Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Smo se kaj naučili? |
i
Uvodnika verjetno ne bi smel začeti pisati s poudarjanjem osebne note, ali pa s poudarjanjem čustvenosti in veselja. Kljub temu naj zapišem, da sem ponosen, da delam v kolektivu, ki se je tako nesebično odzval pozivu za solidarnostno pomoč prizadetim na potresnem območju Bovškega, Tolminskega in Goriškega. Avtomobilske prikolice, radijske zveze in druga Iskrina pomoč je ljudem, ki jim je potres uničil ali poškodoval domove, ljudem, ki so se v nekaj trenutkih znašli sami, če že drugega ne, omogočila in dokazala, da v stiski niso ostali sami.
V Posočju je zdaj nemalokrat slišati pohvalne besede o Iskrini pomoči, o solidarnosti Iskrinih delavcev; na to smo lahko upravičeno ponosni. Res, ponosni smo lahko, vprašanje pa je, če bi morda lahko še bolj učinkovito pomagali prizadetim. Čas od prvega katastrofalnega sunka v četrtek, 6. maja, do ponedeljka, ko je začela v Posočje prihajati iz vse Slovenije bolj organizirana Pomoč, je verjetno predolg. V Petek zjutraj, nekaj ur po nesreči, nekateri še dobro niso vedeli, kje je potres najhuje pustošil, v soboto in nedeljo večina delovnih organizacij v Sloveniji ni delala in so se tako šele v ponedeljek odločali o pomoči. Seveda pa potresna Primorska v teh treh dneh ni ostala sama — občinski štabi za civilno zaščito ter pripadniki JLA so takoj začeli zbirati najnujnejšo pomoč, prihajala je razumljivo tudi od drugod, v Ponedeljek pa jih je vsa Slovenija dobesedno zasula s šotori, odejami, hrano, sanitetnim materialom in drugimi stvarmi.
Smo se morda kaj naučili iz tega primera? Prepričan sem, da bi lahko na potresno območje poslali prepotrebne Iskrine radijske naprave in prikolice, ali pa denar, oziroma hrano že dosti prej, seveda pa bi morali biti na morebitne elementarne nesreče dosti bolje pripravljeni. Poleg sedanjih enot civilne zaščite v posameznih TOZD, bi kazalo na ravni ZP Iskra ustanoviti posebne ekipe, opremljene z ustrezno opremo za pomoč v elementarnih nesrečah, n- pr- z radijskimi zvezami, veliko bi lahko pomagala tudi naša počitniška skupnost, če bi razpolagala z lastnimi avtomobilskimi prikolicami, ne pa, da jih zbiramo po vsej Sloveniji in Jadranu, ne smemo se več znajti v položaju, da ne bomo vedeli, kje. in kako naj dobimo denar za prvo in najnujnejšo pomoč, ustanoviti bi morali torej posebne sklade, čas pa bi tudi že bil, da sklenemo samoupravni sporazum, ki bo točno določal, kdo in koliko naj zbere denarja za pomoč prizadetim v elementarnih nesrečah.
Izkušnje in ugotovitve, do katerih smo prišli med solidarnostno akcijo, so poleg učinkovitosti in pravočasnosti pokazale torej tudi na nekaj problemov. Prepričan sem, da jih bomo lahko rešili v kratkem in da se bomo na morebitne nove ; elementarne nesreče še bolje
Ob načrtovanju nadaljnjega razvoja še pogled nazaj
Poročilo o poslovanju SOZD ZP Iskra, ki so ga izdelale skupne službe, oz. njihovo področje za ekonomiko, je kljub oznaki zaupno pravcati almanah našega podjetja, tako glede orisa nastanka in razvoja Iskre z vsemi priključenimi enotami, kot glede samih konkretnih proizvodno ■ finančnih kazalcev minulega leta 1975. Podatki za to poročilo so bili povzeti iz obrazcev o zaključnem računu, ki so ga letos morale sestaviti vse temeljne organizacije združenega dela. Če se zdaj tudi v našem glasilu ustavljamo ob ugotovitvah zaključnega računa, to samo pomeni, da se podatki, soočeni z vidikov skupnosti, demokratično vračajo k svojemu izhodišču, to je k slehernemu delovnemu človeku našega kolektiva.
Številka 22 - Leto XV - 29. maj 1976
Predsedniku Titu so ob njegovem 84. rojstnem dnevu zaželeli zdravja in zadovoljstva tudi njegovi najbližji sodelavci, med prvimi Edvard Kardelj. Tisoči mladih pa so zvečer 25. maja z veličastno parolo zaključili letošnji mesec mladosti in predsedniku Titu izročili štafeto iskrenih želja._
Predavanje o novem zakonu
Predsednik Zvezne konference SZDL Marjan Rožič v Kranju predaval o temeljnih značilnostih zakona o združenem delu - Gre za zavestno in pretehtano družbeno podporo zakonu

Če te rezultate iz leta 1975 primerjamo s kazalci iz leta 1974, bomo na splošno lahko spoznali vztrajno rast Iskre, kljub težavam, ki prav v minulem letu niso bile najmanjše.
Vrednost proizvodnje v letu 1975 je znašala 4,067.617 din, kar pomeni indeks 114,4, čeravno smo sicer v pogledu plana obtičali pri 83,3 % realizaciji. Poprečno število zaposlenih je znašalo leta 1974 26.212 ljudi, leta 1975 27.940 ljudi, kar pomeni indeks rasti 106,6, oz. odnos do plana 98,6 %.
sil smo se vrgli v boj za povečanje produktivnosti dela in racionalno poslovanje in poostreno odgovornost pri izvajanju nalog. Seveda pa je tudi zdaj, ko smo najhujše že prebrodili in, ko se gospodarstvo počasi spet stabilizira, treba preverjati začete akcije in jih izpeljati do kraja. Z letom 1976 smo vstopili v novo srednjeročno obdobje, v katerem bo treba zagotoviti pogoje za boljše gospodarjenje v prihodnje.
Ob takem utiranju poti naprej je seveda koristno, če se ob globalnem
Na posameznega delavca je potem- pregledu ozremo tudi po nekaterih
pripravili.
takem odpadla proizvodnja v višini 155,1 din, lani pa že 166,5 din, to je indeks 107,4, oz. odnos do plana 83,6 %.
Izvoz, kije v letu 1974 zabeležil promet 47.483 dolarjev, je lani dosegel že 59.933 dolarjev, kar pomeni indeks 126,2, oz. 85,7 % načrtovanega.
Uvoz je v istem razdobju leta 1974 porabil 58.235 dolarjev, v letu 1975 pa se je zaradi težnje po omejevanju prevelikega uvoza povečal samo za malenkost, to je na 58.509 dolarjev, kar predstavlja indeks 100,5 ter 86,3 % v odnosu do plana.
Celotni dohodek združenega podjetja, kije bil leta 1974 —9.822.736, je lani kljub težavam in prizadevanjem žal celo nekoliko padel, to je na 9.744.548 dinarjev, kar pomeni indeks 99,2 in odnos do plana 100,1 %.
Bruto osebni dohodek, ki je znašal 1974 leta 1,120.018 din, je leta 1975 dosegel 1,464.075 din, kar je indeks 130,7, oz. plansko realizacijo 99,3 %.
Iz tega so izračunali tudi povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega, ki je znašal leta 1974 — 2,562 din, leta 1975 pa 3.122 din, to je indeks 121,9, oz. 100,4 % izpolnitev.
Tako je združeno podjetje zabeležilo leta 1974 dobiček 310.210 din, leta 1975 pa 322.843 din. Žal pa nismo uspeli skrčiti mrtvo ležečih zalog, ki so nas v letu 1974 bremenile v višini 1,807983 din, od lani dalje pa celo še več, to je v vrednosti 2,320.383 dinarjev.
Te rezultate, ki so zadovoljivi, čeprav bi bili lahko še boljši, smo dosegli v letu 1975, v okoliščinah, ki so bile pozitivne, pa tudi v drugih, ki so bile negativne.
To je bilo prvo leto poslovanja Iskre v novi obliki samoupravljalske organiziranosti, ki je vsem proizvajalcem v temeljnih organizacijah omogočila bolj neposredno odločanje o svoji področni in hkrati skupni delovni politiki. Hkrati pa se je lani znesla nad našim gospodarstvom splošna svetovna gospodarska kriza. Zlasti nekatere dežele z razvitim kapitalističnim sistemom so občutile to novo krizo, ki se je odrazila tudi v zvišanih cenah in zoževanju tržišča.
Ker so zaradi vsega tega odpadla mnoga naročila iz inozemstva in se je tako še bolj povečal jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj, so pri nas morali, razumljivo, omejiti tudi izvoz. Vendar pa ti ukrepi niso mogli prinesti dovolj pričakovanega prihranka, ker se je zaradi pomanjkanja dobrega materiala iz uvoza znižala tudi raven naših lastnih izdelkov in zadržala precej živahna dinamika proizvodnje.
Iskra, ki je že ob polletnem pregledu te zagate ugotovila, se je seveda z vsemi problemi še pravočasno spopadla. Z odločno mobilizacijo vseh svojih
posameznih kazalcih, po deležih, ki so jih h skupnim dosežkom prispevale posamezne enote združenega podjetja.
Vsekakor je od proizvodnih organizacij samo DO Telekomunikacije dosegla planirano vrednost, vrednosti iz leta 1974 pa so vse presegle, razen delovne organizacije Široka potrošnja in DO EMO, ki sta zašli v težave glede plasmana svojih izdelkov.
Do razlike v strukturi deležev je prišlo največ zaradi različnih prodajnih možnosti, zato se tudi v letošnjem letu ■ z vso aktualnostjo zastavljajo vprašanja tržne zanimivosti in kvalitete ter nasploh modernizacije naših tehniško-raziskovalnih in proizvodnih programov.	_ _
Nič manj pomembno tudi ni vprašanje produktivnosti, ki je lani v primerjavi z letom 1974 v Iskri narasla poprečno za 7,4%, kar pa je manj, kot je znašalo zvišanje v prejšnjih letih in manj, kot smo lani nov skok načrtovali. Toliko bolj je pri tem značilno, daje najbolj porasla produktivnost v tistih enotah, ki so tudi v pogledu siceršnjega deleža dosegle najvišje finančne postavke, konkretno v DE Telekomunikacije, s porastom produktivnosti 22,9 in v Avtoelektriki s 11,6. Nasprotno pa so delavci v DO Široka potrošnja in v DO EMO tudi v pogledu produktivnosti izkazali padec glede na leto 1974.	mak
Na razširjenem političnem aktivu Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko je 24. maja v dvorani tovarne ATC na Labo-rah predaval Marjan Rožič o novem zakonu o združenem delu. V uvodu k predavanju je sekretar sveta ZK DO Janez Kerne poudaril, da je to predavanje uvodnega značaja, namenjeno pa je obrazložitvi temeljnih značilnosti zakona.
Marjan Rožič je takoj v začetku predavanja podčrtal velik pomen novega zakona ter dejal, da vsa vprašanja, vsebovana v zakonu, predstavljajo tak sklop, da ga je težko v celoti obravnavati v enem samem razgovoru. Zato je potrebno obravnavati in razčistiti vsa tista vprašanja, ki so še posebej pomembna. V svojih izvajanjih je tov. Rožič poudaril, da je izrednega pomena, saj je slednja pomemben
činitelj tako v občini Kranj kot v celotni Sloveniji.
Ob razpravi in sprejemanju novega zakona se moramo zavedati predvsem njegovih naslednjih bistvenih značilnosti: da predstavlja nadaljevanje in obogatitev izhodišč naše revolucije, da so izhodišča zakona vtkana v samoupravno preobrazbo naše družbe, da pomeni nadalje prehod v novo obdobje uresničevanja zvezne in republiške ustave ter izhodišč X. kongresa ZKJ (pri čemer prehajamo v pomembno fazo bitke — uresničevanje ustave na ključnih točkah družbenoekonomskega položaja delavcev). Predvsem pa se moramo komunisti zavedati, da je pomen aktivnosti v zvezi z razpravo širši kot je videti na prvi pogled. Jugoslovanski delavski razred daje s tem zakonom doprinos vsemu svetovnemu delavskemu razredu, predvsem njegovemu naprednemu gibanju v tistih deželah, kjer ni na oblasti ter je tako odtujen od ustvarjenih sredstev in politične oblasti, s tem pa je tudi žrtev manipuliranja. „S tem sem hotel vzpodbuditi vaše razmišljanje k temu, da v odprtih in tvornih razgovorih z delavci še
posebej podčrtate te širše vidike zakona,“ je v svojem predavanju poudaril tov. Rožič.
Navzočim je nato posredoval nekaj značilnih ugotovitev ob dosedanjih pripravah, od katerih so nekatere verjetno koristne tudi za pripravo in diskusije v Iskrinih TOZD. Ena poglavitnih je, da delavci sprejemajo zakon in njegovo vsebino z velikim zanimanjem in pozornostjo. Zato moramo razpravo usmeriti tako, da bodo ob določenih vprašanjih načeti konkretni problemi, biti pa mora tudi tako prepričljivo podprta z dokazi, da jo delavci sprejmejo, saj bodo na osnovi tega tudi kasneje v praksi razreševali določena vprašanja. Predvsem ne gre le za formalno podporo zakonu, potrebna je najširša, zavestna družbena podpora. Že takoj v začetku moramo onemogočiti poskuse zoževa-nja zakona na zgolj formalno razlago. Zaželena je odprta razprava tudi o delikatnejših zadevah ter o dejanskem stanju samoupravljanja v konkretni organizaciji združenega dela. To pa zahteva stalno kritičnost tako v vodstvih DO kot v družbenopolitičnih organizacijah in med delavci. V Iskri je za vsakega komunista pomembno, boriti se ne samo za kritično analizo samoupravljanja v TOZD, DO in SOZD, pač pa tudi v krajevnih in samoupravnih interesnih ter širših skupnostih.
V okviru opredelitve glavnih značilnosti zakona se je tov. Rožič še posebej ustavil pri podrobni razlagi o: družbeni lastnini, dohodku, združevanju dela in sredstev, tehnokratizmu in drugih pomembnih vprašanjih.
Naj ob koncu omenimo, da bo program razprave o zakonu po TOZD Iskre zajel hkrati tudi analizo zateče-nili razmer po TOZD, razprave pa naj bi bile zaključene nekako do 15. junija, da bi koordinacijski odbor v DO lahko do 25. junija pripravil zaključke in stališča iz razprav po TOZD ter jih posredoval občinskemu organu.
Viktorija Budkovič — Rayyes
Prva seja predsedstva skupščine ZP v novi zasedbi
Pretekli teden se je prvič sestalo predsedstvo skupščine ZP Iskra v novi zasedbi. Že na prvi seji je novo predsedstvo dokazalo, da se zaveda odgovornosti svojega dela in je že tokrat imelo zelo zahteven dnevni red.
V prvi točki je predsednik pred-
sedstva skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs informiral navzoče o vsebini in namenu organiziranja predsedstva skupščine, kot določa samoupravni sporazum o združevanju v ZP Iskra. Dogovorili so se, da bodo svoje programe izdelali kolegijski izvršilni
Na pobudo krvodajalcev v TOZD Tovarna elektronskih naprav so za pomoč žrtvam potresa na Tolminskem zbrali 5000 din, zanje kupili šotor in 4 spalne vreče in vse skupaj že 11. maja popoldne izročili štabu CZ v Tolminu.
organi, na osnovi teh programov, programov dela družbenopolitičnih organizacij ter poslovodnega organa pa bo izdelan plan skupščine ZP Iskra.
Pri programiranju je nujno upoštevati rezultate razprav o osnutku novega zakona o združenem delu; razprave naj bi bile zaključene do septembra letošnjega leta. Z ozirom na določila zakona o združenem delu bi bilo potrebno izdelati tudi analizo o samoupravni organiziranosti v ZP Iskra in na njeni osnovi pripraviti predlog novega samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP Iskra. Za sprejem naj bi bil pripravljen do septembra. Do naslednjega zasedanja pa je treba izdelati tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana ZP Iskra za obdobje 1976—1980. Pri tem bo treba upoštevati zaključke analize o možnostih razvoja ZP Iskre.
V nadaljevanju so obravnavali še sprejetje in izvajanje ukrepov za solidarnostno akcijo za odpravo posledic potresa, slavnostno zasedanje Skupščine ob tridesetletnici Iskre in o programu tega zasedanja, dogovorili so se o dnevnem redu za 2. sejo Skupščine ZP Iskra, ki bo sredi junija in se na koncu zadržali še ob tekočih zadevah.
Predsedstvo naj bi se odslej sestajalo dvakrat mesečno, da bi bilo predsedstvo sproti obveščeno o tekočih poslovnih dogodkih v ZP Iskra.
INDUSTRIJ A TELEKOMUNIKACIJ
Okrepljena dejavnost
Komunisti Industrije telekomunikacij pred vrsto nalog - O akcijskem programu in idejno političnem izobraževanju
V letošnjem letu je pred Zvezo komunistov in vsemi njenimi osnovnimi organizacijami vrsta pomembnih nalog. Ena izmed najpomembnejših je nedvomno napor za čim uspešnejše gospodarjenje, saj so neugodni premiki v svetovnem ekonomskem ustroju povzročili mnogo težav tudi jugoslovanskemu gospodarstvu. Premalo je bilo tudi storjenega za izkoristek notranjih rezerv, kot to radi poudarjamo. O vsem tem je bilo nedavno govora tudi na sestanku sveta ZK Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko. Komunisti so dobršen del posvetovanja posvetili ravno obravnavi akcijskega programa izvajanja stabilizacijskih ukrepov v delovni organizaciji. Pri zasnovi tega pomembnega dokumenta so upoštevali tako ustavna določila, sklepe 7. kongresa ZKS ter splošna ekonomska in družbenopolitična gibanja.
Program najprej zajema oceno gospodarsko-ekonomskega stanja DO, ki je trenutno sorazmerno slabo. Po podatkih zaključnega računa za 1. 1975 ima več TOZD relativno velike izgube, ki jih ostale TOZD pokrivajo le s precejšnjimi težavami. Vzroki tega stanja so razen v splošnih zaostrenih pogojih gospodarjenja še v: nezadostnem razumevanju TOZD za probleme na tržiščih (glede cen, prodajnih pogojev, kvalitete proizvodov, tržne zastarelosti nekaterih izdelkov itd.), nadalje premajhni učinkovitosti in neažurnem poslovanju skupnih služb ter v neurejenih dohodkovnih odnosih (ti se odražajo v nepravilni razporeditvi dohodka v proizvodno-tehnološkem procesu, v katerem je udeleženih več TOZD). Pomanjkljiva je tudi politika pri vzgoji kadrov, kar se odraža v velikem pomanjkanju kvalitetnih strokovnih kadrov na vseh področjih. Obstoječi sistem planiranja ne omogoča hitrega prilagajanja razvoja in proizvodnje tržnim razmeram. Uvajanje novih organizacijskih oblik na področjih, kjer je nadpovprečno visok porast proizvodnje in novih tehnologij, je prepočasno. Glede na celoten obseg proizvodnje je delež izvoza premajhen, zavzetost TOZD za celovito gospodarsko poslovanje pa prešibka.
Za izboljšanje poslovanja je nujno potrebno pregledati dohodkovne odnose med TOZD ter porazdelitev dohodka med njimi, s posebnim poudarkom na tistih primerih, kjer v pro-izvodno-tehnološkem procesu sodeluje več TOZD. V okviru dohodkovnih odnosov je treba tudi temeljito proučiti število vseh TOZD, njihov obseg dela ter izvesti vse potrebne spremembe, ki jih narekuje poenotenje oziroma zaključitev tehnoloških procesov v posameznih TOZD. S tem se bo možno izogniti preveč zamotanim dohodkovnim odnosom,
Gospodarsko-ekonomsko stanje DO je v veliki meri odvisno od razvitosti samoupravnih odnosov. Temu je potrebno posvetiti vso pozornost, še posebej pri oblikovanju želja po ohranitvi vpliva in moči, je pri tem treba premagati. Organizacijsko moramo Dokončno je treba razčistiti.pomen in vlogo skupnih služb v sklopu samoupravnih odnosov v DO.
Družbeno-politični odnosi morajo pogojevati takšne samoupravne odnose, ki bodo omogočili gospodarsko-ekonomsko stabilizacijo vseh TOZD in celotne DO ter bolj izenačene pogoje poslovanja TOZD.
Organizacija poslovanja se mora glede na visoko stopnjo gospodarske rasti s svojimi oblikami stalno prilagajati spremenjenim zahtevam poslovanja. Upoštevati je treba tudi nove organizacijske prijeme pri obdelavi tržišča, zlasti na področju profesionalne telmike in investicijske opreme. Pri tem je mpžno predvsem z inženiringi doseči veliko večji učinek kot s klasičnimi kupoprodajnimi odnosi. Subjektivne odpore, ki jih pogojuje želja po ohranitvi vpliva in moči, je pri tem treba premagati. Organizacijsko moramo poskrbeti za samoupravno planiranje in povezovanje TOZD v DO na področju usklajevanja planov.
Natančno, celovito in hitro obveščenost vseh delavcev omogoča le učinkovit, dobro organiziran informacijski sistem. Zato je treba prvenstveno poskrbeti za tak sistem, ki bo v
ISKRA
Štev. 22 — 29. maj 1976
skladu s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi tako, da bo res vsak delavec prejemal vse tiste bistvene informacije, ki so potrebne za sprejemanje pomembnih odločitev.
Uvajanje dohodkovnih odnosov terja kompleksno planiranje tako v posameznih TOZD kot celotni DO, to pa mora omogočati zelo naglo prilaganje tržnim spremembam - tako glede proizvodnega programa kot kvalitete izdelkov, prodajnih cen in ostalih prodajnih pogojev.
Izhodišče za planiranje mora biti kvalitetna celovita analiza stanja, razvojnih pogojev ter srednjeročni program razvoja TOZD in DO. Ker mora hiti planiranje kompleksno ter usklajeno z zakonom o družbenem planiranju. naj bi resno proučili smotrnost vzpostavitve posebnega plansko-ko-ordinacijskega področja v DO.
V zvezi z razpravo o osnutku zakona o združenem delu je treba pravočasno pripraviti vse potrebne ukrepe, da bo prehod na obveznosti, izhajajoče iz zakona, dovolj premišljen, kvaliteten in dovolj zgoden, da ne bo prevelikih težav v prehodnem obdobju.
Velike težave pri izvozu zahtevajo posebno pozornost. Prevelika odvisnost izvoznih rezultatov od trenutnih gospodarskih gibanj v tujini narekuje podrobnejšo analizo izvozne politike DO. Na osnovi tega se je treba potem odločiti za močnejšo usmeritev na tista tržišča, kjer je z raznih vidikov možno doseči največje gospodarsko-ekonomske uspehe.
Pri večjih nabavah v tujini je treba upoštevati vezavo z našim izvozom, pogodlic o tem pa naj bi se praviloma sklepale pri nas doma. Zunanjetrgovinske kadre je treba posebej izbirati in pripravljati v skladu s temelji kadrovske politike. Prvenstvena naloga Iskrinih predstavništev v tujini mora biti pomoč branžnim DO pri izvozu.
Za večje uspehe na domačem in ■ tujih tržiščih je treba izkoristiti vse možnosti sodelovanja z ostalimi branžnimi DO ter Iskra - Commerce. Slednja naj s svojo notranjo in zunanjo organizacijsko strukturo zagotovi stalno prisotnost in vpliv DO na vseh odločilnih točkah. Za to pa je potreben nemoten pretok vseh potrebnih informacij v vseh smereh. Poiskati je trebatudi način zadohod-kovno povezavo zunanjetrgovinske in notranjetrgovinske mreže s proizvodnimi TOZD. Pri prodaji seje treba v največji možni meri izogibati nadaljnjim posrednikom. Kjer je to smotrno, naj bi bila izvedena koordinacija večjih nabav med posameznimi TOZD in DO.
Poslovanje proizvodno-poslovnih enot DO v tujini mora biti vključeno v celotno poslovno politiko DO, potrebno je programsko-poslovno usklajevanje med njimi. Osnovna naloga naših firm v tujini mora biti pomoč našemu izvozu, z njihovim poslovanjem pa morajo biti tekoče seznanjeni samoupravni organi TOZD in DO.
Kadrovski položaj v naši DO predvsem glede na srednjeročne razvojne programe ni zadovoljiv. Temu je kriva visoka stopnja porasta proizvodnje in pomanjkljiva kadrovska politika v preteklosti pri vzgoji kvalitetnih kadrov, kije bila vse preveč usmerjena v pridobivanje formalne izobrazbe, veliko manj pa v pridobivanje strokovne izobrazbe za konkretna delovna mesta, ki jih zasedajo naši delavci. To je posledica tudi premajhne povezanosti naše DO s posameznimi strokovnimi šolami, zlasti pa premajhne vloge, ki jo ima naš šolski center pri strokovnem usposabljanju in izobraževanju delavcev.
Ježiti moramo za polno izkoriščenostjo strokovnih kadrov. Določiti moramo, kakšno znanje je potrebno za delovna mesta in usmeriti strokovno izobraževanje naših delavcev k temu, da bodo dosegli predvsem tisto znanje, ki je neposredno potrebno na delovnih mestih. Pri prehodih na višja, zlasti pa na vodstvena in vodilna delovna mesta je treba zagotoviti tudi pridobitev ustreznega dopolnilnega, zlasti organizacijskega znanja. Pri izobraževanju mora biti izhodišče program razvoja in proizvodnje TOZD oziroma DO, nikakor pa ne osebne ambicije posameznikov. Pri tem bo treba veliko storili tudi za večjo uveljavitev in priznanje strokovnih delavcev, da bodo v naših medsebojnih odnosih holj upoštevani in spoštovani.
Zato je treba omogočili ustrezno nagrajevanje strokovnjakov tudi če jih ne postavimo na vodstvena in vodilna delovna mesta.
Zavedati se moramo v polni meri, da brez velikega števila kvalitetnih strokovnih delavcev ne bomo nikoli dosegli takšne tehničnotehnološke stopnje, ki je nujna, za obstoj v modernem svetu.
Pri celotni kadrovski politiki se moramo dosledno držati družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike, ker bo le na ta način zagotovljena pravilna in enotna kadrovska politika.
Izdelati je treba arednjeročni in dolgoročni program razvoja za celotno DO. Zasnova srednjeročnega in dolgoročnega razvoja TOZD mora temeljiti na enakopravnem razvijanju proizvodnih in tehnoloških zmogljivosti ter tržnih potreb ob upoštevanju najsodobnejših dosežkov raziskovalnega dela in tehnologije, vzgoje strokovnih kadrov in razvijanju druž-
Priznanje in plaketa ZP Iskri za izredne zasluge pri izgradnji varnostnega sistema in sistema družbene samozaščite.
benega standarda delavcev.
Pri določanju poslovne politike v TOZD je treba upoštevati določila samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v OZD, zlasti pa:
—	da bodo večja investicijska vlaganja sporazumno usklajena med TOZD.
—	da bodo večja investicijska vlaganja sporazumno usklajena med TOZD.
Pri izdelavi srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja morajo aktivno sodelovati vse družbenopolitične organizacije.
Uvajanje in dopolnjevanje učinkovitega sistema družbene samozaščite mora biti naša stalna odgovornost in dolžnost.
Zaradi velikega pomena družbene samozaščite za našo družbo je treba čimbolj izdelati samoupravni sporazum o družbeni samozaščiti in ga ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij čimprej oživiti v praksi.
Tekoče je treba spremljati družbenopolitično in gospodarsko-ekonomsko situacijo in pravočasno predlagati ukrepe. Pri tem morajo odigrati večjo vlogo 00 ZK in se aktivno vključiti v vsa družbenopolitična in gospodarsko-ekonomska gibanja.
Ko bo program sprejet na konferenci ZK, bo izdelan še konkreten predlog zadolžitev.
Na osnovi sklepov seje CK ZKS so bili osnovnim organizacijam predlagani okvirni kriteriji za oceno učinkovitosti in obsega družbenopolitične dejavnosti 00 ZK. Zajeti mora vse člane ZK ter kandidate za sprejem vanjo.
Program njihovega idejnopolitičnega usposabljanja pa je naslednji: temeljiti mora na marksističnih izhodiščih, namenjeno pa je potrebam konkretne politične dejavnosti 00 ZK.Zajeti mora vse članeZK ter kandidate za sprejem vanjo. Temelji tudi na programu usposabljanja, sprejetem ob koncu I. 1975 na ObK ZKS Kranj. Izobraževalni program bo izvajala Delavska univerza v Kranju. Njegove oblike bodo naslednje: seminarji v organizaciji ZK Elcktromehanike in ObK ZKS Kranj, partijska šola pri ObK ZKS Kranj in pri CK ZKS, študijsko delo v 00 ZK ter samoizobra-ževanje članov. Slednji dve postavki bosta imeli v omenjenem okviru še poseben pomen.
V. B. R.
Priznanje, ki obvezuje
Na predvečer 13. maja, ki-smo ga v spomin na znane dogodke iz leta 1944 v Drvarju sprejeli kot dan naše varnosti, je član izvršnega sveta in republiški sekretar za notranje zadeve SRS Marjan Orožen podelil priznanja za posebne zasluge na področju varnosti in za dolgoletno delo v organih za notranje zadeve naše socialistične republike delavcem in delovnim organizacijam.
Različna zvezna in republiška priznanja je ob letošnjem 13. maju prejelo med drugim kar 53 ustanov, organizacij, skupnosti in posameznikov izven organov za notranje zadeve, z najrazličnejših področij družbenega življenja. Med njimi je bilo tudi ZP Iskra, ki je dobilo plaketo za organizirano in zavestno razvijanje sistema družbene samozaščite ter za dosežene rezultate na tem področju- To kaže, da družbena samozaščita ni več samo ideja, marveč postaja praksa, skupna
stvar vseh delovnih ljudi in njihovih skupnosti.
..Družbena samozaščita kot množična aktivnost delovnih ljudi in njihova zavest, je pot, ki nam omogoča, da bomo razne družbeno negativne pojave sposobni zaustaviti in preprečiti v samem njihovem nastajanju,“je v uvodnem govoru poudaril Marjan Orožen.
Priznanje, ki ga je prejela Iskra pa tudi obvezuje, še posebej zato, ker je povezano s kontinuiteto naše revolucije, ker je bilo podeljeno v letu, ko poteka 35 let od zgodovinskega dogodka, ko je Komunistična partija Slovenije na čelu OF slovenskega naroda z ustanovitvijo VOS in narodne zaščite postavila temelje varnostnemu sistemu, katerega tradicije nadaljujejo sedanje generacije.
Stane Fleischman
Naš novi sesalnik Iskra AEG.
Spet brigada na Dugem otoku
V naš kamp „Mir“ na Dugem otoku je v petek, 21. maja zvečer z vlakom do Zadra odpotovala mladinska delovna brigada, da bi pred bližajočo se letovanjsko sezono opravila nekatera potrebna dela.
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Novosti na beograjskem sejmu tehnike
V Beogradu je bil od 10. do 15. maja mednarodni sejem tehnike- Letos so vsebinsko sejem preuredili in tudi prostorsko je doživel nekaj poživitve. Sejem je bil letos ostro specializiran po strokah in ne kakor prejšnja leta, ko so vse tehnične eksponate razstavljali vsevprek. Tako je bila zanimiva specializirana razstava elektro-mediciin) dalje livarstva, gradbeništva, rudarstva in še nekaterih panog tehnike.
Iskra je razstavljala v novi Centralni hali na 500 kvadratnih metrih prostora' svoje izdelke, predvsem novitete in izpopolnjene že znane proizvode.
Industrija Široke potrošnje je bila močno zastopana z. najnovejšimi dosežki. Tako je največ pozornosti pri trgovcih in obiskovalcih zbudi! televizijski sprejemnik Panorama Montreal, kolor, ki je z izrazito naravnimi barvami žel mnogo priznaja. Poleg tega so sc ljudje mnogo ustavljali ob novem
sesalniku Iskra - AEG. Ta dva artikla sta bila najbolj zapažena, žal pa proizvodnja še daleč ne more zadovoljiti povpraševanja. Ob njiju so mnogi razmišljali, da se morda le prepočasi obračamo za vetrom, ki piha na tržišču.
Na razstavi je bil tudi kombinirani štedilnik z vgradnimi elementi. Električna nivojska pečica je prejela nagrado Uprave sejma in Dcsign centra za duhovito obliko.
Nagrado je ob slovesni podelitvi sprejel direktor TGA Reteče tov. Ljubo Slavkovič.
Široka potrošnja je razstavila tudi mikserje Iskra - Girmi v novih barvnih kombinacijah. Poleg drugih so bili s področja Široke potrošnje razstavljeni in demonstrirani še: toaster, žar plošča, kompleten program malih elektromotorjev, nova črno-bcla TV sprejemnika iz družine Panoram — Alfa in Beta.
Radijske in TV antene so bile tudi v celoti zastopane, prikazali sojih celo antenskem stolpu in povezane z
Sedemnajsčlansko	mladinsko
delovno brigado vodi predsednik KK ZSMS ZP Iskra Miloš Pavlica in bo na Dugem otoku delala do 12. junija-Mladinkam in mladincem iz TOZD Iskre so se to pot pridružili tudi trije iz Iskra Commerce — filiale Beograd eden in dva iz filiale Sarajevo.
V času letošnje brigadirske akcije bodo mladinci Iskre okrog našega kampa naredili požarno - varnostni pas, uredili pa bodo tudi pot do slanega jezera, ki doslej resda ni bila preveč dobra. Nadalje bodo počistili celotno področje kampa in pripravili prostor za kampiranje tistih letovalcev, ki so se namenili svoj dopust na Dugem otoku preživeti v lastnih šotorih. Z vsem naštetim pa najbrž nismo povedali vsega, saj sc ,.na licu mesta vselej še najde kaj, kar bodo lahko postorile marljive mladinske roke io poskrbele, da bodo naši letovalci tudi letošnji sezoni prijetno preživeli del
svojega letnega oddiha.
-J. C
na
antensko ojačevalno napravo Globah ki omogoča sprejem več programov, demonstrirali gledalcem. Naprava Global bo kmalu na trgu tudi pri nas.
Ves čas mednarodnega sejma so se vrstili sestanki zastopnikov Iskre in trgovske mreže, ki prodaja naše izdelke. Skupno so rešili vrsto vprašanj-za katera še zanimajo trgovci in kupci in seveda Iskra, ki bi rada s kvalitetnim proizvodnim programom ugodila trgu.	KF
Ob dnevu mladosti
Pravijo, da je prihodnost vsakega naroda v njegovi mladosti, v njegovi skrbi za mlade in v skrbi mladih za lastno prihodnost. Na eni strani gre Potemtakem za odprtost družbe, ki omogoča mladim čim bolj učinkovito vključevanje in na drugi strani za takšno dejavnost mladih, ki to možnost polno in učinkovito izkoriščajo.
Ni dolgo tega, ko so nekateri zatrjevali, da si morajo mladi svoje mesto v družbi izboriti sami. Pozabili pa so, da so mladim zelo omejili prostor borbe za njihov večji vpliv na družbo. Spomnimo se samo, s kakšnimi težavami so se mladi prebijali v organe samoupravljanja in kako „stara“ je bila struktura v družbenopolitičnih organizacijah. Tudi pobude in predlogi mladih so vse prevečkrat naleteli na gluha ušesa, pa naj je šlo za izboljšave v učnem procesu, ali pa za predloge v gospodarskih organizacij ali. Celo dejavnost Zveze socialistične mladine je bila vse prevečkrat odrinjena na stranski tir. Toda glas mladih se vedno bolj širi. Mesec mladosti ni več le slavnostni praznik, temveč je Predvsem delovni praznik. In delavna prazničnost je tisto, kar mora biti tudi v prihodnje osnovna značilnost mlade generacije.
Odšli smo v tovarno TEA in tam Povprašali štiri mladinske aktiviste o tem, kaj jim pomeni mesec mladosti, kako ga doživljajo in katera je njihova največja želja v tem mesecu. Povedali so nam:
„Kaj mi pomeni mesec mladosti'.' Vsekakor ga drugače doživljam, kako ostale mesec v letu. Mislim, da smo vsi mladi lahko srečni, da mesec mladosti doživljamo v tako lepi in svobodni domovini. Vemo, da so mladi tovariši med NOB tudi radi imeli mesec maj, četudi so živeli v težkih vojnih časih.
Zato moramo danes še toliko bolj ceniti priborjeno in s toliko večjo zavestjo izpolnjevati naloge, ki nam jih postavlja naša socialistična domovina. In katera je moja največja želja? Velikih želja nimam, manjših pa veliko in ena izmed teh je, da bi se mladi bolj povezovali med seboj, se v večjem številu udeleževali akcij in s tem čimveč prispevali za izvršitev nalog, ki nam jih zadaja statut ZSMS in ZSMJ.“
mesecih, hkrati pa je to tudi čas, ko začrtujemo pot za našo nadaljnjo mladinsko aktivnost. V tem vidim pomen praznovanja meseca mladosti, ki pa ga različno praznujemo. Jaz sem najbolj ogreta za brigado, da z delom potrdim naš praznik. V tem maju sem bila tudi že na dvodnevni lokalni delovni akciji na Šenturski gori, kjer smo razširjevali cestne kanale in popravljali cesto. V mesecu mladosti si želim, da bi se čim več mladih vključilo v 00 ZSMS, moja želja pa je tudi, da bi se mladinci in mladinke Elektro-mehanike kar v največji meri udeleževali akcij za Tolmince, ki jih je hudo prizadel potres..“
Mladi o Titu
RAZGOVOR Z NOSILCEMA ŠTAFETE MLADOSTI
DUŠANKA ŠKERK, IS let, mehanski kontrolor
„Mesec mladosti! Ogromno, neizmerno veliko nas veže na mladost. Veže nas maj, ko se odpravlja pomlad svoji zrelosti nasproti, pa lepota, zagnanost, predanost in predvsem pričakovanje. Pričakovanje vsega tistega, kar bo svet poganjalo naprej, ga še naprej spreminjalo v tak svet, da bo vsaka naslednja mladost enako lepa kot je ta, ki jo živimo danes. Pravimo, da so tirnice človeškega življenja utečene, pa vendar vedno znova občutimo pomlad. Za vsakogar pride čas, tisti pravi, ko čuti, da mora nekaj narediti, da je poln življenjske sile. In ta sila je v nas mladih. Moramo jo izkoristiti za resnično humano delo, ki bo koristilo nam in družbi. Pustimo tudi mi nekaj, kar ne bo umrlo, se izgubilo in pozabilo. Nekaj, na kar bomo lahko ponosni kot so naši očetje, ki so nam omogočili svobodnejše in lepše življenje od svojega. Pa vendar so ostali kljub svojim žrtvam dobri in skromni. Poskušajmo biti taki tudi mi, učimo se na njihovih napakah, porabimo njihove izkušnje in ne nazadnje ~~ ne pozabljajmo, da smo ljudje. |zpolnitev teh misli je moja največja želja v mesecu mladosti. “
ANICA TRELC, 20 let, delavka
»Danes mladinke in mladinci živimo v svobodni domovini, kjer imamo vse možnosti za izobraževanje in ustvarjalnost. To nas obvezuje, da aktivno sodelujemo v družbenopolitičnih organizacijah, še posebno pa na mladinskih akcijah. Mesec mladosti je mesec, v katerem se spomnimo rezultatov, ki smo jih dosegli v preteklih 12
PETER KAPLER, 17 let, delavec
„V mesecu maju, ki je mesec mladosti, se spomnimo vseh akcij, ki smo jih zastavili v svoj program. To je mesec, ki nas vodi še k večji aktivnosti, v Moja največja želja v mesecu mladosti je, da bi bila mladinska organizacija bolj organizirana, bolj aktivna, da bi lahko mladina še bolj sodelovala v političnem kot družbenem življenju.“
Tako so nam povedali mladi v tovarni TEA, tako pa bi nam povedali tudi mladi iz katere koli druge tovarne. Povsod praznujejo mesec mladosti in povsod si želijo isto: DA BI BILO ŠE LEPŠE BITI MLAD.
MIRO ERZIN
Štafeta mladosti je letos ,,priletela" iz Za greha v Ljubljano 8. maja. Najprej je obšla Ljubljano po trasi bodoče Aleje spominov in tovarištva, ki jo bodo gradile mladinske brigade Ljubljane in drugih herojskih mest. Med mladimi, ki so ponesli štafeto po ljubljanskih ulicah, sta bila tudi DRAGICA SUHADOLC in ZVONIMIR GLAVINAC, oba aktivna člana naše osnovne organizacije ZSMS. Poprosili smo ju za kratek razgovor.
„Dragica, vemo, da si bila določena za nosilko Titove štafete. Kdo te je pred-
lagal? "
„Na sestanku 00 ZSMS TOZD MSO smo bili obveščeni, da bodo tudi mladinci naše osnovne organizacije nosili Titovo štafeto- Po sklepu 00 ZSMS TOZD MSO sem bila za nosilko štafete določena jaz in sem to prijetno, vendar odgovorno nalogo sprejela z velikim veseljem."
„S kakšnimi občutki si nosila štafeto? "
»Vsak mlad človek si želi, da bi vsaj enkrat v življenju nosil Titovo štafeto. To sem si želela tudi jaz-Čeprav je ta naloga zelo odgovorna, je hkrati tudi zelo hvaležna in prijetna. Občutke bi težko opisala- Lahko rečem, da sem imela v trenutku, ko sem sprejela štafeto, malo treme, ki pa je kaj hitro minila- Šele pri predaji sem se zavedla, da sem nosila štafeto, ki jo bo nosilo še veliko mladih Jugoslovanov z najboljšimi željami za Titov rojstni dan."
»Nosila si sporočilo vseh mladih Jugoslovanov z najboljšimi željami tov. Titu. Kaj pomeni zate ta dogodek? "
»Čeprav sem bila le en člen v verigi mladih, ki so nosili štafetno palico, sem zelo vesela, da sem tudi jaz nekaj pripomogla k temu, da bo štafetna palica 25. maja prispela v Beograd. Posebno pa me veseli, da sem tudi jaz predstavljala mlade, ki vsako leto z zanimanjem spremljajo prenašanje Titove štafete "
»V kakšnem spominu ti bo ostal ta dan, ko se boš čez čas ozrla nazaj?
»Ko se bom čez čas ozirala nazaj in se spominjala tega dogodka, bom imela vedno pred očmi lep sončen dan ter štafetno palico, ki se je pojavila pred našo skupino, da jo pone-
semo do druge skupine- Čeprav je bil ta tek kratek, mi bo ostai vedno v lepem spominu."
»Ali lahko poveš še kaj o vtisih s te velike manifestacije? "
»Poleg sprejema Titove štafete je bil ta dan v Ljubljani tudi manifesta-tivni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane". Prejšnja leta sem se udeleževala tega pohoda, letos pa na njem žal nisem sodelovala. Prijetno je bilo opazovati ljudi, ki so prihajali mimo v organiziranih skupinah in prepevali partizanske pesmi. Pri opazovanju teh skupin sem si lahko le želela, da se za tako velik pohod ne bi prijavilo le nekaj članov delovnega kolektiva."
INDUSTRIJA ŠIROKE POTROŠNJE
Letna konferenca mladine
MIROSLAV KRČ, avtoklepar, zaporen na delovnem mestu urejevalca
V	petek 14. maja je bila na Pržanu letna konferenca mladine branže Široke potrošnje. Predsednik Lado Horvat je poročal o delu ZSM v preteklem letu in predložil nekaj načrtov in dal v javno razpravo akcijski program.
Mladinci so v lanskem razgibanem letu hitro ujeli korak z reorganizacijo Iskre in uskladili delo med TOZD in celo organizirali vrsto akcij.
Tako so predvsem skrbeli za osebni kontakt med mladimi in imeli sestanke in seje sekretariata vedno v drugi tovarni, da so tako spoznali proizvodno problematiko in navezali osebne stike.
Maja lani so organizirali mladinsko športno tekmovanje za vso Široko potrošnjo in odziv je bil presenetljivo dober. V okviru koordinacijske konfe-rece ZP so se mladinci udeležili vrste seminarjev. Zastopniki Široke potrošnje so šli tudi na srečanje mladih Elektronske in elektro industrije Jugoslavije. kije bilo lani v Mariboru.
Zlasti v jesenskih mesecih lani so poživili razpravo za stabilizacijske ukrepe in sprejeli vrsto sklepov in še danes si prizadevajo za izvršitev nalog s stabilizacijskega področja.
Mladinci so se udeležili tudi delovnih akcij in poslali v brigado 4 mladince. Poživili so tudi izobraževalno delo na družbenopolitičnem področju in precej mladincev je bilo sprejetih v ZK.
Poleg vseh teh nalog in akcij pa so se v razdobju 75/76 mladi intenzivno vključili v samoupravne tokove v domačih tovarnah. Mladinci so aktivno posegali v razprave in dajali konkretne predloge za proizvodne in poslovne rešitve. Tako so se v težkem gospodarskem položaju Široke potrošnje aktivno vključili v iskanje rešitev in prispevali svoj delež k stabilizaciji gospodarstva.
V	branži je vključenih v organizacijo ZSMS okrog 800 članov, kar je skoro četrtina zaposlenih. Zato je bistveno važno, da se mladi vključijo v vse družbenopolitične in gospodarske tokove in tako prinesejo več dinamike na vsa področja. Predsednik Horvat je omenil, da še zdavnaj ni aktivnost mladih na višini možnosti. Saj še mnogo mladincev stoji pasivno ob strani.
Po poročilu sc je razvila živahna debata zlasti o vprašanju gospo-
darjenja in problematike mladih. J ako so ugotovili, da odgovorni premalo skrbijo za družbeni standard mladih, stanovanjska problematika se rešuje »po gasilsko", ko je družina brez strehe, premalo skrbi in pozornosti pa posvečajo mladim ljudem, ki bi si radi ustvarili lasten dom in družino.
Tudi izobraževanje, zlasti dopolnilno, še ni dobilo svojega mesta v branži, ki mu gre. Referent za kadre je seznanil delegate, kako je s samoupravnim sporazumom o Izobraže-
vanju in pripravništvu. Ta samoupravni sporazum je pripravljen in bo v kratkem šel v razpravo po TOZD in skupnih službah.
Sekretar ZK in ZB Skupnih služb Božidar Iglič je mladince spodbujal k še večji aktivnosti in ponudil pomoč starih izkušenih revolucionarjev in aktivistov, ki bi lahko mladim svetovali mnogokaj pri njihovem delu.
Letna konferenca je sprejela vrsto sklepov za še ožje kontakte med Osnovnimi organizacijami in mladinskim vodstvom branže, z mladino na terenu in za konkretne akcije.
KF

Z mladinske letne konference Industrije široke potrošnje.
1	„#L
Delovno predsedstvo mladinske konference.
mm*- 5
»Kako deluje nate osebnost tov. Tita? "
»Kot za vse druge je tudi zame tovariš Tito najljubši Jugoslovan. Njegova osebnost se je pokazala že v času NOB in se seveda kaže še danes. Kakšen je njegov vpliv, se vidi tudi pri urejanju mednarodnih odnosov. Tov. Tito je vzor vsem nam — tako v boju za vsesplošni napredek kakor tudi pri sprejemanju samoupravnih socialističnih idej."
»Zvone, ali te je presenetilo, ko si zvedel, da boš nosil Titovo štafeto? "
»Bil sem presenečen in hkratj p'' nosen. Tega nisem pričakoval. Uutil sem se odgovornega do celotnega našega aktiva, ki mi je zaupal to prijetno dolžnost."
»Kako ti pojmuješ osebnost tovariša Tita? "
»Osebnost tov. Tita sprejemam kot simbol človeške borbe za neodvisnost in svobodo, kot živo legendo, ki je ponesla ime Jugoslavije — ene vodilnih držav v borbi za neuvrščenost — po vsem svetu. Vsak nastop, vsako besedo tov. Tita, namenjeno mladim spremljam z velikim veseljem in zadovoljstvom, z vsem čutom odgovor? nosti do nakazanih nalog, saj se mladi zavedamo, kolikšno zaupanje ima tov. Tito v mladino."
»Kakšen pomen ima dan mladosti za mlade v Jugoslaviji? "
»Mislim, da se največji pomen dneva mladostrkaže v širjenju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti naše domovine, kajti štafeta mladosti, ki je namenjena tov. Titu, gre skozi vse naše republike in pokrajine. Vsi jo z enakim žarom pričakujemo in prek nje pošiljamo čestitke tov. Titu, glede na oddaljenost naših mest od Beograda in tov. Tita. Prav to je dokaz, da nas dan mladosti najbolj zbližuje, pa čeprav smo si daleč."
»Ali si kdaj sodeloval v mladinski delovni akciji? "
»Sem. Leta 1973 smo na Sorici gradili vlečnico."
Jožica Mihalič
Obiskali smo Iskro — IEZE,
TOZD Elektroliti
Proizvodnja elektrolitskih konden- vložili, polovico v obratna sredstva, s zatoijev v Mokronogu, ki je bila do 1. katerimi so bili vsa leta prej zelo na januarja 1974 obrat bivše tovarne za tesnem, drugo polovico pa so v avtomatiko in elektroniko na Pržanu, dobršni meri porabili za opremo,
Trak KE 71 in 131: oblačenje kondenzatorjev s PVC prevleko-
je nekaj prejšnjih let preživljala zelo negotove in težke čase. Tovrstna proizvodnja kar ni in ni mogla zlesti na zeleno vejo in vsi ukrepi v tistem kritičnem obdobju so bili zaman in obrat v Mokronogu je pravzaprav životaril od danes do jutri, brez posebne perspektive za svojo bodočnost.
Toda, ko se je v L 1974 v Iskri oblikovala prva branža — Industrija elementov za elektroniko se je tudi za delovni kolektiv v Mokronogu začelo novo, obetavnejše obdobje.
Janez Kisovec navija kondenzatorje KE 51 in 141.
Nastala je samostojna temelja organizacija združenega dela — TOZD Elektroliti v okviru IEZE in lahko mirno ugotovimo, da je v tej naši TOZD prav nova organiziranost po novih ustavnih načelih prinesla zanesljivejšo pot in nove življenjske sile, kar upajmo, bo ob marljivosti tukajšnjih delavk in delavcev zadostovalo, da se ne bodo več povrnili časi dvomov, brezizhodnega položaja, v kakršnem
kolektiv nedvomno pravi podvig, s katerim je dokazal, da je v stanju uspešno delati in poslovati, če so za to dani potrebni pogoji.
V minulem letu so v TOZD Elektroliti v Mokronogu celotno svojo proizvodnjo prodali na jugoslovanskem trgu, ker je pač povpraševanje po elektrolitskih kondenzatorjih bilo tolikšno. Za uresničitev lanske proizvodne obveznosti, toliko večje od le-te v letu
cijskega materiala — uvažali so ga v glavnem po režimu LB, so imeli precej težav, vendar so jih nekako le uspeli sproti premagovati in se tako izogniti zastojem v proizvodnji,) ki bi zlahka povzročilo pomanjkanje tega ali onega uvoznega materiala.
Glede na to; da konjunkture, kakršna je bila na jugoslovanskem trgu v letu 1974, ni pričakovati vsako leto, se je nujno treba usmeriti tudi na izvoz in tam prodati, ker so za domače potrebe že prevelike proizvodne zmogljivosti. Usmeritev na tuja tržišča je zato v letu 1976 ena izmed glavnih nalog kolektiva v Mokronogu. Za letos so tu namreč načrtovali za nadaljnjih 20 % večjo vrednost proizvodnje od lanske realizacije, zato je učinkovit prodor na tuja tržišča še tembolj nujen.
Prizadevanja za uveljavitev na inozemskih tržiščih so sprva dala le bolj skromne rezultate, v nadaljevanju pa se je „odprlo“ in prvim, manjšim so
delno pa tudi za adaptacijo delovnih prostorov, ki najbrž ne ustrezajo preveč za tovrstno proizvodnjo.
Medtem ko je približno stodvajsefr-članski delovni kolektiv TOZD Elektroliti v Mokronogu v letu 1974 dosegel 16,5 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje, se je število zaposlenih v preteklem letu povečalo na 153, ustvarili pa so proizvodnjo v vrednosti 30 milijonov dinarjev, torej skoraj dvakratno realizacijo iz leta 1974. To je bil za mokro no ški delovni
Olga Kotar koviči anodne in katodne nosilce.
sledila zajetnejša tako, da v tovarni v Mokronogu računajo, da bodo v avgustu in septembru izvozili že okrog 30 % svoje proizvodnje, kar bo nedvomno soliden uspeh.
’ Ugotovitev, da so v TOZD Elektroliti za jugoslovanski trg s svojimi zmogljivostmi že preveliki, pa prinaša
lilillllllllillMlIllIll
■—
Franc Pucelj koviči anodne folije.
na drugi strani spoznanje, da pa so za uspešen in učinkovit izvoz na tuja tržišča še premajhni in bo vsekakor potrebno še povečati proizvodne
Anton Zupet vari žične priključke.
zmogljivosti in povečati serije iz- proizvodnja tekla povsem normalno in delkov, kijih tuja tržišča terjajo.	celo je bilo za potrebe jugoslovanske-
Prav zdaj si prizadevajo odpraviti ga trga še več naročil, kot je bilo pri-
nekatera ozka grla v proizvodnji in z nekaterimi inovacijami doseči morda tudi za do 40 % povečanje zmogljivosti, pri čemer bi lahko s svojimi izdelki v celoti pokrili vse domače potrebe po elektrolitskih kondenzatorjih, približno 40 % svoje proizvodnje pa bodo lahko usmerili na
čakovati, ker so kupci glede na nov način plačevanja želeli imeti določene „varnostne“ zaloge elektrolitskih kondenzatorjev.
Po prvem aprilu se je prodaja na domačem trgu močno ustavila. Elektrolitski kondenzatorji gredo predvsem za proizvodnjo radijskih in tele

Olga Bonča in Olga Šivavec navijata večpolne kondenzatorje.
inozemska tržišča, kjer pa obstajajoše vizijskih sprejemnikov in proizvajalci
velike prodajne možnosti, ki bi jih veljalo čimbolje izrabiti.
Zlasti v zadnjem obdobju, ko vse bolj uspešno posegajo tudi na tuja tržišča, so morali, razumljivo, glede na zahtevnejše kupce, večjo skrb posvetiti tudi kakovosti svojih izdelkov.
Spričo tega, da od leta 1970 niso imeli lastnega razvoja, je bil boj za boljšo kakovost dokaj trd in naporen, vse upanje pa polagajo v končno le pridobljeno skupino strokovnjakov — razvojnikov, ki delajo v Ljubljani, v Gubčevi ulici.
V prvem letošnjem trimesečju je
—....... ........ „ , ..............................__— ----------------------
Marica Čepin in Zvonka Tratar pri staranju visokovoltnih elektrolitskih kondenzatorjev.
se je delovni kolektiv nahajal toliko prej, so izrabili vse obstoječe proiz-časa pred tem.	vodne zmogljivosti, zato jim nikakor
V letu 1974 so se v Mokronogu ni uspelo, da bi del svoje proizvodnje lotili dokajšnjega investicijskega vla- namenili za izvoz, čeprav bi jim to ganja. Kar 14 milijonov dinarjev so pomagalo reševati dokaj težavno vpra-
------------------------------------- šanje uvoza reprodukcijskega inate-
I HfdT E3	riala, katerega za svojo proizvodnjo
®	morajo precejšen del uvažati.
Štev. 22 — 29. maj 1976 z uvozom potrebnega reproduk-
Montažni trak večpolnih kondenzatorjev.
le-teh so imeli zadostne zaloge, zdaj pa je močno zaostala tudi njihova proizvodnja, kar se je nujno odrazil6 na domači prodaji elektrolitskih kondenzatorjev, ki je padla za 50 % h1 se najbrž ne bo popravila vse tja do septembra.
Proizvodnja je v aprilu, prav tako pa tudi v maju tekla normalno, pf' čemer se ustvarjajo zaloge gotovih izdelkov, ki jih bodo uporabili # pokritje izvoznih naročil. Tudi gled6 dotoka uvoznega materiala je stanj6 enako lanskemu le da je v tem obdobji nekoliko težje s plačili. Uspešno pa so uredili zaloge na razredu 3 in jih prilagodili ustreznemu okviru.
Proizvodnja elektrolitskih kot1' denzatorjev teče v Mokronogu žc osemnajsto leto, vendar pa vse od nje' nega začetka, posebno pa še v zadnjem obdobju primanjkuje strokovnega kadra. Na tem področj6 namreč ni industrijske tradicije, saj je TOZD Elektroliti v Mokronogu praktično edina industrijska delovna org11' nizacija.
Naravna posledica tega je bila ta-da vsa leta doslej ni bilo neke kadrovske politike, ki bi zagotovila dovolj strokovnega kadra za čas, ko bi se ta industrija začela po vseh težavah 1,1 ovirah preteklih let slednjič le živafr neje razvijati in napredovati. Da pa n bilo ustrezne kadrovske politike Je
(Nadaljevanje na 5. strani)
Iskra v Veliki Britaniji
Nedavna razstava izdelkov elektro in elektronske industrije ter instrumentov v Birminghamu - o njej smo pisali v zadnji številki našega tednika - ter raziskave, ki so jih opravili ekonomisti Iskrine prodajne firme Guest International Limited, so pokazali, da imamo kljub izredni moči britanske elektro in elektronske industrije velike možnosti za nadaljnji prodor na to tržišče.
Med zahodno-evropskimi državami je svetovna gospodarska kriza zelo prizadela tudi Veliko Britanijo. Še zdaj, ko se je položaj že precej umiril, je na tržišču te otoške države opaziti dokajšnjo negotovost. Ob tem se je treba zavedati, da je Velika Britanija z Londonom eden glavnih oblikovalcev svetovne ekonomike in tržišča. Na Otoku so prepričani, da bodo kmalu Prebrodili sedanjo krizo, „na ta trenutek pa se moramo skrbno pripraviti tudi mi v Iskri“, poudarja direktor Guesta Ivo Banič.
V nekaj zadnjih letih se je vrednost Iskrine trgovinske menjave z Veliko Britanijo gibala v višini od dva do tri milijone funtov šterlingov. Izvažali smo skoraj izključno le elektronske komponente in izredno malo končnih izdelkov. Po mnenju Iskrinih poznavalcev obstajajo vse možnosti, da se vrednost trgovinskega poslovania v Prihodnjih nekaj letih, najpozneje pa v Petih letih, povzpne na deset milijonov funtov. Predpogoj za to povečanje pa je vsekakor razširitev izvoznega asortimana, zlasti s prehodom na večji izvoz končnih izdelkov. Seveda bo v prihodnje potrebno razširiti tudi klientelo za prodajo elektronskih komponent, ob hkratnem raziskovanju tržišča za končne izdelke. Po mnenju direktorja Guesta Iva Baniča
kažejo, da bo Iskra tudi v prihodnje ostala predvsem izvoznik elektronskih komponent. To nikakor ni čudno, saj je na primer Iskrin upor v Veliki Britaniji postal že pojem kakovosti. Za druge elemente tega ne bi mogli trditi v tolikšni meri, in to iz preprostega razloga, ker smo jih pač premalo izvozih.
Pri samih pasivnih elementih v ničemer ne zaostajamo za drugimi sorodnimi proizvajalci in imamo velike možnosti za nadaljnje povečanje prodaje. Žal pa je pri aktivnih elementih položaj precej drugačen: poleg tega, da razvojno precej zaostajamo za drugimi, je tudi naš asortiman izredno skromen. Vsekakor bi morali čimprej začeti proizvajati integrirana vezja v CMOS tehniki in razviti naslednjo generacijo mikroprocesorjev, ki bodo gotovo v naj bližji prihodnosti izpodrinih sedanja vezja. Računajo, da je britanski trg integriranih vezij in mikroprocesorjev „vreden1' več sto milijonov funtov. Ta številka bo še parkrat višja, ko bodo mikroprocesorje začeli še v večjih količinah vgrajevati v izdelke široke potrošnje.
Britansko tržišče je za Iskro zanimivo tudi zaradi izvoza relejev in stikal ter števcev. V samem srednjem delu Velike Britanije, to je na Mid-landu, bodo na primer v prihodnjih
imajo vse naše delovne organizacije petih letih zamenjali okoli 2 milijona
lepe možnosti za izvoz v Veliko Britanijo, poudarja pa, da bi se morale bolj usmeriti tudi na uvoz iz te države. Kakovost britanskih izdelkov v ničemer ne zaostaja za, na primer za-hodnonemškimi, vsekakor pa bi se uvoz z Otoka bolj splačal zaradi relativno nižjih cen in pa zaradi nekoliko Podrejenega položaja funt šterlinga do marke oz. dolarja. ,
Poslovne raziskave firme Guest ter Prvi rezultati sejma v Birminghamu
števcev. Iskra ima vsekakor velike možnosti, da dobi del tega posla, veliko pa je zdaj odvisno od nas samih. Prav pri števcih smo v Veliki Britaniji naredili že nekaj napak, in sicer na račun ažurnosti. To se nam v prihodnje ne bi smelo več dogajati, če seveda želimo, da bi morda tudi števec postal podobno kot upor, pojem kakovosti in pojem Iskre v Veliki Britaniji.
Velika Britanija na področju telefonije precej zaostaja za drugimi za-
hodnimi državami, zlasti pa za Švedsko, Zvezno republiko Nemčijo in ZDA. Na tisoč prebivalcev odpade v Veliki Britaniji enajst telefonov, medtem ko je ta številka v razvitem svetu poprečno precej višja. Računajo, da se bo položaj v Veliki Britaniji v doglednem času izboljšal in da se bo nekako čez deset let to število povečalo za približno 6-krat. Morda nekaj matematike: na Otoku živi šestinpetdeset milijonov prebivalcev, 6-kratno povečanje števila telefonskih naročnikov pa nam da precej lepo število novih telefonov in seveda telefonskih central.
Možnosti za povečanje izvoza Iskrine telefonije v Veliko Britanijo naj bi po mnenju direktorja Guesta Iva Baniča potekale v treh obdobjih: v prvi fazi bi izvažali izključno le telefonske centrale vrste PAX, ker namreč zanje ne potrebujemo atestov centralne britanske pošte (General Post Office). Le-ta želi s temi uvoznimi omejitvami zaščititi britanske proizvajalce. Nekako v dveh letih bomo skušali dobiti atest GPO za centrale PABX ter jih začeli v okviru drugega kroga izvažati. Če nam bo to uspelo, bomo vsekakor dosegli lep izvozni uspeh, predpogoj za to pa bi morala biti tudi navezava tesnih stikov med Iskrinimi razvojnimi oddelki in britansko pošto. Morebitni prodor s centralami PBX na britanskem tržišču nam bi omogočil, da bi prodali predvidoma okoli petdeset tisoč telefonskih priključkov - vse od central do telefonskih aparatov.
V tretji fazi, ki je vsekakor povezana z uspešnostjo izvoza central PABX, bi skušali priti na britansko tržišče s celotnimi javnimi telefonskimi sistemi. Ta faza še ni tako blizu in jo bomo morda dosegli v roku desetih let, poizkusiti pa je vsekakor treba.
Predvidoma bomo v Veliko Britanijo letos izvozili trideset do petdeset central PABX 30 in 60 C ter ustrezno število telefonov. Centrale PABX prodajamo na to tržišče zdaj pod imenom britanskih firm, ker zaradi omenjenih omejitev trenutno pod svojim imenom ne moremo trgovati, upravičeno pa lahko upamo, da bomo najpozneje v
Stabilizacija — kaj je to?
Na vseh ravneh, v vseh mogočih sredinah dan na dan govorimo, ko se nestabilizacijsko obnašamo, kako so neracionalni v porabi in pri tem gremo včasih celo tako daleč, da sanri sebe takoj obsodimo na takoimenovano zategovanje pasov, ne da bi se pred tem vprašali, kaj stabilizacija v bistvu je.
V najširšem smislu je stabilizacija dmžbena akcija, v kateri morajo biti postavljeni smiselni cilji, ki smo jih združene doslej imenovali „akcijski programi11, ki pa večini niso bili dovolj jasni, ali z dmgo besedo, niso bili napisani v povsem razumljivem jeziku. Stabilizacija pomeni namreč raciona-
roku dveh let dobili uporabno dovoljenje britanske pošte za centrale PABX.
(nadaljevanje prihodnjič) Lado Drobež
Iz JEZE - TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku: še en dokaz kaj lahko naredijo iznajdljive in marljive roke sortirni stroj, s katerim so uspešno avtomatizirali sicer zamudno prebiranje.
Obiskali smo Iskro — IEZE, TOZD Elektroliti
(Nadaljevanje s 4. strani) krivo tudi to, da vse do leta 1974 ni Bilo praktično nobenega razvoja na Področju elektrolitskih kondenzatorjev.
Ob boljših perspektivah, ki se °dpirajo TOZD Elektroliti v Mokro-
nogu, so razumljivo v zadnjem času vso skrb začeli posvečati strokovnemu kadru. V ta namen štipendirajo lepo število bodočih strokovnjakov, ki bodo po končanem študiju lahko okrepili delo v samem razvojnem oddelku pa tudi v proizvodnji, saj je
povsem jasno, da je nujno treba posodabljati tudi tovrstne izdelke, ob tako hitrem napredku in številnih novostih na področju ostalih elementov za elektroniko, v druščini katerih elektrolitski kondenzatorji odigravajo svoj del vloge.
Pravzaprav nič manjši od problemov strokovnega kadra niso problemi delovnih prostorov. Stavba — stara je nad sto let — ni bila zgrajena za namene, katerim služi po nastanku proizvodnje elektrolitskih kondenzatorjev. Čeprav se je le-ta dejansko razvijala dokaj počasi, brez hitrejšega zagona pa so v preteklosti le bile potrebne že številne, večje in manjše adaptacije, a kljub temu še vedno
Jožica Čož navija miniaturne kondenzatorje.
Zdenka Dragan in Ema Kastelic pri ultrazvočnem varjenju katodnih odcepov "o ohišje.
...........
Drago Miklič koviči anodne in katodne folije.
delovni prostori niso takšni, kakršni bi |x>vsem ustrezali tehnologiji tovrstne proizvodnje.
Prav zato v TOZD Elektroliti v Mokronogu tudi v tem pogledu ne mirujejo in nameravajo z novimi vlaganji učinkoviteje rešiti tudi pereče vprašanje svojih delovnih prostorov. Načrtujejo, da bi do leta 1978"poleg obstoječega objekta, zgradili novo proizvodno halo s površino okrog
2.000	kvadratnih metrov, v kateri bi
bilo mogoče smotrneje razporediti celotni proizvodni proces in s tem' ustvariti možnosti za nadaljnjo rast proizvodnje.
Seveda bo pri izpeljavi tega načrta dovolj težav, saj si tolikšnih vlaganj sami ne bodo mogli privoščiti, v Industriji elementov za elektroniko pa trenutne razmere ne -obetajo kdo ve kakšnih možnosti za uresničitev takšnega investicijskega načrta, tudi če bi bil še bolj nujno potreben. Kot kaže bo z gradnjo nove proizvodne hale v Mokronogu treba še malo počakati, do tačas pa izkoriščati obstoječe proizvodne zmogljivosti in storiti vse, da bi z dobrim gospodarjenjem ustvarili kar največ lastnih sredstev, potrebnih za soudeležbo pri načrtovani izgradnji novih proizvodnih prostorov.
Za pomanjkanjem strokovnega kadra in ustreznejših delovnih prostorov pa je tudi oprema pereč problem, s katerim se otepajo v Mokronogu. V svetu je namreč le sorazmerno malo proizvajalce' elektrolitskih kondenzatorjev, žara i tega pa tudi skoraj ni industrije, ki ni izdelovala za tovrstno proizvodnjo nujno in sodobno opremo. Kolikor bi je bilo mogoče dobiti pa bi prav zavoljo tega bila izredno draga in težko dostopna, kar je posledica njene specifičnosti.
Razumljivo pa v tej naši temeljni organizaciji združenega dela tudi na tem področju niso zadovoljni z obstoječimi razmerami, pač pa velike napore in prizadevanja, zlasti še v zadnjem obdobju, vlagajo v to, da bi si sami modernizirali potrebno proizvodno opremo.
Ta prizadevanja ob nekaterih pomembnih inovacijskih rešitvah rojevajo zaželene sadove in ob sodelovanju s strokovnjaki v strokovnih službah Industrije elementov za elektroniko jim bo uspelo marsikaj potrebnega izdelati doma, z lastnimi silami in dosežki tudi v pogledu potrebne opreme doseči izboljšanje, ki bo zagotavljalo večjo in boljšo proizvodnjo, s tem pa uspešnejšo, predvsem pa manj trnovo pot v prihodnost od tiste, po kateri je delovni kolektiv mokronoške Iskre hodil še do nedavnega.
-J. C,-
lizacijo družbenih ekonomskih odnosov na vseh področjih družbenega življenja in dela. Pristopi k tej problematiki so seveda v gospodarstvu praviloma drugačni od tistih v negospodarstvu, vendar tako eni kot drugi vodijo k zniževanju stroškov in izboljšanju gospodarjenja.
Pa poglejmo v čem je bistvo stabi-lizacije gospodarstva. V osnovi je poslovni uspeh OZD odvisen od vloženega dela in sredstev, oz. stroškov poslovanja na eni ter od tržnega rezultata na drugi strani. Znano je, da je poslovni uspeh mnogo laže izboljšati z dvigom cen in nasprotno je to zelo težko doseči z zniževanjem poslovnih stroškov. Bistvo stabilizacije je seveda v zniževanju poslovnih stroškov, vendar je pri tem potrebno vedeti na kakšen način lahko sleherni delavec -samoupravljavec pripomore k stabilizaciji in s tem posredno k izboljšanju družbenega ter osebnega standarda.
Odgovor je sila preprost in našli ga bomo v racionalizaciji proizvoda^neto-de dela, delovnih sredstev in pogojev dela, to je v povečanju produktivnosti, kakovosti proizvodov, v prihranku materiala in energije, ob boljšem izkoriščanju zmogljivosti, v izboljšanju kontrole in v večji varnosti dela ter okolja.
Uspešno izvajanje stabilizacije oziroma stabilizacijskih programov je torej pogojeno z vključevanjem velikega števila delavcev v združenem delu v ta proces, kar bo mogoče tem bolje uresničevati, kolikor doslednejši bomo v politiki pospeševanja in nagrajevanja predlagateljev ter realizatorjev racionalizacij. Množično inventivno delo mora pridobiti resnično m nožič-'' ni značaj, zato je potrebna najširša družbena akcija, angažiranje družbenopolitičnih organizacij in zlasti sindikata, ki bo moral prevzeti nase težišče vseh prizadevanj, skratka koordinacijsko vlogo. Razvoj množične inventivne dejavnosti je predvsem v prvi fazi odvisen od rezultatov osrednje politične akcije, ki bo nujno morala prerasti svoje okvire ter vtisniti svoj pečat povsod tam, kjer doslej še ni bilo dovolj, ali celo ničesar storjenega, da bi se bila ustvarjalnost delovnega človeka spodbudila in dosežki te dejavnosti ustrezno nagradili.
Organiziranost vseh dejavnikov, ki so, ali pa šele bodo, pri tem pristni, je potrebno dvigniti na mnogo višjo raven, saj nam bodo le najoptimalnejše organizacijske rešitve nudile dovolj resne inožnosti, na osnovi katerih bo mogoče pričakovati večje pozitivne spremembe v tej pomembni družbeni dejavnosti. Pravkar citirana zahteva ni majhna, saj je pogojena z vrsto spremljajočih in še nerešenih vprašanj, ki so objektivno vzeto celo edinstvena tako, kakor je v tem zgodovinskem trenutku edinstvena samoupravna usmeritev našega družbenopolitičnega sistema.
Dobra organizacija ne sme biti nikdar sama sebi namen, temveč mora služiti predvsem kot instrument za doseganje dobrih poslovnih rezultatov.
Postavitev in vzdrževanje optimalne organizacije obravnavanega sistema pa ni stvar družbenopolitičnih činiteljev, kajti ta naloga mora biti strokovno opravljena, zato je že iz zahteve razvidno, da za to delo potrebujemo strokovno usposobljen kader — organizatorje in nosilce množične inventivne dejavnosti v pravem pomenu besede.
Vloga sindikata je iz dosedaj akceptiranih misli že jasna in bo tako v prvi fazi potrebno vzpodbuditi predvsem vodilne strukture v združenem delu, da se kadrovski politiki na tem sicer ozkem strokovnem področju posveti večja skrb. Prav tako mora sindikat bolj kot doslej prevzeti kontrolo nad procesom uvajanja tehničnih inovacij v prakso in pri tem zabeležiti vse odmike, ki bi iz kakršnihkoli razlogov okrnili dohodek delavcev v združenem delu.
Sindikat mora končno postati tudi prvi pravobranilec izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav ter njihovih interesov, ki so nedvomno skladni z interesi družbe.
VOJKO SLOKAR
OBVESTILO O PRESELITVI Počitniška skupnost Iskra in družbenopolitične organizacije ZP so se iz dosedanjih prostorov na Prešernovi cesti 27, preselile v stolpnico Iskre na Trgu revolucije 3, v drugo klet, telefon: 324-061 ali 324-261, int. 12-14, 12-17 ali 12-57, oz. direktno: 324-765.
Kadilci — kajenje — nekadilci
Nismo vprašali pisca E. E. če lahko uporabljamo naslov njegovega prispevka v glasilu ISKRA št. 16. vendar smo orepričani glede na niegovo in našo vsebino, ki zasledujeta iste cilje, da nam tega ne bo zameril
Večini naših bralcev je poznano, da ima ISKRA COMMERCE svojo obratno ambulanto, katere področje je predvsem medicina dela, vodi pa jo dr. Zupančič. Ker velika večina delavcev, zaposlenih v ISKRINI poslovni hiši na Trgu revolucije in tudi drugih lokacijah v Ljubljani išče zdravniško pomoč v tej ambulanti, nas dr. Zupančič večkrat obišče, predvsem takrat, ko ugotovi kakršnokoli obolenje, ki je lahko vzrok po- • gojev na delovnem mestu. Tako smo z njegovim sodelovanjem dali analizirati več faktorjev, ki vplivajo na pogoje dela predvsem v PPC.
Imamo redno analizo pitne vode. dvakrat je bila izmerjena mikroklima v letnem in zimskem režimu, celotno temperaturno polje na delovnih mestih 10 in 120 cm od tal. Onesnaženje zraka s primerjavo zunaj (Prešernova cesta) in poslovnih prostorih v PPC v XII. etaži, in sicer SO? in NO2 ki st; znatno nižja od omenjenega standardnega merilnega mesta.
Ker dr. Zupančič predvideva, da obolenja izvirajo zaradi prevelikih doz nikotina, ki ga zavžijejo naši sodelavci kadilci direktno z inhalacijo in njihovi sosedje z vdihavanjem zraka, ki vsebuje gotovo količino nikotina, smo se dogovorili z Zavodom za ekologijo in toksilogijo, da izvršijo meritve tudi tega onesnaževalca našega ozračja. Te meritve imajo dvojni pomen in sicer ugoto. viti, ali naša klima s šestkratno menjavo zraka na uro očisti prisotnostni nikotin v zadostni meri in primerjava za klasične delovne prostore, ki imajo prezračevanje urejeno z odpiranjem oken.
Končno pa bo dala meritev paleto napotil zdravniku in orientacijo za tiste paciente iz PPC. ki bi svojo bolezen in nerazpolo-ženje želeli naprtiti klima napravam.
Koliko je kajenje škodljivo za kadilce in neposredno okolico pa v nadaljevanju strokovno utemeljuje dr. Župančič s strokovnimi ugotovitvami:
O ŠKODLJIVIH VPLIVIH KAJENJA
Nekaj zgodovinskih podatkov
Menijo, da sega zgodovina tobaka in kajenja v Ameriki v pred kolumbijske čase, ko je Indijanec vrgel na ogenj veje in suho listje iz katerega seje izvil „omamljiv vonj".
Ker so pozneje Indijanci menili, da vonj te tleče rastline deluje pomirjajoče, so tobak uporabljali kot dopolnilo pri sklepanju miru znano „pipo miru".
V Evropo je prišel tobak kot redka okrasna in ..zdravilna" rastlina I. 1519 preko Portugalske. Ko pa se je po 1. 1560 pričel širiti povsod so mu pripisovali celo čudežno moč. Tedaj so tobak imenovali „ sveta, rastlina", vendar gaje že Luis XIII. prepovedal.
Cigareta vsebuje po nekaterih avtorjih celo 1000 škodljivih snovi, od katerih je 5 direktno rakotvornih, 30 strupenih (23 jih bi h ko povzroči smrt).
Poglejmo samo nekatere: nikotin, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, katrane, nfltiov tetrakarbonil /Ni (CO)4/.
Nikotin: je strašen živčni strup. Kaplja (50 mg) je smrtna doza za nekadilca (za kadilca le nekoliko višja).
Cigareta je 1 -3 mg nikotina.
Znaki zastrupljanja z nikotinom: slabost, vrtoglavica, glavobol, povečano izločanje sline, bruhanje, motnje vida, omedlevice, drhtenje rok, hladen znoj, bolečine v trebuhu, driske, kolaps. Pri velikih dozah nezavest s pojavom krčev, a v zelo težkih slučajih paraliza srca in dihanja.
Ogljikov monoksid: znaki zastrupljanja: huda mišična slabost pri ohranjeni zavesti in bruhanje, vrtoglavice, glavobol razbijanje srca, bolečine v trebuhu, zvonenje v ušesih, razdražljivost. Pri višjih koncentracijah nagla nezavest in smrt zaradi paralize centra za dihanje. Je krvni strup in se 300 x močneje veže na hemoglobin kot kisik. 20 cigaret dnevno = 5 % znižanje hemoglobina ali delo na višini 2300 m.
Ogljikov dioksid: je produkt izgorevanja v organizmu in deluje kot inertni dušljivec.
Katrani z benzpireni so rakotvorni, torej povzročajo raka.
Niklov tetra karbonil /Ni(CO)4 / jma (rj vrste delovanja:
.1. direktno zastrupilno na organizem
2.	deluje alergično in povzroči alergično vnetje oči, nosu, obnosnih votlin, glasilk, spastični bronhitis, bronhijaIno astmo
3.	povzroča raka na dihalih
Štiri cigarete kozarček žganja!
Pravijo, da kajenje pomirja s tem, ko kadilec odpira škatljico, rahlja cigareto, prižiga vžigalico, polni pipo. Toda to prednost kadilec plača že po nekaj minutah kajenja. Po tobaku se zožijo žile, zmanjša se preskrba organizma s kisikom. Posledica so bolečine v srcu, rokah nogali, glavoboli in druge, že omenjene motnje. Mnogi avtorji menijo, da je tobak — če upoštevamo njegovo množično porabo celo škodljivejši od alkohola in čeprav ljudje verjamejo zdravniškim opozorilom, kadijo dalje in menijo, da pač „nc bo zadelo prav mene tisto naj hujše, predvsem rak", da o vnetjih dihal, srčnem infarktu, rani na dvanajsterniku, niti ne govorimo.
Nekadilci se ne morejo načuditi kadilcem, kako lahko spuste v zrak prek 620
ISKRA
Štev. 22 - 29. maj 1976
milijard letno, da bi dosegli, da so njihova pljuča podobna pepelnikom, da resnejših oholenj ne navajamo!
Tobačna industrija pa nadaljuje svoj boj za potrošnika/ ampak z bolj prefinjenimi metodami. Izumili so hjgijenske cigarete s filtrom, v promet so dali celo cigarete z izvlečki zdravilnih rastlin. L. 1972 je bil le sprejet zakon o prepovedi reklame za cigarete v Jugoslaviji. Naša tobačna industrija je tedaj rekla, da ji je prepoved dobrodošla, saj bo tako lahko prihranila precejšnja sredstva, prej namenjena za propagando, toda izkušnje iz tujine kažejo drugače. V ZDA so prepovedali reklamo za cigarete že I. 1970. Ameriška tobačna industrija je tedaj vložila 200 milijonov dolarjev in uporabila vsa pravna sredstva, da bi preprečila prepoved. Da se je industrija upravičeno bala. je bilo jasno že naslednje leto, ko je proizvodnja cigaret padla.
Teror nad nekadilci!
Nekadilce kadilci s svojim kajenjem na javnih mestih terorizirajo in jih neprostovoljno zastrupljajo. Za primer samo rezultat raziskav v neki londonski bolnišnici. Po 70 minutah bivanja v sobi. kjer jih je precej kadilo, se je tudi pri nekadilcih zvišala količina ogljikovega monoksida, kot da bi tudi oni pokadili 1 cigareto. Tako postanejo tudi nekadilci neprostovoljni kadilci.
Angleži so med umrlimi za rakom na pljučih ugotovili, da je bil samo 1 '/t nekadilcev, medtem ko so v zavodu za zdravstveno varstvo Srbije med 1000 umrlimi za ra ko ril na pljučih našli le 13 nekadilcev.
ODLOČUJOČI ŽVEČILNI GUMLII
Zakaj sploh ljudje kadijo? V otroških letih skušajo posnemati odrasle („vzor imajo v kadilskih starših"), prižigajo cigareto iz radovednosti, V puberteti se žele s cigareto uveljavljati, hkrati pa ima cigareta za mladino vabljivost ,,prepovedanega sadu". Ženske marsikdaj kade samo zato, da bi tudi na zunaj pokazale svojo enakopravnost z moškim.
Kljub očitnemu zastrupljanju s cigaretami pa propaganda ne počiva . Tipičen primer so žvečilni e umij i v obliki cigaret, pakirani v zavojčkih z originalnimi etiketami raznih vrst cigaret. Res bi si bilo težko zamisliti bolj spretno psihološko pripravo otroka za kasnejšega kadilca
Vendar v ZDA ni uspelo, da bi prepovedali hkrati z reklamo za cigarete tudi proizvodnjo takšnih žvečilnih gumijev (ki jih pridno izdelujejo tudi pri nas).
Kljub podražitvam raste poraba najdražjih cigaret (prvega in ekstra razreda) kajti mnogi kadilci mislijo, da so dražje cigarete tudi bolj ,,zdrave".
OD PREDVOJNIH 13 NA PREK 230 VRST
Jasno je, da kadilci prinesejo lepe denarje v obliki davkov letno, zato ni pričakovati ustavitev proizvodnje, osveščenost ljudi o škodljivosti pa zelo majhna.
Tobačna industrija je našla še eno sredstvo v borbi za potrošnika: vedno nove in nove vrste cigaret „za vsak okus".
Starejši kadilci se bodo spomnili imen Kosovo, Karadjordjc, Struniiea, Šumadija Minjon cigaret do še bolj udomačenih Vardar, Drina, Neretva, Morava, Zeta, Ibar, Drava, Jadran, ki lepo po tradiciji še zdaj „krasijo" naše kioske! Danes proizvajano preko 230 vrst. Razdeljene so v 4 skupine odvisno od tipa tobaka, ki je osnova določene cigarete. Imamo ameriške ali h le ml cigarete, angleške ali virginijske, črne ali francoske, ter orientalske cigarete. Pri nas uspevajo vse vrste tobaka, vendar gojimo največ orientalskega na katerega blagi okus so Jugoslovani navajeni Za izboljšanje okusa dodajajo parfume, celo dodatke zdravilnih zelišč.
Vendar ne more zakriti noben parfum nevarnosti tobaka, ki so po zaslugi medicinskih znanosti povzročile, da je nekoč tako opevana „zdravilna zel" postala živo nasprotje - strup, ki ogroža milijone ljudi.
Ob raku, infarktu, bronhitisu, rani na dvanajstniku je še vrsta obolenj in motenj. Poglejmo samo nekatere:
-	med bolniki z rakom na ustnici je 72 '/< kadilcev (Rotto, Buenos Aires) kajenje zmanjšuje ostrino vida. To je še posebno nevarno pri pilotih pri nočnih poletih in nočnih vožnjah šoferjev
-	kajenje zavira seksualni nagon in vodi k impotenci. (Med. ene.) 45% hudih kadilcev nima otrok (Bcrnhard)
-	Tobak negativno deluje na črevesje. V začetku deluje odvajalno pozneje vodi v zaprtje (obstipačijo)
rana na dvanajsterniku je pri kadilcih neozdravljiva
-	samo 1 od 200 bolnikov z rakom v žrelu je nekadilec
kajenje pospešuje sladkorno bolezen in zvišuje krvni pritisk
kadilci s kroničnim vnetjem žrela oble-
gajo ambulante s svojimi težavami, katerim zdravilo je le eno: odreči sc cigareti kadilci se teže prilagajajo zimi in se pogosteje prelila ja jo. ker nikotin krči krvne žile
koža kadilca j c pri 40 letih podobna nekadilčevi pri 50 do 60 letih starosti kadilčevi možgani so manj vredni, ker nikotin okvarja ganglijske celice in zmanjšuje prehranjenost (strastni kadilci so običajno slabši študenti!)
-	otroci kadilk nosečnic se rojevajo za 300 g lažji v povprečju
-	bolezni kadilcev so bolezni civilizacije nikotin je sličen narkotiku
kajenje ni izraz svobode, ampak teror nad nekadilci.
„Pravi“ kadilec, da bi zadovoljil svoji strasti (maniji!) je pogosto neuvideven, brezobziren. Dela nasilje nad nekadilci in jih prisili, da dihajo isti zrak z njim. Ne ozira se na pravila obnašanja, pač pa jim on diktira. Če se mu zahoče kaditi kadi, naj bo to okolici prav ali ne. Je tipičen egoist. Nosečnica kadi, čeprav ve, kakšen rizik (o predstavlja za še ne rojenega otroka. Kadilec pravi, daje kajenje njegova zasebna reč in vprašanje osebne svobode. V bistvu pa on ni svoj gospodar, njegovo voljo je zlomila strast (manija) podobno kot alkoholika, tabletomana, morfinista. Laže, ker je skrb za lastno zdravje družbena obveznost vsakega člana skupnosti. V Ameriki z zakonom obvezno piše na ovitku cigarete opozorilo: ,,Vi kadite na lastno odgovornost". Pri nas to ni na lastno odgovornost, ampak na račun nekadilcev.
NA OBISKU PRI RADIOKLUBU ISKRA V KRANJU
Načrti in problemi radiokluba Iskra
Dr. Zupančič
Radioklub Iskra je ena izmed najstarejših organizacij Ljudske tehnike v kranjski občini. Klub je bil ustanovljen leta 1947. Pokroviteljstvo je prevzela kranjska Iskra. Že tedaj so pričeli z načrtno tehnično vzgojo mladih ljudi in hkrati tudi radiotelegrafistov. Mladi radioamaterji so prva leta po ustanovitvi kluba izdelovali tudi razne izdelke, ki jih ni bilo na trgu: zvočnike, transformatorje ipd. Od leta 1947 pa do danes je iz Iskrinega radiokluba prišlo veliko strokovnjakov. Ti so sedaj večinoma zaposleni v razvojnih oddelkih, merilnicah in drugod.
V kranjski občini dela v družbenih organizacijah in društvih preko 5000 mladih (po oceni OK ZSMS). Prejšnja leta je bila stiska s prostori tako velika, da so morale organizacije v okviru Občinske zveze za tehnično kulturo celo odklanjati mlade zaradi omenjenih možnosti za delo.
Iskrin radioklub v preteklosti ni imel ustreznih prostorov, kar je močno oviralo njegovo sicer zelo uspešno delovanje. Kljub neustreznim prosto-
F.no izmed individualnih delovnih mest v laboratoriju.
Mednarodna priznanja, za vsa od 1947 dalje, niti ni prostora.
Del laboratorija, v katerem je 20 opremljenih delovnih mest.
lili!
rom in pomanjkljivi tehnični opremi so kranjski radioamaterji vedno dosegali vidne uspehe, na tekmovanjih doma in v tujini.
Lani se je položaj nekaterih specializiranih organizacij, ki združujejo mladino, delno rešil s pridobitvijo prostorov stare posebne osnovne šole. V
o
ni;
liti
USI
usi
Za
šte
Os
prenovljenih prostorih so pričeli delo-vati: klub študentov, Zveza taborni"
kov, Mladinski servis, Občinska zveza za tehnično kulturo in Radioklub
Iskra. Radioklub se je doslej že večkrat preselil. Zato so radioamaterji zelo zadovoljni, da so le dobili prostore. ki jim ustrezajo. Novih prostorov seveda ne bi dobili brez posredovanja Občinske konference ZSMS Kranj in OZTK. Klub združuje 130 članov. Od teh je 75 % dijakov in študentov, ostali člani pa so večinoma zaposleni v TOZD ZP Iskra.
IZOBRAŽEVANJE
Ena od oblik izobraževanja je pra'1 ] gotovo vzgoja mladih radiotelegrafistov. S tečaji za radiotelegrafskc operatorje usposabljajo mlade za komuniciranje z radijskimi postajami-v skladu z zakonom o zvezah in radij" skem prometu v SFRJ in pravili Zveze radioamaterjev Jugoslavije. Vsako leto dobimo do 15 novih operatorjev, kal je tudi velik doprinos h koncept11 SLO. Radioamaterjev primanjkuje Kranjski so navajeni delati tudi v te; žavnih pogojih. V prihodnje naj bi sodelovali tudi na raznih pohodih, se vključevali v partizanske enote in teritorialne obrambo.
Za mlade člane so zelo zanimivi in koristni seminarji iz osnov elektrotehnike, elekronike in radio tehnike. V novem laboratoriju imajo 20 delovnih mest. S tem je mladim končno omogočeno tudi praktično delo. Na teh tečajih poleg teoretičnih predavanj preverjajo svoje znanje z meritvami in gradnjo osnovnih elektronskih sklo; pov, ki jih proizvaja Zveza radioamaj terjev Slovenije v obliki sestavljank, oz. nanizank (KITI)
Zaradi velikega zanimanja namerava klub letos prvič organizirati periodična predavanja za člane in nečlane s področja elektrotehnike in elektronike.
Zanimanje za radio tehniko se pt’ mladini pokaže že v osnovni šoli. Ds bi svojo dejavnost še bolj približal osnovnošolcem, namerava radioklub že letos pripraviti poseben seminar za predavatelje tehniške vzgoje na osnovnih šolah občine Kranj.
V letošnjem letu so že organizirali dvomesečen seminar za vzdrževale6 industrijske elektronike. Obiskovalo ga je 20 ljudi iz Iskre, Tekstilindusa. Planike, Donita, Colorja, Termike idr-Predavanjem so takoj sledile praktičn6 vaje. Vzdrževalci industrijske elektronike doslej niso imeli skoraj noben6 možnosti dopolnilnega izobraževanja-Zanimanje za seminar je tako veliko, da ga bodo jeseni ponovili, nato pa bodo sledili nadaljevalni seminarji-Zelo hiter razvoj sodobne elektronik6 terja svoje, zato so podobni seminarji v veliko pomoč vzdrževalcem v organizacijah združenega dela.
m
0
KONSTRUKTORSKO DELO
V starih prostorih niso imeli prostora za laboratorij, kjer bi lahko uspešno delali. Zdaj ima radioklub opremljen laboratorij za elektrotehnične meritve z 20 delovnimi mesti, kompletnim orodjem in instrumenta-rijem. Le-ta je bil v glavnem sestavljen v klubu.
Načrtno uvajanje mladih v konstruktorsko delo je zelo pomembno-V veliko pomoč so sestavljank6 osnovnih elektronskih sklepov. Mnog6 naprave in instrumente za potreb6 kluba lahko sestavijo sami kot n. pr-napajalnike, dekade in podobn6 instrumente, ki so nujno potrebni Prl njihovem delu.
Za tiste, ki imajo doma svoje lastn6 radijske postaje, je zelo ugodna možnost izdelave razne elektronske opreme za radijske postaje, oddajnik6 manjših moči, tiskana vezja ipd., v novem laboratoriju.
DELO ODDAJNO -SPREJEMN^ SEKCIJE
Kratkovalovna radijska postaja, znak Iskrinega radiokluba, potuje po vseh kontinentih.
V klubskih prostorih imajo dv6 radijski postaji: eno kratkovalovno h1 eno za UKV tehniko. Sodelujejo na skoraj vseh domačih in mednarodnih tekmovanjih. Na področju UKV teh'
(Nadaljevanje na 7. stran
01 I
Na kratko o osnutku zakona o združenem delu
Dnevno slišimo govorili o Zakonu | 0 združenem delu in zato verjetno Marsikoga zanima njegova vsebina, ki N0 bomo poizkušali na kratko osvet-mi "U-
Za zakon pravimo, da je ..mala ustava11, ker razvija in razčlenjuje ustavna načela o združenem delu. Zakon je razdeljen na 17 poglavij in šteje 64b členov.
Osnutek zakona določa:
- Temelj socialističnega samoupravno združenega dela je oblast delavskega razreda, družbena lastnina, demokratično samoupravno odločanje in sodelovanje v družbenopolitičnem sistemu.
' Delitev dohodka Družbenoekonomski odnosi se zagotavljajo s pridobivanjem in delitvijo družbenega proizvoda. Delavci pridobi-yajo dohodek s prodajo proizvodov in storitev .(gospodarstvo) in s svobodo menjavo dela (družbene službe).
~ Dohodek se deli na
~ čisti dohodek (to je dohodek, zmanjšan za materialne stroške in amortizacijo)
—	del dohodka, ki se uporabi za poslovanje in
—	del dohodka, ki se deli na:
—	osebne dohodke, ki se oblikujejo po rezultatih delavca,
—	skupno porabo (prehrana, počitniški domovi ipd.),
—	razširitev materialne osnove (povečanje sredstev in rezerve).
je Delovna razmeija
tjvj " Pri medsebojnih razmerjih delavcev
je določeno, da se enakopravno sprejemajo delavci na delo (izpolnjena starost 15 let). Isto pravico imajo tudi invalidne osebe, če so usposobljene za delo. Vsa delovna mesta se morajo objaviti ali razpisati.
Vsi odnosi se urejajo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev.
Delavec ima pravico, dolžnost in odgovornost, da dela vestno in marljivo.
Za kršitev delovnih obveznosti se lahko delavcu izreče:	opomin,
javni opomin, razporeditev na drugo delovno mesto, denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja. V disciplinski komisiji sodelujejo tudi zunanji predstavniki.
Zakon zagotavlja varstvo pravic delavcev, delavec se lahko pritoži, pritožbeni rok znaša najmanj 8 dni.
Družbena sredstva
- Družbena sredstva so materialna osnova za ohranitev in razvoj socialistične družbe in jih zakon deli na: stvari (premičnine in nepremičnine), materialne pravice (patenti), denarna sredstva (denar, devize, vrednostni papirji).
Na družbenih sredstvih ne more nihče pridobiti lastninske pravice. Delavci, ki upravljajo z družbenimi sredstvi, imajo na njih razpolagalno pravico. Upravljala morajo sredstva stalno obnavljati, povečevati in izboljševati ter smotrno uporabljati.
razstavi so učenci pripravili tudi kulturni program.
Načrti in problemi radiokluba Iskra
jr.	(Nadaljevanje s 6. strani)
^e so taka tekmovanja večkrat r°č e|tn°' Zara(Ti specifičnosti razširjanja 11 u|tra-kratkih valov si navadno izberejo > Vlšje lokacije npr. Blegoš, Ratitovec ali ^ Grintave c.
• j	Sodelujejo pa tudi na tekmovanjih
”Lov na lisico11, t.j. iskanje skritih p °ddajnikov s pomočjo specialnih spre-. Jamnikov. Te akcije so posebnega ’ P°mena za SLO.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen s ^kretariatom za ljudsko obrambo in ^zo radioamaterjev Jugoslavije, so amaterji dolžni opraviti določeno ^levilo zvez letno. Za to dobijo dolo-Cen denarni delež, ki izvira iz tega sPorazuma. To je tudi eden od nači-ri0v za vzdrževanje stalne kondicije radiotelegrafistov.
1 IN PROBLEMI?
Kot večina ostalih specializiranih ^'adinskih organizacij, ima tudi radio-yub Iskra velike težave z denarjem. ,a.mo nujni obratovalni stroški zna-okoli 4 milijone S din. pri čemer Velik delež odpade prav na nove pro-.^e, za katere klub plačuje 170 sta-ri*1 tisočakov mesečno. V tej vsoli pa ^V(-'da niso upoštevani stroški, ki jih lri'a klub z izvedbo svojega programa. . In kje dobiva radioklub sredstva?
' vsakoletno dotacijo Iskre Elektro-'hehanike in manjšo dotacijo Občin-ske zveze za tehnično kulturo. Del Xredstev dobijo od opravljenih zvez po sporazumu DSNO ZRJ in s po moč-oddelka za ljudsko obrambo pri ve kupščinj občine Kranj.
;. Skoraj vse družbenopolitične orga-1'žaeije v občini načelno podpirajo ■j,	|vl° specializiranih mladinskih orga-
li- |!Zuvij- vendar se pri financiranju |)',eh njihova podpora tudi konča, ir rvenstveno bi moral pokazali malo
Združevanje kmetov
Kmetje zdruZujejo svoje delo. kmetijska zemljišča in druga sredstva med seboj in delavci, ki delajo v kmetijskih zadrugah.
Kmetje v kmetijski zadrugi so: združeni kmetje, ki združujejo delo in sredstva in imajo enake pravice kot delavci v KZ. kmetje kooperanti, ki združujejo delo in sredstva začasno ali trajneje. brez skupnega rizika.
V okviru kmetijske zadruge se lahko organizira več TOZD.
ŠOLSKI CENTER ZP ISKRA
Razstava Cankarjevih del
Umetnost je iskanje lepote, vsako srce jo išče drage in dni gače
Šolski center Iskra v Kranju je v sodelovanju učencev Tehniške srednje šole in Poklicne,šole ter predavateljev obeh šol pripravil razstavo v počastitev 100-letnicc rojstva Ivana Cankarja. Pri organizaciji razstave so veliko pomagali Marija Vogrin iz Lesc. ki ima doma bogato zbirko originalnih Cankarjevih dcl.ler kiparja Jože Volarič in Janez Vovk.
Otvoritev razstave so popestrili učenci tehniške in poklicne šole s krajšim kulturnim programom in branjem pesmi Rada Pavčiča. Šolski center Iskra pripravlja proslavo v počastitev obletnice rojstva Ivana Cankarja v Prešernovem gledališču v Kranju. Nanjo bodo razen učencev povabili tudi vse predavatelje in starše. Ob tej priliki bodo izdali tudi dve številki šolskega glasila PLUS MINUS, ki bosta posvečeni Ivanu Cankarju in Dragotinu Ketteju.	Alojz Boc
Združevanje dela
Delavci združujejo delo in organizirajo
-	temeljne organizacije združenega dela.
delovne organizacije.
SOZD,
-	skupnosti organizacij združenega dela (sk. OZD),
poslovna skupnost samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje
-	skupnost temeljnih oz. delovne organizacije
-	združevanje v banke in zavarovalne skupnosti
-	samoupravne interesne skupnosti za področje izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva ipd. skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje.
Uresničevanje samoupravljanja Delavci upravljajo v TOZD z odločanjem na zborih, z referendumom in osebnim izjavljanjem, volitvami, odločanjem po delegatih in delegacijah.
Organi upravljanja
delavski svet, ki ga sestavljajo delegati iz vseh delov delovnega procesa,
-	odbor samoupravne delavske kontrole.
disciplinska komisija, komisije delavskega sveta, izvršilni organi delavskega sveta (eden ali več).
poslovodni organ (kolektivni ali individualni organ).
V okviru TOZD je organizirana samoupravna delavska kontrola za nadzor nad uresničevanjem samoupravnih pravic in trošenjem družbenega premoženja.
Zakon določa, da morajo biti delavci o dogajanjih in poslovanju TOZD obveščeni.
Družbeno varstvo samoupravnih pravic
Družbenopolitična skupnost (občina, republika) lahko uvede v TOZD posebne ukrepe, če so bistveno skaljeni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi.
Ukrepi so razpustitev organov upravljanja, odstavitev vodilnih delavcev in uvedba začasne uprave.
Kazenske določbe
Določene so kazni za gospodarske prestopke za organizacije združenega dela do 1,000.000 din in odgovorne osebe do 30.000 din; za prekrške pa za organizacije združenega dela do
50.000	din, odgovorne osebe pa do
10.000	din.	N. Paulin
S	'
V obratu družbene prehrane PPC so odprli razstavo fotografij, ki so jo pripravili fotoamaterji kranjske Elektromehanike. Razstavljena dela, skupno 62 po številu, kažejo na visoko tehnično in umetniško raven, zato si jih velja ogledati.
več razumevanja pokrovitelj radiokluba t.j. kranjska Iskra, kajti v klubu se le vzgajajo mladi ljudje na področju elektrotehnike in elektronike (kot smo že omenili, tri četrtine članov sestavljajo dijaki in študentje). Slednji se bodo zaposlili v ZP Iskra.
Dejavnost radioamaterjev je res zelo specializirana. Poudariti je potrebno, da elementi, ki so uporabljivi za precizne naprave, kakor tudi vsa ostala oprema, zlasti merilna ni poceni.
Žal je problematika financiranja specializiranih organizacij v kranjski občini še vedno nezadovoljivo rešena. Organizacije, ki so združene na nivoju občine v Občinsko zvezo za tehnično kulturo, kljub večkratni pravočasni intervenciji še niso bile vnešene v statut občine Kranj. Prav gotovo je posnemanja vreden samoupravni sporazum, ki so ga podpisali v občinah Hrastnik in Domžale, s katerim je specializiranim organizacijam zagotovljeno redno in s tem tudi učinkovito financiranje.
Ugotavljamo, da je zanimanje za delo specializiranih mladinskih organizacij v manjših krajih, z manjšo industrijo veliko večje kot v večjih industrijskih centrih. Kranj je npr. središče gorenjske industrije, zato je ta resnica še bolj boleča.
Prihodnje leto bo radioklub Iskra praznoval 30-lctnico svojega obstoja. Vsekakor upamo in pričakujemo, da se bodo do takrat tudi problemi s financiranjem premaknili na boljše. Klub namerava v la namen organizirali uradno otvoritev svojih novih prostorov. Pripravili bodo tudi razstavo, ki bo prikazala področja delovanja radiokluba obenem pa tudi demonstracijo sistema delovanja in v/|x)slavljanja radijskih zvez.
Alojz Boc
ISKRA — Industrija elementovza elektroniko n- sub. o. TOZD — Tovarna polprevodnikov Trbovlje,
Gabersko 12, Trbovlje
Razpisna komisija
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta s polnim delovnim časom za nedoločen čas - ni reelekcija:
1.	DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje:
—	daje državljan SFRJ
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo (tehnične, ekonomske, pravne, organizacijske smeri)
—	10 let prakse na vodilnih delovnih mestih
—	daje moralnopolitično neoporečen in družbenopolitično aktiven
—	da je predložil mnenje o programu razvoja TOZD
2.	VODJA inženiringa
3.	VODJA kontrole
4.	VODJA komerciale
5.	VODJA finančno-računovodskega sektorja
6.	VODJA razvoja
7.	VODJA proizvodnje
8.	VODJA splošnega sektorja
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
pod 2.: visoka ali višja izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri, 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, aktivno znanje tujega jezika;
pod 3.: visoka ali višja izobrazba elektrotehnične smeri, 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, tehničnega oz. komercialno-tehničnega področja, aktivno znanje tujega jezika, poznavanje statističnih metod;
pod 4.: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali elektrotehnične smeri, 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na delovnih mestih komercialnega področja, aktivno znanje tujega jezika;
pod 5.: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih finančno-računovodskega področja;	1
pod 6.: visoka ali višja izobrazba tehnične smeri (fizika, elektr., kemija). 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na delovnih mestih v razvoju, aktivno znanje tujega jezika;
pod 7.: visoka ali višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri, 5 oz. 9 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v razvoju, proizvodnji. ali pripravi proizvodnje, aktivno znanje tujega jezika;
|X)d 8.: visoka ali višja izobrazba pravne, politološke ali organizacijske smeri. 5 oz. 9 ,let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih orga-nizacijsko-kadrovskcga (»dračja v splošno pravnih zadevah.
Za vse kandidate se zahteva moralnopolitična neoporečnost.
Pri znanju tujega jezika ima prednost angleščina. Vloge in dokazila o izpolnjevanju razpisanih (»gojev s kratkim življenjepisom naj kandidati |x)šljejo ali prinesejo do vključno h. 6. 1976 na naslov ISKRA ILZL TOZD Polprevodniki n. sub. o., Trbovlje, Gabersko 12.
Kandidate bomo v 15 dneh (X) preteku roka za prijavo obvestili o izidu razpisa.
IZ PRAVNIŠKE PRAKSE
Osebni dohodek le po opravljenem delu, ne po „odločbi“.
Delo v tem. organizacijah je dinamično, ne statično. Konkretno je TOZD pred leti imela tako sistemizacijo, po kateri je poznala delovno mesto ..kontrolor I11. ne pa tudi ..kontrolor H11 ali podobno. V okviru razpona so prejemali KV delavci višji OD kakor PK delavci, ki so bili formalno enaki ..kontrolorji I11.
Ob prehodu na WF sistem 1. 1. 1975 je bilo to delovno mesto razdeljeno v dvoje novih delovnih mest in to za PK delavci ..kontrolor 11“ v VI. grupi, za KV delavci (ki imajo kon čano triletno poklicno šolo za RTV mehanike) v VII grupi. Ob tej priliki je personalna služba izdala odločbe za obračunavanje osebnega dohodka, upoštevajoč vse kriterije po internem sporazumu, v njih pa tudi navedla, kakšno delovno mesto zaseda delavec od L 1.. 1975 dalje in v kateri grupi je.
Delavci, ki so bili prej ..kontrolor 1“ in le PK, so zahtevali, da morajo prejemati OD tudi po novem kot ..kontrolor l“, torej po VI. grupi. To so utemeljevali s tem, da imajo od prej tako odločbo. Delavski svet je zahtevo zavrnil, sodišče združenega dela je na prvi stopnji zahtevi (dveh delavk)ugo-dilo in naložilo TOZD, da plača tudi prek 1.180,00 din pravdnih stroškov.
Na pritožbo TOZD je sodišče združenega dela SR Slovenije izpodbijano odločbo prve stopnje razveljavilo in zahtevek delavk v celoti zavrnilo. .
Razlogi: Delavki priznavata, da sta polkvalificirani, sklicujeta se na pomanjkanje formalne ..premostitvene11 odločbe za VI. skupino (grupo) in na starejšo odločbo, po kateri sta kontrolor I. V spisih je zadosti podatkov, da delavki ne opravljata dela, ki pripadajo kontrolorjem I. ker nimata za to potrebnega teoretičnega znanja. Res je, da se delo obeh kontrolorjev medsebojno prepleta, toda to jima ne daje kvalifikacije. V odločbi o osebnem dohodku je tudi določeno, da sta od 1. L 1975 dalje kontrolor II. po prejšnji sta bili kontrolor I. torej je to ne le finančna, temveč tudi premestitvena odločba, če tudi nima izrecno takega naslova. Če bi bilo njunemu zahtevku ugodeno, bi prejemali osebni dohodek za delo, ki ga ne opravljata, kar ne bi bilo v skladu z našim sistemom.
Ob novih delovnih mestih kontrolor I in II sta prišle na tisto delovno mesto, ki jima glede na izpolnjene pogoje pripada.
Odločba sodišča zduženega dela SR Slovenije z dne 29. 4. 1976. Sp
KOZERIJA
Družinski (Nknik
Sobota je dan, ko so mesta prazna in se mestni živelj preseli na deželo — stran od umazanih, hrupnih, utrujajočih ulic. Nekateri si privoščijo vikend ob morju ali v gorah. Drugi, ki pa tega ne zmorejo, ali ostanejo doma, ali pa gredo na skromen družinski piknik. Zakaj ne gredo vsi na vikend? Preprosto, zaradi enega vzroka, ki je povsem materialne narave — denarja.
Tako si tudi mi omislimo družinski piknik in ga šele po ognjeviti družinski razpravi sprejmemo v mesečni finančni proračun. In kako so se razvijali dogodki tik pred odhodom?
Že dan poprej si nakupimo potrebne stvari kot so: drago čebulo iz uvoza, meso za čevapčiče, malo več kruha in nepogrešljive maligane, ki se tako sladko prikupijo s svojo rdečo, črno, ali zlatom meno barvo, da se jim nikakor ne moreš upreti in še huje - piknik brez njih bi bil pravi polom. Za avtomobil je še zaželena primerna količina goriva in s tem je končana nabava vsaj v grobem. Jasno pa jeda morajonaše zlate soproge vsaj še petkrat v trgovino, da ne pozabijo kakšne malenkosti, ali pa le čakajo klepetavo sosedo, da ji zaupno povedo: „Mi gremo na piknik" in zaupnost je zagotovljena s tem, da novica ne bo presegla meja naše soseske. Približuje se čas odhoda in naš „fičko“ stoji na parkirnem proštom s široko odprtimi vrati, okoli njega pa se neutmdno, rekreativno podi naša „familija“, da sosedje z zavistjo gledajo naš odhod, ki je po pripravah sodeč videti kot odhod na safari v Afriko. Ubogi „fičko“ širi kolesa pod težo pikniške opreme in ostalih pripomočkov, ki jih tako zagnano nalagamo brez vsakega premora - razen, ko se ljuba soproga spomni, da je pozabila kruh, pa zopet sin, da ni nič soka in ljuba soproga drvi po stopnicah v šesto nadstropje, kajti „lift“ je v okvari, kot lepo zapiše obvestilo hišnik.
Ne vem, ali bi pravilno dejal »nesreča nikoli ne počiva" ali »tašča nikoli ne počiva" in tako vestno skrbi za vse, da se spravi v »fička", da pospravi nametane stvari, pri tem pa se tako nesrečno usede na zadnji sedež, da stekleničke, ki so bile lepo fiksirane zadaj z vsem mojim tmdom in ljubeznijo, da tiste zlate stekleničke izpustijo tisti žalostni glas odhajanja - nekaj toplega in ljubega hkrati. Na vso žalost, ki me potem pesti, me skuša tašča potolažiti, ali razveseliti z novico, da je ena steklenica le ostala cela. No, zaradi te novice ji pol krivde takoj odpustim in žalostno, proseče pogledam v nebo.
Ker se datum močno približuje petnajstemu (pa tudi zaradi mojih izrednih kaskaderskih sposobnosti pri vožnji) se odločimo za miren piknik v naravi in to kar na bližnji gmajni. Start s parkirnega prostora ne ovrže trditve o moji vozniški sposobnosti. Skrivnostni nasmešek tašče in soproge naznani, da bosta imeli »fine" notranje občutke, ki pa jih nočeta izdati pogledom ljubih sosedov, ki izza zaves sledijo našemu odhodu, misleč: »Ti pa imajo, ti
Ko prispemo do gmajne, glej, je že polna. Povsod naokrog sami turisti, ki neutrudno pečejo, pijejo, pojejo. Tako se tudi naša družina zapodi med množico in si kolektivno izbori prostor. Potrebno in nepotrebno kramo zložimo na tla, ki so bila včasih poraščena s travo. Kot specialist pripravim roštilj, oblikujem čevapčiče, narežem kruh in pričnem s peko po tistem čudovitem receptu, ki mi ga je zaupno povedal sodelavec Francelj. Vzamem odprto steklenico piva in jo s palcem zamašim ter nekajkrat močno potresem, nakar jo obrnem za stoosemdeset stopinj in rahlo odmak-
nem prst, tako da curek usmerim na čevapčiče. Žal, recept se ni obnesel, kajti komaj obrnem steklenico, že mi prst skoraj odtrga in curek piva se najprej usmeri vame, nato še na oglje, ki ob cvrčanju izpusti svoj zadnji dimček. Ob razburjanju vse družine mi nekako le uspe znova zakuriti žar in pripraviti prav čudovito pikniško južino, ki jo s slastjo pospravimo ob glasbi iz desetin tranzistorskih sprejemnikov in nič manj zborčkov, ki nas vsak s svojim programom zabavajo vse do glavobola.
Ob vsem tem in zraven še ob nerganju soproge ter tašče komaj še mirim živce. Vendar mi neki tihi notranji glas veli, da vztrajam, saj mi je ostala še velika družbena obveznost — boj proti alkoholu! To se pravi - steklenico moram dodobra izprazniti. Po tej zadovo- ■ Ijivi dozimaliganov se postavim na noge in se odpravim na krajši sprehod.
Občudujem naravo v vsej njeni okrnjenosti — z razbitimi steklenicami, konzervnimi škatlami, brezštevilnimi papirčki, ki so bili nekdaj zaščitna embalaža kdove katerega izdelka. Logično se mi zdi, zakaj govore, da je piknik najlepše imeti ob vodi. Toda dobim občutek, da samo zaradi tega, da lahko ljudje vržejo vanjo smeti in ostalo ropotijo. Varujmo okolje! Ob vsem zelo-vprašljivo pomislim tudi na Rousseaujevo geslo Nazaj k naravi!"
Ko se tako sprehajam, me kar nenadoma iz premišljanja prebudi znan gostilniški glas. Ne kliče me nihče drug kot pivski kolega Janez! Usta mu zlezejo v širok nasmeh in že me hiti predstaviti ženi, ves vesel, da je dobil vzrok, da mu ženka izreče usodni „da“, ki mu odpre pokrov hladilne torbe. Iz nje vzame liter žganja, ki med najinim pogovorom kar izhlapi po požiralniku .. .
Stemnilo se je in družinski instinkt mi veleva, naj se vrnem k družini. Toda problem nastane, ko hočem zadnjico odlepiti od stola. Na vso srečo mi priskoči na pomoč Janezova besna soproga, ter me usmeri proti našemu pikniškemu prostoru, kajti pravilno sklepa, da sem izgubil orientacijo. Lahko si predstavljate veselje, ko prispem do družine, ki me sprejme odprtih rok. Posebej tašča, ki mi je pomagala priti do »sodnika", me zasuje z naravnost nesramnimi besedami, toda zaradi izredne situacije se pomiri in organizira intenzivno kuro treznenja. Sili me z mineralno vodo, ženka pa z osveževanjem in masažo z mrzlo vodo. Ob pomoči cele družine počasi okrevam in z obljubo, da bom previdno vozil, mi družinski svet dovoli start. Priznam, da ne pretiravam v hitrosti, saj ne dosežem niti 125 km/h in prav čudim se prestrašenim obrazom sopotnikov, ki spremljajo vsak moj gib, dokler ne zagledamo presenečenja v modri uniformi. Ta nas prijazno ustavi in ponudi balonček, ki (jasno,) pozeleni. Skušam prepričati uradno osebo, da je balonček pozelenel zaradi mentol bonbonov, vendar zaradi njenih dolgoletnih izkušenj prepričevanje propade. Sledi odvzem dovoljenja, izstop iz avtomobila in ostali zakonski ukrepi. Tako se konča naša vožnja domov in od tu sledi pešačenje. Že tako naporna hoja se spremeni v nravi nekeL ko me pričneta zasliševati. Z velikim strahom pri čakujem kazen, ki sta mi jo pripravili. Domov pridemo že pozno zvečer, ko sosedje med TV dnevnikom že ugibajo, kako smo končali svoja življenja v nesreči.
Doma se dialogi razplamtijo v nedorečene višine v veselje sosedov, ki tako izvedo, da smo le prišli živi in zdravi domov.
V tovarni med odmorom pa me nekdo potreplja s težko roko, rekoč: „Ej, možakar, kaj so ti ga vzeli. ..? “ in čudežu, kako je za to izvedel delovni kolektiv, se neham čuditi ob spoznanju: žena! - Vendar to ni moj prvi, pa žal tudi ne zadnji vzdihljaj obupa...
Namesto v tuje gore — v Prokletije
Približuje se čas dopustov in z njim tudi naš Iskrin centralni planinski Met. Dolga leta nazaj smo hodili vedno v tuje gore, sedaj pa smo se odločili, da bomo organizirali enotedenski izlet v naše domače hribe.
Namenili smo se, da si pobliže ogledamo in spoznamo zahodne Prokletije in Durmitor. Prepričani smo, da bo le malo kdo imel priložnost, da obišče te lepe kraje in se povzpne na vrhove gora, ki prav nič ne zaostajajo za Julijskimi alpami.
Ker potrebujemo zaradi avtobusnega prevoza večje število udeležencev, želimo, da se najkasneje do 9. junija prijavite pismeno, ali telefonsko na: Planinsko društvo Iskra, Trg Revolucije 3, tel.: 324-261.
Izlet predvidevamo v mesecu avgustu.
Potovah bomo z avtobusopi in sicer prek Beograda, Prištine, čez Peč in prek visokogorskega prelaza Čakov v Gusinje. Tam bi se nastanili v planinski koči, ki bi nam bila baza za izlete v okoliške hribe. Povzpeli bi se na Karanfil, Brado — 2480 m, Očnjak, ogledali bi si naravne lepote doline Vruje, Volušnice in Plavsko jezero, v katerem bi se tudi kopali.
Vse ture, ki bi jih naredil^ so povprečno težke tako, da bi jih zmogel vpak planinec s poprečno kondicijo. Od tu bi šli še po dolini Tare v Zabljak in obiskali najvišje vrhove Durmitoija, nato pa čez Sarajevo in Zagreb nazaj v Ljubljano.
Upamo, da bo ta izlet pritegnil dovolj ljubiteljev gora in naše domovine.
Okvirna cena izleta je za člane PD Iskra 900,00 din, dokončno ceno pa bomo objavili, ko bo znano število udeležencev, nečlani PD Iskra pa bodo plačali dejanske stroške.
Akontacijo vplačajte ob prijavi in sicer din 500,00 pri poveijenikih,
daie: Madan No,ak' tc,-:
f	--------------------------------------N
Letujte na otoku Molat
Počitniška skupnost Iskra se je za letošnjo sezono zares potrudila delavcem Iskre razen letovanja v lastnih zmogljivostih, priskrbeti čimveč možnosti vzdolž jadranske obale.
Danes vsem, ki si še niso našli oz. se odločili, kje preživeti del svojega dopusta posredujemo še naslednjo možnost:
Letovanje na otoku Mola tu pri Zadru
Mesto Molat leži na istoimenskem otoku, le 18 milj od Zadra, s katerim je vsak dan v obe smeri povezano z ladijsko zvezo, med dvema morskima uvalama - med pristaniščem Lučina in znanim kopališčem Jazi.
Kristalno čisto morje, resnično lepa peščena plaža in gost borov gozdič so že prva tri jamstva za prijeten oddih na Molatu. V neposredni bližini je tudi izvir pitne vode, ne manjka pa na obali prijetnih kotičkov za ljubitelje miru in samote, v mestu pa sta tudi špecerijska trgovina in menjalnica.
Za letovalce so na razpolago zasebne sobe, medtem ko se hranijo v restavraciji „Molat“, ki slovi po dobri dalmatinski kuhinji.
Cena polnega penziona v mesecih julij in avgust znaša od 115 do 124 dinarjev, v ostalih mesecih pa od 108 do 117 dinarjev/ Samo hrana v juliju in avgustu znaša 85 dinarjev, v ostalih mesecih pa 80 din. Cena ležišč je od 28 do 37 din, glede na kakovost sob. Za otroke je 50 %. Turistična taksa je 2,50 dinarja, na osebo na dan.
Prijave sprejema: Počitniška skupnost Iskra, Trg revolucije 3, tel.: 324-061 ali 324-261.
Interesente Počitniška skupnost Iskra obvešča še, da je še nekaj prostih mest za letovanje v: avtokampu Runke, Plavi laguni — v hotelu „Turist“, Vili „Bellevue“, v bungalovih in avtoprikolicah, na Pašmanu, v Saliju in Pirovcu ter v I Čičih pri Opatiji.
Ob sobotah dvodnevni izleti v Dubrovnik!
Res brez posluha ?
Po polževo na Polževo
ali tradicionalni planinski pohod na transverzalno točko kurirjev in vezistov Slovenije
Verjetno bo za marsikaterega planinca - Iskraša tole nekaj novega. Pohod ni objavljen v nobenem uradnem programu izletov, nikjer in nikoli ni bil razpisan. Pa vendar bil je in uspel.
Ljubitelji narave Tovarne elektronskih naprav so se pred petimi leti prvič odločili za peš pot po hribovskih grebenih iz Ljubljane na Polževo. Na to osemurno pot se podajajo vsako pomlad. Letos so v spominsko knjigo vpisali že peti — jubilejni pohod.
V soboto 22. maja smo se zbrali ob 5.30 uri pri znani gostilni Češnovar. Slabega vremena se je ustrašila kar polovica prijavljenih. Mi, ki smo verjeli, da po dežju pride sonce, smo se ob 6.00 uri z odprtimi dežniki podali na pot. Po Golovcu je še kar šlo. Poti so široke in uglajene. Proti Orlam in Molniku pa smo še hodili po blatnih kolovoznih stezicah in drčah in ometali grmovje.
Po dobrih dveh urah hoje se nam je nasmehnilo sonce. Pot nas je pretežno vodila po bukovih in mešanih gozdovih. Bili so tako čisti, oprani od jutranjega dežja in zato še bolj zeleni. Okrog prijaznih in urejenih vasic, kot so Orle, Pleše, Repče, Slivnica in ne vem katere še, se razprostirajo travniki in polja. Vse so hitro ostajale za nami. Po kratkem odmoru za malico smo pot nadaljevali skozi Mali Lipoglav, Polico, Spodnje Brezovo, Peščenik, Pristavo pri Višnji gori in zadnja vasica pred ciljem Zavrtače.
Ob 14.00 uri smo prišli na 629 m visoko Kriško planoto, ki jo navadno nazivajo Polževo. Leži v območju med srednjo Dolenjsko in Grosupeljskim poljem. Hotel ob tej uri ni imel gostov. Tam je bilo le nekaj naših sodelavcev, ki jih je lepo vreme spravilo za nami, seveda po avtocesti. Dobro smo se okrepčali, nato pa skupaj prepevali in plesali. Za spremljavo je poskrbel Janez s svojo kitaro, ki jo je skrbno nosil vso pot. V Ljubljano smo se vrnili z vlakom, le Janez še ni imel dovolj in jo je mahnil tudi domov peš.
Vsem tistim, ki so zaradi dežja ostali doma, je res lahko žal, ker so zamudili lepo priliko za hojo po prelepih gozdnih poteh in v tako čistem zraku. Pri tem res ni šlo za osvojitev ne vem kako visokega vrha, šlo je za daljino. Okrog 35 km dolge poti pa res ne moreš prehoditi vsak dan. Naj še povem, da imajo taki izleti več prednosti, nanje se ni treba posebej pripravljati. Od opreme so potrebni le dobri čevlji, poceni so in zato primerni za vsakogar, pa še sam sebe preskusiš, koliko zmoreš, oz. koliko še zmoreš.
Verjetno si vsi želimo, da bi bilo organiziranih kaj več podobnih izletov. Lahko bi bili tudi krajši, saj je osem ur hoje za sobotno rekreacijo kar precej.	KA
Že v 19. št. glasila „Iskra“ je bil objavljen skromen, za kaj takega pa vseeno uokvirjen opomin za vse tiste, ki so brez posluha za takšno zvrst dejavnosti pod naslovom: „Kaj je z izvajanjem programa komisije za šport in rekreacijo ZP Iskra.“ Dolgo vrsto let nazaj so se v brezkompromisnih bojih spoprijemale ekipe športnikov Iskre na mnogih stadionih in športnih dvoranah širom naše domovine, za dosego čim boljših uspehov, s tem istočasno propagirale »delno“ našo vesoljno Iskro, kakor tudi pomnože-vale iz leta v leto vse večjo in širšo aktivnost v eni izmed najbolj zdravih dejavnosti - ŠPORT IN REKREACIJA.
KAJ PA LETOS? Avtor članka Ranko Cukrov verjetno ni dovolj informiran, zakaj letos še ni bilo glasu o pripravah na dosedaj vsakoletne športne prireditve Iskre. Na žalost so po vsej verjetnosti kriva gluha ušesa in
„0dpmva“ m Polževo.
neposluh večine vodstvenih ljudi ri finančnikov posameznih branž ifl1 TOZD, za poravnavo stroškov lansko’ letnih iger Iskre, kakor tudi letošnjil1 finančnih sredstev, predvidenih, oZ' potrjenih s samoupravnim sporazumom za leto 1976 v vseh TOZD Iskre; Ali so prizadeti res v tolikšni meri prezaposleni, kar ne verjamem, da do danes niso utegnih poravnati teh finančnih stroškov, kateri so že tako skromni za vesoljno Iskro?
Vprašujem vas prizadete, ali bo branžna organizacija Avtomatika; ostala res edina le v pripravah, za do sedaj tradicionalne športne igre in edina, ki ima posluh ter smisel do prosperitete svojih delavcev?
Drugo, kar me prav tako muči, so neporavnani dolgovi posameznih TOZD do počitniških skupnosti Zf Iskra. Ali si naši odgovorni za te dolgove mislijo, da bodo osebe, ki so po službeni dolžnosti v Počitniški skupnosti ZP Iskra, za naše, že tako skromne domove oddiha, bile v stanju pripraviti pravočasno, skoraj breZ potrebnih finančnih sredstev domove^ tako, da bodo naši delavci prišli n3 svoja delovna mesta spet prežeti 1 novim delovnim elanom in polu' pohval za dobro počutje v naših domovih?
Če ne bo tako, katerega grešneg3 kozla bomo našli?
Upam, da bo zmotna moja sodb3 in, da bodo v naslednjem glasilu »Iskra" že objavljene, tako popularne letne športne igre, kot tudi urejen' finančni problemi naših počitniških domov.
Pomislek: Na vseh teh Iskrinih športnih igrah je na splošno opazit' nezainteresiranost za propagiranj6 proizvodov naših tovarn. VprašujeiU se, ali gredo vsi naši proizvodni artikli res tako dobro v promet, da jim n' potrebna nobena reklama? SJVlund3
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
MARIJE PRESTOR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem h1 sodelavkam iz TOZD TEA (orodjarn3 in ročna obdelovalnica) ter vsetf1 čistilkam za izrečene sožalje in f'-nančno pomoč namesto venca
hčerka Tončka Vidi6
—
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta CIRILA KAVČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem kontrole SPD v branjski tovarni z3 izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč ter spremstvo na njegov1 zadnji poti.
Sin Edo. z družin0
ZAHVALA Ob smrti dragega očeta IVANA AJDOVCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD ERO v kranjski tovarni za izraze sožalja, podarjeni venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Ivan
PLANINSKI IZLET NA PLATAK
Planinska sekcija Iskra - Elektromehanika Kranj organizira v soboto, 5. junija 1976, planinski izlet na Platak in če bo dovolj časa, še na bližnji Sniježnik (2 uri). Avtobus bo odpeljal izpred kranjskega kina »Center" ob 5. uri zjutraj, pot pa bo vodila čez Ilirsko Bistrico in Reko na Platak. Na povratku je predvideno tudi kopanje v morju.
Cena prevoza je 30 din, kavcija pa 20 din. Prijave in vplačila sprejema tov. Pajk Olga, tajništvo ERO, tel. 28-22 in poverjeniki sekcije do vključno srede, 2. junija. Vabljeni!
S R 6 I 3 A
A L 6 A N l -3 A