$$ev. 8.
[Ele £№EtB m !i pasta
Trst — «Sorica, titne 24. februarja 1927.
Posamezna štev. stane 30 stotink.
Letom iv.
Izhaja vs> Bistvo ir-Franc Car. poš i;e ■
Narti - ■ poi leta
'rof. Albert Sič il. 18	LJUBLJANA
JUGOSLAVIJA
IVICE
za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'—
MAKSO COTIČ
Po skoro 40-letnem napornem službovanju je prosil g. Makso Cotič, ravnatelj «Edinosti», za zasluženi pokoj.
S tem dejstvom se je poslovil iz aktivnih vrst naših narodnih delavcev mož, čigar življenjsko delo bo mogel pravilno in popolnoma oceniti poznejši zgodovinar, ki bo razgrinjal zgodovino bojev slovenskega naroda za njegove najele-mentarnejše življenjske pravice.
Makso Cotič je bil pri «Edinosti» od njenega početka, ko je bila še tednik, pa do njenega, najvišjega razvoja, čutil je vsak najrahlejši utrip srca onega lista, ki mu je bil posvetil vse svoje sile, moško tvornost, sposobnost, vse — življenje.
Poplave v Kal-forniji.	j n ovan j e v Leningradu je bilo spre-
7 Kaliforniji so razsajali hudi' menieno v muzej-viharji in nalivi, ki so preplavljali j	Kongres tatov.
Banketa so se udeležili naši P®* I mesta in deželo. Mesto San Diego j y Londonu, kjer se vršijo javno in litični zastopniki, zastopniki pro- je trpelo občutno škodo. Radi na- j tajno vsakovrstna zborovanja, je bil svetnih, gospodarskih in mladin- hjvov je reka San Diego prestopila | pred kratkim kongres elegantnih ta-skih organizacij, novinarji, naš tr-j g,voje bregove in preplavila vso! tov. Seveda ni bil ta shod javen in govec, delavec, kmet in predstav-1 dclino. Petsto oseb je moralo be- 8 policijisko asistenco, pač pa tajen niče narodnega ženstva. Več po- žali iz svojih hiš.
vabljencev je svojo odsotnost o-pravičilo. Lahko rečemo, da je malo slavje predstavljalo podobo našega naroda v majhnem.
Kot prvi je govoril dr. Edvard Slavik, ki je v lepem govoru orisal delovanje Goličevo pri «Edinosti» in njegovo politično udejstvovanje. Na koncu svojega govora mu je izročil kot dar bronast kipec, ki predstavlja vilo, nudečo lovorjev venec.
Prometne in telefonske zveze so bile poškodovane. Baje je vihar I zahteval 24 človeških žrtev.
Beograjska potresna postaja o vzrokih zadnjega potresa
Beograjska potresna postaja je izdala poročilo o zadnjem in njegovih vzrokih.
in njega prireditelj je bil neiki pridigar, ki je povabil tatove k sebi na razgovor z namenom, da bi jih spreobrnil ter napravil iz njih boljše 1 j uidi.
Povabljenci so prišli. Bili so elegantno oblečeni, dobro rejeni in kazali so zelo fine manire, kajpada so se med sabo poznali ter so se drug potresu i drugemu priklanjali s posebnim spo-i štovanjem. Bili so pač uzmoviči naj-
Poročilo pravi: Potresne sunke je povzročilo premikanje treh ogromnih zemeljskih plasti v Hercegovini.
bolj rafinirane stroke.
Najprej so gostje posedli okoli mize, sluge so jim servirali večerjo in
Nato je v imenu političnega dru- T« premikanje P» je nastalo^vsled j po sladkem vinu so se začeli vrstiti
štva
«Edinost» povzel besedo dr.j^ora morskega dna
Ime Makso Cotič pa predstavljai Wilfan, ki je očrtal desetletja dol-današnjemu rodu ne samo njega igo delo slavljenca kot novinarja samega kot narodnega delavca,lin političnega delavca. Govorili so njegovo ime je simbol one zgodo- še: prof. Filip Peric, glavni ured
Prvotne vesti o
so bile pretirane, število mrtvih se suče okoli 10.
Peš iz Rusije v Jugoslavijo.
Na Sušaku je policija aretirala
mrtvila in si je začel kovati sam|novinarjev in pisatelj Bevk, ki je;te dni moža brez dokumentov, ki svojo usodo, hiteč k rožnati zarji j prebral pesem, složeno v slavljen-! je hodil ves zamazan v raztrgani zlate svobode.	| čevo čast.	| obleki. Na policiji je izjavil, da je
Ravno vsled dela, požrtvovalno-j G. Cotič se je ginjen zahvalil za Martin Horvat,
vinske dobe našega naroda, ko se je jel prebujati iz nedelavnosti in
nik «Edinosti», ki je imenoval Cotiča patriarha in učitelja naših
Jadranskem j govori. Najdaljšega je imel gostitelj,
I ki je skušal tatinsko družbo pr e pr i-človeških žrtvah : čati, da mora kreniti na novo pot.
Revež pa je kmalu pogorel. Tatovi, ki so bili bolj bistroumni od njega, so mu namreč s svojimi protigovori dokazovali, da so oni pravzaprav naj-poštenejši ljudje pod solncem, ker jemljejo tistim, ki nekaj imajo in ki so si pridobili premoženje na račun tujih žuljev in tujega trpljenja.
sin železniškega;
Najbogatejša ulica sveta.
ti in idealizma takih mož kot je Cotič, se je slovenski narod v teh
iskrene in lepe besede ter rekel,; čuvaja iz Varaždina. Leta 1915. je Gotovo je njbogatejša ulica na da je pojmoval svoje delo ne samo bil poslan na rusko fronto ter j c 1 svetu Park' Avenue-ja v New torku.
krajih prebudil in dospel dft seda- kot dolžnost napram narodu, mar- prišel v rusko ujetništvo. V dobi v tej ulici ima štiri tisoč ameriških
več tudi kot dolžnost in disciplino ruske revolucije je moral delati milijonarjev svoja bivališča. To no-
nje stopnje duševne osamosvojitve.
V	današnjem času, ko duh nima nobene vrednote, ko vlada na svetu in tudi med nami grdi pohlep po materiji, ko naše življenje ne more zdrobiti verig materijalizma, da poleti k višjim duhovnim vrednotam, ki so edino merilo za presojo človeka kot človeka in podlaga za obstoj in razvoj naroda, so mlademu rodu potrebni kot rastlini svetloba, jasni vzori, ki liki svetilnik kažejo pot v lepšo bodočnost. In tak vzor nam je Makso Cotič.
V	svojem dolgem delovanju se in nikdar izneveril idealizmu, ni poznal omahovanja; šel je naprej, ker je vedel, da mora jasna misel zmagati nad temnim kraljestvom materije.
V	današnjem času, ko nam pogubni dvom razjeda srca, ko nam je pogum tuja in neznana beseda, nam je tembolj potrebna živa in trdna vera,1 v lepše čase, verai v zmago naše pravice. In tako vero nam izpričuje Makso Cotič. Ko bi le enkrat prepustil svoje srce dvomu o uspehu svojega dela, ko bi se le en trenutek udal misli, da je njegov trud zaman, bi ne mogel lanes gledati nazaj v svojo preteklost z zavestjo, da je vse dal svojemu narodu, da mu je dal zad-nj° kapljo svoje krvi.
Nič bi ne bil idealizem in ne vera v današnjem času, ko bi ne to vero in idealizem izpopolnjevala in praktično izvrševala delavnost. Naša hrbtenica je mehka, naši udi ^o otrpli. Potrebno pa je, da so nam udi gibki, hrbtenica neupogljiva. Potrebna pa je delavnost ker le v tej bomo našli izhod iz našega položaja.
napram svoji politični organiza-1na železnici brezplačno; dobival je , vico^ je' zvedel svet po neki statistiki ciji.	le hrano in obleko. Pred devetimi, davčnega, tirada v rečenem mestu.
»M;	t ä: :
letič.	I beračil in končno pri Dolnji Len- рИхш) deset milijonov lir.
Tako je bila izkazana hvalež-brez dokumentov prekoračil nost narodnemu delavcu.	; jugoslovensko mejo. Prišel je v
Varaždin, kjer jo zvedel, da se oče nahaja nekje v Primorju. Na Sušaku je prišel policiji v roke. Kakor je policija dognala, je njegov oče sedaj uslužben na Reki kot
Novice iz vsega sveta
Lovci za rekordi.
30 letna gospa Mirta Hudleston, ki se je naučila šele lansko leto pla-
Državna nagrada za zdravnika, ki odkrije uspešen serum zoper raka.
Ameriški senator Nesly je predložil svoji vladi zakonski načrt, ki predlaga pet milijonov dolarjev nagrade za tistega srečnega učenjaka, ki se mu posreči odkriti res uspešno
železinčar. Po dolgih dvanajstih; zdravilo za pobijanje raka.
vati, je preplavala nedavno Catalin- letih sta se oče in sin zopet nasla. ^
SJ&M STfcÄÄfiSn: I	:
prišla iz vode, se je zgrudila neza-.
vestna na zemljo. Zdravnik je ugoto-1 Iz Leningrada poročajo, da je levil, da je na eni strani ohromela, ningrajska akademija znanosti pro-Preplavala je kanal, ki je miljo širši slavila devetdesetletnico smrti naj-od Bokavskega, na naj ožjem mestu večjega ruskega pesnika Puškina. In v 20 urah in 42 minutah. Ves ta čas sicer se je ta proslava vršila v sobi,
ni ničesar zavžila. Ko je imela pred seboj še 'A milje, je izbruhnila v jok. Njen 11 letni sin, ki jo je spremljal v čolnu, jo je bodril ves čas s besedami: «Mama, ne odnehaj!» Ko je bila nevarnost, da se par metrov pred ciljem onesvesti, so ji omogočili zadnji napor s tem, da so ji dali neki oživljajoči strup. Neki možakar je skočil iz čolna, plaval ž njo vštric ter ihtečo ženo neprestano bodril, da naj vstraja. Končno jo je dvignil velik val ter jo zanesel k bregu. Med tem je z rokami samo še nekoliko na videz plavala, d o čim nog sploh ni več pregibala. Le s težavo je zlezla iz vode. Zdravniki so izjavili, da bi ne bila smela ostati v vodi niti četrt, ure več.
Alkohol v finskih lekarnah.
O uspehih prepovedi alkohola na Finskem nam podaja zgovorno sliko statistika o porabi alkohola v lekarnah in to na podlagi zdravniškega recepta. Naravno je torej, da se je poraba alkohola v lekarnah silno zvi-_	______ šala. Leta 1925. so izdale lekarne na
h^VViela.vnosti je Makso | KTÄ'ÄÄ'IÄÄ
konjaka in whiskija, 07 tisoč litrov južnih vin. 30.800 litrov rdečega in renskega vina in 1390 litrov šampanjca. Lekarne so postale pravcate trgovine s spirituozami ter morajo imeti v zalogi, da lahko ustrežejo vsem receptom, 135 različnih znamk.
Cotič. Sedemintrideset let neumornega, dela dovolj zgovorno dokazujejo to trditev.
Taka je bila življenjska pot Maksa Cotiča. Tudi mi kličemo patrijarhu slovenskih novinarjev v naših krajih, narodnemu buditelju in delavcu: Bog naj Vas živi še mnogo let!
Banket v čast Maksu Cotiču.
Uganka.
Kateri dar te razmeroma zelo malo stane, a vendar napraviš z njim vsakemu veliko veselje, ker mu nudiš
Tiskarna «Edinost» je v nedeljo ke,m4 Vi\Uk0 veseRa’ k4 mu nudlš priredila g. Cotiču banket, s kate-'nekaj Z3bavnesa m ptmcne9a obe-rim je hotela izkazati hvaležnost
i nem?
svojemu dolgoletnemu delavcu. I :цвш авдмд» гврзјо^
*«зо
IICAOBpQ
kjer je pesnik umrl. Puškinovo sta-
Kako so oropali ameriški banditi lekarnarja.
Ameriška policija marljivo išče dva drzna lopova, ki sta napadla nekega lekarnarja in ga oropala. Odvzela sta mu 05 dolarjev, uro in prstan. Nazadnje sta mu pobrala še hlače, da bi mu preprečila takojšnje zasledovanje.
TEDENSKI PREGLED
ITALIJA.
Kakor je bilo predvidjati, ker je v tem že pisalo časopisje, je Italija odklonila Ccolidgejev predlog za omejitev pomorskega oboroževanja.
V uvodu italijanskega odgovora na Coolitigejevo spomenico pravi Mussolini (on je namreč sam sestavil odgovor, na podlagi odgovora vojaških izvedencev), da mora Italija z obžalovanjem odkloniti predlog. Italijansko pomorsko oboroževanje je že itak majhno, čeprav bi zahtevala zemljepisna lega Italije, ki je od treh strani obdana od morja, dosti močnejšo vojno mornarico.
Po Coolidgejevem predlogu so izvzete od razorožitve manjše države. Te bi lahko zadobile premoč v Sredozemskem morju, na račun italijanskih interesov.
Iz teh razlogov je Italija odklonila Ccolidgejev predlog.
JUGOSLAVIJA.
Oktobra lanskega leta so češkoslovaški parlamentarci posetili bratsko državo Jugoslavijo. Mi smo o tem posetu poročali na tem mestu. Na skupni seji češkoslovaških in jugo-sl o venskih parlamentarcev 4. oktobra 1. 1. je bila izdana spomenica, ki naglaša potrebo gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema mladima državama. V skladu s to spomenico in da vrnejo obisk, so pretekli teden obiskali zastopniki jugoslavenske narodne skupščine češkoslovaško republiko.
Češkoslovaški poslanec dr. Uhlir je v nekem praškem; listu pisal, da je moralo sklepom o gospodarskem in kulturnem zbližan ju med češkoslo-vaki in Jugoslovani slediti resno, praktično delo, ki bi naj to zbliževanje udejstvilo. In zato sta se sestali dve komisiji, ena jugoslovenska, druga češkoslovaška, ki sta izdelali tozadevna poročila.
Jugoslovanski gostje so bili v bratski državi deležni prisrčnega in lepega sprejema. 14. t. m. so se Češkoslovaški in jugoslovanski parlamentarci zbrali k skupni seji, na kateri so govorili predsednik češkoslovaške poslanske zbornice Malypeter, predsednik češkoslovaškega senata dr. Hruban in voditelj jugoslovanske skupščinske delegacije dr. Velišar Jankovič.
Malypeter je med drugim dejal: «Vi (Jugoslovani) in mi smo v pretekli dobi dovolj trpeli, da se jasno zavedamo, kako velika odgovornost pade na nas. Te zgodovinske izkušnje nas jačijo v zavesti, da moramo za našo miselno in praktično združitev sistematično delovati; pa ne samo za združitev nas samih (čehoslovakov in Jugoslovanov), marveč za miselno in praktično združitev vsega slovanstva.»
Dr. Hruban je med drugimi izvajanji rekel, da je 14. februar pomemben dan tudi, ker proslavljamo spomin na smrt velikega slovanskega apostola sv. Cirila.
Z obiskom jagoslovenskih parlamentarcev je postavljen nov mejnik k resničnemu zbližanju Slovanov.
POLJSKA IN NEMČIJA.
Pogajanja med Poljsko in Nemčijo za ureditev gospodarskih odnošajev so bila prekinjena. Povod temu je dalo energično postopanje poljske države proti nemškim priseljencem. Poljska je namreč izgnala veliko šte-
vilo nemških državljanov, ki so iskali delo na Poljskem. Nemška vlada je poslala Poljski noto, v kateri jo je pozivala naj začne pogajanja za ureditev naseljevanja in izgona nemških državljanov. Poljska pa je rekla, da nima nobenega vzroka začeti s pogajanji, ker so njeni tozadevni zakoni jako širokogrudni.
Spor traja dalje in najbrže ne bo tako kmalu poravnan.
DNEVNE NOVICE
ГГ
j- C. g. ANTON COK
Kakor pade mogočen hrast zadet od ognjenega bliska, tako je nenadoma preminul naš predragi e. g. Anton Čok, duhoven v Trstu. Dasi je bolehal več časa na revmatizmu, vendar niso njegova sveža belo-rdeča lica kazala še nikakih znamenj smrtne nevarnosti!
V četrtek zvečer je bil še vesel v družbi svojega brata in svakinje. Nenadoma mu j c pa postalo slabo; prestrašeni brat in sestra sta ga nesla v posteljo; zdravniška po-| moč je bila zaman. Čez par ur jel č. g. Čok izdihnil svojo blago dušo.
Ta žalostna vest se je z bliskovito naglico razširila po mestu in okolici in grozno pretresla vse, ki so poznali č. g. Čoka. Že v petek — dasi ni bilo še nobenega obvestila v listih — je bila nepretrgana procesija ljudi, ki so prihajali kropit.
Č. g. Anton Čok je bil sin ugledne družine «Županovih» iz Lonjer-
Ustoličenje tržaškega tašisiovskega direktorija.
V	petek se je izvršilo ustoličenje tržaškega fašistovskega direktorija.
Slavnosti so se udeležili zastopniki oblastev, fasistovskih organizacij in druge odlične osebnosti. Govorila sta prefekt kom. Fornaciari in on Bar-duzzi.
Na koncu slavja so prisegli člani direktorija zvestobo in poslužnost Mussoliniju.
Zanibonijev proces preložen.
Ker je predsednik posebnega sodišča gen. Sanna zbolel, je bil Zanibonijev proces preložen. Začel sc bo bržkone 14. prihodnjega meseca.
Zrakoplovna proga Beograd-
Zagreb
Neka družba za zrakoplovni promet je sklenila z jugoslovansko državo pogodbo, s katero je dolžna vzpostaviti redno zrakoplovno progo med Beogradom in Zagrebom. Najpozneje avgusta meseca bo začela družba z rednim prometom.
LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG.
DOM
V	soboto, 5. t. m., in v nedeljo, !6. t. m., se hosta vršili v Trgov-
ĐAVČNA ŠOLA Globa za zamujenje.
Ako ne plačaš vsaka dva meseca med 10. in 18. dnem svojega obroka davkov, ti vpošlje davčna izterjeval-
Dopisi
O vseh drugih rečeh
IDRIJA.
so «Novice»
mca opomin (monitorio). Do sedaj se ! prinesle vesti iz naše kotline le o je moralo plačati 4% globe za ta opo- j rudarjih in o njihovem stanju še mm, ker si se zakasnil. Od sedaj na-; nismo čitali ničesar. Zato bodi tudi prej ti sme davčni izterjevalec zvi-; 0 tem danes nekoliko’ šati globo na 6%. Skušaj torej, daj Kakor v duševnem, tako tudi v vsaki drugi mesec točno odrajtaš ; gmotnem oziru ne stojimo dobro, svoj obrok!	j Tako se rijemo počasi naprej. V na-
Davek na koze.	j šem sindikatu imamo pač take ljudi,
Sledeč je državni davek na koze:;1',* maj0 koristijo. ^ Žalibog, da vod-Če ima kmet tri koze, mora plačati!	.81ПС^Ј^ ^ P°s^lsa gotove !ju-
za vsako kozo 10 lir, če pa ima več!'!1’ , . 6e štejejo med zaupnike, mesto kot tri in manj kot deset koz, plača !( an^1 Poslušalo gms vsega delavstva, za vsako kozo petnajst lir; če pa ima! ie(AI govorjenja je bilo zadnje
kmpt nari r]ps:pt kny mm*« nlanati
ja rojen 1. 1878.
Po dovršeni gimnaziji je stopil skem domu dve predstavi vele-V semenišče v Gorici in pel novo j burke: «Španska muha». Ker je
Za pilo radi raznih težkoč mogoče
kmet nad deset koz, mora plačati za vsako kozo dvajset lir. Davek se bo terjal že za leto 1927, in sicer samo polovico zaenkrat. Koze «štalarce» so oproščene tega davka, pač pa bodo morali plačati ta davek gospodarji onih koz, ki se pasejo prosto naokoli. Zatorej vsi oni, ki želite
se skliče zborovanje vseh rudarjev, kjer bi se morala razpravljati pereča vprašanja naših rudarjev. Napovedano je bilo za 6. t. m. Naenkrat je pa bilo odpovedano. Zakaj? So različna domnevanja, na katera se pa človek ne sme ozirati. Zato bi bilo najboljše zadoščenje, da ibi vodstvo sindikata
ohraniti koze in ne plačevati tega !vull5lv'u sinuiAatli v resnici skli->v. ravno tako kot I (:al° zborovanje. -
davka: «Kozo v hlev, ravno tako koti zapre na spomlad gospodinja kokoši v kurnik, da jih sosed ne pokrepela in da ne razrije jo vrtnine!»
Oj pust, ti čas presneti!
Nič ni več po Goriškem onih veselih trop godcev, le redko se oglaša
Rudar.
VOJSKO.
m., smo imeli pri
V nedeljo, 6. t. nas občni zbor prosvetnega društva «Planinca». Udeležba je bila še precejšnja. Samo odbor si ni izbral primeren čas. Posebno deklet smo po-
hreščeča harmonika, in plese po tr- i f a-*v Zato bi bilo bol je, da se pri-
mašo leta 1902. na Katinari.
tem je služil kot duhoven v Tru-škah, pri Sv. Ivanu in konečno pri Sv. Antonu novemu v Trstu. Bil je ugleden duhovnik, dober svetova lec in učitelj svojim vernikom, usmiljenega srca in delil je s svojim ljudstvom, med katerim je živel žalost in veselje. Zlasti se je mnogo trudil, da bi ljudem gospodarsko pomagal. Zato pa je bil povsod priljubljen in spoštovan! To je najbolj pričal njegov veličasten pogreb, ki se je vršil minulo soboto.
Trst vidi malo takih pogrebov. Če rečemo, da so obsežno cerkev Sv. Antona spremljevalci skoro napolnili, tedaj si lahko predstavljamo, kakšno ljubezen in spoštovanje je užival pok. Čok. V cerkvi se je v ganljivih besedah poslovil od pokojnika njegov župnik dr. Vatovac, na kar je pokojni nadaljeval pot na sveto domače mesto — proti katinarskemu pokopališču, kjer počivata oče in mati. Mrtvaškemu vozu je sledilo nad 50 kočij sorodnikov in ožjih prijateljev.
Mrzla burja je brila. Bil je eden izmed najhujših zimskih dni, kljub temu je pri «Lovcu» pričakovala sprevod ogromna množica ljudstva.
Lonjerski pevski zbor «Zastave» je zapel ginljive žalostinke ob prihodu, v cerkvi in na pokopališču; v katinarski cerkvi se je poslovil od pokojnika veleč. g. kanonik Slavec, spominjajoč se svojih besed, ki mu jih je govoril iz istega mesta pred 25 leti pri novi maši ter slavil njegova dela kot duhovnika in dobrotnika ljudstva, zlasti na gospodarskem polju. Ob odprtem grobu je vzel slovo še gosp. dr. Agneletto kot zastopnik Zadružne zveze, pri kateri je bil pok. Čok od ustanovitve odbornik.
Mrak je že legel na zemljo, ko smo zapuščali pokopališče potrti od neizmerne žalosti, da zgubljamo take delavce in učitelje v času, ko bi jih najbolj potrebovali.
Pok. Antonu Čoku naj bo ohranjen blag spomin! Užaloščeni sestri in bratom naše najglobokejše sožalje!
predstaviti v pustu samo resnega «Hlapca Jerneja», sc pa kot nekak odmev pusta priredi ta silno smešna burka. Le malo pustnih prireditev z domačimi igrami smo imeli letošnji pust po naših društvih, zato pa ne zamudite sedaj prilike, da se nasmejete v dvorani Trgovskega doma.
Cankar v italijanskih prevodih
Cankar je prodrl med Italijane s «Hlapcem Jernejem», ki je preveden že dvakrat (prof. Lorenzo-ni, Sušek-Regent). Prof. Lorenzoni je tudi že prevedel «Kralja na Betajnovi», ki pa je še v rokopisu. V rokopisu so še prevodi «Lepe Vide» od Silvestra Škerla ter «Pohujšanje iv dolini šentflorjanski» in «Podobe iz sanj» od prof. Pfle-gerja. Tudi v reviji «I nostri qua-derni», ki izhaja v Lancianu (Abruzzi) sta bili objavljeni dve Cankarjevi noveli v prevodu.
Sicer pa si Cankar osvaja ves kulturni svet. Posebno njegov «Hlapec Jernej» je bil preveden v mnoge jezike.
gih, na katere so bili nekoč naši tr-žani tako ponosni, so prevzeli tujci v roke in izgubili so zato svojo privlačnost domačnosti. Težka gospodarska kriza in vračanje v navadne mirne razmere je prisililo k resnosti naše ljudstvo, ker se niso hoteli mladi ljudje vživeti v težo novega časa, polnega resnosti in potrebe po samozatajevanju in varčnosti.
Zato pa je v Brdih le poredko ples vabil mladi svet v svoj vrtinec. Plesali so sicer v Fojani, Kozani in Vi-polžah in v nepoboljšljivem Kojskem, toda vsega tega rajanja je bilo polovico manj kot prejšnja leta. Pa ni čuda, vinogradi okleščeni po toči, vino še neprodano po hramovih.
hodnjič napravi popoldne.
Slišali smo poročila odbornikov, ki so nam obudila spomine na naše prireditve. Sklenili smo, da sedaj pričnemo še bolj vestno z delom. Samo ako bomo vsi lepo složni in trdno stali eden zraven drugega ter si pomagali, bomo imeli uspehe. — Petja čakamo. Upamo, da tudi s tem pričnemo kmalu. Gledali bomo, da spravimo močan zbor, ki bo ponos naši vasi. Ko bomo pokazali naše delo, bodo tudi drugi omahljivci prišli v našo sredo. Pričeli bomo tudi s predavanji. Gledali bomo, da bomo stopali po isti poti kakor smo do danes. Naš cilj je kvišku — navzgor! V odbor so bili izvoljeni sledeči
V hribovskih vaseh je bil le redek fantje: predsednik Kogoj Franc, pod-
ples, enkratni obvezni v pustnem času. Po trgih pa so vsaj enkrat posnemali vasi in le prav redko priredili svoje plese, na katere so bili nekoč tako ponosni. Le Cerkljam so dali duška svoji brezskrbni, veseli naravi. Na Vipavskem je posebno po enem plesu bolela Ajdovce glava kar cel teden, pa čeprav so jih hvalili po nekem časopisju.
V goriški okolici ne more nihče spametovati ne Štandreža, ne Šempetra in ne Podgore, ki imajo dve dvorani nalašč zato, da se samo pleše v njih skoro vsako nedeljo. Povsod drugod pa vlada letos najmanj za petdeset odstotkov več resnosti in spokorjenosti kot prejšnja leta.
SPORT
Mogočneža prve divizije zastavi «Prosveta» pot. - Ali drvi «Adria» polomu nasproti?
predsednik Bajt Ignacij, tajnik Rijavec Ivan, blagajnik Kuštrin Rudolf, knjižničar Jež Ant.
Odbornikom polagam na srce, gledati vedno za napredek in povzdigo vsega članstva. Kakor boste hodili vi, tako bodo ostali člani za vami. Obilo sreče vsem članicam in članom! Na delo!
IZVRSTNA JED
za kosilo in večerjo so testenine «Pekatete». Kadar jih kupuješ zahtevaj G ali 1 kg zavoje z napisom Pekatete.
GRADIŠČE NAD PRVAČINO.
ROK ŽE POTEKA.
.se je moč «Prosvete» nenavadno dvig-.	*927 poteče rok za pn- nila. Le sreči je pripisati, da ni šel
javljanje pravic na skupnih zem- «Obzor» poražen z igrišča.
Ijiščih. Prijavo je treba nasloviti
; «Prosveta» obeta postati v retour-na komisarja za likvidacije sku- [ tekmah nevaren nasprotnik vsem
pinskih pravic v Trstu (Commis- četam, sario per la liquidazione degli usi, Pri «Adriji» opažamo brezbrižnost civici). Prodno napravite prijavo,malomarnost. Če zmanjkajo igral-imformirajte se natančno pri ci Prve čete’ morajo biti na igrišču
«Zvezi upravičenih posestnikov», "STt Sf
_	„	. v • , Že dolgo se ni nihče oglasil v va-
• Grajanja vreden izstop ^ §em cenjenem listu iz naše vasi. «Concordie».	! Marsikateri bi si mislil, da nam gre
Nogomet: «Prosveta» - «Obzor» 1:1,'kar najbolje, pa ni tako. Naši kmetje «Adria» - «Zora» 1:0.	| imajo po večini še ves svoj pridelek
T . , „	,	. I v kleti, samo nekateri so oddali takoj
Izid tekme med «Obzorom» m; t ^ Pod clavčnim bremenom «Prosveto» je vsekakor presenetil j ječi v naj si bd kmet trgovec ali našo športno javnost. Res je tudi, da , obrtnik k*te je d;ne| vedno je «Obzor» prišel na igrišče z deveti- ve5	6	■'
mi igralci, ali pomisliti je moral, daj '	.	....
ludi pri nas je izseljevanje na
dnevnem rodu. Sedaj se ne sliši drugega nego te-le besede: «Jaz grem v Ameriko; kdo bo tukaj le, ko ni nobenega zaslužka.» Kar je pri nas -glavni vir dohodkov, še tistega ne
ki	_______.	" vodstvo ne uraduje povoljno. Kot je
ki vam da vsa potrebna navodila.
, bilo v «Našem glasu» pravilno pisa-! no, je zgrešeno privabiti v četo igral-1 ce - profesioniste, ki ob prvi priliki Pač lastnega nara-
Potrdilo,
s katerim potrjujemo, da g. uči- — dezertirajo! telj Rutar iz Otlice pri Ajdovščini ščaja se hoče! ni dopisnik našega lista in tudi ne' «Zora» bi morala zmagati, pa ni. v zvezi z dopisi iz Otlice.	! Nedisciplina ne more dovesti do
Trst, 24. februarja 1927.	i zmage;
Ti,- .	XT . I Disciplina se maje. Z izstopom
____________Liednistvo «Novic», i «Concordije» je že tretje društvo, ki
NE ŠTEDI NA NAJPOTREBNEJŠEM Пабе1° međseboineS'a deIa- Dl'u-
„ _	.	štva паЈ se za boga zavedajo, da
«i j-?38“1 gospodarske krize ne boš končno ni odbor Športnega Udruže-štedil na najpotrebnejši hrani in naj- nja S. U., ampak da tvorijo vsa dru-i Пт» obleki, ker bi oslabel in štva to celoto, skupnost. In članice zbolel. Da^ ne boš duševno oslabel, | imajo med seboj gotove vezi in skup-pa ne smeš štediti na najpotrebnejši; ne smotre, ki bi morale odvračati duševni hrani, ker bolj kot kdaj mo- društva, da si vzamejo vodilni krogi raš biti sedaj duševno krepak. Zato dotičnih čet stvar kot osebno zade-bos pa že dobil tekom leta pet lir za vo. Velja za vse! Tudi za «Concor-Goriško Matico.	Idijo»! — R. F.
more človek prodati.
Pred vojno sta obstojali pri nas dve društvi. Obe sedaj spita spanje pravičnega. Eno je delovalo do leta 1921. Dne Iti. oktobra istega leta je imelo svoj zadnji telovadni nastop. Tako smo sedaj brez onega, v katero bi se marsikdaj zatekli v mesto v gostilno. Mladina se sedaj v dolgih zimskih večerih in ob nedeljah zabava po gostilnah, katere imamo v naši vasi kar tri. Nobenega ni, da bi obudil Pevsko in bralno društvo, v katerem bi se vzgajala mladina in izobraževala. Sedaj je največje veselje pri kozarcu vina. Torej na delo, da bomo imeli tudi pri nas nekaj zavetja za mladino.
Dne 2ti. m. m. smo pokopali posestnika g. Antona Gorjana. Bi! je skrben gospodar. Ni je skoraj vasi tukaj naokoli, da bi ga ne poznala, kajti bil je domači živinozdravnik. Koliko prašičev je rešil pred poginom radi rdečice ali druge bolezni! Koliko kmetov je s tem reši! velike


izgube? Ni -ga skoro človeka, ki bi ga ne poznal; poznali so ga celo po zgornjem Krasu. Kako je bil ranjki spoštovan in priljubljen, (je pričala velika udeležba pri njegovem pogrebu.
gledam tudi na nedeljsko prireditev. — Udeleženec.
SV. KRIŽ PRI TRSTU.
Pri nas je marsikaj novega in ni ni novega, kakor pač eden stvar vza-
otroško Ijanje. — Iz tajnikovega poročila je j Pa je v naši občini nekaj lizunov.
razvidno, da je bilo v preteklem po- Ker vidimo v g. podeštatu osebo pra-
Dragi Anton, lahka naj Ti bo hlad- m.®- ®,ei:iai	bo zanimala elek-
na domača gruda, za katero si -mno-	*uc Y	Kjnzu, m to za Na-
go trpel. Užaloščeni družini naše brezmce v Sv. Križu, to se pravi, za sožalje.
IZ SEDLA PRI KOBARIDU.
vse tiste Križane, ki so «nabrežin-ski» državljani in ki stanujejo poleg glavne ceste. Ti Križani — nabrežin-Dasi prav radi čitamo list «Novi- ski državljani — dobivajo tok za ve», vendar iz naše vasi ni nikdar svoje luči iz Nabrežine. Ostali smo nobenega dopisa. Zakaj? se vpraša- še premalo meščanski ter nam je mo čitatelji. Da bo vsaj odgovor na električna luč kot moderna razsvet-vprašanje, evo par vrstic.	Ijava še nedostopna, vsaj tako si
Kakor po drugih občinah našega menda tolmačijo gospodje v Trstu, okraja, tako se tudi pri nas vedno ki nam že izza predvojne obljubujejo bolj opaža mizerija na vseh koncih električno luč.
in krajih. Letina že par let ni bila Od vseh novih dekretov je pri nas dobra. Živinoreja se vsled slabih cen zadel najbolj na odpor dekret, ki na-živini komaj še izplača in to le z ozi- laga davek na samstvo ali «strice» rom na potrebni gnoj, ki ga potrebu- kot pravijo pri nas, kar je razvidno jemo za naše njive. Zaslužki delav- iz mnogih porok. Mi jim le kličemo, cev zadnjih let vedno bolj slabi, ob- na mnoga leta!
činske doklade vedno večje, tako da — Krik, mržnjo in zanimanje je se zares s skrbjo oziramo v bodoč- izzval pri nas neki popolnoma nov nost.	pojav, in sicer: «ples stricev» —• to
Naše društvo «Sloga», ki je do se- je vseh tistih, katerim je davek na daj dremalo, kaže v zadnjem času samstvo posebno odlikovanje višjega vse znake, da prav popolnoma zaspi reda in ki nimajo več nobenega upa, spanje pravičnega. Zato pozivamo no- da bi še kdaj šli pred oltar oz. na
vo izvoljeni društveni odbor, da se zavzame ter obudi društveno življenje, bodisi s primerno igro še boljše pa s kulturno socijalnimi predavanji.
Posebno zimski čas je zato najbolj
municipij. Ples našim «stricem» ni uspel, pa so vendar prepevali rano v jutro: «Ko psi zalajajo...»
IZ KATINARE.
Minulo sredo, 16. t. m., smo spremili k večnemu počitku našega do-
primeren, ker imamo vsi časa na raz- ^ Jurila Pečar ja p d Renčata TvUapn in tudi zanimanja za to je macma Junia i ecaija p. a. nencam.
polago
dosti.
Dobre štiri mesece je pokojni ležal v postelji, kjer ga je slednjič bela
Prosimo tudi gosp. občinskega na- - f	mUen|oa trpljenja v sta-
čelnika, da postavnim potom, v zrni- zena iesila mucne=a «Pijenja v sta
slu obstoječega deželnega in občin-
skega zakona, enkrat za vselej reši
rosti 64 let.
Pokojni je bil blag in dober dru-
prašanje uporabe občinskih svetov, žinski oče, skrben in priden gospoda ne bo večnih prepirov in vednih dar. Bil je najstarejši cerkveni pe-očitanj; ker dočim nekateri že več vec katinarske cerkve, kjer je od časa uživajo občinski svet, poljubno mladih let in do zadnjega vedno in brezplačno, so spet drugi, ki se jim zvesto vztrajal kot dober pevec v preklicuje in prepoveduje vsaka tudi cerkvenem zboru. Bil je tudi elan le začasna uporaba občinskega sve- Pcv- zbora društva «Zastava» v Lota ceste itd	njerju. Kjer koli je bil na delu, doma
1 Km- nnznamn tmsnnda načel- ali na polju, povsod je vedno prepe-
nika kot možaka upamo da bo stvar val nabožne in narodne pesmi, ki jih mka kot mozaKa, upamo, aa po stvai -c kot pravi rodoljub nad vse cenil
in ljubil.
i Bil je povsod priljubljen kot dobra IZ ŠKRBINE NA KRASU.^ j jn pnjazna duša, kar je pričala ve-V nedeljo, 20. t. m., nas je naša Uka udeležba ljudstva pri pogrebu, šolska mladina presenetila z lepo j Pogrebni sprevod se je začel ob 5. prireditvijo. Veseli smo je bili toliko uri pop. iz hiše žalosti pomikati bolj, ker nismo imeli že precej časa , proti cerkvi in iz cerkve na pokopa-nobene tu v okolici.	I hšče. Sprevod je vodil naš č. g. žup-
Kljub velikemu mrazu je bila ude-, nik Leiler. Pred hišo so pokojniku ležba zelo številna. Nastop nas je v domači cerkveni pevci zapeli «Blagor
uredil.
Pa drugič še kaj.
splošnem zadovoljil in bili smo skozi vso prireditev zares Židane volje. Najlepša in najbolj je ugajala pač igrica «Poštna skrivnost». Poleg tega so nam zapeli naši malčki par lepih pesmic:	«Gor’ čez jezero», «Ptičja
svatba», «Rožici», «Na vojsko» in lep kuplet. Naš fantovski zbor je nastopil ob tej priliki z lepim kvartetom «Pogled v nedolžno oko» in pokazal, da hrani naša vas res nekaj izbornih pevcev. Za razvedrilo in lepo godbo v odmorih je skrbel sijajno orkester iz Komna.
Mi Škrbinci in vsi tisti, ki so se udeležili nedeljske prireditve, žele, da bi nas naši malčki čim prej zopet presenetili s čim podobnim. Čast vsem prirediteljem!
Otroških prireditev ne smemo nikdar podcenjevati. Po mojem skromnem mnenju so te po svojem vzgojnem pomenu in vplivu še važnejše od drugih prireditev. To pa zato, ker je v našem času otrok potreben še največ upoštevanja. Skrbeti moramo, da se usposobi v čitanju naših knjig, kar je potrebno za pravo njegovo vzgojo. V nobeni hiši bi ne smele manjkati naše mladinske knjige, s pomočjo katerih naj hi se otroci po prizadevanju in skrbi starišev uvajali v naš jezik in književnost.
V splošnem pa je reči, da se stariši pri nas in tudi po bližnjih vaseh ne zanimajo zadostno za vzgojo svojih otrok. So seveda izjeme, a le v premnogih družinah pogrešamo večkrat" zadostno skrb za mladi rod.
Škrbinci! Tu ne smemo popuščati! Naše otroke moramo zares vzgojiti v značaje, kakršnih danes potrebujemo. Dosegli bomo to pa le takrat, če jih bomo navajali h krepostim, ki so bile lastne našim očetom, k delavnosti, skromnosti, odkritosti, k ljubezni do te kamenite naše zemlje, do knjige in besede. Mi stariši jih moramo duševno voditi povsod, pri vsaki njihovi misli in čustvu, sočustvovati z njimi ob vsakem koraku, ki ga narede v življenju.
Skratka, za naše najmlajše se moramo še bolj zanimati in delati več kot za odrasli rod. Iz tega stališča
slovnem letu zavarovano okroglo štiristo glav goveje živine za skupno cenilno vrednost pol milijona lir. Blagajnik nam je na koncu svojega poročila povedal, da je bilo skupnega denarnega prometa okroglo 25.000 lir. — Sledila je nato volitev novega odbora, v katerega je bilo poleg nekaj že izurjenih mož, ki nam lahko jamčijo za napredek društva, izvoljenih tudi nekaj mladih svežih sil, od katerih pričakujemo, da bodo zastavili vse svoje moči v korist društva. — Vse zborovanje je poteklo v najlepšem miru in slogi, kar pred nekaj leti skoro ni bilo mogoče. Tudi v tem vidimo napredek našega ljudstva.
Še nekaj hočemo omeniti. Med zborovanjem je prišlo v dvorano precej mladeničev iz Boršta, ki so pazljivo in z zanimanjem sledili poteku občnega zbora. To nas posebno veseli. Upajmo, da bodo tudi oni postali pridni in zavedni gospodarji. Videli bi pa zelo radi, da bi se tudi na pr. boljunski mladi možje in fantje bolj zanimali za društveno delovanje sploh. Pri tem občnem zboru jih je bilo v resnici — premalo.
IZ ČRNEGAKALA.
Kakor vsako leto, smo tudi letos praznovali v ponedeljek, dne 14._ t. m., praznik patrona podružnice v Čr-nemkalu sv. Valentina. Čeravno je bil delavnik, je vendar privabila ta naša slavnost mnogo ljudi tudi iz sosednjih krajev tako, da je bila naša cerkev nabito polna. Iznenadil pa nas je letos domači pevski zbor, ki je pod vodstvom domačina g. Rondiča kaj dovršeno zapel slovensko sv. mašo. Ne bom nič pretiraval, ako porečem, da takega petja v naši cerkvi nismo še slišali. G. pevovodji moramo le čestitati, da je v tako kratkem času dosegel tako lep uspeh. Le tako naprej in zbor bo lahko kos tudi težjim nalogam. Ne smem pa pozabiti tudi g. predsednika Andrejašiča, ki je toliko časa delal in se trudil, da je naše društvo zopet oživelo. Naj mu bo na tem mestu izrečena topla zahvala.
Popoldne pa se je razvila na dvorišču g. Andrejašiča prava domača zabava. Otvoril je namreč ta dan «o-smico» s prav dobro vinsko kapljico. Sosedje Gabrovčani pa so skrbeli za petje. Močan zbor samih mladih fantov je prav krepko zapel nekaj narodnih in umetnih pesmi, da je bilo veselje.
In tako je minil ta naš dan v veselju in nadi, da se tudi hleti znajdemo
mu...» Nato se je sprevod pomikal	y ,	,.
proti cerkvi. Med potjo je zbor pre- skupaj v se lepšem vese J Qomag.n
peval žalostinke «Usmili», v cerkvi pa «Nad zvezdami». Na pokopališču pa v zadnji pozdrav svojemu sopevcu «Jamica...»
Dragi tovariš! Končal si svoje življenje. Nad 50 let si zvesto prepeval v domači cerkvi v čast božjo. Upamo, da boš sedaj prepeval drugo lepšo slavo božjo na vekomaj v nebeškem raju.
Z bogom nepozabni tovariš «Jurij» na svidenje nad zvezdami! —Cerkv. pev. zbor.
IZ BORŠTA.
V nedeljo, 6. t. m., je imelo «Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine» svoj redni občni zbor. Udeležilo se je zborovanja nad 80 članov-posestnikov iz Ricmanj, Boljunca in Boršta, ki so z zanimanjem sledili poročilom tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov ter stvarno in mirno posegali v debato in razprav-
IZ MATERIJE.
Pred par tedni je nekdo omenil v «Novicah» našega g. podeštata, kateri izpolnjuje svoje posle do sedaj v popolno zadovoljnost občanov. Priljubil se je občanom s svojo nesebično energijo.
vice in reda, se mu zlasti priporočamo, da nastopi proti tem osebam. So med temi ljudje, ki se povsod usiljujejo in ki skušajo celo vplivati na poklicne funkcijonarje, da bi se ljudstvu kratile njegove pravice. G. načelnik vlade je rekel, da je denar ljudstva svet denar. Jaz pa pravim k tem zlatim besedam, da je tudi krvav denar! Nekateri hodijo na Golac, da bi se borov gozd posekal, ki je še edina reserva trpečega ljudstva, Pustite lesne trgovce njihovi usodi in skrbite, da ne bo gozd uničen. G. župana Tomaža naj se pusti pri miru, ker nas je rešil pijavk lesnih trgovcev. Tudi Sloparci poznamo dotične tiče. Znamo tudi, koliko se lahko računajo djete!
-O bivšem tajniku ni potrebno, da pišemo, ker ga oblast dobro pozna. Preiskava, ki se vrši proti njemu, mogoče ne bo ostala brez uspeha. Kakor se čuje, je tudi Salamonov rudnik fuč! Še o marsikom bi lahko kaj napisali. Trdno smo overjeni, da bodo za vse te osebe veljale tudi besede g. načelnika vlade, da vsi koristolovci, jezičniki in ljudje brez cilja in poklica, ki se ne ve, kaj je sploh njihova vest, morajo izginiti.
Take so, vidite, g. podeštat, nekatere figure. Vas bo pa ljudstvo spremljalo in blagoslavljalo vsako vaše dobro delo, ki ga boste napravili temu bornemu kraju!	X. Y.
IZ KAV ALIČEV PRI SV. ANTONU
nam poročajo take stvari, da jih pri najboljši volji ne moremo priobčiti. Zloba in sovraštvo nekaterih sega že tako daleč, da se poslužujejo naj-podlejšega dela:	režejo trte, uniču-
jejo vinograde! Koliko truda, koliko je dela, skrbi, težav, stroškov predno se doseže vinograd. In potem se dobi zverina, ki se predrzne zgolj iz maščevalnosti uničiti tako trudapolno storilca. Naj bi ga zadela tudi zaslužena kazen!
IZ MAREZIG.
«Novice» hodijo iz Trsta do nas 5 do 6 dni. Mi pa pridemo, če imamo dobro zvezo s parnikom, v dveh urah! Poštna uprava si s tem ne dela prevelike časti! Eh, uboge «Novice», čudna so tvoja pota. Pa ne obupati! Mi jih kljub temu radi kupujemo in čitamo.
IZ JELŠAN.
Tu bodo odprli ital. otroški vrtep. V to svrho bodo pripeljali barako (padiglione), ki se da sestaviti in prenašati. Postavljena bo zraven šole. Otroci bodo dobivali kosila in imeli vsi enake predpasnike. Pravijo, da bo v teku enega meseca baraka že gotova in vrtec otvorjen!
— V Novokračinah imajo^od 14. t. m. dalje teoretično-praktični kmetijski tečaj za odrasle. Vodi in poučuje naš domačin g. Frol. Obisk je dober in kmetje so zadovoljni.
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuie v vsaki množini po naivižjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
I
I
Da postane vedno bolj znano naše izvrstno
Elisire di China
zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja.
Originalna steklenica Steklenica - vzorec .
L 6,— L 2'50
”Vino di China e ferro“
pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2. — Originalna steklenica s/5 litrska L 12-—.
Želodčne kaplje $v. Antona
Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje.
Stekleničica.......L 4*50
Lekarna Castellanovich AH’ Alabarda, Tnt
Via dei Giuliani štev. 42, Sv. Jakob
GLYKOL PRSMI SIRUP
SMILAJOD
Lastnik F. BOLAFFIO
V «Novicah» od 27. januarja je bil I priobčen dopis iz naše vasi, da je g. učitelj Stanko Skočir odpuščen, kar ne odgovarja resnici. Govorilo se je o nekem odpustnem postopanju, a do sedaj; je g. učitelj še vedno na svojem mestu.
-SREČA ČLOVEKA je v notranji zadovoljnosti, zato je razumljivo, da skrbi vsak za to, da zadovolji samega sebe. Največje zadovoljstvo pa si boste pripravili, če se naročite na knjige «Goriške Matice». «Za pet lir, pet knjig», ni morda klic kakega sejmskega sleparskega trgovca, ampak gola resnica, če ji ne verjamete, vprašajte poverjenike «Goriške Matice».
EOBEDIŠČE. 'mi oponašajoč stroj.
Razno
Država brez analfabetov
je Norveška. To dejstvo je toliko bolj znamenito, ker je ta država zelo redko naseljena. Na 1 km2 pride samo 9 prebivalcev. Cest in železnic ima prav malo, vasi v našem pomenu besede tam ni, selišča so raztresena posamezno, daleč drugo od drugega. Zato pa morajo otroci potovati ure in ure daleč v šolo. V severnih krajih šole sploh niso mogoče. Tamkaj potujejo učitelji od doma do doma in ostajajo v vsaki hiši po nekoliko tednov.
Da pa je kljub takim krajevnim razmeram in oviram možen tako silen kulturen napredek na Norveškem, imajo stariši sami, družine še največ, zaslug. Razumevanje za vzgojo otrok je tisto, ki je iztrebilo analfabete. Stariši sami učijo otroke, pomagajo učitelju, .nudijo otrokom bogato mladinsko knjižnico, ki jo ima vsaka hiša ali vsaj vsaka skupina hiš. Zlasti v zimskem času se stvori v takih gorskih selih pravi kulturni otok, domača šola za najmlajše, čitanje za odrasle itd.
V tej državi se za mladino in nje vzgojo še največ skrbi, zato pa tudi ne najdemo v nobeni drugi državi toliko zadovoljnosti in napredka.
Čudni računi.
Neki naravoslovec je izračunal, kako glasen bi
Torej smo bili kot otroci — plesalci!
Koza in mleko.
Planinska koza, če- je dobro rejena, da na leto 500 do 800 litrov mleka. J e torej dosti pridnejša kot krava, kajti če bi ta dala sorazmerno toliko mleka kot koza, bi ga morala dati letno 0000 do 7000 litrov. Krava je namreč 7 krat težja od koze.
Najdaljši roman.
Leta 1852. je literat Kiong de Ba-kiima sklenil s svojim založnikom pogodbo, da mu tiska roman. Vsako leto je dal literat v tisk dva zvezka; v 02 letih sta izšla 102 zvezka. Roman ima 100.000 strani, 3.180.000 vrst in 31,800.000 besed. Najbrže se je težko našel kritik temu dolgemu romanu, še težje pa kak prevajalec, ki bi ga prevedel v druge jezike.
Previdnim avtomobilistom odlikovanja.
Kako redek je postal previden avtomobilist, dokazuje Anglija, kjer je neko udruženje za javno varnost odločilo podeliti previdnim avtomobilistom posebne nagrade. Šofer, ki v teku petih let ne zakrivi nobene nesreče, dobi srebrno medaljo; kdor ne bi v desetih letih nobenega povozil, bo odlikovan z zlato medaljo, če bi bil pa kateri tako previden in človekoljuben, da bi v 25 letih ne napravil z avtomobilom nobene škode, ta bo deležen časti in odlikovanj.
Cevi jamica Forcessln
IMiitetena aa (Mdaeradnl rostaei » 6eml * „Diploma dl prsti premic“
TKST • Via Giuseppe Capri« Ste«. S pri Sv. Jakebu - TUST
kdor Išče obavelo cettč « vendar lepo, l* bo pomislil malo, ste kupil ker na slepo I
$n čel bo k „FORCESSINU", ki v Trstts vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
Drobiž
Sen. Bodraro ne bo več italijanski poslanik v Beogradu. Ne ve se še, kdo bo njegov naslednik.
Bivši profesor zgodovine ruskega prava na moskovski univerzi AI e k s a n d e r N. Filipov je umrl v visoki starosti.
V	kratkezn. bo ctvcrjena zrakoplovna proga med Beogradom, Sofijo in Carigradom. Vožnja Beograd-Carigrad bo trajala štiri ure.
V	Afriki divja že več let grozna epidemija tifusa.
Kmetijski stroji
Z letali pojdejo letos nad kobili-bil človeški glas, če j ce v Rusiji. Iz Moskve poročajo, da bi bil sorazmerno z velikostjo, močan,! pripravljajo 130 letal, ki bodo po-kakor gla® kobilice. Našel je nasled- j končevala kobilice s strupenimi nje: Kobilico je slišati še na razdaljo | praški	j
eno šestino milje. Človek tehta pri-; Gesta megla v Severnem morju I blazno toliko, kakor 26.000 kobilic,	~ _	, ,7 TT J j
če bi bil glas človeka v istem raz- j p 5	č1.,	nV,Zt>0<*; У	j
meriu močnejši, bi mogel človek go-l'?ul8’u Je B cd parnik v neko ribi-j voriti tako glasno, da bi ga bilo sli-! s_ ° ladjo; v Rokavskem prelivu je! sati 1000 milj daleč. Slišati bi ga bilo;bila megla tako gosta, da je bil iz Carigrada v Hamburg in še del j.
Seveda bi morale biti potem naše hiše nekoliko trdneje zidane, sicer bi se podrle, če bi kdo le kihnil.
Tödi gluhim bo odprl svet zvokov
Iz Amerike poročajo o novem izumu zdravnika Ganita. Novi izum omogoča gluhim zaznavanje ne samo najenostavnejših zvokov, marveč tudi sestavljenih, ki jih pri poslušanju glasbe uživamo. Kot sredstvo za prenos zvoka služi skrajno občutljiva prstna koža. Glušec se dotakne s prsti slušala aparata, ki je podoben telefonu. Poseben mehanizem ojača tresenje opne tega slušala.
Zvok, ki dospe do opne slušala, jo močno trese in to tresenje občutijo prsti. Z vajo je glušec v stanu zaznati in razumeti ne samo govorjenje, ampak tudi glasbo.
Odločen, boj
proti nemoralnosti so napovedali na Madžarskem. V Budimpešti je bilo iz gimnazije izključenih šest toliko snesti!» dijakinj, ker so imele prekratka. Otrok: «Mama, mislim, da na krila, mesenobarvne nogavice in notranji strani nisem tako maj-
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica TorreManca 19, In Rafflneria 7. Telefon 44-39.
j®85 POSTOJNA «33'
♦♦♦♦
Hofrsnje üo!ezBl in ßMciie.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.

JŠŠS-
:«
promet ukinjen.
Bela vrana je danski kralj, ki je prosil zbornico, da mu zniža državne dohodke za eno desetino.
Za zabavo in smeh.
V vojašnici
Zdravnik bolanemu vojaku: «Kje se počutiš najslabše?»
Vojak: «V vojašnici, g. doktor!»
Nova kuharica
Gost: «Krčmar, imate novo ku- j| harico, kaj ne?»
Krčmar: «Da, pa kako to veste?»
Gost: «Vedno, sem našel v juhi črn las, danes pa sem našel rdečega».
Videz vara
Mama otroku, ki je materi že v tretjič pomolil krožnik, da ga na-polne: «Ne razumem, kako "moreš
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via imätiiani 16/111. (prej Vie 5. Шевпв!) od 9—12 in od 3—7 ure
DoaoDanaaanaoDnaooaaaDcnoocia
P ------ —	" '-uuM'-g=gg. u
a a
B
a
a
preveč nakit j a.
Gledališke igre presoja — policija; seveda je to izzvalo proteste s strani gledaliških ravnateljev, igralcev in pisateljev.
Plesišča se strogo nadzorujejo in moderni plesi se prepovedujejo.
Tako poročajo listi. Na Madžarskem so pa tudi potrebni morale.
Ko smo bili otroci,
smo se igrali vlak: cepetali smo z nežicami in mahali z rokami. Takrat pa nismo še vedeli, da — plešemo. V Rusiji, kjer se z vso silo bore proti modernim plesom, mislijo te nadomestiti z drugimi — proletarskimi plesi. Tako je nastal nov.ples — «stroj», s katerim se poveličuje delo. Plesalci cepetajo z nogami in mahajo z roka-
hen, kot izgledam na, zunaj».
Pijančevo modrovanje
«To je pa že odveč! Vse svoje življenje sem se branil vode in pil samo vino in žganje, sedaj pa zbolim na vodenici».
'Wf>vnr-I! пг.Лшк • JANKO Bt'fOlr
ZDRAVNIK
D1 Fran Ambrožič
se je stalno naselil
v Št. Petru na Krasu
in ordinira
9 Kciialtovi hiši od 9-12 in od 13-15
Zobozdravnik

ваасооаоаоаоаоааоаааовоааос□
sprejema
I 608ICI10 TrosnlHU 5
H. nadstropje
regiitmee*	i amajealm poreitee»
uraduje v svoji lastni hiši I
uHc8 Terre bisnea 19, l. nsd. j
Sprejema navadne hranilne vloge | na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči ražim in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
8* razpolago varnostne celico (safe$?
♦♦♦♦
Hiädie m za $Ше m 87, -13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt ________Telefon žtv. 25-07.
ВДЛвгеШ $!оеп, denarni zmd
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejäe
kuhlniske In druge hlčne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. ---- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA 8. «IOVANNI Čt. 1
tieigiJsRe našite se vdobe ie prt Josipu Kerševaniju
GORICA - Piazza Cavour 9 - GORICA
^^бАвВВВ8В8вНННВв8Н1В8В[«®В8ВВИ8в1ВвВВ8вННВНМв^^