je sicer logičen, a pri njem manjka krčmarja: volilno zmago si bodo v prvi vrsti lastili guvernerji zmagovitih provinc. Prav njim pa nujmanj ugnja, da bi se Menem znova postavil ob krmilo stranke ali hotel izpeljati kakšno avanturo predsedniške kandidature. Svojevrsten pa je položuj peronizma v prestolnici. Tukuj je obsojen na nenehno atomizacijo. Ko je že izglodalo, da se bo na prihodnje volitve podal združen, je znova prišlo do problemov. Začasno vodstvo stranke, pod vplivom menemizma, je znova preložilo notranje volitve. To pa je bil udarec naperjen zlasti proti Irmi Roy in Belizu, ki sta se kot izgubljena sinova vrnila v očetovo hišo, a z namenom, da si jo prisvojita. To pa je nemogoče, dokler se ne spremeni vodstvo. Zato sta složno sklenila, da se na volitve podata z lastno stranko, ki ima precej izgle-da na dober izid, medtem ko je uradna stranka uboga revica, ki niha med smrtjo in življenjem. Kučan in njegov doktorat Slovenski predsednik Milan Kučan je 13. muja v ameriški zvezni državi Penrisylvaniji svečano prerezal trak novega prizidka h glavnemu objektu športno-rekreativnega centra Slovenske narodno podporne jednote (SNPJ) v Boroughu blizu kraja Enon Valley. Po otvoritvi centra kulturne dediščine se je Kučan srečal s predstavniki slovenskih društev in organizacij v Clevelandu, generalni konzul Gogala pa je priredil svečan sprejem ob 10. obletnici slovenske samostojnosti. Kot slavnostni govornik pa je poleg Kučana nastopil nekdanji guverner Ohia, republikanski senator George Voinovich, po materi Slovenec. Ta je Kučanu čestital za častni doktorat državne Univerze v Clevelandu. Ob tem se je spomnil na spremembe v Sloveniji pod Kučanovim vodstvom, saj ko je na primer leta 1985 obiskal Slovenijo, nekateri člani njegove družine niso upali iti v cerkev, med obiskom leta 1993 pa so lahko brez skrbi sodelovali pti svetem obhajilu. Čudno, da pri tem pozabil povedati, da je takrat Kučan bil glavni tajnik Zveze komunistov Slovenije, ki je imela vso oblast in je s trdo roko izvajala diktaturo, in kot tak odgovoren, da Voinovich in njegovi niso mogli neovirano v cerkev. Vsi Slovenci v Clevelandu pa niso navdušeni nad tem doktoratom, saj so bile med slovesnostjo napovedane demonstracije. Kot je napovedal eden od njih, bo celo protestno vrnil diplomo clevelandske univerze zaradi nestrinjanja s Kučanovim pogledom na zgodovino in počasno denacionalizacijo. Demonstracije je organiziral profesor sociologije z Univerze Kent State pri Clevelandu Edi Gobec. Nova proga v Sloveniji % ft.. Slovenci Slomškov dom MENDOZA Oktet in Los Chanares na kreolskem srečanju ,,Mendoški oktet in Folklorna skupina »Los Chanares” se pripravljata na prvi ntedizseljenski kulturni obisk v Združene države Amerike v mesecu juliju. Turneja je združena z velikimi stroški,- ki se bodo delno krili z raznimi prireditvami”. Tako pravi vabilo, ki smo ga prejeli skupno z nedeljsko poštS: Svobodna Slovenija in Oznanilo. In res, v nedeljo, 6. m danes šolali v naši firmi v Kranju. To sta 'Pženirja Petkovšek in Jereb. Moj obisk v Podjetju služi, da preverimo, ali smo dobro Pripravljeni za nastop na argentinskem trgu, t,o je, ali imamo ustrezne kadre in 'Pfrastrukturo. Projekt se razvija v skladu s Pričakovanim. Kaj boste potem začeli praktično? Prodajali? Prodajamo že od vsega začetka. Podjede nima drugega smisla kot da prodnja. OBČNI ZBOR V nedeljo, 29. aprila, je bil v Domu redni letni občni zbor Slomškovega doma. Kot pravna osebnost Cooperativa Castelli je organizacija podvržena oblastnemu nadzoru in so zato bilanca in ostali uradni dokumenti vodeni v kasteljanskem jeziku. Ker se je letošnjega občnega zbora udeležil zastopnik občine, je potekal točno po uradnem dnevnem redu in je izostalo širše poročanje o dejavnostih v Domu v preteklem letu. Predsednik Marjan Jože Loboda je po ugotovitvi sklepčnosti povabil dušnega pastirja Franceta Cukjatlja, da je vodil molitve za pokoj duš vseh članov, ki so umrli v pretekli poslovni dobi. Sledila je izvolitev podpisnikov zapisnika in preštevalcev glasov, nakar je tajnik lic. Jože Oblak prebral poročilo o pretekli poslovni dobi, blagajnik cont. Gregor Hribar pa je predstavil bilanco. V imenu nadzornega odbora je Herman Zupan poročal o pregledu delovanja izvršnega odbora in priporočil občnemu zboru sprejetje bilance in priloženih računov, kar je bilo soglasno sprejeto. Sledile so volitve odbora za prihodnjo poslovno dobo in je bila izvoljena naslednja lista, ki jo je pred- ložil odbor: predsednik Marjan Jože Loboda, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnik lic. Jože Oblak, blagajnik cont. Gregor Hribar ter odborniki Jernej Tomazin, Tone Kastelic, Miha Ribnikar, inž. Miha Podržaj, lic. Jaka Kocmur, Marko Selan, Aleksandra Zupan Omahna, Pavla Kovač Škraba in nadzornika Herman Zupan in Božidar Fink. DOBRODELNO KOSILO ODSEKA ZSMŽ V nedeljo. 29. aprila je odsek Zveze slovenskih mater in žena v Slomškovem domu pod vodstvom predsednice Pavle Kovač Škraba pripravil družinsko kosilo, združeno s srečolovom. Namen prireditve je bil povezati družine in zbrati sredstva za dobrodelno dejavnost organizacije v ramo-škem okolišu. Uvodoma je predsednica naslovila na številne navzoče prisrčen pozdrav in prosila za razumevanje in pomoč, saj potrebe med nami naraščajo, dušni pastir France Cukjati pa je na zbrane žene naslovil opogumljajoče besede in nato blagoslovil jedila. J.T. Občni zbor Zedinjene Slovenije Vir Vsi naši napori so usmerjeni v gradnjo' priprave odnosov s kupci in pripravo in usposabljanje prodane in poprodajne mreže. Kaj točno prodajate? Prodajamo telekomunikacijske sisteme, po domače rečeno telefonske centrale. V glavnem sisteme za telefonske a-parate, kot jih imate verjetno po vaših domovih. Ko je bil lani tu gospod Šubic, je govoril o raznih projektili; lahko kaj poveste o tem. Projektov je več. Iščemo možnosti plasmaja naših sistemov in znar\ja in vsak dan, ko smo skup;\j s kupci, ugotavljamo, kž^j bi se dalo še narediti. Samih izdelkov ne moremo prodajati, ampak v zvezi z rešitvami ali storitvami. Odločili smo se za prvi korak, da bomo delali s kooperativami, z njimi zasegli pomemben del trga novih uporabnikov, naslednji korak bo pa napad na velike operaterje kot sta Telefonica in Telecom. Trg se je liberaliziral in naši novi izdelki s področja interneta in prenosa podatkov z velikimi hitrostmi bi se z lahkoto prodajali na podeželju, ki je na nekem povprečnem nivoju glede na evropskega. Nivo v glavnem mestu pa je na višini razvitih evropskih mest. Zdi se nam, da je naš pristop pravi in naše reference kažejo, da smo za podeželje najbolj primerni. Nad. na 6. str. POROČILO REFERATA ZA ZGODOVINO LIC. ALBIN MAGISTER je omenil, da poroča v Svobodni Sloveniji Pavlina Dobovšek vsakih 14 dni kroniko dejavnosti društva in celotne naše skupnosti. Tako se naloge referata izvršujejo tudi izven njega. Za sestavljanje arhiva in zbiranje gradiva pa žal lani ni bilo denarja na razpolago. POROČILO TISKOVNEGA REFERATA PAVLINA DOBOVŠEK Odbor za tisk smo sestavljali lic. Franci Markež, g. Emil Cof in jaz. G. Emil Cof se je ob koncu leta tudi upokojil na delu v pisarni. V imenu odbora se mu zahvaljujem za njegovo izredno vestno delo - vodil in urejal je statistiko našega tednika „Svobodna Slovenija”. Referat se je redno sestnjal enkrat mesečno z uredniki. Sednj imamo dva urednika in dva stalna sodelavca. Objavljamo pa vedno imena vsakokratnih piscev poročil ali člankov. Imeli smo 10 rednih sej. Izvedli smo anketo in odziv je bil zado- voljiv. Uvedli smo že nekaj novih rubrik in polagoma bomo skušali ustreči vsem željam naših bralcev. Statistika našega tednika pa je sledeča: - Vseh naročnikov je 781 in sicer iz inozemstva 90 in iz Argentine 691. - Naročnino do leta 2000 je plačalo skupni 473 naročnikov in sicer iz inozemstva 175 in iz Argentine 298 - Pošiljamo po pošti 249 naročnikom in po raznašalcih 532 izvodov. - Podarjenih je skupni 44 izvodov in sicer v inozemstvo 16 in v Argentini 28 izvodov. - V zameno izročimo 18 izvodov. - Novih naročnikov je 25 in sicer iz inozemstva 5 in iz Argentine 20. - Odpisanih ali umrlo je 12 naročnikov. - Odpovedalo pa je 30 naročnikov in sicer iz inozemstva 9 in iz Argentine 21. Naročnina je ostala ista, to je 60.- pesov za Argentino, pri pošiljanju po pošti pa 75,-pesov. Naročnina za inozemstvo se je malo podražila zaradi povišanih poštnih pristojbin. O finančnem položaju je poročal blagajnik. Nadaljevanje prihodnjič Otroci v narodnih nošah za procesijo v Lnjanu. Foto Marko Vombergar A proposito de ,,A 25 anos del golpe 55 En la seccion Correo de los lectores en la revista Criterio el lic. Francisco Mar-kež publicč una earla, la cual podrla interesar a nuestros lectores. Gran sorpresa me causo el comentario - en el No 2260, abril 01 de vuestra revista sobre el festival convocado por las ma-dres de plaza de Mayo en la cancha de Ferrocarril Oeste. Desde hace anos, la prensa internacional y por reflejo o mandato, la local, ma-chaca hasta el cansancio los crimenes co-metidos-por gobiernos o dictaduras no comunistas. Toflo aniversario o acontecimiento es aprovechado para recordar esos crimenes y demonizar a sus protagonistas, reales o supuestos. Trata de internacionalizar esas causas, aprovechando la buena predisposition de jueces caricaturescos, deseosos de notoriedad y lo hace aun en paises que por sus antecedentes son poco apropiados, ya que en su momento ni siquiera han juzgado y menos condenado a sus criminales de guerra autoetonos, como por ejemplo, Italia. Pero curiosamente los manipuladores ideologicos de los medios masivos de comu-nicacion no se acuerdan nunca de los crimenes que se cometieron y que se siguen cometiendo bajo las dictaduras comunistas, que por su duration, brutalidad y numero de vfetimas superan mas que ampliamente a todas las demas dictaduras juntas. Se Uega hasta la insolita burla, de que sus protagonistas, en vez de ser condenados, son pro-puestos para el premio Nobel de la Paz. Sus mas de 100.000.000 de victimas no merecen ni un comentario de las esforzadas organi-zaciones que se autotitulan defensoras de los derechos humanos. En el caso del mencionado festival, habria que preguntar a las organizadoras, cuantas bombas pusieron, en cuantos ac- Nogometna ekipa iz Argentine Kot smo obljubili bralcem Svobodne Slovenije, nadaljujemo s poročili o delovanju nogometne ekipe. Te dni smo dobili iz Slovenye (NZS) datume in kraje, kjer bomo tekmovali, ter imena ekip. Prosimo, da to sporočite znancem in prijateljem v Sloveniji, tako da nam pridejo navfjat. Vse tekme so ob 18. uri (v Sloveniji) Ponedeljek 23.07.2001 Nogometni Klub Šenčur v Šenčurju na Gorenjskem. Četrtek 26.07.2001 NK Bilje v Biljah pri Novi Gorici (Primorska). Nedelja 29.07.2001 NK Dravinja v Slo-venjskih konjicah (Štajerska) Sreda 01.08.2001 NK Factor v Ljubljani. Petek 03.08.2001 Reprezentanca Slovenije U18 (subl8) v Ljubljani. V vseh krajih imamo po tekmi predvideno večerjo, tako da bomo lahko izmenjali izkušnje in utrdili poznanstva z domačini. Datumi našega odhoda in vrnitve v Argentino so ostali, kakor je bilo predvideno, to je odhod 20. julija, vrnitev pa 6. avgusta. Izdelali smo grb, ki ga bomo imeli prišitega na športni opremi. Na modrem polju sta v zlatem črki ZS - Zedinjena Slovenija - ime organizacije, ki nas druži, obkrožata ju slovenska in argentinska zastava z grbom in soncem. Spodaj je napis Argentina, tako da nas bodo v Sloveniji takoj prepoznali. Ker je finančno stanje v naši deželi kritično, je prav tako težko dobiti sponzorje. Zato smo pripravili žrebanje, ki bo omogočilo kriti del stroškov potovanja. Prosimo, da nas s to akcijo podprete po svojih možnostih. Ko smo pisali zadnje poročilo, je v ekipi bilo 36 nogometašev, danes nas je 30. Ti smo: Ahčin Aleks, Ahčin Igor, Benegas Bernardo, Berčič Hernan, Cimato Šenk Guillermo, Dimnik Pavel, Gaser Sandi, Goljevšček Sebastian, Klarreich Marko, Kocjančič Marko, Koželnik Andrej, Kune Dani, Marinčič Jani, Mažgon Sergio, Medvešček Dani, Omahna Damian, Panaino Ivan, Panaino Carlos, Radoš Edi, Rot David, Savelli Aleks, Šenk Maksi, Skale Luka, Spinella Claudio, Strah Toni, Urbančič Janez, Urbančič Damijan, Vester Miha, Vom-bergar Marko, Ziherl Heri. Priključil se je kondicijskemu trenerju prof. Juriju Urbančiču kot pomočnik prof. Dani Sušnik. To poročilo in še dodatne informacije dobite na spletni strani: www.foto.com.ar/ nogomet Marko Vombergar, tajnik Jezikovni kotiček tos terroristas participaron o cuantas personas asesinaron sus hjjos, antes que los militares los hicieran desaparecer. j,0 no hubo bombas, copamientos, secuestros, torturas y asesinatos, que llevaron, en aquel entonces, a los representantes legiti-mos del pueblo, a dar el mandato a las fuerzas armadas de artiquilar .a las organi-zaciones que cometian estos crimenes? Desgraciadamente no lo han hecho dentro de la ley y han adoptado las tacticas pro-pias de sus perseguidos. Tils llamativo ademas, que nunca haya un recordatorio, ni mediatico ni oficial, de las victimas del terrorismo, que ademas de militares y policias, fueron tambien civiles, de todas las edades y gjenos a este enfren-tamiento. Y que sus familiares no fueran indemnizados, como lo han sido los parien-tes de los terroristas. En el mismo numero y en otro articulo, en el que tambien se trata de adaptar hechos historicos a las necesidades actua-les, se menciona a los partisanos como combatientes por la libertad. Los partisanos, como su nombre lo indica, eran miembros del partido - creo que nadie duda cual - y su objetivo era propagar la revolution comunista, ade-cuando sus tacticas a las circunstancias del momento. En los paises donde los acuer-dos intemacionales de post-guerra les otor-garon el poder, han instaurado Estados totalitarios en los que la supresion de todo derecho humano, las torturas, las matanzas y el terror Uegaron a extremos que ni el mismo regimen nazi aleanzo, lo que es mucho decir. Espero que vuestra revista no claudi-que ante presiones y no entre en este juego y que trate los temas con criterio objetivo e independiente. j.Porque, si la sal se corrompe, con que se salara? Francisco Markež Zadnji del avta ALBANSKI TERORISTI NE DAJO MIRU V četrtek opoldne se je iztekel mandat, ki ga je makedonska vlada postavila albanskim skrajnežem na severu države, vendar pa pripadniki Osvobodilne narodne vojske (ONV) niso začeli predqjati oroiye in se začeli umikati s severa Makedonije. Makedonski predsednik Boris Trajkovski je po izteku ultimata zatrdil, da se bodo makedonske sile vzdržale operacij proti skrajnežem, sty želi vlada doseči politično rešitev spora. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je ob koncu obiska v Tirani albanske skrajneže pozval, nsy ustavijo oboroženi boj. VOLITVE V BASKIJI Na lokalnih volitvah v Baskjji so zmagali zmerni nacionalisti PNV, ki so . skupaj z zavezniki EA dobili 33 sedežev v 75-člans-kem lokalnem parlamentu. Osrednji španski stranki, ljudska stranka in socialisti, ki sta upali, da bosta zbrali dovolj glasov, da bosta lahko v Baskiji po 21 letih prevlade nacionalistov oblikovali vlado, sta skupaj zasedli le 32 sedežev. Predstavnik PNV in dosedanji baskovski predsednik Juan Jose Ibarrexte je napovedal, da vlade s političnim krilom teroristične organizacije ETA -to je na volitvah doseglo precej slabši rezultat kot na volitvah leta 1998 - ne bo sestavil, dokler to ne bo obsodilo nasilja baskovskih separatistov. MARIHUANA NI ZDRAVILO Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da je marihuana prepovedano mamilo in da pri njeni uporabi ne bo izjem, tudi za uporabo marihuane v medicinske namene ne. Kot je v razsodbi vrhovnega sodišča pojasnil sodnik Clarence Thomas, „mari- huana kot zdravilo ne povzroča toliko koristi, da bi lahko dovolili nično uporabo". EVROPA PROTI TOBAKU Evropski parlament je sprejel nova, precej stročja evropska tobačna pravila. V skladu s potrjeno direktivo bodo od 1-januarja 2004 na tržišču Evropske zveze smeli prodajati le še cigarete, ki ne bodo vsebovale več kot 10 miligramov katrana in miligram nikotina. Tri leta dodatnega časa za uskladitev z novimi pravili si je od držav petnajsterice izborila Grčija. Najbolj vidne spremembe nova evropska tobačna zakonodaja prinaša pri opozorilnih napisih na zavojčkih cigaret. SE SPOMNITE JARUZELSKEGA? Na sodišču v Varšavi se je začelo sojenje nekdanjemu voditelju komunističnega režima na Poljskem, generalu Wojciechu Jaruzelskemu, ki se bo moral zagovarjati zaradi nasilnega zatrtja delavskega protesta leta 1970. 77-letni general je obtožen odgovornosti za pokol delavcev iz pristanišč Gdinja in Gdansk, v katerem je leta 1970 umrlo 44 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Takrat je bil general poljski obrambni minister. Jaruzelski nqj bi varnostnim silam izdal povelje, nqj streljajo na upornike. Za tovrstni zločin je zagrožena kazen do 25 let zapora. KORZIČANI IN NJIHOV JEZIK Francoska poslanska zbornica je sprejela zakon o splošni uporabi kor-ziškega jezika v vrtcih in osnovnih šolah na Korziki. Parlament je poleg tega sprejel še določilo, ki omogoča, da lahko kor/iški poslanci izglasujejo spremembe francoskega obalnega zakona, ki preprečile pretirano urbanizacijo obalnih območij. zaveslca okno vratna 0 Po svetu antena pomična streha streha stebriček vrat žleb kljuka vratna ključavnica malo okno prtljažnik vrata zaščitna bočna letva okrasni pokrov kolesa pokrov rezervoarja za gorivo Buenos Aires, 24. maja 2001 SVOBODNA SLOVENIJA vmte&m Stran 5 TVEGANJE JE STABILNO Mednarodna bonitetna hiša Dun & Bradstreet v zadr\ji številki svojega mesečnika ocei\jnje, da je tveganje poslovanja s slovenskimi družbami zelo stabilno, v regiji Pa relativno sploh najmanjše. D&B že nekgj časa napovedpje, da se bo slovenski izvoz zaradi vse manjše gospodarske rasti v Evropski zvezi zaradi tradicionalne navezanosti na zvezo zmai\jšal ter da bodo podjetja več pozornosti namenila domačemu Povpraševanju, vendar se to še ni zgodilo, slovenski izvoz v EZ pa se celo veča. NAGRAJENI KITARISTI Štirinajstletni Mak Grgič iz Črnuč je na nedavnem 5. mednarodnem kitarskem tek-niovapju za otroke in mladino „Anna-Ama-lia“ v Weimarju zmagal v kategoriji 14 do 16 let. Njegova starejša kolega Bor Zakonjšek in Vito Marenče, prav tako učen-ca profesorja Antona Čmugija, pa sta bila nspešna v Arenzanu pri Genovi: Zakonjšek jf' zmagal v najstarejši kategoriji - do 23 let, Marenče pa je v kategoriji do 19 let osvojil drugo nagrado. ZAENKRAT ZMAGAL TOPLAK Univerza v Mariboru je prejela sklep, s katerim je vrhovno sodišče potrdilo veljavnost preklica pooblastil prodekanici za študentska vprašanja na Pedagoški fakulteti Ivani Vinovrški. Za omenjeni odvzem Pooblastil se je na predlog študentskih svetov fakultete in univerze v postopku varovanja zakonitosti februarja letos odločil rektor Ludvik Toplak. Prodekanica in mariborska pedagoška fakulteta sta se na omenjeno odločitev pritožili na upravno sodišče, slednje je tožbi ugodilo, nakar se Je univerza zoper to pritožila na vrhovno sodišče. TERAN JE TERAN To slovensko mlado, osvežujoče vino, ki se pridobiva iz trte sorte refošk, je zaščiteno tako v Sloveniji kakor v državah Evropske zveze. Pridobiva se zlasti na območju vasi Šepuije, Tomaj, Dutovlje in Križ. Do sedaj je nosil ime kraški teran; ker pa se teran ne pridobiva nikjer drugje kot na Krasu, se po novem imenuje le - teran. Vino ima - poleg užitka, ki ga lahko povzroča vino kot tako - več zdravilnih lastnosti: med drugim pospešuje in izboljšuje prebavo, izboljšuje kri, upočasnjuje proces staranja in ohranja prožnost krvnih žil. SVETOVNO USPEŠNI VINOGRADNIK Decanter je ena najpomembnejših svetovnih vinskih revij in izhaja v Londonu. V reviji je zaglavje, v katerem predstavljajo petdeset novih uspešnih vinogradnikov iz vsega sveta in med te je revija uvrstila Aleša Kristančiča, ki v vasi Ceglo v Goriških Brdih skupaj z očetom vodi vinogradniško podjetje Movia. MULTIKINO KOLOSEJ LJUBLJANA - V bližini BTC-ja je odprl multikino Kolosej z dvanajstimi dvoranami in približno 3400 sedeži. Na dan odprtja so si obiskovalci lahko ogledali film Mumija se vrača, ki je bil premierno predvajan v osmih kinodvoranah. V prvem tednu predvajanja so v dveh dvoranah vrteli tudi slovenski film Barabe! režiserja Mirana Zupaniča, v ostalih pa poleg Mumije še 102 Dalmatinca in Lepotica pod krinko. Z novo programsko shemo - za junij in julij je že dokončana - bodo, kot obljubljajo, dve do tri premiere tedensko. Med tednom naj bi se zvrstilo okrog 40 predstav dnevno. Po zgledu tujih kinocentrov se bodo predstave odvijale med 15. in 24. uro, v petek in soboto do druge ure zjutraj, v soboto in nedeljo pa si bo mogoče ogledati tudi dopoldanske predstave, ki se bodo pričenjale po 10. uri. Cena vstopnic ostaja 800 tolarjev, 300 tolarjev cenejše bodo le sobotne in nedeljske dopoldanske predstave. Slovenija PLAVALNI DOSEŽKI Plavalka kranjskega Merit Triglava Ai\ja Čarman je na mednarodnem plavalnem mitingu Ilirija 2001 na 100 m delfin postavila n°v mladinski državni rekord 1:05,17 minute. Še hitrejša od rge v tej disciplini je bila Celjanka Urška Roš. Čarmanova je bila s 4:23,57 zelo blizu tudi rekordu na 400 m Prosto. Najboljša posamična izida prvega 6he tekmovanja pa sta dosegla Ilirija Blaž Medvešek z rekordom mitinga na 100 m hrbtno (57,33/829 točk) in Ukrajinka Jana ^očkova na 200 m mešano (2:19,98/832). HITRI VESLAČI Slovenski veslači so na mednarodni regati v italijanskem Piedelucu dosegli tri zrnage. Po pričakovanju je med skifisti slavil zlati olimpijec Luka Špik, ngjhitrejši Je bil tudi četverec brez krmarja, presenetljivo pa je slavil dvojec brez knnarjar. Že Prej so Slovenci osvojili še dve zmagi. Med --usti je bil tudi prvi dan najhitrejši Luka Pik, med dvojci brez krmarja pa sta bila Prepričljivo najboljša Jani Klemenčič in Milan Janša. Njun uspeh sta s tretjim mestom dopolnila Grega Sračrjek in Miha Pi-Uh. Med dvojnimi dvojci sta Žiga Galičič in ki.štjan Božič zasedla tretje mesto, tretji pa Je bil tudi četverec brez krmarja. ZMAGI V ATLETIKI Slovenski atlet Roman Kejžar je na b,4-kilometrskem uličnem teku v avstrjjs-ern Innsbrucku osvojil drugo mesto. V konkurenci več kot 1.000 tekmovalcev je zmagal Ukrajinec Andrej Naumov. Slovenski uspeh je s petim mestom dopolnil Tone Kosmač. - Veler\jčanka Jolanda Čeplak je na atletskem mitingu za veliko nagrado IAAF v brazilskem Riu de Janeiru zasedla drugo mesto na 800 metrov in s časom 2:00,85 že v prvem nastopu v tej sezoni dosegla svoj drugi najboljši rezultat kariere na prostem. HOKEJ NA LEDU Slovenija bo na svetovnem prvenstvu najelitnejše skupine v hokeju na ledu leta 2002 na Švedskem v predtekmovalni skupini C skupaj z Rusi, Avstrijci in Švedsko. Tekmovanja na SP leta 2002 bodo potekala od 28. aprila do 10. maja v Goeteborgu, Joenkoepingu in Karlstadu. PRVAK JE HIT GORICA Nogometaši Hit Gorice so prvaki pokala Slovenije v sezoni 2000/2001. Na povratnem finalnem srečanju v Novi Gorici so premagali ljubljansko Olimpijo s 4:2 in s skupnim izidom 4:3 prvič v zgodovini kluba 'slavili v pokalu. NAJBOLJŠE ROKOMETAŠICE EVROPE Rokometašice Krima Ete Neutro Robertsa so evropske prvakinje. V povratni finalni tekmi lige prvakinj so na domačem igrišču premagale danski Viborg s 25:19. Prva tekma pred tednom dni na Danskem se je končala z neodločenim izidom 22:22. Novice iz Pisali smo pred 50 leti... Slovenija mo DOSTOJANSTVENA POČASTITEV SOCIALNIH OKORŽNIC V nedeljo 20. t.m. je meddruštveni pripravljalni odbor povabil Slovence k proslavi obletnic izida papeških socialnih okrožnic v dvorano na Rio Bamba. Najprej so bile v kapeli litanije in Te Deum. Pred dvorano so delili sporede in knjigo dr. Ahčina, oboje v opremi Bare Remec. Načrt za okrasitev odra je napravil V. Mazi, slike obeh papežev, avtorjev okrožnic, pa Stane Snoj. Predsednik pisateljske družine Fance Balantič pisatelj Jože Vombergar je pričel zborovanje, Božo Fink pa je podal zgodovinski razvoj socialnega položaja v Zahodni Evropi. France Pleško in Maks Nose sta izmenoma podala glavne točke enciklik. Rudolf Smersu je govoril o vplivu, ki so ga dosegle besede papežev v Sloveniji. Maks Jan je v nagovoru zagovarjal odpoved razrednemu boju. Lado Lenček CM je govoril o temi Živimo okrožnice, spomnil seje J.E. Kreka, žosizma in slovenske KA pri popularizaciji okrožnic, posebno pa pohvalil delovanje Družabne pravde. S himno Povsod Boga so zborovalci, kakih 400 po številu, zaključili to lepo počastitev. MM ROSARIO Tokrat smo se pri nas kar dobro odrezali. Mislim namreč na romanje v Lujan, na katerega se nas je prijavilo kar 40. Lepo število za prvikrat. Iz Rosaria smo odpotovali s posebnim avtobusom ob enih zjutraj in smo prispeli zjutraj ob 7.15 v Lujan, kjer smo se pridružili sprevodu Slovencev iz Buenos Airesa in drugih krajev. Mnogi izmed starih naseljencev so po dolgem času spet videli slovensko zastavo in bili pri slovenski maši z ljudskim petjem. Marsikomu se je orosilo oko. Udeležili smo se slavnostnega zborovanja, popoldne pa občudovali fante in dekleta v narodnih nošah in uživali ob veličastnem prizoru, ko se je po trgu pred baziliko vila dolga vrsta slovenskih romarjev. Čas je vse prehitro minil in približala se je ura odhoda. V Rosario smo se vrnili kmalu po polnoči vsi veseli, da smo preživeli z drugimi Slovenci tako lep dan. Svobodna Slovenija, št. 21; 24. maja 1951 Obramba pred Turki Ropanje Turkov po naših pokrajinah je zelo prizadelo njihove prebivalce, predvsem kmete. Graščaki so se zaprli v svoje gradove in počakali, da je pohod šel mimo. Preden je novica prišla do cesarja ali se je zbrala plemiška vojska, so bili Turki že doma. Drugo pa je bilo s kmeti. Ni jim preostalo drugega, kot da so pred roparji zbežali. Seveda, če jih niso Turki presenetili. Zato pa so iznašli hiter sistem obveščanja na daljavo. Od hrvaške meje so na visokih, dobro vidnih gričih postavili straže, ki so imele poleg sebe pripravljene grmade lesa. Ko so prvi zagledali turška krdela, ki so prihajala na Kranjsko, oziroma njihove požige, so takoj zakurili kres. Ko so na drugem griču vedno pripravljeni stražarji to opazili, so zakurili svojega. In tako se je veriga kresov razširila v nekaj urah po vsej pokrajini. Še danes ima vrsta gora ime Grmada, na primer drugi vrh Šmarne gore. Ko so kmetje zapazili kresove, so pričeli biti plat zvona. Hitro so pognali živino v gozdove in se sami skrili v gozdove ali podzemske jame. Seveda so jim Turki požgali hiše, ki so bile lesene in krite s slamo, a ohranili so vsaj življenje. Drag način obrambe pa je bil posnemanje graščakov. Zaprli so se v edine zidane stavbe v vasi, to je cerkve. Da pa bi bili bolj varni, sojih utrdili in sezidali okoli njih močno obzidje. Če so se kmetje dobro branili fh Turki niso mogli kmalu zavzeti cerkve, so odjahali dalje in ljudje so bili rešeni. Te obzidane in utrjene cerkve so poimenovali z besedo Tabor. Še dandanes se vidijo pri marsikateri cerkvi ostanki obzidja iz tistih časov. Druga obramba dežele je bila ustanovitev Vojne kr;\jine. Prebežniki iz Bosne -Uskoki - so se zatekali na Hrvaško in Kranjsko ter jim je dal cesar v last tamkajšnjo mejno ozemlje pod pogojem, da so stalno pripravljeni na boj s Turki. Ko so Turki le preveč grozili proti Dunaju in ga celo oblegali, so ga komaj rešile poljske čete. Zato se je le zganil cesar in so se pričele zbirati plemiči in večja vojska, ki je z večjim ali manjšim uspehom zapirala pot večkratnim turškim napadom na Avs- trijsko. Pri teh borbah so se odlikovali kranjski plemiči, predvsem Turjačani -Auerspergi in Višrjegorski. Za naše razmere je bil važen napad celotne turške vojske proti Habsburžanom leta 1593. Bosanski Hasan paša je najprej napadel Bihač na Hrvaškem in ga zasedel,-nato pa se je odpravil na sever. Prišel je pred trdnjavo Sisek. Tam je bila zbrana cesarska vojska, med njimi vrsta kranjskih plemičev z Andrejem Turjaškim na čelu. Ko jih je napadel Hasan paša, so plemiči napad odbili, razgnali vojsko in sam paša je utonil v Kolpi. Ves svet se je razveselil te zmage, plemiče so papež, cesar in španski kralj odlikovali in slavili. Tudi v Ljubljani so imeli zahvalno mašo, pri kateri je ljubljanski škof Hren nosil mašni plašč, ki so ga naredili iz plašča utopljenega Hasan paše. Od tedaj so bili v Avstriji vami pred Turki. Tudi slovenski kmetje so se oddahnili, a črni oblaki so se pričeli zbirati drugje. Osebne novice : Rojstva: V družini Marka Selana in Angelike Smole se je 2. maja rodila hčerkica, ki bo pri krstu dobile ime Saši. 18. maja seje rodila Erika Čeč, hčerka Matjaža in Marije roj. Zurc. Srečnim staršem naše čestitke! % Nova diplomantka. Na pravni fakulteti katoliške univerze v Buenos Airesu (UCA) je 17. maja zaključila študije in prejela diplomo Andrejka Dobovšek. Novi odvetnici iskreno čestitamo! mmm „Naj čuje nas presveti Bog“ DOMOBRANSKA PROSLAVA Nedelja, 3. junija 2001, ob 16. uri v Slovenski hiši - Koncelebrirana sv. maša - Poklon pred spomenikom - Spominska akdemija v dvorani Govor: Marjan Loboda Pevski nastop: skupina mož in fantov in Otroški zbor Zedinjene Slovenije Prisrčno vabljeni! J TURIZEM Tel. 4441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, naiem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427. ADVOKATI dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 -15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5" F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1" of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924. FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Birič. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejfa - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia J851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Miha Gaser). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale). SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrej ka Papež Cordova). Slovenski mendoški oktet in skupina Los chanares vabita na poslovilni koncert pred potovanjem v Severno Ameriko v soboto, 26. maja, ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu Po koncertu prosta zabava in na razpolago večerja ter mendoško vino v spodnji dvorani (prijave na tel.: 4441-5528) Obvestila PETEK, 25. maja: Mladinski športni turnir. SOBOTA, 26. maja: Koncert pred potovanjem v Severno Ameriko Slovenskega mendoškega okteta in skupine Los Chanares, ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu. NEDELJA, 27. maja: Žegnanje v Slovenski hiši. SREDA, 30. maja: Učiteljska seja ob 20. uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 2. junija: Redni pouk Srednješolskega tečaja, ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 3. junija: §pominska proslava žrtev revolucije, ob 16 v Slovenski hiši. SREDA, 6. junija: Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16.30 v Slovenski hiši. Osebni spomini Marije Slabe na 10 let „zlate svobode 1945-1955“. SOBOTA, 16 junija: Redni pouk Srednješolskega tečaja, ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 23. junija: Praznik slovenske državnosti s slavnostno večerjo v Slovenski hiši. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 23. maju 2001 1 dolar 247,37 SIT tolarjev 1 marka 110,60 SIT tolarjev 100 lir 11,17 SIT tolarjev Naš uspeh... Nad. s 3. str. Kaj bosta delala naša dva inženirja? Ta pomenita začetek razvoja firme. Pozneje pa bosta izšolala še ostale inženirje in prodajalce. < Kje pa imate svojo pisarno? Svoj sedež imamo na ulici Lima v World Trade Centni. Imate v svoji službi še druge naše izseljence? Administrativne posle tudi upravlja ena od vaših, pogodbeno pa je angažiranih kar nekaj strokovnjakov s področja prava, računovodstva in financ. Dejansko naša strategija na argentinskem trgu sloni na sodelovanju z argentinskimi Slovenci, diasporo bi dejali pri nas. Hvala lepa za vaš pogovor. Želimo vam veliko uspeha. Pogovarjal se je Tine Debeljak REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: 1. Lopata. 6. Evropa. 11. Okel. 12. Kad. 14. Spet. 15. Kor. 16. Polna. 18. Eta. 19. Požar. 21. Italo. 23. Za. 24. End. 25. nag. 26. Vi. 28. Ave. 30. Kilav. 32. Kis. 33. Tapir. 35. Igram. 37. Ines. 39. Ozek. 40. Ni. 42. Natočen. 44. Bi 45. Ena. 46. Sedem. 47. Vol. Navpično: l.Lok. 2. Okopava. 3. Pero. 4. Al. 5. Akordi. 6. Ednina. 7. RS. 8.0pel. 9. Pe-tovia. 10. Ata. 13. Al. 16. Pankreas. 17. Atavizem. 20. Že. 22. Ag. 23. Zatone. 27. Ismail. 29. Epi. 31. La. 32. Krk. 34. Inn. 36. Gen. 38. Ste. 39. Oče. 41. In. 43. Od. 44. Bo. o E? w FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Za Dništvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Franci Markež, Tone Kuntner, Vinko Rode, Jernej Tomazin, Tone Rode, Marko Vombergar, informativna agencija STA Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre" ^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit", Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-E-mail: vilko@ciudad.com.ar '■(307-1053 PROŠNJA ZEDINJENA SLOVENIJA med drugimi dejavnostmi vsako leto prripravi našo skupno domobransko proslavo. To pa je povezano z raznimi stroški. Društvo nima izrednih dohodkov, ima pa mnogo potreb in izdatkov. Zato prosimo vse rojake, da se na dan proslave pri prostovoljnih prispevkih velikodušno odzovejo. Za sm Papež se je peljal v veliki limuzini-Ker ni bil zadovoljen s počasnim šoferjem, starim monsinjorjem, je tega poslal na zadnji sedež, sam pa je sedel za volan in vozil zelo hitro. Ustavi ga policaj in zahteva dokumente. Gleda, gleda, in pokliče šefa po movikomu: „Zgleda, da sem ustavil veliko osebnost, ki je ne bi smel. Kaj naj naredim?" „Kdo je to?“ „Mislim, da je to sam Gospod Bog, kei' ima papeža za. šoferja." PO TELEFONU NA ŠTEVILKO 4362-7215 (ROTACIJSKE LINIJE)... ZLATE HRANILNE KNJIŽICE SLOGE! O so dvakrat zlate: 1. ker so lično tiskane z zlatim znakom SLOGE; 2. za tiste srečnike, ki jih bodo prejeli v dar (z vpisano vsoto)... Kadar si v zadregi in ne veš, kaj bi daroval, te iz stiske rešijo zlate hranilne kpjižice SLOGE, primerne za vse priložnosti: ob krstih, obhajilih, godovih, rojstnih dnevih, porokah... DARUJMO JIII! ‘ SLOGA DA VEC! V SLOGI JE MOČ!