Leto Lix. številno 156. v Ljumjfflii, u cetrten 15. junja i9zs. cena Din do lihuia vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inseraü: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst i d 50 p, večji inseiati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-iroru. — lnseratni davek posebej. — Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravništvo: Knailova nlica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova nlica št. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34, Poštnina plačana v gotovini. Vlada in poplave Božji mlini meljejo počasi, a šotore . Nehote misli človek na to prislo-pico, ko sliši o skrbeh, ki jih povzročajo vladi vodne katastrofe zadnjih rini. Največje so, kar jih beleži zsodo-i'ina 'nase mlade države, m iiaiusodnei-le. Kes je, da je katastrofalna poplava a sako leto opustošila to ali ono čkrožie nase domovine, ponekod celo huje kakor letos. Nikdar pa še ni bil prizadet tolik kompleks, kakor je sedaj, ko trpe z malimi izjemami vse pokra ime Jugoslavije. Skoda je ogromna in še neprecenljiva, njene posledice (nedosledne. A nevarnost še ni odstranjena, ampak se Delo vedno narašča. Ako zadivja besneča katastrofa nad Vojvodino, bosta nesreča in škoda neizmerni. Umevno je zato, (kx X. Beogradu z rdiko skrbjo čitajo vsakodnevne bul-tene o vodnem stanju in o napredku reševalne akcije. Dan za dnem se vrše posveto\anja ministrov in strokovnjakov; vlada je alarmirala ves svoj aparat, da zajezi podivjano Donavo in jo obdrži v strugali. Z nadčloveškimi napori delajo noč in dan inženjerji, vojaki in domači prebivalci. A kako slabotni so napram divjemu elementu, ki ruši in uničuje brez srca in smisla. Visoko pesem o junaštvu in požrtvovalnosti bi zapel pesnik ob slikah, ki jih prinašajo J isti m pripovedujejo očividci o delu pri rešilni akciji, o žrtvovanju enega za vse, o nesebičnih naporih vsega prebivalstva v ogroženih krajih. A trpkost te obide, ako se vprašaš, fe-Ii bilo vsega tega treba. Se res ni dala preprečiti ali vsaj omejiti katastrofa, omilili ogromna Škoua? Bo res vse te žrtve na premoženju in Edravju potrebne? Vojvodina, zlasti pa Bačka in Ba-\ ranja sta že od iiekdaj torišče velikih ! poplav, Donava in Drava se v neizmerni planjavi ne moreta dovolj hitro • odtekati, pa prestopita bregove skoro vsako leto. Da zajezi nesreče, je že madžarska vlada zgradila ob Donavi na vseh ekspouiranih mestih dolge, visoke in močne nasipe, ki so branili Vodi. da bi se razlila na plodna polja. Velik del tega ozemlja je prišel po prevratu pod Jugoslavijo. In zgodilo se je kakor s tolikimi drugimi zadevami, ki so za prebivalstvo življenjske važnosti, ki pa nimajo neposrednega stika s politiko. V večnih državnoprav-nih in strankarskih borbah niti parlament niti vlada nista imela ne časa ne smisla za vzdrževanje donavskih nasipov. Vedno bolj so se rušili in propadali, nihče jih ni popravljal. Tako je bila mogoča sedanja katastrofa. Niso hoteli dobiti peščice inže-njerjev in par milijonov letno za vzdrževanje nasipov, zdaj pa znaša škoda že sto in sto milijonov in ogroža vse naše državno gospodarstvo... Lep uspeh Trigisvanov v Nišu — Becgrad, 14. julija. Iz Ni^a javljajo, da so «Triglavani». ki sc nahajajo na tur^ r.eji po Srbiji, priredili snoči velik koncert v Nišu in da so dosegli izreden uspeh. Kon^ certu so prisostvovali visoki predstavniki državnih in avtonomnih oblasti ter številno i/brano občinstva. «Triglavani» so takoj s prvimi komadi užgali nacijonalno občin* sivo. tako da je slovenskim akademikom pri vsaki točki prirejalo brezkončne ovacis Tekom včerajšnjega dne so «Triglava* ni>- položili na spomenik srbskega nacijo-nalnega junaka Sindželiča krasen venec. Po= beben vtis pa je napravila na niško prebil wlstvo njihova plemenita gesta, s katero fao darovali, dasi sami na potu in v pojesti skromnih sredstev, tisoč dinarjev cd izkupička koncerta za oškodovanec po poplavah. Danes so Triglavani odpotovali v Sarajevo. Na kolodvoru so se od njih poslo= vili predstavniki oblasti ter številno občin* etvo, ki je se enkrat pozdravilo bratske akademike iz Slovenije z viharnim slove* som. VRAN GEL IZROČIL SVOJE ČETE VELIKEMU KNEZU NIKOLAJU NIKOLAJEVIČU — Beograd, 14. julija. General VrangcI Jc razpustil svoj generalni štab, ki se je nahajal v Sremskih Karlovcih. Svoje vojaške organizacije je izročil bivšemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, ki je resni pretendent na carski prestol. General Vran-gel odpotuje v Belgijo, kjer se namerava za stalno odtegniti vojaškemu življenju ter živeti privatno, - * fy rV m inter ie ä u Sofiji Radi umora novinarja Hadžipopoviča. — Vsi trije morilci aretirani. — Nova razkritja v korupcivskem odboru. — Odložitev carinskih razprav. — Vlada ostane do jeseni. — Ministri se odpravljajo na počitnice. — Beograd, 14. Julija. Danes dopoldne je anketni odbor Narodne skupščine nadaljeval preiskavo o aferi nabav pri tvornici v Adamovi!. Odbor je ugotovil številne nepravilnosti, s katerimi je naša država oškodovana za ogromne svote. V računih sc nahajajo predmeti, ki niso bili nikoli dobavljeni. Staro železje je bilo navedeno kot novo, cene lesenim predmetom so dvakrat previsoke. Zaslišan je bil načelnik Mladcnovic, kojega izpovedi zelo težko kompromitirajo delegata nase komisije Žoreja. Anketni odbor ugotavlja vsak dan nove nerednosti in oškodovanja države. Odbor za carinsko tarifo je nadaljeval svoje delo ter zaključuje poročilo, ki ga bo predložil finančnemu odboru. Na razpravi so referati, nasveti in poročila raznih gospodarskih organizacij iz cele države glede carinske tarife. Vsled nesoglasja z generalnim direktorjem carin dr. Šmidom najbrže nove carinske tarife ne bodo sprejete tekom leta, ker tudi med vlado in finančnim odborom, ki mu predseduje poslanec univ. prof. dr. Radonič, ni dosežen sporazum. Razna dela teh odborov v Narodni skupščini ni bilo drugih dogodkov. V predsedništvu vlade so se vršile kratke konference ministrskega predsednika Uzunoviča s poedinimi resornimi ministri. Opažena je bila nadalje daljša konferenca ministra dvora Jan-kaviča z ministrskim predsednikom Lzunovieeiii. Predstavniki oblasti prisostvujejo svečani proslavi francoskega praznika. Danes se je vršila v to svrho na francoskem poslaništvu svečana recepcija. Jutri popoldne se sestane v prostorih Narodne skupščine ob 17. pomožni odbor za poplavljence. Odbor bo sestavil proglas na narod, v katerem bo pozval vse humanitarne institucije in blaga srca, da prispevajo v pomoč poplavljenim pokrajinam. Odbor je bil sestavljen po inicijativi H Bitolju. Vpadov v Grčijn se Bolgari že par let sem precej izogibajo, ker nc bi radi ž njimi pripomogli k skupni obrambni akciji Grčije in Jugoslavije, ki bi gotovo tudi drugače uplivala na zbližan je med tema dvema državama. To pa nc odgovarja mtencijarn bolgarske zuna- nje politike, zato ima .Grčija pred bo! garskimi četaši razmeroma lep mir. S tem večjo intenzivnostjo pa so s Bolgari v zadnjem času vrgli na ru rrrunsko Dobrtidžu. Dan za dnem iavlj« jo o novih vpadih, ki razburjajo vso ru munsko javnost. V noči od sobote u nedeljo so Bolgari opleuili dve vasi. bili pregnani od vojaštva, ki jih je i ujelo. Vojaki in prebivalci so vse ujel nike pobili. Bolgarsko Jasopisje poroča o tei incidentu seveaa drugače. Obtožuj rumunsko vojaštvo, da je udrlo S ki daleč v bolgarsko ozemlje in napadi nič hudega sluteče bolgarske seliak. Onih 28 ujetnikov, ki so jih nato Ki murti pobili, da so bili mirni bolgarsl kmetje, ki so jih ru rutinski vojaki ot vlekli preko meje. Bolgarska vlada iu poveduje, da se bo pritožila E)ruštv narodov. 4 j Anglija in Staüja — Rim, 14. julija. Službena »Tribuna« piše v člaiiku z naslovom »Položaj Italije v vprašanju Tangera«: Angleško časopisje se te dni mnogo bavi z vprašanjem Tangera ter obravnava stališče Italije. Po informacijah iz verodostojnih rimskih krosov vesti angleških listov ne odgovarjajo resnici. Italija se ne bo zadovoljila s tistimi koncesijami, katere ji ponujajo angleški listi. Italija bo zahtevala, da dobi ne samo v upravi tangerske mednarodne cone ravno-pravno mesto z Anglijo, Francijo in Španijo, nego zahteva ravnopravnost tudi v ostalih vprašanjih, ki se tičejo Tangera. Po-gGdba izleta 192.5. med Anglijo, Francijo in Španijo glede režima v Tangeru se mora razširiti tako, da bo teh koncesij deležna enako tudi Italija. POPOLN KAOS NA PORTUGALSKEM — Pariz, 14. julija. Na ladji ; Carlialko ki naj bi deportirala odstavljenega diktatorja generala Gomeza da Costo, je izbruhnil upor. General Costa se je izkrcal v Opatu, kjer je na hitro roko organiziral vojsko, s katero koraka proti Lisaboni. Pričakujejo se nove borbe pred portugalsko prestolico. POLJSKA NAKUPUJE FRANCOSKE KRIŽARKE — Varšava, 14. julija. Ministrski svet je na predlog Pilsudskega zaključil, da nakupi francosko križarko xDesaixc. PREGANJANJA MLADO-TURKOV — Angora, 14. julija. Preki sod v Smirni je v procesu proti zarotnikom, ki so hoteli usmrtiti Kemal pašo izreklo obsodbo. 13 zarotnikov večinoma najuglednej* ših Mladoturkov bivših, ministrov in visokih državnih funkcijonarjev je obsojenih na smrt. Smrtne obsodbe bodo izvršene danes. PRED NOVIMI POGAJANJI RADI RAZDELITVE ARHIVOV — Beograd. 14. julija. Med našo in italijansko vlado je dosežen sporazum gleJe nadaljevanja pogajanj, da se zaključi razdelitev arhivov. Pogajanja pricno 26. t. m. v Trstu. Našo delegacijo vodi bivši poslanec dr. Gustav Gregorin, italijanski delegaciji načelu je senator t>alata, . " * Gospodarski kongres v Beogradu — Beograd. 11. julija. Dne 11. in 1' septembra se vrši v" Beogradu IV. gosp* darski kongres v smislu stsIefMi konferenc Zbornic, ki se je vršila L'4. iu '27>. junija Ljubljani. Dnevni red kongresa bo: 1. Uci oa našega izvoza od 1. septembra 1928, i 1. avgusta 1927; 2. \ prašanja pogozdovanj in šumske industrije. (Referat splitske i sarajevske zbornice; '6. Regulacija naših raj in rečna plovilba (releral novooadoko In n grebške zbornice); J. Zakon o dižavnei računovodstvu in vprašanje državnih raba (referat Centrale industrijskih korporacij Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Mickti: Investicijsko posojilo iz let 1921 73.5U—75, Loterijska državna reuc za vojno škodo 3, Zastavni listi Kranjsk deželne banke 20— 22, Ko.n. zadolžnic Kranjske deželne banke 2{)~22, Celjska po sojilnica dd. Celje 193—195, Ljubljansk kreditna banka Ljubljana —195, Merkantil na banka Kočevje 100—164, Prva hrvatsk štedionica Zagreb 665—86^, Slavensk. banka Zagreb 5*\ Kreditni zavod Ljubljan 165—175, Strojne tovarne Ljubljana 91 Združene papirnice 102; Stavbna družb Ljubljana 55—65, Šešir, Škoija Loka, K» — 104. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Cnrih 10.9455—103855, lJra, sa 167.433—168.433, Pariz 150.25—152.2j Newyork 56.437—56.737, London 275.05— 276.25, Trst 193.91—195.11, Berlin 13.49— 13.53, Dunaj 798.625—803.625. Eiekti: 7% luvest posoj. 1921 7o <1» 75.50. 2*4% drž. rente za ratnu Štetu 3'.* do 300^., Ljubljanska kreditna 175. ILv eskomptna banka 100.75—101, Kredittu banka, Zgb. 102—104, Hipotekama bank; 50.—Ö0.Ö0, Jugobanka D3—94, Praštediont 8G5—is7<>, Slaveufka banka 55—58, Eksplo ataeija 10—11, šečerana, Osijek 2G5—275 Isis d. d. 52—55, Slaveks 115, Slavonija 3f do 31. Trboveljska 345-350, Vevče 102 INOZEMSKE BORZE. 1 ** — Curih: Beograd 9.14, Pariz 13.25 London 25.125. Newyork 516.625, Milai 17.775, Praga 15.2925, Dunaj 73.0(25. — Trs*: Beograd 51.50—52. Pariz 74.74 —75.20, London 142—142.40, Newyork 29.24 —39.30, raga S5.75—S6.25, (Jurib,564—567-Dunaj 411—414. Stran 2. •SLOVENSKI NAROD« 'dne 15. Julija 1926. Ste*. 156. Vedno noue Jobove vesti o poplnvnh Situacija v Vojvodini še vedno skrajno nevarna. — Po poplavah je bila zelo udarjena tudi Slovenija. — Prometne ovire v vseh pokrajinah. — Nepregledna škoda« bivalsrva se polašča obup, ker je voda odnesla vse, kar so imeli in si s težavo in velikim trudom pridelali. Poplave v ljubljanski oblasti. Z nezmanjšano besnostjo divjajo -narasle reke po celi državi ter neprestano poplavljajo rodovitna polja in Dgrožajo selišča. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je ostala nevarnost nezmanjšana in ponekod se je položaj le še poslabšal. Pri Somborn Dunav še vedno narašča in vsako uro pričakujejo katastrofe. Bačka in Baranja strašno trpita od naraščanja rek. Iz Bosne prihajajo vesti, da se prebivalstva polašča obup. Skoro vse reke so v zadnjih dneh silno narasle in prestopile bregove. Dan za dnevom divjajo hude nevihte. Posebno prizadeta je tudi Banjaluka, kjer je po vodenj naravnost katastrofalna. V Južni Srbiji se je situacija v zadnjih dneh zopet poslabšala. Pri Obre-novcu je Sava podrla nasipe in popolnoma poplavila vas Krstino. Nad 1000 ha plodovite zemlje je pod vodo. Sava je dosegla včeraj zvečer pri Zagrebu višino 2.90 nad normalo. Bati se je nove poplave v spodnjem delu mesta. Nad Turopoljem in Moslavino je včeraj zopet divjala silna nevihta. Tudi Drava neprestano narašča in je računati v Podravju na nove poplave. Najkritienejši je položaj pri Apatinu. Vojaštvo je noč in dan na delu, da .skupno z ljudstvom prepreči katastrofo. Pri Koprivnici, kjer poplave sploh niso pričakovali, je nastala med prebivalstvom panika. Vse mestece je pod vodo. Več hiš je voda porušila i~ odnesla vse, kar je bilo na poti. Železniški most pri Lipavici na progi Budimpešta—Reka je močno poškodovan, talko da ;e promet na tej pro^i ustavljen. iPri Sonji je voda odnesla o00 m železniške proge. V bližini Virovitice je vo-,da podrla novozgrajeni nasip ter ponovno poplavila vso okolico. Z nadčloveškim trudom brani narod nasipe. V Osijeku samem je spodnji del mesta pcpolnoma pod vodo. Na stotine družin je moralo zapustiti domove ter iskati zavetja pri znancih in prijateljih. Položaj je v osiješki oblasti izredno kritičen. Pričakuje se, da doseže Drava, ki še vedno narašča, vsak čas kul-minacijo. Tudi v Baranji, kjer je nad 20.000 ha zemlje pod vodo, se položaj ui izboljšal. Ljubljana, 14. julija. ,V noči od ponedeljka na torek je nad Ljubljano in okolico zopet lilo ka* kor iz škafa. Gosti nalivi, ki so padali vso noč, so popolnoma izprali vse mestne ulice, posledica neprestanega dežja pa je bilo naraščanje rek in po* tokov. Ljubljanica je dosegla dva me* tra nad normalo. Barje je bilo včeraj že deloma v vodi, vendar se je voda zvečer in ponoči zopet odtekla. V Pod* peči je voda prodrla že do hiš. V- osta* lern Ljubljanica do sedaj ni napravila večje škode, tem hujše pa pustoši Gra* daščica. Gradaščica je tekom včerajšnjega dne silno narasla. V svojem gorenjem toku od Polhovega gradca nizdol je večinoma prestopila bregove. Tako* zvani «Pasji brod» za Kolezijo je ves poplavljen. Regulacijska dela Grada* ščice so zelo otežkočena. Novi prekop, ki se gradi, je v vodi. Gradaščica je bila namreč v svrho regulacije usmer* jena v bivšo stransko strugo za Hri* barjevim gajem. Struga pa je preozka za tolike mase vode, ki je zato pričela trgati zemljo. Ob obrežju stoječa dre* vesa so se opasno nagnila. Večino de* bel so morali podpreti. Zelo je trpela tudi močna, nedavno napravljena ogra* ja ob levi strani struge. Situacija se je danes nekoliko zboljšala, ker je priče* la voda padati. .V Rožni dolini stoji voda zelo viso* ko, a jc zalila že nekatere kleti. Poplava v Celju in okolici. Celje, 13. julija. Našemu mestu, ki skoraj vsako leto duži\i kako poplavo, je letos dolgo časa prizanašalo. .Zadnja povoden j je za* dela mesto pred dobrimi 8 meseci in že smo upali, da bo tokrat šla nesreča mimo nas. Toda neorestano deževje zadnjih dni, ko je sledil naliv za nalivom, je dovedio do katastrofe. V noči od ponedeljka na torek je vladal nad Neprestano deževje je začelo ogro- ? mestom in okolico strahovit naliv. Vso žati končno tudi bližnjo in daljno oko- ! n°č Je lilo kakor iz škafa. Savinja. Vo-iico Ljubljane, kateri so poplave doslej j Slajna in vsi pritoki so začeli naglo na-i še kolikor toliko prizanašale. Skoraj ruscati ter so se v ranih dopoldanskih vsi prej neznatni potočki so narasli in j urah razlili po vsej oklici, ki je izpre-ss izpiemenili v pravcate hudournike, j menična v eno samo veliko jezero. Čeki vale mase vode v Ljubljanico in I Ije je od vseh strani obdano z vodo, ki ■Savo. _ j je na periferiji, zlasti na nižje ležečih Promet je v celi državi ogrožen. \ mestih napolnila vse kleti. Okoliške va-Voda ie odnesla celo vrsto cestnih in f si Zavedna, Gaberje, Lava, Ostrožno, Železniških mostov, razjedla železniške jiasipe, ponekod zlasti v hribovitih krajih pa zavirajo promet neštevilui plazovi. Pri Štorah je prestopila te-»kom včerajšnjega dne Vogiajna bregove in poplavila železniško progo v daljavi 600 m. En tir je voda popolnoma razjedla ter odnesla krog 15 metrov v dolžini in 2 metra globoko ves nasip. Promet med Celjem in Mariborom je bil radi tega včeraj okrog 10. dopoldne ustavljen. Potniški vlaki so vozili samo do Celja odnosno do Št. Jurja. Brzovlaki so bili dirigirani po savinjski progi preko Velenja—Dravograd. Popoldne pa je bila tudi ta proga za nekaj ur zaprta, ker je plaz na brogi med Rušami in Falo zasul tir. iz Maribora je bilo takoj odposlano pomožno osobje, ki je po štiriurnem napornem delu progo očistilo. Tudi na Hrvatskem so nastopile Številne prometne ovire. Proga Zagreb —Varaždin je na več krajih pod vodo m je ves promet ustavljen. Beograjski brzovlak, ki bi imel včeraj dospeti ob 11. dopoldne v Ljubljano, je komaj popoldne dospel v Zagreb in vožnje sploh ni nadaljeval. Škoda, ki so jo doslej povzročile poplave v državi, je naravnost nedo-gledna. Ako bi se ocenilo vse, bi brez-dvoma segala v stotine milijonov. Pre- Babno in druge so pod vodo. Vse važnejše prometne ceste so poplavljene. Na Glaziji je voda vdrla čez Ljubljansko cesto in obdala tudi bolnico od vseh strani, tako da je dostop v njo naravnost nevaren. Med postajama Štore in Sv. Juri je voda raztrgala železniško progo iii ie bil promet proti Mariboru ustavljen. Na poljih in travnikih je voda napravila ogromno škodo. Vsi poljski pridelki, ki so obetali letos dobro letino, so uničeni. Prebivalstvo s strahom gleda v bodočnost in je izdatne in hitre pomoči nujno potrebno. Pri tej priliki moramo merodajne kroge zopet in zopet opozoriti na nujno potrebno regulacijo naših vod. Ža-lOStno je gledati, kako povodnji, ki so zlasti v zadnjih letih pri nas katastrofalne, leto za letom uničujejo ljudsko premoženje. Prebivalstvo, ki je itak že po davkih in drugih uimah popolnoma izžeto, je naravnost obupano. Vršijo se sicer od časa do časa razne ankete glede regulacij, store se razn: koristni sklepi, a žal ostane vedno le pri teh sklepih. Za naše obmejne kraje ni denarja, ki ga je za vse druge manj potrebne stvari vedno dovolj na razpolago. Vode so popoldne še vedno naraščale, krog 4. popoldne pa je začelo ponovno močno deževati. — Celje, 14. julija. Danes ponoči je začela voda odtekati. Ako ne bo novih nalivov, je nevarnost odstranjena. Škoda radi poplave pa je že sedaj zelo velika. Železniški promet med Celjem in Mariborom je bil ponoči zopet obnovljen. Ogromna škoda v Slovenskih goricah* Maribor, 13. julija. Neprestano deževje je tudi v hribovitih Slovenskih goricah povzročilo nepregledno škodo. Malodane neprestani nalivi imajo za posledico naraščanje potokov, ki so se začeli razlivati po travnikih in njivah. Košnja v teh krajih po veliki večini še sploh ni obav-Ijena in je trava že segnila. Poljski pridelki so po večini uničeni. Nepregledno škodo je napravilo deževje v vinogradih. Voda odnaša zemljo, izpodko-pava trsje in ponekod so ostali samo še sledovi nekdaj cvetečih vinogradov. Zelo hudo so trpele ceste. Okrajna cesta Ormož—Ljutomer je popolnoma izprana. Pri Sv. Bolfenku je voda odnesla na okrajni cesti most. ki je doslej še vedno vzdržal vsaki vremenski sili. Promet je na tem kraju mogoč le po stranskih kolovozih preko hribov. Tudi prekmurska železnica je na progi Ormož—Ljutomer mnogo trpela. Mura je pri Beltincih močno narasla. Iz Prek-murja doslej še ni poročil o kaki katastrofi, vendar pa se je tudi tam bati večjih poplav. Pri Sladki gori je Mura močno izpodjedla jezove, ki so bili še le letošnjo spomlad nanovo popravljeni. Zboljšana situacija v mariborski oblasti. Maribor, 14. julija. Položaj se je v mariborski oblasti tekom včerajšnjega popoldneva in pre* tekle noči izdatno izboljšal. Do včeraj opoldne so vse reke stalno naraščale, proti večeru pa je začela voda padati. Najhujša nevarnost je bila v Posavinju in Podravinju. Obe reki sta prestopili bregove, ker jc zemlja tako premoče* na, da ne more ničesar več absorbirati. Po poplavi so prizadeti vsi nižje ležeči kraji, vendar pa po doslej znanih po* ročilih ni bilo človeških žrtev. Zelo hu* do prizadeta je savinjska dolina. Savi* nji je včeraj dopoldne prestopila bre* gove ter poplavila vso pokrajino med Celjem in Braslovčami. W. Dravski do* lini so sicer divjale hude nevihte, ven* dar pa tam ni bilo nikake opasnosti. Lc pri Prevalju je voda odnesla eno stanovanjsko hišo z gospodarskim po* slopjem vred. Sotla je včeraj dopoldne prestopila bregove, vendar pa je nevar* nost že po par urah minula, ker jc vo* da kmalu na to začela upadati. M Dra* vogradskem arezu ni nobene nevar* nosti. yt splošnem se je položaj tekom včerajšnjega popoldneva in pretekle noči izdatno izboljšal. iVTse vode so za* čele upadati. Savinja jc do danes zju* traj padla za L5 m. Materijalna škoda jc kljub temu ogromna. Poljski nasadi so v poplavljenih krajih popolnoma uničeni. Občutno škodo je povzročila poplava na železniških progah. Na progi Maribor Dravograd je je med postajama Ruše in Falo plaz zasul progo na daljavi 20 metrov, radi česar ie bil promet za štiri ure preki* njen. Iz mariborske delavnice je bilo takoj odposlano pomožno osobje, ki je progo očistilo, tako da je bila redna zveza vzpostavljena že do večera. Huje jc prizadeta proga proti Celju, ki je na obeh straneh obdana od vode. Med postajama Štore in Sv. Jurij je voda podsula in deloma razdrla tir, ta = ko da jc bil tekom včerajšnjega dne vsak promet na tej progi prekinjen. Do večera se je posrečilo na onem tiru zopet vzpostaviti promet, dočim so sc na drugem tiru vršila popravljalna dela do ranega jutra. Tekom današnjega dne j c bil ves promet zopet izpostav* ljen, vendar pa imajo vlaki zamude, ker morajo na ogroženih mestih voziti zelo počasi, največ 5 km na uro. Deževje je v mariborski oblasti pre* minulo in vlada danes lepo solnčno vreme. Afera generala Gaile Nedavno so začeli socijalistični in komunistični listi v CSR ostro javno kampa-njd proti lcgijonarskim generalom, osobito proti načelniku generalnega štaba generalu (Jajdi. Ker se pa kampanja ni posrečila, so začeli rovariti zahrbtno. Mnogi levičarski listi so začeli priobčevati senzacijonalne vesti o dopustu generala Gajde, ki da po-menja njegov odhod iz aktivne vojaške službe. Qeneral Gajda je nedavno res nastopil dopust, s katerega se po vesteh levičarskega časopisja ne vrne več. Njegova vpokoiitcv je bila baje žc davno sklenjena in njegov nastop na kongresu neodvisnih lcgijonarskili organizacij je bili samo posledica tc spremembe v vodstvu čsl. ar-? made. Berlinski usti pišejo, da je vzrok Gaj-dovega dopusta spor radi kadrske službene dobe v čsl. armadi. General Syrovy je baje s socijalisti za 14mes. akt. službo. Gajda pa za lSmesečno. Zato je bilo treba Gajdo poslati v Tokijo. Zanimivo vest so priobčili »Lidovc Listy«, ki trdijo, da na-siopajo proti Gajdi tajni nasprotniki, ki so zbrali kompromitujoč materijah na podlagi katerega zahtevajo, da se Gajda odstrani iz armade. »Vcnkov« ve celo poročati, da so merodajni krogi zahtevali, naj Gajda nemudoma odpotuje na dopust v inozemstvo. Afera generala Gajde še ni pojasnjena, vendar je pa že zdaj jasno, da gre za napad na čsl. armado, da se izpodkopava zaupanje vojaštva do najboljšega častnika in da skušajo gotovi elementi spraviti čsl. armado ob ugled, ki ga ima v inozemstvu. General Gajda, ki jc služil svojčas tudi v srbski dobrovoliski diviziji v Odesi, jc znan kot izvrsten organizator in spretea strateg. Dogodki sirom Jugoslavije Iz Ptuja javljajo senzacijonalno vest, da je bil v Apačah te dni prijet posestnik Z tipamo, hi je osumljen, da je povodom usodnega požara v Apačah, ki je skoraj vpepe-lil vso vas, zašgal svojo hišo, katero jo bil nedavno zavaroval za 100.000 Din. Res je v njegovi hiši najprej izbruhnil ogenj. Zu-pardca so izročili sodišču, svojo krivdo pa odločno zanika. Pred dnevi jc v Vurbergu pri Ptuju udarila strela v viničarijo posestnika Pon-gratza. Požarna bramba je sicer takoj odhitela na pomoč, radi porušenega mostu pa ni mogla na lice mesta in tako je vini-čari ja pogorela do tal. V čistilnici Reicher v Ptuju se je nedavno ponesrečila ^Gleina delavka Marija Krajce. Zašla je z roko v stroj. Prepeljali so jo takoj v bolnico, kjer pa je nesrečno dekle radi prevelike izgube krvi umrlo. V Krčevini pri Ptuju je te dni utonil triletni sinček gostilničarja Savca. V Titlu pri Novem Sadu se je 12. tm. primerila težka avtomobilska nesreča. V bližini občine Dilovo je nenadoma počila pnevmatika avtomobila, v katerem sta se vozila trgovec Branko IliS in zastopnik neke nemške avtomobilsko tvrdke RudolI Langsteiner. Avto se je prevrnil in oba potnika s!a padla ven. Ilič je bil takoj mrtev, Langstriner, ki je bil težko ranjeu, je bil prepeljan v bolnico in aretiran, baje na prošnjo berlinske policije. Iz Zagreba so zopet pobegnili od doma trijo 141etni dečki hi neka lGletna mladenka. Zagrebški policiji jo uspelo razkrinkali in prijeti vlomilce, ki eo nedavno vlomili v trgovino Aurelija S pilzer ja v Dugi ulici in odnesli za 75.000 Din blaga. Dva vlomilca je policija prijela, tretji jc pobegnil. Vlomilci so ukradeno blago voziti v Slovenijo. Iz Save pri Sisku so potegnili truplo nekega utopljenca. Gre za zasebnega uradnika Ernosla Neufelda iz Zagreba. Misteiijozen vlom. Novosadska policija se bavi te dni z misterijozniin vlomom, ki je bil izvršen v nedeljo ponoči v trgovino najbogatejšega novosadskega juverilrja Adolfa Eckfelda. Eckfeld ima svojo trgovino v stari zgradbi nekdanjega okrožnega sodišča v Novem Sadu v ulici Kralja Petra. Ko jc prišel minuli ponedeljek zjutraj v trgovino, je našel na svoje največje začudenje eteklena vrata zaprta od znotraj. Ko jih je poklicani ključavničar odprl, in so vstopili v trgovino, so takoj opazili, da se je mudil ponoči v trgovini nepoklican obiskovalec Sredi trgo- vine je bila na tleh izkopana Tolika luknja. Kakor se je pri tem poznejšem ogledu ugotovilo, je storilec ponoči prišel v klet in ol tam prekopaj debel obok. Val znaki kažejo na to, da je moral biti z lokalnimi t&z-lnerami dobro znau, ker bi so sicer v velW kanski kleti, ki je pravcat labirint, ne mogel orijentirati. >~;ijbolj Čudno na celi stvar! pa je dejstvo, da se storilec, ki je bil, k\.-kar je ugotovljeno, v trgovini sami, ni nii« Česar dotaknil, dasi je bilo na policah raz* loženih mnogo dragocenosti. Pa5 pa je oti« paval močno železno blagajno, kjer se poznajo odtisi pj-stov. Policija si ne ve r*£< tolmačiti, zakaj vlomilec ni ničesar odn-sel, ko je bil vendar že ca cilju in mu j€ bilo treba samo še iztegniti roko in napolniti malho. Stotfleo razen odtisov prstov ni zapustil nobenega pledu. Z odtifi Minjmi pa se policija v Novem Sadu ne more okoristiti, ker še nima daktiloskopičnega* od« delka. šBeležnica KOLEDAR. Danes: 14. julija 1026; katoličani: Bo» naventura; pravoslavni: 1. julija, Kuzma in Damjan; muslimani: 3. moharema 1343; Žid* je: 3. aba 5r>So. Jutri: 15. julija 1926; katoličani: Hen« rik; pravoslavni: 2. julija, Haljma Bogoro* dice; muslimani: 4. moharema 1315; židje: 4. aba 5o*6. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Ljubi me in svet je moj«; Ljubljanski dvor: aOn jc zaljubljen«. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Kina Matica: «Ljubi me in svet je moj»; Ljubtjsnski d\*or: «On je zaljubljen*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go* sposvetska cesta. Jutri: Trnkoczy, Mestni trp; Raraor, Miklošičeva cesta. M Solnca zaide danes ob 19.43 in vzide ju« tri oh 4.20. Mesec zaide danes ob 22.26 in vzide ju* tri ob 9.35. Izpred sodišča Mrzel januarski dan. Bohinjska Bistrica je bila vsa ovita v enežno odejo. Sneg J*3 naletaval v gostih kosmih. Pod Kumarčd v gošči je stala srna in njen druff Mttta pO snegu iščoč hrane. Tedaj jc počila puSka« Srna se zvrne, mile rjave oči pogledajo posiednjič svojega tovariša. V hosto švigneta dva smučarja; že je srna aa hrbtu prvega. Srnak beži čez drn in stru, mei poln se mu pridružijo še drugi, a za njimi M poganjala smučarja, divja lovca. Dve puikl počita in dve nedolžni živnlici se zgrudil... Divja lovca prihitita, noža se zasadita v ranjeni telesi. Sled pelje v dolino prav do elektrarne v Bohinjski Bistrici. Lovski čuvaji osumijo Ivana in Dratrotina, Bol, dn M sicer elektrotehnika, a divjačine se ne branita. Zadevo je razpravljal kazens'u b<»nr,'. Dokazi so šepali. Rjbs ju je potlal tovariš Niko prav ta dan kontrolirat vodovodna cevi elektrarne, a sti se v eni uri vrnila, prav toliko časa bi pa za to pol purabil vsatr dober smučar. In kje so srne? V tnk'j kratkem času nista mogla srn zakopali, v elektrarno jih nista prinesla. V eni url «=11 se vrnila in delala dalje. Krvav ni bil nihče. Bila 6ta oproščena. Delavec France je sedel v krčmi in p- i-pov*»doval svojim tovarišem: <rni BMgol dati. Dolar sem zamenjal in za]>il, a p slan j^ počil na mojem pfOta, ko sem bil Jeri-j nezvest; zaž\enketalo je in že je Le£aj zdrobljen na tleh. To pa še ni bilo dovoljl Svojo obleko in perilo sem imel spravljam v baraki tovariša Janeza. Ko sem se spri s svojo Jero, sem šel po obleko, uavezal culo in hotel po svetu. Tedaj se jc pa oglasil tudi ta šembrani Janez in trdil, da se jo prijazno sprejel, ako ne izpolni svo-e prisege. Po pogrebu princa Narja se je mu-aila v Indiji samo še mesec dni, dokler äi uredila svojih najnujnejših zadev, potem se je pa preselila v Pariz in od tu vodila svoja raziskovanja proti skrivnostnim napadalcem. Spremljal jo je kamo en sluga, ki pa ji je bil vdan iz K^sega srca. Bil je isti, ki je bil navzoč pri umoru njenega soproga. Tako se je zgodilo, da so se naenkrat po dolgih mesecih v Los Angelesu bb istem času nahajale osebe, katere so tile pričujoče pri princevem umoru v ondonu. Med tem časom je Nelly nestrpno Čakala, da se ji javi Pool. Dan na dan {e pričakovala pisma ali brzojavke, toda zaman. Začela je obupavati. V zadetku je mislila, da si morda Pool zä enkrat ne upa poslati poročila po pošti, da se na ta način ne bi izdal. Potem je da pa je policija prestregla pismo ali brzojav in ji ga ni izročila, temveč je na tej podlagi začela loviti Poola. Začela se jc bati zanj, pa tudi zase. Ker je pa vedela, da jc Pcolova tolpa dobre organizirana in ima zveze v bližnji in daljni okolici, se je čudila, da ji po kakem zaupniku ne javi, kje se nahaja in kam aiai pride za njim. Dnevi so potekali, postajala je vedno bolj obupana in slednjič je spoznala, da se je uresničila njena sumnja. Pool jo je zahrbtno zapustil in izginil brez sledu- Spoznala je, da jo Pool res ne ljubi več in da se je je sedaj na lep način odkrižal. Ko se je spomnila onega prizora, ko je Pool začel strastno poljubljati Elizo, ie od ljubosumnosti in onemogle jeze kar divjala. Naposled je uvidela, da ji ne preostane drugega kakor osveta. V prvem trenutku je hotela naravnost oditi na policijo in denuncirati Poola, da je on v istini bil vodja roparske tolpe in da je v Londonu ubil in oropal princa Narja. Toda tega sklepa ni izvršila, ker se je zavedala, da bi v tem slučaju ne prišel samo cm na vislice, temveč tudi ona. Ni ji preostalo nič drugega, kakor poiskati ga in ga v plačilo za sramotno izdajstvo na mestu ustreliti. V svoji razburjenosti je nemirno korakala po sobi semtertja in mahala z revolverjem okoli sebe. Ce bi se ji bil prikazal Pool, v tem trenutku, bi ga bila ta tempera- fe bil daleč in ona niti vedela ni, v katero smer je bil zbežal. Ostala je sama, moštvo Poolove tolpe je bilo povečini ujeto, nihče ni več prihajal ponoči v njeno hišo, kot je to bilo prej redno navada in ta osamelost je na njene živce strašno vplivala. Denarja skoraj nič več ni imela in vrh tega pa je bila, kot je opazila, pod policijskim nadzorstvom. * Mr. Grant je mimo sedel v praznem oddelku zadnjega voza ekspresa, ki je odhajal iz Los Angelesa. Ko je prišel sprevodnik, ga je vprašal, ali se morda ne pelje v vlaku možak take in take postave s približno osemnajstietno damo, ki je navidez blazina. Toda sprevodnik mu je dejal, da v celem vlaku ni nobene take osebe. »Sicer pa je najbolj enostavno,-da si ogledate cel vlak sami. Kar pojdite z menoj.« Odšla sta in pregledala vse vagone, toda Grant ni našel onega, ki ga je iskal. Zahvalil se je sprevodmiku in odšel nazaj v zadnji voz ter hotel vstopiti v oddelek, v katerem je bil sedel Ko je odprl vrata fcupeja, so se trije moški navalili nanj in ga vkljub širnemu odporu vrgli skozi v nalašč za to že odprta vagonska vrata na progo. ZloČm se je dogodil tako naglo in je bil tako dobro preračunan, da se Granitu kljub njegovi moči in gibčnosti ni posrečilo preprečiti, da ne bi ga .stmoulavili..Jz jeksnrfisa, * imel jc velikansko srečo. Priletel jc na travnik, se parkrat prevrgeJ in obležal nezavesten. Ko se je zbudil, je bila temna noč okoli njega. Sprva se ni mogel domisliti, kje se nahaja. Naenkrat je zapazil nad seboj zvezdnato nebo in zeblo ga je. Skušal je vstati, pa mu ni šlo. Silno ga je bolelo v križu in ves je bil potoičcn. Začel si je najprvo masirati roke in potem ostalo telo in naposled je le vstal in se začel počasi premikati. Bil je v veliki samoti bogve koliko kilometrov od človeškega bivališča in ni mu preostalo drugega, kakor počakati belega dne in se napotiti proti Los Angelesu, od koder se je odpeljal. Spoznal je, da mora biti Poolova roparska tolpa naravnost izbomo organizirana. Oni, ki so ga hoteli ugonobiti, so ga morali že Čakati na kolodvoru in so se peljali ž njim v ekspresu skupaj. Dejal si je, da mu bo sedaj nadaljnje raziskovanje mnogo olMšano radi tega, ker so roparji prepričani, da se je pri svojem padcu ubil. Sklenil je vrniti se v Los Angeles, se tam skriM in od tam naprej voditi lov za Poolom in Elizo. Vlege! se je v travo in mirno zaspal. Divjih Živali v onih pustinjah ni, tako se mu ni bilo ničesar bati. Človek pa tudi ni nobeden kolovrati! v tem času po brezmejni pusthiji. Zbudil ga je vlak, ki je nekaj ur ppz&ete v nasprotni smer« dirjal proti Los Angelesu. Ze se iiü inki zdandio. Hzraniadfi. vstal ixt zaS&l korakati v smeri preti mes:u. Post:.ja| jo 5ačeu, kajti od opoldneva prejšnje« dne nt ničesar zanžil, in tudi ž**alo ^. Je. Po triurni hoji pO pustinji je du« sr»r.i do velike ceste, ki je križala želez« nico. Tu je čakal. Z mahanjem je ustavil prvi avto, ki sc jc peljal v Los Au> geles in prosil, naj ga proti dobremu plačilu vzamejo s seboj. Bili so v iiicin prijazni 1 i udje. ki so mu prav rad! ustregli. In tako se jc žc opoldne nase«, lil v mestu v malem hotelu in sc tako; podal na svoje raziskovalno delo. Bil je mnenja, da ni izključeno, da Pool sploh ni odpotoval naprej, temveč lepo počakal v Los Angelesu, ki ima okoli 250.000 prebivalcev, tako da sc je Pool v Bjcni prav lahko skril. V Los Angelesu se jc Grant mudij nad mesec dni. Bil je prepričan, da si mora skrivati Pool v kakem predmesti ju. Toda zaman jc hodil dan na dan pa najrazličnejših gostilnah, kavarnah in po pristanišču, našel nI niti najmanjše-' ga sledu. Zato je sklenil, da sc vrne li Nelly in jo šc enkrat natančno izprani, Nastanil se jc spet za nekaj dni v mali vas« sredi mistinjc in nadaljeval tu svu. ja raziskovanja. Pool jc vsekakor vedel, da je Grant izboren detektiv in se ga jc zato ton bolj varoval. Da se je hotel Granta n3 vsak način odkrižati, je razvidno že iz tega, ker so ga nicjgQvi iwinocaiki yrglj iz ek&nresa. Stev. 156. «STÖVENSKI NA ROD» *dnc 15. julija 1926. Stran 3/ Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 14. julija 1926. *~ — Porratek teškosloTAškega poslanika, fcsl. poslanik Jan Seba, ki se je udeležil svečanosti v Pragi in Olomucu, se je vrnil F ponedeljek v Beograd. Včeraj je imel sestanek e pomočnikom zunanjega ministra Markovi čem. — y.ore dopisnice. Koncem julija izda poštna uprava nove dopisnice, ki bodo izdelane po najboljših modelih in mnogo pri-kladnejše za dopisovanje kot dosedajne. — Reorganizacija prometne službe. Prometno ministrstvo je sklenilo v zvezi s predstoječo reorganizacijo vsega prometa reducirati oddelke pri poedinih železniških direkcijah. V prvi vrsti bi bili reducirani ekonomski oddelki. — Reorganizacija invalidskega udraže-nja. Oblastni invalidski odbor je zahteval hI vseh dosedanjih krajevnih odborov, naj se v zrni slu novega invalidskega zakona reorganizirajo. V kraju, kjer je 100 invalidov, se lahko ustanovi krajevno udruženje. vična vožnja povsod dovoljena. Pridite vsi. vsa društva, vsi bivši vojaki, da počastite spomin 63 v svetovni padlih vojnih žrtev naše občine. 707-n — Stekel osel. Nenavaden slučaj stekline je bil te dni ugotovljen v bosanskem selu Buni pri Sarajevu. Posestnik Ante Lajdar je imel osla, ki je pred par dnevi začel nenadno besneti. Trgal si je meso z lastnega telesa. Ko sta dva moža priskočila, da bi osla ukrotila, je oba ogriznil. Končno so morali pobesnelega osla ubiti. Pozvani veterinar je ugotovil, da je osel zbolel na pasji steklini. Obe ogrizeni osebi sta bili oddani v Pasteurjev zavod v Zagrebu. — Po 30 letih odkrit umor. O priliki popravljanja nasipov pri Draguljabregu v Baranji so delavci prilično 1 m pod zemljo naleteli na okostje 18- do 20-letnega mo-£a. Glava je bila popolnoma razbita. Poni nen ju strokovnjakov je ležalo truplo najmanj 20 do 30 let v zemlji. Oči vidno gre v tem slučaju za umor. Malo verjetno je, da bi se po tolikih letih posrečilo izslediti morilca. — Umori in samomori. V Bregani je bil pred par dnevi izvršen umor, ki je tamoš-nje prebivalstvo do skrajnosti razburil. Delavec r. Radovanovič je v nekem gozdu v zasedi počakal tovarniško delavko Pavlo Rozjan ter oddal na njo več streiov, laka da je ostala na mestu mrtva. Radovanovič je nato pobegnil v Zagreb, kjer je bil kmalu na to aretiran in izročen sodišču. — V Smledniku je pretekli teden skočila v Savo öületna kuharica tamošniega župnika. Kaj je gnalo nesrečnico, ki je bila že 25 let v službi pri župniku, v smrt, ni znano. — V Mednem pri St. Vidu je izvršil samomor tamošnji mlinar in posestnik. Desetletni sinček ga je našel obešenega v mlinu. Tudi v tem slučaju ni znano, kaj je gnalo 60-letnega moža, očeta štirih otrok, v prostovoljno smrt. — Žrtev kolesarskega divjanja. V nedeljo zvečer se je smrtnonevamo ponesrečil pri Sv. Ani pri Tržiču g. Karel P e r š 1, uradnik tvrdke Peter Kozina v Tržiču. Ko se je vračal v družbi svoje žene zvečer po poti pod Ankeletovo gostilno domov, je pridrvel za njim neznan kolesar. Peršl je kolesarja, ki nt dal nikakih znakov, zapazil šc le v zadnjem treaotku in je jedva šc odrinil svojo ženo, njesa samega pa je kolesar podrl na tla. Pri tem je zadobil težke poškodbe na glavi. Težko ranjenega so v ponedeljek dupoldnc prepeljali v Leonišče v Ljubljano, kjer je včeraj popoldne izdihnil. Kolesarske nesreče se v zadnjem času zelo množc in bi bilo na mestu, da podvza-meio obiasti proti tako podivjanim kolesarjem najstrožje mere, kar bo tudi y korist drugim, dostojnim koledarjem. Iz Ljubljane —lj Pogreb pisatelja dr. Detel«. Ob številni udeležbi občinstva so včeraj polo-žui zemeljske ostanke pokojnega pisatelja dr. Deteie k zadnjemu počitku. Pogrebne svečanosti jo izvršil stolni prost Kalau. Pred hišo žalosti so zapeli pevci Ljubljane zadnji pozdrav, nakar je krenil dolg sprevod, v katerem so korakali številni zastopniki slovenske literature, profesorji univerze in drugi. Na grobu sla spregovorila v imenu Slovenske Matice tir. Lončar, y imenu Društva slovenskih književnikov pa pisatelj Finžgar. —lj Sestdesctletnh-o rojstra praznuje jutri, JU), t. m. ugledni iu popularni ljubljanski trgovec g. Ignacij Zargi, ki ima znano trgovino >l'ri nizki ceuic na Sv. Petra cesti. Ob eueni praznuje tudi srebrno poroko s svojo soprogo go. Marijo, roj. Kumar. K dvojnemu jubileju g. Zargiju in njegovi soprogi skupno ž njunimi številnimi znanci in prijatelji tudi mi iskreno čestitamo! —lj Gostovanje članov beogradskega Narodnega gledališča v ljubljanski drami. V soboto, dne 17. t. m. ob &. zvečer gostujejo v ljubljanskem dramskem gledališču člani beogradskega Narodnega gledališča z Nicodcmijevo komedijo >Jutro, dan in noč.c Glavni vlogi igrata prvaka ga. Desa Duga-lič in g. Vladimir Dragutinovič. Režiser je profesor Milosevic, bivši pomočnik upravnika beogradskega Narodnega gledališča. Komedija je našemu občinstvu dobro znana, saj se je igrala v lanski sezoni pod imenom 2 Zora, dan, noči s Saričevo in Kraljem v glavnih, vlogah. Občinstvo opozarjamo na to gostopanje. 1'redprodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni v operi v petek in soboto od 10- do pol 1. in od 3.—5. popoldno kakor tudi na večer predstave pred začetkom v dramskem gledališču. Cene dramske. ■—lj Pregled živine, vozil in op rente za mestno občino ljubljansko se vrši v času od 27. julija do 1. avgusta na Ambroževem trgu. Pregledovanje se prične vse navedene dni ob 7. zjutraj ter traja do 13. ure. K pregledu se mora dovesti živina, stara nad tri leta, in sicer konji, osli, mezgi in mule, nadalje vozovi za konjsko vprego, kočije, koleslji, zapravlirvčki, dvokolice s sodi za vedo ter vsa jahalna in vprežna oprema, avtomobili, osebni in tovorni ter motocikli. Jahaln7 konji morajo biti osedlani, vprežna živina pa vprežena v svoje vozove. Avtomobili in motocikli se morajo privesti z vso opremo. Volov, volvskih vozov in bi-cikov ni treba pripeljati k pregledu. Kdor ima svoio živino v redu pripravljeno, bo pozvan s posebnim pozivom in se naj določene ure drži. Dohod k pregledovanju je pri šentpeterskem mosta. Vsi oni, k; niso izpolnil prijavne dolžnosti, morala naknadno prijaviti vso živino, opremo in vozila v j _ Obrtna ~*AT**fi{{\ JMBMMfcjfa - t' £asu 0(1 Bf ^° S" *u?^a ** ** m<>4 ^dnlnu ^lj Nor« moderne naprave r mestni klavnici. Pišejo nam: Sedanji gerentski svet bo z izvršitvijo načrtov, ki segajo v dobo zadnjih 15 let nazaj, realiziral idejo, ki jo je sprožil občinski svet že 1. 1912. Nove naprave (hladilnice, nakJadališča, zgrajeni objekti in železniški tir, po katerem se bo živina dovažala naravnost v klavnico i. dr.) pričajo gospodarski energiji iu pravem pojmovanju življenskih interesov ljubljanskega prebivalstva. Česar si dva občinska zastopa pod finančno ugodnejšimi razmerami nista upala udejstviti, to je izpeljal pod težkimi današnjimi razmerami gerentski svet. Izvršiti je v klavnici še nekaj zidarskih in drugih profesijonistovskih del, vpostavitev strojev in kotlov, a predno bo nastopila zima, bo delo končano in takrat bosta te naprave občudovala in hvalila domačin in tujec! —lj Na vojvode Mišic« cesti so hodniki kakor se nam poroča, brez robnikov in svet na obeh stran <*h s travo zaraščen. Treba bi bilo te hodnike urediti kakor so oni na spodnji Polojanski cesti, ob enem pa tudi drevje obrezati. —Ij Evangelska cerkvena občina. Seni-orat evangeljskih cerkvenih občin Slovenije je g. župnika Gerharda M a v a v Celju imenoval za župnika ljubljanske evang. župne cerkve. Imenovani bo imel v nedeljo, 18. julija ob 10. dopoldne službo božjo in je potem strankam na razpolago. —lj Izgubljena damska torbica. Gospod, ki je pobral v ponedeljek ob devetih zvečer pred mestnim magistratom damsko ročno torbico s tremi ključi in denarnico s srednjo vsoto, se poživijo, da jo odda proti nagradi pri policijskem ravnateljstvu. 722-n —lj Norost na sokolski veselici na Viču v nedeljo 18. julija, bo isuha roba«, ki eo jo izdelale naše članice pod spretnim vodstvom 6. Sustereičeve. Dobili se bodo: leseni krožniki za sadje, kruh itd., ter lepe košarice. Prijatelji, posetite našo prireditev I —lj Darila! Uprava našega lista je prejela od neimenovanega Din 100 za s Društvo slepih«. — Srčna hvala! — Volna is bombaž za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela se dobi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri tvrdki Karel P r e 1 o g, Ljubljana, Stari trg 12 in Gosposka ulica 3. 119T —lj Fino b&tist&sto perilo in vse vrsto predpasnikov priporoča Kristohč-Bučar. Iz Celja —c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 5. do 11. julija se je zaklalo: 1 bika, 17 volov, 16 krav, 8 telic, 41 telet in 23 svinj. — Uvozilo se je: 1041 kg govedine, 1406 kg teleti ne in 13*2 kg svinjine. —c Eksplozija r kemični tovarni. V torek ob 10. uri dopoldne je vdrla silno narasla Voglajna v prostore kemične tvornice v Gaberju. Med drugim je poplavila tudi T«"Či, vsled česar so ekpplodirali kotli. Delavci so si z begom v zadnjem hipu rešili življenje. Voda je odnesla mnogo rude in povzročila podjetju ogromno škodo. —c Mestni vrt pod vodo. Včerajšnja povod en j je napravim ogromno škodo tudi v mestnem vrtu. Savinja je vdrla vanj in ga popolnoma poplavila. Vsa pota so razru-vana. Voda je nanosila tudi mnogo peska in kamenja. Potrebno bo mnogo truda ia srtroškov, da se bo mestni vrt spravil zopet v red. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo se Citati tudi ponoči. En primer: Iz Maribora —DB Ureditev cest in ulic. ifestiia občina je v letošnjem letu mnogo žrKovala za ureditev cest in ulic. Med vojno in v prvih povojnih letih se cest sploh ni popravljalo, tako da so bile bas najprometnejše ulice v skrajno slabem stanju. Dočim so bila v zadnjih letih izvršena le najnujnejša popravila, je letos pričela občina s sistematičnim urejevanjem cest in ulic. Tako je bPa med drugim podaljšana in razširjena Marijina ulica, na novo tlakovan stari del Glavnega trga in del Koroške ceste, v zadnjem Času pa je bila izvedena kanalizacija Vetrinjske ulice ter regulacija Vrtne ulice. Sedaj bo še podaljšana in regulirana Smetanova ulica do Strossmajerjevega drevoreda, tako da bo dobil ta del mesta direktno zvezo z notranjim mestom. Vsa ta dela so stala skoraj 1 milijon dinarjev. Za prihodnje leto pa je projektirana še izvedba kanalizacije severnega dela mesta ter ureditev glavnih prometnih ulic. —m Smrtna kosa. Dne 12. t. m., je preminula gdč. Terezija Meierseid'1, lastnica znane Meierseidlove gostilne na Tržaški cesti, ki je radi avojih prvovrstirih vin slovela daleč. N. v m. p. —m Neprestani nalivi so tudi v mariborski okolici povzročili že obilo Škode. Potoki bo narasti in v nižjih legah preplavili polja. Vse poljsko delo počiva. Žetev je zaostala in bati se je, da bo zrnje vsled strahovitih ploh in toče popolnoma izmla-čeno. Koruza zaostaja v rasti, lišol in krompir pa je začel gniti v premočeni zemlji. Mnqgo trpe ceste zlasti v hribovitih krajih, kjer so 9e ponekod spremenile v narasle potoke in onemogočajo vs4ki^o^^t^&i^ir". Sport Juniorste tekme za prehodni pokal Ilirije Za letošnje juniorske pokalne tekme SK Ilirije se je prijavilo 12 klubov. Med* klubski odbor je na svoji prvi seji 8. t. m. izžrebal v prisotnosti delegatov prijavljenih klubov protivnike za I. in II. kolo ter dolo* čil razvrstitev tekem i. kola takode: v soboto 17. t. m ob 18.30 Ilirija — Sla? vi ja; v nedeljo IS. t. m. ob 0. Olimp — Pa* nonija; ob 10.30 Reka — Olimpija; v nedeljo 25. t. m. Svoboda (Moste) — Mars; Jadran : Mladika; Triglav — Her* mes. Čas tekem se be objavi. V L kolu so sestanejo zmagovalci \a I. kola, in sicer zmagovalca iz tekme Jadran — Mladika ter Olimp — Panonija. dalje zmagovalca iz tekme Triglav — Hermes ter Svoboda — Mars in končno zmagovalca iz tekem Reka — Olimpija ter Ilirija — Siavija. — Semifinale in finale se izžreba kasneje. — Klubi, ki bodo izpadli v I. in II. kolu, bodo igrali med seboj za posebno utesno darilo Ilirije. * — Pri veliki mednarodni kolesarski dirki Dunaj^Brno^Praga, ki je največja kolesarska prireditev srednje Evrope, je v nedeljo zmagal A. Honig, član praške Slavi* je. Prevozil je 348.8 km dolgo progo v 14 : 08 : 09.8. Značilno je, da je i Honig kot amater rabil za progo pol ure manj ka* kor Dunajčan Neuhold, ki jc profesijonal* ni dirkač in je vozil 14 : 38 : 10. Drugi med amaterji je bil Dunajčan Haurf v 14 : 39 : 04.8. Ta dirka se je po vojni vršila letos prvič. Pri zadnji dirki 1. 1912 so bili Cehi poraženi. — S. K. Stavi ja — Vodmat proslavi 1. in 8. avgusta petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki se vrši na igrišču S. K. Ilirije no* gometni turnir za dr. Perkov pokal, v kate* rem sodelujejo moštva «Slovana», «Jadra* na», «Hermesa» in «Slavije». Ostala šport* na društva se naprošajo, da v imenovanih dneh ne prirejajo večjih prireditev. — Od* bor. — 5. K. Jadran. Danes ob 19. sestanek rezervnega moštva pri Mraku. Točnost in udeležba brezpogojno obvezna. — Kapetan. — Kolesarske dirke «rSave», V nedeljo popoldne oh 3. se vršijo kolesarske dirke «Save» in Zveze kolesarskih društev z bo* gatim sporedom na prostoru S. K. Ilirije. Popoldne ob pol 2. zbirališče na Sv. Jakoba trgu ter skupen pohod z godbo na priredit* veni prostor. Vsem dirkačem se javlja, da je trening vsak dan od 11. do 3. popoldne na igrišču Ilirije. 724/n Dunajske senzacije Pred vojno je dunajsko časopisje vživalo sloves precejšnje solidnosti. Bilo je sicer reakcijonarno, v narodnem . oziru zelo šovinistično in pristransko, z redkimi izjemami pa se mu ni moglo očitati revolverskega žurna-lizma. Po vojni so se razmere temeljito izpremenile. Deloma radi novih družabnih razmer, deloma radi izredno skrčenega teritorialnega delokroga je bilo časopisje prisiljeno iti za par stopinj nižje in dajati večje koncesije instinktom mas. K temu je prišla še ostra konkurenca, ker je kakor povsod drugod tudi na Dunaju vzniklo nebroj novih časopisov, ki so predvsem operirali s senzacijami. Ko je bil prebit led nekdanje, čeprav samo navidezne dostojnosti, so se v časopisju vrstili ostri in osebni napadi na različne finančne in politične mogočnikc. Zlasti so se v tem odlikovali listi, ki so se izdajali za prijatelje socijalizma. Na socialističnih idejah samih jim seveda ni bilo dosti ležeče. Računali pa so s tem, da se danes priznava socijalnodemo-kratični stranki relativna večina dunajskega prebivalstva, in zlasti z možnostjo, da pod krinko socijalizma ostro napadajo razna kapitalistična podjetja. Ni čudno, da je to marsikoga dovedlo k zlorabam. Ponovno si dunajski listi medsebojno očitajo, da imajo napadi na banke in druga gospodarska podjetja samo izsiljcvalne namene. Znan jc še proces, ki s£ je nedavno vršil proti glavnim voditeljem dnevnika Karel Tschuppik je radi teh razkritij včeraj odložil svoje mestq in izstopil iz uredništva. V ponedeljek zvečer je skočila sredi Dunaja v donavski kanal neka lOIetna učenka. V soboto so bile zaključene dunajske šole in tudi dotična učenka ja. dobila spričevalo, v katerem pa je imela slab red iz vedenja. Zato si ni upala domov, ampak se je dva dni potikala po mestu. Ko je radi stradanja že omahovala, si je hotela končati življenje in je skočila v Donavo. Rešili so jo še pravočasno in oddali v bolnico. Dunajska policija je aretirala dva; delavca iz neke tovarne, ki sta poslala; direktorju in glavnemu akcijonarju tovarne več grozilnih pisem, da bo umorjen, ako ne položi na nekem, v pismu označenem mestu, zneska 20.000 šilingov. Poskus izsiljevanja pa je bil taka neroden, da so oba fanta kmalu izšle«* dili in ju izročili sodniji. Med dunajsko družbo je vzbudila veliko zanimanje vest angleških listov, da se je v Londonu ustrelil Dunajčan Heinz Dank, ki je v prvih povoj«-nih letih igral na Dunaju veliko vlogo in zlasti nastopal kot mecen mladih pi«# sateljev in gledaliških igralcev. Bil jo ideal baletk in gledaliških začetnic, ki so si želele boljših vlog. lepših toalet in dragih nakitov. Imel je zato tudi vse polno prijateljic. Nekega dne pa se je razvedelo, da je eni teh prijateljic izginil ves njen dragoceni nakit. 2. njim je izginil tudi Dank. Afera je vzbudila takrat na Dunaju ogromno pozornost, Danka pa je rešila ločena žena nekega znanega finančnika, ki se je bila vanj zaljubila ter mu s svojim premoženjem pomagala, da se je potegnil iz afere. Dank se je preselil nato v . London, kjer se je poročil s svojo rešiteljico. Imel pa ni več sreče, šlo mu je vedno slabše, žena ga je zapustila. Ker pa ni imel dovolj moči, da bi se z življenjem resno boril, se je ustrelil, čeprav je bil star še le 32 let. Grozen roparski umor v Osijeku V Osijeku je bil včeraj zjutraj odkrit grozen roparski umor, ki je vzne-. miril vse prebivalstvo. Žrtev umora je postal blagajni^ železniške postaje Jui lij rveuchenher. j Reuchenher, ki stanuje v kolodvorskem poslopju, je nameraval te dni nastopiti daljši dopust. Kadi tega je hotela pravočasno urediti blagajno in je ke pšenice so velike. Blago na rekah ponu* . ajo po 280, vagonsko po 275. Nove pšenice trodano 41 vagonov. Začetkom tedna blago a Tisi povpraševanje 272.50, na Donavi 270 fhanatska), koncem tedna ponudba na Tisi F65, na Donavi 262—263 brez povpraševat k j a. Vagonsko blago za avgust po 267.50, koncem tedna po 262.50. Koruze prodano* 137 vagonov. Pretekli leden je poskočila koruza vagonsko blago ka 182.50, blago na rekah pa do 180 brez ponudbe. Začetkom tedna je notiralo blago La Tisi 170, bačko vagonsko 165, tako da Ez poskočilo za 15—17.50 par pri kilogramu, loke prodano 12 vagonov, večinoma št. 6, i je poskočila od 310 na 325, dočim je nulas rien padla od 510 na 505. Ponudbe na O bazi po 450. Otrobov prodano 3 vagone, slavon* iki 120, bački 122.50. Fižola 350 met. sto* tov, bački 150; ovsa prodano 2 vagona po 187.50, ponudba slaba; ječmena prodano dva sragona novega po 150. t . •■ —g Nazadovanje izvoza naše živine. Kako rapidno nazaduje naš izvoz živine, je razvidno iz primerjanja našega izvoza z Izvozom konkurenčnih držav v Avstrijo, fr.eta 1925. je uvozila Avstrija 806.274 preši* cev; o.365, iz CSR 7700 in iz Poljske 7007. Konj Ie uvozila 26.437, in sicer iz Madžarske 6.011. iz Jugoslavije 5593, iz Poljske pa &618. Dasi je Avstrija glavni odjemalec na* pe živine, je Jugoslavija vendar v izvozu zelo zaostala za drugimi državami. —g Cene v juniju so padle povprečno fra 3 Vq odstotka v primeri s cenami v maju. pocenili so se vsi poljski pridelki, razen jkoTuze in pšenice, ki sta radi povoljne konjunkture poskočile za 6 odstotkov. —g Komercijaiizacija državnih podjetij. (vkonomsko^finančni odbor je nedavno razpravljal o potrebi zvišanja osnovne glavnic te pri tovarni železa v Zenici. Pri tej priliki )e je odbor izjavil za komercijalizacijo vseh Bržavnih podjetij. Skupščinski finančni od* >or je sklenil v avgustu pregledati poslova* pje vseh državnih podjetij, na kar bo skle* ^al o komercijalizaciji. JIg ?°*ožai na tesnem trgu. Položaj na 1 oeobito glede izvoza, dočim je notranji kon* zum še vedno neznaten. V inozemstvo gre v prvi vrsti trd hrastov in bukov les. Avs striia nas hoče z nizkimi cenami izpodriniti na italijanskem tržišču. Izvoz preko nove solunske cone je vedno manjši, ker nam dela konkurenco Rumunija, ki je izvozila letos 90 odstotkov vsega gradbenega lesa preko Soluna. —g Stanje posevkov od 15. do 30. junija. Splošno stanje ozimine in jarega žita je bilo vdrugi polovici junija med dobrim in našem lesnem zelo dobrim. To poslabšanje gre na račun hladnega in deževnega vremena. Toča je pobila v nekaterih krajih, zagrebške, tirno* ške, užiške, bregalniške, bitoljske, splitske, sarajevske, mostarske, travniške, vrbaske in bihačke oblasti. Poplave so bile v 15 obla* steh. Vinogradi so splošno dobro obrodili. Sena in detelje bi bilo letos mnogo če bi jo mogli posušiti. Stanje živine je povoljno. ■—g- Čebelarska razstava v Dubrovniku. Od 20. do 27. avgusta se bo vršila v Dubrovniku pokrajinska čebelarska razstava. To in Senzacijonalen izid angleških letalskih tekem V Hendonu na Angleškem so se vršile v soboto in nedeljo velike letalske tekme za kraljev pokal. Zanimiv rezultat teh tekem je bil sijajni uspeh majhnega aeroplana tipa Uoth z motorjem 27'60 KS, na katerem je letel kapitan Broad. Ko je preletel 732 milj, je prispel na določeni kraj samo pet minut pozneje kakor aeroplan Vickers Viten z motorjem s 450 KS, na katerem je letel poročnik Scholefield, ki je prispel prvi. Drugi dan se je vršila druga run-da, dolga ravnotako 732 milj. Ta pa je prinesla nepričakovano senzacijo. Zmagal je namreč Broad s svojim letalom, ki je bilo najmanjše in po motorju najslabše od vseh tekmujočih. Scholefield, ki je imel najboljši in najmočnejši aeroplan, je priletel na cilj 12 sekund pozneje. Broadovo letalo je kljub slabe* mu motorju letelo s hitrostjo 190.4 milj ali okrog 300 km na uro. Na cilj je dospelo od 14 letalcev samo pet. Med njimi je tudi poveljnik letalskega oddelka Jonnes, ki je priletel kot tretji. Broadova zmaga je vzbudila v aeronavtičnih krogih vsega sveta ogromno senzacijo, ker lahko prinese popoln prevrat v zrakoplovstvu, zlasti v vojaškem. Proces prati madžarskim ono mil Kakor smo kratko že poročali, se je pričel v ponedeljek v Budimpešti sen* zaciionalni proces proti bivšemu ljud* skemu komisarju madžarske sovjetske vlade, Matiji Rakosiju, in 53 tovarišem rada poskušenega državnega prevrata. Rakosi, ki je po padcu* madžarske so* vjetske vlade pobegnil v inozemstvo, se je pod tujim imenom zopet vrnil na Madžarsko. Deset mesecev je potoval iz Budimpešte na Dunaj in nazaj ter organiziral komunistične celice. Šele v avgustu lanskega leta ga je neki agent* provokater izdal. Boljševiški eksponent Rakosi jc bil takoj aretiran in za njim polagoma še nad 50 komunističnih agi* tatorjev. Za ta proces vlada tudi v inozem; stvu veliko zanimanje. V Budimpešto sta prispela poleg francoskih, angleških, belgijskih in nemških komunističnih prvakov tudi češkoslovaška komuni* stična poslanca Karel Kreibich in Šte* fan Major. Sicer pa bo vsa razprava samo komedija. Med sovjetsko in mad* žarsko vlado je bil namreč sklenjen sporazum, s katerim je izid procesa že vnaprej določen. Proces proti komuni* stom se bo vršil samo zato, da Mad* žarska dokaže angleški vladi, da še vedno zelo strogo nastopa proti komu* nistom. Madžarska vlada se je sporaz* umela s sovjetsko vlado, da bosta oba glavna obtoženca Rakosi in Weinber* trgu se je znatno zboljšak ger sicer najstrožje obsojena, da ju pa izpuste čez nekaj tednov na skrivaj v Rusijo. Ostali obtoženci bodo obsojeni na par mesecev zapora, ki so ga itak že odsedeli v preiskovalnem zaporu. Kot protiuslugo za to koncesijo dobi mad* žarska petrolejska industrija v Rusiji velike množine nafte, tako da bo za več let preskrbljena s surovinami. Proces je torej politično brez pomena. V ponedeljek dopoldne je sodišče zasliševalo 54 obtožencev. Večina je izjavila, da je brez konfesije in brez političnega prepričanja. Obtožnica na* vaja, da je skušal Rakosi s svojimi to* variši izkoristiti gospodarsko krjzo Madžarske, da vzpostavi diktaturo pro* letarijata. Komunisti so imeli na razpo« Iago mnogo denarja, o katerem pa so* dišče ne ve. od kod izvira. Prirejali so tajne sestanke in imeli pripravljene tri velike prapore, ki bi jih nosili po bu* dimpeštanskih ulicah, ko bi izbruhnila revolucija. Prvi je bil zaslišan neki Karel Oery. Ta Oery je najbrž agent s provokater, ki je komuniste ovadil policiji. Bil je član vodilne komunistične trojice na Madžarskem. Pred sodiščem je izjavil, da so imele komunistične organizacije na Madžarskem v prvi vrsti namen raz* biti madžarsko socijalno^demokratično stranko, ki jo smatrajo komunisti za svojo najhujšo nasprotnico. Oery je nastopal med zasliševanjem tako izzi* vaj oče, da so vsi poslušalci dvomili o iskrenosti njegove izpovedi. Predsednik ga je moral celo disciplinarno kazno* vati, ker je s svojo predrznostjo žalil sodišče. Drugi je bil zaslišan Rakosi, ki je izjavil, da se je vrnil na Madžarsko po lastni inicijativi vendar pa na stroške moskovske internacijonale. V nadalj* nem govoru je pojasnil svoj politični program in izjavil, da mora komuni* zem povsod nadomestiti socijalno de* mokracijo, osobito na Madžarskem, kjer so socijalni demokrati izdali pro* letarijat. Razprava, ki bo trajala skoraj dva tedna, je bila nato prekinjena. ISTada* ljevala se je v torek dopoldne. Čevlji so ga izdali Ko je ameriški parnik «George Wa* shington» na potu iz Newyorka v Bre* men pristal v Plymouthu na Anglež škem, je kapitan Cunningham obvestil načelnika tajne policije, da je opazil dva dni po odhodu iz Newyorku v poštnem oddelku med paketi in pošiij* kami velik nered. Parnik je vozil 5089 poštnih paketov, med katerimi je bil tudi zavoj važnih dokumentov. Dva teh paketov, naslovljena na Liverpool in Dublin, so neznani zločinci med vož* njo odpečatili in pokradli vse, kar so našli. Tudi iz tretjega, ki je bil naslov* ljen na Leeds, so pokradli nekatere reči. Način tatvine je pričal, da morajo biti tatovom znane vse podrobnosti re* komandirane pošte. Tatvino je opazil neki potnik, ki je našel na hodniku dva žebljička od zavese na vratih št. 7. Sko* zi ta vrata jc prišel tat v poštni oddc lek. Ker je bilo na istom parniku med vožnjo /.o. trikrat vlomljeno, je kapitan poklical na pomoč policijo iz Plymout» ha. Kmalu sta prispela dva detektiva, ki sta sc seveda ukrcala kot običajna potnika. Pri vstopu na krov nista imela detektiva nobenih zanesljivih podat= kov ali direktiv, vendar sta kmalu našla sled. Pri ogledu poštnega oddelka sta ugotovila, da sc jc nekdo skrival v njem ves čas vožnje preko oceana. V oddel* ku sta našla glave treh pečenih pišean* cev, dva ko^a surovega mesa, več ko* sov kruha, ostanke masla in pomaranč* ne olupke. Našla sta tudi odpadke ci* garet ii* vžigalic v temnem kotu pa steklenico, napolnjeno do polovice s kislo vodo. Na steklenici so se poznali odtisi prstov. Končno sta našla še laka= ste čevlje in odtrgano peto tretjega čevlja. Preiskala sta vso posadko in vse. potnike in res našla vlomälca. Ime mu je bilo Albrecht Rosenber^g. Prišel je na ladjo preoblečen kot kurjač s po* močjo enega izmed mornarjev; ki mu je spravil na ladjo tudi njegovo civilno obleko. Našli so ga za parnim kotlom, kjer se je skrival, ko je zavohal, da se nahajata na ladji detektiva. Hoteli so ga aretirati, toda mož jc začel metati detektivoma droben premog v oči in tako se mu je posrečilo uiti. Pozneje so ga zopet našli v nekem zaboju in ga prijeli. Priznal je, da je kradel potnikom, vlom v poštni oddelek je pa od* ločno tajil. Ko sta mu detektiva obula najdene lakaste čevlje, je bilo jasno, da so njegovi. Rosenbergova žena v Hamburgu je odkrito priznala, da so D □ □ za □ takoj ob dobri plačr. □ g Ponudbe na PERA DIMIT- □ D RUEVIČ, NOVI SAD, Fu- g □ toški put 1. 2oss [3 a o l.l I HI II I II I ■■■■■■■■ I čevlji njegovi. Tako je bil vlomilec raz» krinkan. V njegov; prtljagi -o našli za 35.000 angleških funtov vrednostnih papirje,-. Detektivi domnev.jo. da jc RosernbcrL* član mednarodne vlomilske tolpe, ki ima svoic sedeže y Newyorku Cherbourgu in Bremenu. Prvi csški aeroplan v Aziji Csl. štabni kapitan Stanovsky, o ka tereni smo že poročali, je hotel v so boto zjutraj na svojem poletu startat v Carigradu, pa ga je neurje zadržalo Ker na aerodromu v Carigradu ni no benesa hangarja, je moral ostati aero plan na prostem. V nedeljo zjutrai p; so češki letalci vendar startali in pole teli v Angoro, kjer so pristali ob er. popoldne. 510 kilometrov so prelete' v 3 urah 25 min. ali povprečno 150 k lometrov na uro. Polet nad turškim ozemljem ic h zelo naporen, ker se je moral aeropla izogibati prepovedanih krajev, ki iih j v Turčiji mnogo. Turške oblasti so ka pitana Stanovskega opozorile, da b vojaštvo obstreljevalo aeroplan. čim s Pojavi nad kako trdnjavo. V nedelio i poslal kapitan Stanovsky v Praj;o sle deco brzojavko: « Včeraj ves dan naporno delali l poravjh defektov mi motorju in leta hi, povzročenih po dežju. Polet v An goro ob lepem vremenu. Oblaki nizke pod nami. Na aerodromu v An gori m i je pozdravil predsednik Aerokluba ic zastopnik načelnika generalnega štaba Popoldne sprejet pri zunanjem in vo* nem ministru. Aeroklub priredil čaja i ko. Jutri nadaljujemo polet proti Grški V ponedeljek se je kapitan Stanov sky zopet vrnil v Evropo, kjer se preko Grčije in Italije vrača v Prago. * Rabindranat Tagore na Dunaju. Z ni indijski pesnik in učenik Kabindran.it T^gore je na svojem potovanju po Evropi dospel v soboto na Dunaj, kjer bo imel * sredo predavanje. V njegovem spremstvu e tudi njegov sin ter več drugih Indijcev, k) nastopajo v svoji narodni noši in vzbujaj-: povsod veliko pozornost. Imeriraite v ..Slov. M^rpHn"! Karla Perši roj. Tekavčio naznanja v svojem in imenu svojih otrok Mii*e9 Jelke in Radota pretužno vest, da je nje neizmerno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod Karel Peršl kapeian i. ki. v p. in uradnik tvrdke Peter Kozina & Co. v torek, dne 13. t. m. ob petih popoldne, previden s tolažili sv. vere, za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob štirih popoldne iz mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv, maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Nikolaja v soboto ob pol osmih zjutraj. Ljubljana, dne 14. julija 1925. Originalne potrebščine za Opalograph. Preservat in Fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Lud. Baraga Sdenburgova 6 Volno in bombaž na drobno in debelo — za strojno pletenje in za vsakovrstna ročna dela, se dobi v veliki izbiri in po najnižjih cenah pri —• Karol Prelog, Ljubljana, Gosposka ulica 3, Stari trg 12. 122/T RHB8© aparate in sestavne dele ima v zalogi FRAK C BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Damske obleke najmodernejše, poldelen in cefir od Din 70 do 130; frotir, batist, eta» min od Din 130 do 190; volnene v raznih barvali od Din 250 do 380; svi. lene od Din 320 do 380 — pri F. in i. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra ces sta 29. 2081 Kontoristmjo. hitro strojepisko, per; iektno v srbohrvaščini — sprejme Kolinska tovar* na v Ljubljani. — Po* nudbe s točno navedbo prakse in zahtevkov pla* ie poslati pismeno. 2100 Kravate se izdelujejo najceneje iz seboj prinesenega blaga. — Židovska steza 6/1. Opremljena soba se odda samo solidni gos spodični. — Naslov po* ve uprava ^Slovenskega Naroda». Strojepisje učna ura Din 3.75 — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. — Začetek dne 2 avgusta. — Vpisovat nje 2. avgusta od 6. ^o y. ure zvečer. 2065 Pravi pergameiä! papir za ukuhavanje voča dobivate najjeftinije kod it. LAVOSLAV STEINER, ZAGREB JEI-AČIČEV TRG 25 2087 Podvorba solidna, br^a i jeftine cijene. Tražite ponude. Zahvala. Ign. Zarfii ,Pri nlzhi ceni' Ljubljana. Sv. Petra c- 3 priporoča veliko izbiro v mornarski1! jopicah, kopalnih oblekah, nogavicah damskih in otroških v vseh barvah in cenah. Damske bluze in krasno izbiro damskih oblek že od Din 80 napiej i. t d. Vse potrebščine za krojače in šivilje, vse po znatno znižanih cenah. 2102 Ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljublj'enega brata, nečaka in bratranca, gospoda DS: JOSIPA STOJCA nam je došlo toliko tolažilnih izrazov sožalja in sočutja, da nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti vsem znancem, tovarišem in prijateljem rajnega. Posebno pa čutimo dolžnost, zahvaliti se g. prof.dr. Plečniku, ki je neumorno skušal rešiti nam nepozabnega sorodnika in ki mu je lajšal v njegovih poslednjih urah hude bolečine. Istotako hvala čč. sestram in čč. duhovščini za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem in vsakemu posebej tisočero! V LJubljani, dne 13. julija 1926. 2098 Žalujoči ostali. MM stroji cmškje«a izdelka patent „Ideal" : jamstvom za nogavice, jopice, vitarj« in vsakovrsane pletenine mdijo vsakomur najboljšo in silimo eksistenco. V zalogi s pokom, ki je jako lahak, in po po-rebitudis stanovanjem edino le pri F. Kos.Liubljana.Zidovskao. 5 Generami zastopnik. n ..Mol Tabor"!! Naznanilo preselitve. KARL PRELOG, trgovina z volno, bombažem in galanterijo, je preselil svojo doslej na Galusovem nabrežju št. 11 se nahajajočo trgovino v Gosposko ulico št. 3- Trgovina na Starem trgu št. 12 ostane že nadalje. Ob tej priliki se cenjenim odjemalcem zahvaljujem za dosedanje zaupanje ter se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Kapi Prelog. 2^ *osip Zupančič, — Za «Narodno tiskarno*; Fran Jczeršek. — Za inseratni del lista: Anica Franke. — Vsi v Ljubljani.