Poštnin« plačana v gotovini.
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1938.
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto XX.
"NAŠ GLAS« Izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto din 40’—, za pol leta din 20'—, za četrt leta din 10’—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. ae= Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence
DrFr °: Ob pomladanskem prazniku
Tam za morjem so se prebudili topli vetrovi in zapihali preko zasneženih gora in dremotnih dolin. Speče sonce jih je čulo in poslalo z njimi svoje poslance v pisanih oblekah. In prikazali so se iz zimskih zaklonov in skrivališč dragi gostje: srebrni zvončki so zableščali po prisojnih bregovih, pognale so rumene trobentice, po vrtovih je zaživel v sveži modrini žefran in plučniki; iz loga sem zveni ptičji spev...
Pomlad je tu, pomlad z vso svojo svetlobo in veseljem. Zime ni več, v ljudeh se budi radostno razpoloženje, želja in hrepenenje po življenju in uživanju.
Pomlad je zunaj naših vrat, naše srce pa se še ni ogrelo. Za pravo radost, za nedeljeno razpoloženje ni dovolj zlato sonce, spomladansko cvetje in ptičje žgolenje. Človek ni samo nad vse pozemsko vzvišeno duhovno bitje, ampak je tudi čisto zemeljski, povsem telesen organizem z vsemi znaki in zahtevami telesnosti, ki v barbi za obstanek potrebuje neki minimum tvarnih dobrin, brez kaerih ne more živeti in napredovati. Ta gmotna sredstva, ki predstavljajo temelj in prvi pogoj za vsako človeško življenje, so pa dandanes zelo neenakomerno in tudi nepravično razdeljena med ljudi, in to med posameznike kot med stanove. In tudi stan drž. uslužbencev ni med bogato s posvetnim premoženjem oblago-darjenimi. Sredstva zadoščajo komaj za skromno životarjenje.
Dvakrat na leto nastopimo za svoja gravamina, zahteve in želje, in sicer v času od avgusta do septembra, ko sestavljajo predloge za državni proračun, po novem letu, ko prične finančni odbor narodne skupščine pretresati predloženi osnutek proračuna. In vedno ista je pesem: stran s kulukom, ker ni v skladu s sklepom banskega sveta! Stran z 1 % izrednim prispevkom k uslužbenskemu davku! Saj je že ta osnovni davek dovolj visok in hud. Sicer pa je bil imenovani izredni prispevek mišljen le začasno. Poviški na plačo naj se izplačujejo takoj po napredovanju in ne šele po preteku 13 mesecev. Staroupokojencem bi bilo izenačiti pokojnino z novejšimi dinarskimi upokojenci, obojim pa naj se čimprej vrnejo doklade iz leta 1935.
Ko smo lani pisali o finančnem zakonu za leto 1937./38., smo dejali, da tako obširnega že nekaj let nismo imeli. Letošnji, ki je izšel v »Služb, novi-nah« dne 1. aprila, je še obširnejši: obsega namreč polnih 89 strani zakona brez računskih razpredelnic. Zato ni čudno, da vsebuje mimo računsko-bla-ga j niških in tehničnih navodil za izvrševanje proračuna in uporabo drž. premoženja, kopo določb, ki bistveno posegajo v vse zakonodajno življenje države in ki v mnogih upravnih panogah na novo urejejo široka področja. Razen teh neštevilnih sprememb obstoječih zakonov pa vsebuje novi finančni zakon izredno mnogo pooblastil za vlado, ki more z njimi na novo urediti ali spremeniti premnoge panoge državne uprave.
Seveda bo tudi letošnji fin. zakon s svojimi mnogoštevilnimi spremembami veljavnih zakonov samo še povečal nepreglednost, zamotanost in težko uporabljivost celotne naše zakonodaje. Posledica tega je pravna negotovost, ki se polašča preprostih državljanov, saj je zanje popolnoma nemogoče obvladati vso naravnost ogromno in zapleteno zakonodajo, ki si vrhu tega še mnogokrat nasprotuje. Prav tako je
Žal se nobena teh zahtev ni izpolnila v novem finančnem zakonu za leto 1938./39., še manj je seveda govora o nujno potrebnem povišanju aktivi-tetnih in pokojninskih prejemkov. Naši poslanci so sicer večkrat v parlamentu spregovorili v naš prilog, toda — brez uspeha. Pa ne samo, da ni izboljšanja, bati se je celo, da se naš gmotni in socialni položaj še poslabša. Izpregovorjeno je bilo, da se utegne podaljšati službena doba od 35 let na 40 let, da bo pridobitev pravice do prejemanja pokojnine mogoča šele po odsluženih 15 letih, namesto po desetih, kakor je zdaj. Posledica takih poslabšanj bi bila namesto sedanje marljivosti in vestnosti uradniškega aparata splošna nebrižnost in otopelost ter novo nadaljnje zmanjšanje telesne in duševne odpornosti, skratka, poslabšanje državne uprave. Zato trdno upamo in pričakujemo, da do takih ukrepov ne pride, i
Nasprotno, državno uslužbenstvo upa in 'bo delalo še naprej za uresničenje svojih upravičenih teženj, dasi se zaveda, da živimo v pretežno agrarni državi, v državi, kjer državno in narodno gospodarstvo1 še ni docela razvito, ustaljeno in uravnovešeno. Merodajni krogi naj uvidijo, da predstavljajo uradniški prejemki le en način, po katerem se pospešuje denarni ob-| tok. Denar se pri uradniku nikdar ne j udomači, ker zdrkne že po nekaj dneh I v roke hišnemu lastniku, trgovcu, obrt-| niku itd. Seveda tudi tu ne obstane. Sicer pa, čim več funkcij opravi denar v istem času, tem večja je splošna blaginja.
Vstajenja dan! Radostno hite otroci rdečih lic, odrasli pa svečano razpoloženi po belih cestah, ob zelenečih livadah v božje hrame. Tam na hribu pozvanja, potrkava in vabi, ljudstvo se zgrinja v procesijah. Doma čakajo potice in pirhi. Res čakajo?! Da! toda ne povsod. Marsikje bo dober vsakdanji kruh in skromno kosilce. Da bi ga le bilo povsod! Tudi v mnogih uradniških družinah bo tako.
Vstajenja dan. — Za premnoge vesel, blagoslovljen in svečan, a drugim je bolj v razmišljevanje in up na zmago, ko bo boj za vsakdanji kos kruha vendarle enkrat za vselej dokončan!
pa tudi že za strokovnjake in uradnike, katerim je poverjeno izvrševanje zakonov, premnogokrat prav težko, pravilno in pravično izvrševati svojo službo, ker se tudi oni sami že ne spoznajo več v gošči neprestano se spreminjajočih določb. —
Iz ogromne tvarine fin. zakona bomo navedli samo nekatere določbe, ki neposredno ali posredno zadevajo interese drž. uslužbenstva.
Važno je novo določilo § 8., da se po poteku proračunskega leta ne morejo več odpirati krediti, niti angažirati izdatki. Iz kreditov, odprtih do konca prorač. leta, se morejo plačilne naredbe in nalogi izdajati do konca tretjega, a izplačila se morejo izvrševati najdlje do konca četrtega meseca sledečega prorač. leta, toda samo na podlagi pravilnih likvidnih listin. S tem se torej tako imenovano računsko leto konča z iztekom julija.
V § 9. je ponovljena določba, da morajo vsa oblastva, ki pobirajo carine, dohodke od monopola, taks in drž. trošarin, te zneske sproti redno oddajati najbližji podružnici Narodne banke na račun fin. ministrstva. Prav zaradi tega predpisa se je zlasti prejšnja leta tolikokrat dogajalo, da finančne
direkcije mnogokrat niso mogle o pravem času izplačati osebnih prejemkov. Uradniške organizacije so sicerr ponovno predlagale, naj bi se ta predpis opustil, toda uspele niso.
Za vse državljane rimsko-katoli-ške vere je važen § 27., ki uvaja cerkvene doklade. Po tem predpisu imajo rim.kat. duhovna oblastva v škofijah in župnijah pravico, da razpišejo v duhu cerkvene organizacije, vsako za svoje potrebe, doklade na neposredne davke, katere plačujejo davčni zavezanci rim.-kat. veroizpovedi. V župnijah se smejo razpisati cerkvene doklade na neposredne državne davščine v višini do 10 % (brez dopolnilnega davka in brez posebne davčne doklade), če se izdatki v ti višini ne morejo pokriti iz drugih razpoložljivih sredstev. Za župnijske doklade preko 10 % neposred. drž. davka kakor tudi za škofijske doklade sploh, mora dati dovoljenje fin. minister sporazumno z justičnim ministrom. Te cerkvene doklade bodo pobirali uslužbenci drž. finančne uprave hkrati in po predpisih za drž. davščine. Izročali jih pa bodo redoma vsake tri mesece pristojnemu verskemu organu. — Za uradne opravke rim.-kat. cerkvenih oblastev v cerkvenem in samoupravnem delokrogu se plača samo tista taksa, katero določi predsedništvo škofovskih konferenc s pravilnikom. — To cerkveno doklado bomo torej plačevali tudi mi.
Justični minister je s § 29. pooblaščen, da izdano uredbo z zakonsko močjo o ureditvi pravosodnega ministrstva, ne sme pa z njo povečati ne osebnih ne tvarnih izdatkov, niti spremeniti posameznih določb uradniškega zakona. Z drugimi besedami se to pravi, da zaenkrat na uveljavljenje že popolnoma izdelanega zakona o sodnikih torej ni misliti, prav tako tudi ne na že ponovno obljubljeno zvišanje sodniških prejemkov. —• Justični minister more tudi prevesti iz notranjega ministrstva v svoje 63 uradnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo.
Izredne važnosti je določba 6. odst. § 33., po kateri sev 1. odst. § 245. zak. o izvršbi in zavarovanju morajo za besedo »odpravnine« dodati besede: »razen osebne in rodbinske doklade«. S to odločbo, ki izpreminja prvotno besedilo navedenega izvršilnega zakona, ki je stopil s 1. januarjem letos v veljavo, je glede rubljivoMi prejemkov drž. uslužbencev in upokojencev vzpostavljeno spet prvotno stanje, kakor ga je določil § 264. uradn. zakona iz leta 1931. To se pravi, da se sme aktivnim in upokojenim uslužbencem in njihovim družinam postaviti prepoved samo na tretjino njihovih prejemkov, toda brez osebne in rodbinske doklade. Od 1. januarja do konca marca je pa veljala določba novega izvršilnega zakona, da se je mogla zarubiti tretjina celotnih prejemkov aktivitetnih ali upokojenih, vštevši tudi vse doklade. Ta določba fin. zakona je v interesu zaščite drž. uslužbencev izrednega pomena. Marsikdo se bo oddahnil.
Po predpisu § 38., toč. 5., veljajo za uslužbence srednjih, učiteljskih in meščanskih šol splošni disciplinski predpisi sedanjega uradn. zakona.
Nova je določba, da more prosvetno ministrstvo na srednjih šolah postavljati suplente-volonterje, in sicer največ po pet na enem zavodu, toda brez pravice do prejemkov. Vsak tak volonter more služiti v tem svojstvu največ tri leta. Odslužena doba se mu prizna kot čas, prebit v drž. službi za pokojnino, napredovanje in za pripravniško službo, če tak suplent-volonter kesneje stopi v državno službo iste stroke. Če tak volonter dela preko 6 ur na teden, se mu more za to nadurno delo, dajati posebna nagrada od ure, enako honorarnim učiteljem na srednjih šolah.
Absolventi meščanske šole z maturo morejo biti sprejeti v prvi razred učiteljišča, če opravijo predpisani sprejemni izpit. — Na novo so se določili čini univerzitetnih profesorjev, tako da so n. pr. redni profesorji razvrščeni v III./l, II./2 in II/l skupino. — Glede študiranja naših državljanov v inozemstvu je določeno, da je potrebno za to dovoljenje pristojnega ministra. Brez odobritve dovršene inozemske šole se ne priznajo.
Organizacijam poštnih uslužbencev (Združenju p. t. L uradnikov, Združenju p. t. t. zvaničnikov in slu-žiteljev in Združenju drž. pogodbenih poštarjev) se prizna oprostitev poštnih pristojbin za navadna pisma, dopisnice, tiskovine in čekovna vplačila glede vseh pošiljk med organizacijskimi edinicami in med organizacijo in člani.
Ministrski svet je pooblaščen v § 101., da sme zaradi uvedbe ljudskih samouprav in dekoncentracije in decentralizacije državne uprave in njenega olajšanja ter izenačenja, s posebnimi zakonskimi uredbami postopno prenesti na banovine del poslov iz pristojnosti vrhovne drž. uptrave. Prav tako more s posebno zakonsko uredbo (§ 102.) prenesti odločevanje o posameznih predmetih iz pristojnosti min. sveta na pristojne ministre, od teh na načelnike in na podrejene urade. Obe določbi sta nenavadno važni in bi bilo želeti, da se kar najprej in kar najbolj popolnoma izvedeta. Koliko nepotrebnega dopisovanja zaradi docela nevažnih zadev bi odpadlo, koliko nepotrebnih zakesnitev, koliko mnogokrat usodnih zmot bi bilo preprečenih z decentralizacijo upravne službe. Zdaj so pokrajinska oblastva kakor n. pr. železniške, finančne ali poštne direkcije v bistvu samo dostavljači in posredniki resortnih ministrstev brez najmanjše lastne iniciative in pristojnosti. S temi uredbami bi se dalo neizmerno mnogo koristiti državljanom in uslužbenstvu.
Ponovljena je določba, da bo min. svet izvršil pregled vseh posebnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, tako da ne bo noben drž. uslužbenec smel iz tega naslova prejemati več kot 50 % rednih prejemkov. Potreba tega predpisa v 2. odst. § 106. kaže, da so bili vsi dosedanji zadevni predpisi brez pravega učinka in da morajo vsaj v nekaterih posameznih panogah oz. krajih le še biti neke skupine uslužbencev, na katere se ta predpis nanaša in ki torej navzlic vsem prepovedim dobivajo še višje postranske dohodke.
Tudi predpis o sistemizaciji službenih mest in pregledov števila osebja in obsega poslov ni nov. Gotovo je, da se predpis vsaj glede opustitve uradov oz. znižanja uslužbencev ne nanaša na Slovenijo, kjer je notorično naravnost katastrofalno pomanjkanje osebja skoro v vseh panogah, zlasti pa v poštni, železniški in finančni stroki.
Bivši srbijanski uslužbenci so glede vštetja vojnih vojaških let zdaj izenačeni s prečanskimi. Po § 108. se vsem osebam, ki so v vojnah od leta 1912. do 1920. služile v naši vojski in so imele po tedanjih srbskih ali črnogorskih zakonih pravico do dijaškega roka, ves čas, prebit v vojski ali v ujetništvu računa kot efektivna državna služba po §§ 113., 116., 120. in 270., odst. L, toč. 4., uradn. zakona. To se pravi, da se jim vračuna kot efektivna služba za pokojnino.
Članom izpraševalnih komisij za strokovne izpite ne pripada nagrada. Izjema je samo za profesorske izpite. — Za nadurno delo, ki je potrebno zaradi nujnosti, se ne plača posebna nagrada, izvzemši uradništvu fin. ministrstva, ki izdeluje državni proračun in sklepni račun. Enako ne velja ta
Novi finančni zakon
predpis tam, kjer posebni zakoni do-Ibčajo nagrade, za nadure.
Ponovljeni so predpisi, da se ne sme postaviti ali pomakniti v višjo skupino noben uslužbenec, dokler ni zanj odprt in določen kredit. Uradnik, ki bi sodeloval pri takem sprejetju, nosi vso odgovornost. —- Tudi v tem letu se ne smejo postavljati za pisarniško službo ne zvaničniki ne služitelji. Videti je načelno tendenco, da se ti dve kategoriji polagoma sploh odpravita. — Zvaničnice, služiteljice in dnevni-čarke z nepopolno in popolno srednješolsko izobrazbo, ki so bile 1. aprila t. 1. v poštni službi, se morejo postaviti na mesta p. t. t. uradniških pripravnikov in uradnikov, ne glede n.a določbo uredbe o organizaciji poštnega ministrstva glede procentualnega števila žensk v poštni službi.
Zelo važne so določbe § 114. o izplačevanju rodbinskih pokojnin. Uradniški pokojninski sklad se ustanovi za rodbinske pokojnine in za osebne in rodbinske doklade. Rodbinske pokojnine bo izplačevalo v bodoče obenem z dokladami fin. ministrstvo. Za kritje
Železniški
Proračunska obravnava za leto 1938./39. je za nami. Železniški upokojenci so pričakovali, da bodo narodna skupščina, finančni odbor in senatska zbornica po možnosti upoštevali upravičene prošnje, katere je ljubljansko Društvo železniških upokojencev v drav. banovini potom spomenic pravočasno predložilo na vJseh odločilnih mestih.
Zasledovali so potek obravnav, toda na žalost nimajo še nobene jasnosti, ali so bili kaj upoštevani ali ne. Več kakor čudno bi bilo, da se ne bi upoštevali niti najbednejši miloščinar-ji, ki zaradi neznosnega pomanjkanja in bede umirajo. Kako bi bilo mogoče, da bi se pri tej razpravi šlo preko železniških invalidov, katerih nezgodne rente še niso prevedene, prav tako preko železn. služiteljev s polno službeno dobo, ki že od 1. okt. 1935. leta v prvem draginjskem razredu prejemajo za 180 din na mesec nižjo osebno dra-ginjsko doklado kakor njihovi upokojeni tovariši-neželezničarji. Pričakovali so novi upokojenci in staroupokojenci, da se jim bodo storjene krivice popravile, ali kakor je videti, niti najbed-
Iz življenja filmskega dvojnika
Kadar pride v filmski zgodbi do predrznih in vratolomnih prizorov, da gledalcem kar sapo jemlje, dokler ne izbruhnejo v viharno odobravanje, ostane pravi junak navadno nepoznan. Saj ni slavljeni filmski zvezdnik v resnici tisti, ki strmoglavi z visokih mostov v vodo, ki privezan na padalo drvi skozi praznino, ki skače na drveče brzovlake iz letala in izvaja nezaslišane smučarske umetnije. To dela vse njega »namestnik«, ki si ga za take primere navadno izposodijo, in ki ga v ameriškem filmskem svetu imenujejo »Double«, in je res pravi dvojnik nekoga drugega. Nekaj prizorov naj sledi, kakor jih je tak dvojnik opisal:
»Nikar ne pozabite,« mi je dejal režiser, ko smo veslali proti pečini, »in dobro pazite, da boste lepo odskočili.« Na to sem moral misliti, ko sem stal tam gori in bi bil moral tako preprosto skočiti dobrih 137 čevljev globoko v morje. Lahko me velja življenje, čeprav so me vtaknili v tenko, tesno koži se prilegajočo kovinsko obleko.
Ko sem plezal proti vrhu pečine, se mi je že zgodila majhna nesreča. Odtrgal se je košček skale in mi padel na; glavo. Izgubil sem ravnovesje in telebnil vznak v vodo. Potegnili so me v čoln, zdravnik mi je zašil na treh krajih kožo na glavi in mi dal toliko žganja, da sem se kmalu opomogel.
teh izdatkov bo Drž. hip. banka izročala fin. ministrstvu vse dohodke, ki bodo pritekali po 1. aprilu t. 1. v uradn. pokojn. sklad. Če bo kaj presežka teh dohodkov nad izdatki, se bo uporabil za povišanje temeljne glavnice, katero sestavljajo vsi dohodki uradn. pokojn. sklada do 1. aprila t. 1. Temeljne glavnice in njenih zvišanj ne sme nihče v nobenem primeru porabiti. Edino le izplačilo pokojninskih prejemkov za letošnji april gre v breme te temeljne glavnice. Če pa bodo dohodki uradn. pokojn. sklada nezadostni za izplačevanje vseh rodbinskih pokojnin in pripadajočih doklad, se bo razlika pokrivala iz državnega proračuna rednih izdatkov. Podrobne določbe o tem bo predpisal fin. minister. — O tem smo že podrobno pisali in ko izide pravilnik oz. navodilo za izvršitev te določbe, se k stvari povrnemo. Kakor beremo, se je to že zgodilo.
To bi bile v glavnem najvažnejše določbe letošnjega fin. zakona, kolikor zadevajo naš stan. O posameznih predpisih bomo še posebe podrobneje pisali. Za enkrat naj pa zadostujejo prednje, pojasnila.
upokojenci
nejših niso upoštevali. Primorani smo, da ponovno tem potom povzdignemo svoj glas v obrambo tistih, ki so v težki in zelo odgovorni službi pustili svoje moči, plačevali ves čas v pokojninske sklade in sedaj žive najbednej-še življenje.
V časopisih beremo razne predloge raznih društev upokojencev, kako naj bi se rešilo vprašanje staroupoko-jencev, toda ti predlogi so pogrešni. Če se hoče že vendar enkrat to pereče vprašanje pravično rešiti, je edini pravični izhod ta, da se vsem staroupo-kojenem vseh vrst, kakor tudi nezgodne rente železniškim invalidom valorizirajo. Z valorizacijo se ne bo napravila nobenemu upokojencu, pa naj-sibo s polno službeno dobo ali z manj leti službe upokojen, nobena krivica. Ta predlog naše društvo vedno zastopa in od tega nikakor odstopiti ne more, ker železniški upokojenci so ves čas svojega aktivnega službovanja plačevali. v pokojninske sklade, katere je tudi naša država prevzela.
Ivan Šalamun, t. č. preds.
Društva železniških upokojencev v Ljubljani.
Tako sem torej prilezel na vrh, kar me je veljalo dobro uro muke. Spodaj je čakala vsa filmska druščina v čolnih, da skočim za tistih borih 50 dolarjev. Tako sem stal in čakal na dogovorjeni znak. Neprestano sem moral gledati v vodo pod seboj. V kolenih sem se počutil negotovega. Zdelo se mi je, da ne bom mogel premagati strahu pred grozovito smrtjo. Življenje filmskega zvezdnika je dragoceno in ga je treba varovati. A moje . ..?
Končno sem opazil znak. Trenutek sem stal negiben, ponos mi je končno dal moči, da sem se pognal. Z napetimi mišicami in razprostrtimi rokami sem skočil v globino. Kakor dobro napihnjena žoga sem priletel na mrzlo morsko gladino. Skoro se nisem potopil. Kri mi je oblila glavo in obraz. Napol nezavesten sem samogibno odplaval. Potegnili so me iz vode. Koža na glavi mi je počila in bila vsa raztrgana. K trem šivom jih je prišlo še deset novih, tako pridno je sukal zdravnik šivanko.
Tako se je pričelo moje filmsko udejstvovanje. Saj vem, da vsakdo sanja o tem, da bi šel k filmu. Tudi jaz sem bil tak, odkar sem si pa polomil pri tem domala vse kosti, sem se precej ohladil. Tri leta sem zdaj dvojnik za nevarne položaje. Dan na dan sem tvegal življenje, da ima podivjano občinstvo svojo zabavo. Ne bi mogel trditi, da imajo taki dvojniki, kakršen sem jaz, prav posebno mimo in zdravo življenje. Kar je nevarnega v filmu,
ške ordinacije, brezplačno dobavo zdravil, podpore za zdravljenje in podpore siromašnim članicam-porodnicam. Posebne ugodnosti nudi društvo tudi s tem, da dovoljuje društvenim članom posojila.
Iz tajnikovega poročila, ki ga je podal g. Viktor Markič, je videti, da je v posmrtnem skladu vpisanih 1517 članov. Od teh je v bolniškem skladu včlanjenih 955. V minulem letu je umrlo 11 članov in članic. Njihov spomin so zborovalci primerno počastili.
Blagajnik g. Viktor Bischof je podal izčrpno sliko letnega računa. Za ordinacije zdravnikov je bilo izdanih 3157 nakaznic, lekarniških nakaznic pa 1493. Honorarji zdravnikov so znašali 67.858 din, stroški za zdravila pa 86.905 din. Za porodniške podpore in za višinsko zdravljenje je bilo izplačanih 2120 din. Na posmrtninah je v letu 1937. izplačalo društvo 54.500 din. Posojil je podelilo društvo elanom v letu 1937. skupaj za 512.804 din. Celotno društveno premoženje znaša 873.629,74 din in je za 141.472,96 din večje od prejšnjega leta.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Mirko Česnik, da je društveno poslovanje v najlepšem redu ter je predlaga! odboru razrešnico s pohvalo, ki jo je občni zbor izrekel soglasno
Dne 30. januarja t. 1. ob 9. uri je bil v Narodnem domu v Mariboru 5. redni občni zbor Društva jugoslovanskih drž. upokojencev(-enk) v Mariboru. (Op. ur.: Poročilo smo žal prejeli šele zdaj.)
Pravilno sklicani občni zbor, katerega se je udeležilo nad 100 članov, je ptvoril in vodil I. podpredsednik Matej Vrbnjak, ker je bil predsednik g. dr. Josip Kronvogel radi bolezni zadržan. Za overovatelja zapisnika sta bila določena gg. šolska upravitelja v pokoju Josip Peitler in Hinko Bregant.
Predsedujoči je najprej pozdravil navzoče, posebno pa zaupnike iz Celja, Slovenj gradca in Ptuja, ter se spominjal v minulem letu umrlih članov. Čitanje imen so zborovalci poslušali stoje ter jim zaklicali »Slava«. Poslanec in član društva g. dr. Jančič je svojo neudeležbo brzojavno opravičil ter obljubil, da pride v kratkem poročat o upokojenskih zadevah. Nato je poročal o delovanju društva v prvih petih letih obstoja in kot uspeh podpredsednik omenil zlasti redno izplačevanje prejemkov in pomnožitev železniških ugodnosti. Končno se je še dotaknil razmerja naše organizacije do ostalih upokojen, društev v državi.
Tajnik g. Anton Ogorelec se je skliceval v začetku na svoje poročilo v 4. številki društvenih »Sporočil«, v katerem je podan natančen pregled o gibanju članov v minulih petih letih, kakor tudi o »Posmrtninskem skladu«. Potem je navajal nekatere zanimive primere pisarniškega poslovanja, iz ka-
to pade na nas. Za stvari, ki jih izvršimo mi, pa potem obožujejo filmske ljubljence.
Velike filmske družbe imajo komaj dobrega pol ducata ljudi, ki so pripravljeni na ukaz izpostaviti svoje življenje. Njim ne sme biti nemogoča nobena, še nevarnejša režiserjeva domislica. Vendar je treba za nekatere izmed teh ljudi leto za letom iskati nadomestila, ker se ali hudo poškodujejo ali pa celo plačajo z življenjem svojo drznost.
Pri nekem železniškem filmu bi bil moral skočiti z mostu na drveč vlak. Večkrat smo poskusili prizor, nato so sklenili, da bo vlak vozil z brzino 35 milj v uri —■ sicer ne bi bil mogel sploh skočiti nanj.
Tako sem visel nad tirom in čakal na vlak. Od mosta sem moral skočiti dobrih 5 čevljev globoko nanj. Ko sem dal znak, je vlak, ki je stal oddaljen pol milje, odpeljal. Poseben inženir je nadzoroval hitrost. Ko je pripeljala lokomotiva, iz katere se je strahovito kadilo, se mi je zazdela velika kakor gora in da vozi vsaj desetkrat hitreje. Skočil sem, padel na nekaj, oči in nos so mi bili polni dima, iskal sem kje bi se oprijel, pa v dimu nisem nič videl. Spodrsnilo mi je, hotel sem se obdržati, toda zaradi nagle vožnje sem padel z voza na tla. Ko sem v bolnici s tremi zlomljenimi rebri ležal dolge noči brez spanja in trpel hude bolečine, nisem imel preveč smisla za navdušenje obiskovalcev. —
Nekoč pred božičem sem moral v nekem filmu odigrati prizor, ki ga ne poza-
Pri dopolnilnih volitvah so bili predsednik g. Janko Dolžan, tajnik g Viktor Markič in odbornik g. Matko Klavora, ki jim je potekla funkcijska doba, soglasno vnovič izvoljeni. Prav tako tudi oba pregledovalca računov gg. Mirko Česnik in Albin Zajec. Kot namestnika odbornikov je občni zbor izvolil g. Valentina Pogačarja in g. Matijo Mavroviča.
Občni zbor je sprejel spopolnjeni pravilnik bolniškega sklada in pravilnik odseka za zobozdravniška dela.
Obleko kemično čisti, barva, pllsfra In lika tovarna J O S. REICH.
Sklenil je tudi, da se tistim, ki javijo svoj pristop v društvo najpozneje do 30. junija 1938., dovoli znižana pristopnina po 40 din, izrednim članom (otroci od 5. do 21. leta starosti) pa po 10 din. Vstop v društvo je mogoč le osebam, ki niso še prekoračile 45. leta starosti
Občni zbor, ki je izzvenel v najlepši harmoniji in slogi, je zaključil predsednik z zatrdilom, da bo društvo .slej ko prej vztrajno delovalo dalje v pravcu medsebojne solidarne pomoči članstva.
terih se vidi, kako društvo, posebno njegov pravni referent g. Josip Purk-hart, marljivo in uspešno deluje v prid posameznih članov, ki vlagajo prošnje na razna oblastva.
Iz blagajniškega poročila g. Ivana Pušenjaka je videti, da je imelo društvo sledeče dohodke, in sicer:
Dohodki:
Ostanek iz leta 1936.	13.425,12	din
Pobrana članarina	21.649,75	„
Za prodane prijave	1.229,50	„
Za železn. legitimacije 8.515,— „
Skupaj . . . 44.819,37 din
Izdatki:
Upravni stroški	5.885,70	din
Razni izdatki	4.290,25	„
Zaupniki in inkasanti 2.569,50 „ Za železn. legitimacije 8.127,94 Prenos v posmrt. sklad 6.274,25 ,,
Skupaj . . . 27.147,64 din Blagajniški prebitek: 17.671.37 din.
PoSmrtninski sklad: Prejemki:
Saldo iz leta 1936.	1.996,— din
Vplačani prispevki	24.438,—
Skupaj . . . 26.434,— din
Izdatki:
Za 27 smrtnih primerov 16.078,25 din V rezervni sklad	1.167, • ,,
Dotacija iz društv. blag. 6.274,25 „ Stroški	2.914,50	„
Skupaj . . . 26.434,— din
bim zlepa. Dogajal se je v živahnem trgovskem središču v Los Angelesu. Skočiti sem moral z vrha enajstnadstropnega poslopja na rešilno lestvo. Enajst nadstropij nad zemljo; spodaj betonski tlak; nagrada: sto dolarjev na teden. Preskočiti je bilo treba samo osem čevljev. Toda nevarnost, da padeš sto in dvajset čevljev globoko in se pri tem zanesljivo ubiješ, je bila velika. Sicer so me okoli pasu privezali z najmočnejšo in najtanjšo žico, ki jih je bilo dobiti — če bi me pa bila držala, je pa vprašanje. Najskrbneje sem presodil razdaljo in skočil. Zvečer smo imeli doma pojedino. —
Ko je zahtevala filmska družba od mene, naj sodelujem v letalskem prizoru, sem privolil, ker je šlo baje za čisto lahko stvar. Ko sem prišel tja, sem videl, da zahtevajo od mene, da skočim s padalom. nisem nikoli storil in sem se zbal. Enki at samkrat sem gledal tak prizor in prav takrat se je ubogi igralec ubil.
Ko je bilo vse pripravljeno, me je režiser vprašal, če hočem skočiti. Prav za prav nisem hotel, toda kaj naj storim! Letalo se je začelo dvigati, drugo, odkoder so snemali, nam je sledilo. Natančno niti vedel nisem kaj hočejo od mene. Nekaj je treba storiti s padalom, da se odpre, to sem vedel, natančno pa ne, kaj. Opazil sem, da je važen obroček na ramenu, če naj se odpre padalo, točno se pa nisem dal poučiti, čemu služi. Nisem se namreč hotel izdati, da o teh rečeh nič ne razumem. Tedaj mi je pilot nekaj zakričal in zavedel
Socialna samopomoč
državnih in banovinskih uslužbencev
Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine je imelo dne 27. marca v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani svoj 8. redni občni zbor. Poleg članov iz Ljubljane so se ga udeležili tudi društveni poverjeniki iz Maribora, Novega mesta, Trbovelj, Jesenic in Radovljice.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Janko Dolžan, ki je po uvodnem pozdravu in po konstituiranju občnega zbora poudarjal važnost te dobrodelne socialne ustanove, ki ima svoj posmrtni in bolniški sklad. Iz posmrtnega sklada daje društvo svojcem umrlih članov posmrtnine do 5000 din. Bolniški sklad pa nudi brezplačne zdravni-
Matej Vrbnjak, Maribor:
Zborovanje marib. upokojencev
Društvo je imelo leta 1937. skupno s posmrtninskim skladom in inventarjem 32.606,73 din premoženja.
V imenu pregledovalcev računov je poročal g. Masten. Po tem poročilu so bili računi ponovno pregledani in so v najlepšem redu; zato je predlagal, naj se blagajniku in celemu odboru da razrešnica, kar je Ibilo soglasno sprejeto. Pregledovalcema računov se je izrekla za njuno delo zahvala.
Pred prehodom na točko »Sprememba pravil« je pojasnil profesor g. dr. Jakob Žmavc (II. podpredsednik) razmerje mariborskega društva nasproti drugim, tako imenovanim »banovinskim« društvom v državi. Nadalje je poročal, da je odbor zaradi vedno se množečega društvenega dela priznal za leto 1937. najvažnejšim funkcionarjem: tajniku, blagajniku, kakor tudi obema namestnikoma primerne nagrade. Zato bi se naj glasil § 21. društvenih pravil takole: »Vsa odbarniška mesta so častna in se povrnejo le stvarni izdatki in dejanski stroški. Posebe se honorira opravljeno delo tajniku, blagajniku, njunima pomočnikoma in pravnemu referentu, in sicer po sklepu odbora z naknadno odobritvijo občnega zbora.« Ta predlog in pa majhne stilistične spremembe v §§ 3. in 9. pravil so bile soglasno sprejete.
Pri slučajnostih je prečita! predsedujoči podpredsednik dopis ljubljanskega društva upokojencev, s katerim
to društvo priznava naši mariborski organizaciji avtonomnost in našim članom brezplačno društveno glasilo »Upokojenec«, če pristopi mariborsko društvo k ljubljanskemu kot podružnica in če mariborsko društvo zviša članarino od letnih 12 din na 24 din, od tega pa odstopi ljubljanskemu društvu 50 % članarine. To bi zdaj za naših 1945 članov n. pr. znašalo 23.340 din. Po zadevni debati dobi spet besedo g. dr. Žmavc in stavi zborovalcem sledeči vprašanji:
1.	Ali ste za to, da preneha mariborsko društvo kot samostojno društvo in se združi kot avtonomna podružnica z ljubljanskim društvom upokojencev?
2.	Ali ste za tesno, kar najtesnejše, res bratsko sodelovanje z ljubljanskim društvom na podlagi enakopravnosti?
Prvo vprašanje je bilo soglasno odklonjeno, drugo pa soglasno sprejeto.
Končno so še nekateri člani predlagali, naj se društvo vnovič obrne na odločujoče činitelje zaradi zvišanja prejemkov, posebno za staroupokojen-ce ter zaradi odprave kuluka.
Ko je predsedujoči podpiredsednik obljubil to storiti in ker ni bilo drugih predlogov, je opoldne zaključil zborovanje in se zahvalil navzočim za mnogoštevilno udeležbo.
Vestnik
Vesele velikonočne praznike želita naročnikom, sotrudnikom, oglaševalcem in vsem prijateljem lista
uredništvo in uprava.
Kuluk in izredni prispevek. Tudi letošnji proračun ni odpravil za nas odkupnine za delo na samoupravnih cestah, ki je v naši banovini posebna in izredna obremenitev zavezancev ushižbenskemu davku, t. j. delavcev, nameščencev in drž. uslužbencev ter upokojencev. Kuluk bomo torej plačevali še naprej. Prav tako bomo plačevali tudi izredni prispevek v višini 1 % k uslužbenskemu davku, čeprav je bil ta »izredni« davek, kar že njegovo ime kaže, uveden samo izjemoma in začasno.
Iz tovariškega tiska. Zagrebški list za javne nameščence in upokojence »Naš Glas«, ki je doslej izhajal dvakrat na mesec, naznanja, da bo v bodoče izhajal samo po enkrat na mesec. To je bilo potrebno zaradi kar največjega varčevanja. List izhaja že dvajseto leto in je zato ta omejitev še tem značilnejša za naš čas. Kot je videti tudi v Zagrebu ni bolje v naših vrstah kot v Ljubljani.
Posredovanje organizacij. Zagrebško upokojenško društvo je v neki načelni zadevi poslalo finančnemu ministrstvu vlogo s prošnjo za odločbo oz. pojasnilo o dotič-nem vprašanju. Na to svojo pravilno kol-kovano vlogo je organizacija prejela obvestilo, da se društvu kot profesionalni organizaciji ne more izdati odločba o vprašanju, za katero je društvo vložilo vlogo, ker v ti stvari društvo ne nastopa kot stranka niti kot zakonski zastopnik strankin, niti ne kot pravilno postavljeni pooblaščenec. Zato društvu ni preostalo nič drugega, ka-
kor da vsakega člana, ki se v ti stvari obrača nanje, napoti, naj se kar sam obrne s posebno vlogo na pristojno ministrstvo, da mu izda zahtevano odločbo.
Nagrade zmagovalcem v telegrafski tekmi. Pisali smo že o prvem državnem tekmovanju na telegrafskih aparatih, ki ga je priredila beograjska sekcija Združenja uradnikov p. t. t. stroke dne 2. januarja v Beogradu. Zmagovalci pri tekmi so prejeli od organizacije in poštnega ministrstva lepe nagrade, mimo tega je pa tudi vojno ministrstvo 6 zmagovalcem pri tekmi priznalo po 500 din nagrade. To je vojno ministrstvo storilo, da vzbudi posnemanje med telegrafisti in zaradi velike važnosti in pomena telegrafskega prometa.
Podpora bolniškemu skladu. Samostojna uprava državnih monopolov je dovolila Združenju monopolskih uradnikov v Beogradu za njegov sklad za vzajemno pomoč ob bolezni in smrti podporo 50.000 din iz proračuna za leto 1937./38. Odločbo o dovolitvi te podpore je že odobril finančni minister.
Napačno varčevanje. Zaradi nesmotrnega varčevanja v telefonski službi trpi država znatno škodo. Tako se dogaja, da zaradi preobloženosti posameznih telefonskih vodov in nezadostnega števila uslužbencev, ostane samo pri beograjskem glavnem telefonskem uradu na leto okrog 15 % razgovorov neizvršenih. Lani je v polovici nekega meseca bilo prijavljenih 4097 telefonskih razgovorov, ki se pa zaradi navedenega pomanjkanja niso mogli izvršiti. Zato moremo smatrati, da se samo na beograjski telefonski centrali v medkrajevnem prometu vsak mesec povprečno ne more izvršiti po 8000, na leto torej po 96.000 naročenih medkrajevnih pogovorov. Če na
sem se nevarnosti. Šele takrat sem ga vprašal, kako naj odskočim in kako naj odprem padalo. Pogledal mi je ves osupel in zdelo se mi je, da sem slišal besede: »Tepec neumni!« Nato sem slišal kako je zatulil: »Ko odskočite, štejte počasi do deset, nato potegnite za obroč.«
Počasi se je bližalo drugo letalo in oddalo znak. Krožili smo v višavah in v smrtni grozi se mi je vsaka minuta zdela leta ■dolga. Ponavljal sem si, kaj moram storiti: zlesti na krilo in odskočiti. Saj to je čisto •enostavno, ampak takrat bi bil skoro izgubil zavest od groze. Končno sem le splezal na krilo, sprva prav počasi, nato mrzlično naglo. Eno nogo sem že izpustil, z negotovo roko sem zagrabil za neki drog, drugo nogo sem potegnil za seboj — in tako sem visel nad praznino. Ne vem, čemu mi je prišla takrat na misel stara smešna zamorska pesem. Dober trenutek sem tako visel in se držal droga. Veter me je pozibaval. Moral sem se spustiti. Poskusil sem, pa nisem mogel. Še enkrat sem poskusil. Bilo mi je, kakor da se mi roke nekam izgubljajo. In nato sem padal - globoko - globoko-.
Nezavedno .sem zašel šteti. Zelo naglo: ena, dve tri... deset in nato sem potegnil za obroč. Zdelo se mi je, da se neprestano vrtim. Noge, kakor da niso več, moje, z rokami sem se oklepal dragocenega obroča. Šlo je navzdol, zmeraj globlje. Se padalo sploh ne odpre? Kaj potem? Komaj sem bil še pri zavesti. Nenadoma je počilo, kakor če ustreliš iz topa tako se je napela
tenka svila, ko se je razširila in udarila ob zrak. Tedaj sem začutil —- bilo je čudovito pomirljivo in prijetno — da gre vse v redu in vroče sem se zahvalil Bogu. —
Že zgodaj sem z veseljem sodeloval pri avtomobilskih prizorih. Nekoč sem se moral ponesrečiti z avtom, da bi se pa vse zdelo verjetneje, sem moral voziti s hitrostjo 50 milj na uro. Kolikor je bilo le mogoče, so storili, da se bo avto sicer prekucnil, da se mi pa le nič ne zgodi. Voz je bil spredaj opremljen z močnimi jeklenimi vzmetmi, kolesa so bila pa tako nizko, da sem mogel upati na pravočasen odskok.
Dokler nevarnost še ni bila pred menoj, sem sedel čisto mirno za krmilom. Ko je bilo treba pa storiti odločilno dejanje, mi je postalo neprijetno. Po stranski poti je pripeljal visok tovdrni voz, kateremu sem se moral izogniti. Pri tem se mi je bilo zaleteti v nasip, ob katerem se je moral avto prekopicniti. Ko sem prišel v območje aparata, sem vozil že z brzino 63 milj, ostro okrenil krmilo in. skočil iz voza. Strahovito je treščilo in ko sem spet odprl oči, so me vsega razbitega vlekli izpod ruševin. Za trenutek sem imel čuden občutek —- pa menda nisem že mrtev? Nikakor ne, posadili so me pokoncu, vse je bilo v najlepšem redu, trikrat se je bil avto prekopicnil. »Čudovito je bilo videti,« je nekdo dejal, jaz sem pa zaprl oči. Zelo zadovoljen sem bil. —
Lepega dne mi je neki režiser dejal: »Nekaj imam za vas. Vrtimo film, kjer
vsak tak pogovor računamo samo po 20 din pristojbine, izgubi država torej na leto skoro dva milijona dinarjev na dohodkih. Ta izpadek bi se mogel preprečiti, če bi bilo nastavljenih dovolj uslužbencev, kar bi veljalo le majhen del tega zneska.
Težave poštnih uslužbenk. Ob sprejemu odposlank organiziranih drž. uslužbenk raznih strok pri ministrskem predsedniku, je načelnica ženskega odseka beograjske organizacije poštnih uradnikov s podatki dokazala, kako hudo so poštne uslužbenke prizadete z raznimi ukrepi, storjenimi v zadnjem času. Čisti dohodki od poštne
stroke znašajo približno pol milijarde na leto, omoženim uslužbenkam bi se pa s povrnitvijo osebnih doklad vrnilo kvečjemu od 3 do 4 milijone dinarjev. Telefonska služba daje državi na leto okrog 120 milijonov dinarjev čistega dohodka, uslužbenke imajo pa povprečno po 300, 500 in 700 dinarjev prejemkov na mesec. Posledice teh nezadostnih plač se kažejo v padanju števila rojstev in zakonov. Zato ima zniža-vanje doklade omoženim uslužbenkam večje moralne posledice, kot pa je finančni efekt. — Tako poroča »Jugoslovenska pošta t. t.«.
Upokojenec
Novi proračun in upokojenci. Tako težko pričakovanega zvišanja doklad novi proračun, ki je stopil 1. t. m. v veljavo, žal ni prinesel. Ves trud in napor upoko-jenških organizacij je bil torej zaman. Treba bo podvojenega dela, da upokojenci prepričajo odločujoče o absolutni potrebi izboljšanja življenjskih pogojev državnih upokojencev.
Vlaganje prijav za doklade. Na razna vprašanja obveščamo upokojence, da je že nekaj let sem predpisano redno vlaganje prijav za doklade samo po enkrat na leto in sicer v prvi polovici oktobra. Meseca aprila takih prijav ni več treba vlagati vsem upokojencem, temveč samo tistim zelo redkim posameznikom, pri katerih se pogoji za prejemanje doklad bistveno spremene. Za vse ostale pa velja dolžnost vlaganja prijav samo v oktobru.
Društvo upokojenega učiteljstva ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 21. aprila, ob 15. uri popoldne pri Novem svetu v Ljubljani, Gosposvetska cesta, z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani, članice, kakor tudi drugi državni upokojenci, ki so pripravljeni tudi pristopiti v to podporno društvo, da stavijo eventualno svoje nasvete in predloge v prospeh in napredek društva, čim več članov, tem večja posmrtnina, ki že zdaj znaša nad 2200 din. Udeležite se!
Rodbinska pokojnina in samoupravna služba. Po določilu 3. odst. § 153. u. z. izgubi otrok pravico do rodbinske pokojnine po starših, če stopi v državno službo ali če dobi mesto štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja. Nastalo je vprašanje, kaj je z rodbinsko pokojnino takih otrok, ki stopijo v
samoupravno, n. pr. občinsko službo. Po fiskalnem tolmačenju, ki trdi, da je smisel navedenega zakonskega določila ta, da ne gre otroku pokojnega drž. uslužbenca rodbinska pokojnina, če ima dohodke od javne zaposlitve, bi torej ugasnila pravica do te pokojnine tudi takrat, če otrok sprejme občinsko službo. Ta razlaga pa ni utemeljena v besedilu zakona samega in jo je torej treba zavreči. Isto stališče zastopa tudi fin. ministrstvo samo, ki je v nekem konkretnem primeru pojasnilo z razpisom od 17. marca 1938., št. 2829/1, da sprejem samoupravne (občinske) službe ni ovira za nadaljnje prejemanje rodbinske pokojnine po očetu. — To pojasnilo, ki more biti načelnega pomena, je važno zlasti v primerih, kjer gre za hčere drž. uslužbencev, ki jim gre po novih predpisih rodbinska pokojnina do omožitve, pa tudi če stopijo v občinsko službo.
Dom upokojencev v donavski banovini. Iz letnega poročila somborske upokojenške organizacije posnemamo, da ima v načrtu tudi postavitev upokojenškega doma, ki naj bo hkrati spomenik pokojnemu kralju Aleksandru. Poročilo pravi, da je »to vprašanje postalo aktualno. Vsak dan dobiva društvo pisma od starih, onemoglih in osamljenih upokojencev, ki ga prosijo in zaklinjajo, naj poskrbi, da se čimprej sezida tak dom, v katerem bi na starost mogli najti zavetje«. Društvo je že započelo akcijo za zbiranje sredstev za zidanje. Od oblastev je že prejelo dovoljenje za javno nabiranje prispevkov. »Ostane nam samo še, da to delo tehnično izvedemo,« dostavlja poročilo. Medtem so že prišli razni darovi. Sklad za sezidanje doma znaša po štirih letih zbiranja že 4965 din.
Iz organizacij
Novi zakon o finančni kontroli. Kakor izvemo je že izdelan novi zakon o finančni kontroli, ki bo med drugim določil za vse uslužbence fin. kontrole samo 30 letno službovanje. Zvaničniki se razvrste v štiri skupine, tako da se ustanovi nova skupina l/a. Za skupine se določijo posebne položajne doklade, in sicer po 150, 200, 250 in 300 din. Uvedejo se disciplinska sodišča za zvaničnike fin. kontrole s pravico do branilca. Zviša se jim hranarina za službena potovanja, prav tako prenočnina za oprav-Ijnje službe izven sedeža urada. Ustanove se samostojne uprave fin. kontrole, slično kakor je bilo že svoj čas, ko so poslovali oblastni inspektorati. V glavnem je bila pri sestavljanju novega zakona upoštevana večina predlogov, ki jih je ministrstvu sporočilo Združenje zvaničnikov fin. kontrole.
Učiteljski planinski dom. V zadnjem »Učiteljskem tovarišu« je izšel članek, v katerem pisec zagovarja potrebo postavitve učiteljskega planinskega doma na Pohorju.
igra Sid Chaplin glavno vlogo. Lahko sodelujete.«
Bil sem zelo ponosen in takoj pristal. Dejal mi je, da bom moral stati na vozu, s samokresom groziti Chaplinu in na določen znak skočiti z voza in se oprijeti za drevesno vejo. Stvar je bila zelo preprosta slišati, kar bi tudi bila, če bi se godilo vse na ravnem. Toda prizor se je odigra! v valovitem parku in na izbočeni strehi voza je bilo težko obstati tudi če se voz ni premikal. Stal sem torej na strehi, samokres v roki, Chaplin je sedel v vozu z dvignjenimi rokami, vajeti so se vlekle po tleh: tako sva se odpeljala. Tedaj se je splašil konj. S kakšno težavo sem se obdržal na strehi! Bilo je že prepozno odskočiti, zakaj veja mi je bila že pred nosom. Čeznjo nisem mogel, podnjo pa ni bilo mogoče. Poskočil sem in jo skušal ujeti, padel sem pa na tla. Prizor je bil končan, seveda ne tako, kakor so nameravali. Precej sem se potolkel, toda režiser je želel, naj ponovimo. Tesno mi je bilo, ko smo pričeli iznova. Ves život me je bolel, toda moralo je biti. To pot je pa Chaplin držal vajeti, tako da sem se mogel o pravem času oprijeti veje. Seveda mi je služila pri tem samo desnica, kajti levico sem si bil na dveh krajih zlomil. —
Tako sem postal član »Kluba 2083«. Tako pravimo v Kaliforniji državni zavarovalnici, ki plačuje dela nezmožnim poškodovancem po 20,83 dolarja na teden podpore. Seveda so vsi člani kluba večidel
Potreben bi bil zlasti pozimi, ko bi se v njem zbirali ob božičnih počitnicah smučarji, poleti bi se pa mogli prirejati v njem razni pedagoški tečaji, sestanki itd. Služil bi pa hkrati tudi kot okrevališče za bolne učitelje. Predsedniški zbor učiteljskih društev je bil že na zadnjem sestanku v Celju sklenil, naj se prične akcija za postavitev planinskega doma, vendar doslej kraj še ni bil določen, tudi ne, kako naj se zbe-ro potrebna sredstva.
Potovanje železničarjev na Grško. Beograjski odbor Združenja železniških uradnikov priredi od 22. do 29. aprila poučno potovanje članstva na Grško. Na potovanju bodo izletniki, ki se jim lahko pridružijo vsi člani navedene organizacije iz vse države s svojimi ženami, obiskali Solun, Atene, Pirej in Patras. Stroški za potovanje bodo veljali približno 400 do 500 din za udeleženca. Če se pa priglasi več članov, bodo prenočevali v hotelih, in bodo seveda zato stroški večji.
filmski dvojniki. Malo preden sem se poslovil od filmskih ateljejev v Hollywoodu, sem doživel najhujšo preizkušnjo. Igrali smo film iz življenja morskih razbojnikov in smo se odpeljali k snemanju na otok Santa Cruz. Bili smo na »razbojniški« ladji, ki se je po naključju odtrgala od sidra in jo je vihar zagnal na široko morje. Na obali je odplavilo vse čolne, tudi naš ni bil več za rabo. Pristati nismo mogli. Kot gora visoki valovi so pljuskali čez ladjo. Dež je lil, bilo je mrzlo in tema. Vsa naša družba je bila v strahovitem položaju. Končno smo opazili ob neki pečini čoln.
Nekdo je moral ponj — in to sem bil jaz. Slekel sem se. Slišal sem nekaj ljubeznivih opazk. Trenutek sem gledal v temno morje, tresel se od mraza in se bal. Končno sem skočil v vodo. Bilo je strašno težko boriti se z valovi, ki so me neprestano metali nazaj. Več ur sem se boril, preden sem dosegel čoln in zlezel vanj. Vesel pa ni bilo več. Ni mi preostajalo drugega, skočil sem v vodo in plavaje samo z nogami potiskal čoln pred seboj, kar je šlo seveda silno počasi. Srce mi je divje bilo. Vztrajal sem pri tem blazno napornem početju, ker sem se čutil junaka. Končno so me izvlekli iz vode in me zavili v odeje. Po tri in po tri so polagoma vseh osemdeset, kar nas je bilo na krovu, spravili na kopno. Drugo jutro je bilo cjelo končano in na smrt utrujen sem končno le smel v posteljo.
Teden nato so me odpustili iz službe, ker sem prišel enkrat prepozno na delo.«
Po svetu
Upokojenci v Avstriji. Svoj čas smo obširno pisali o zakonu, s katerim so v Avstriji znižali državnim in samoupravnim upokojencem prejemke, če imajo od zaposlitve v kakršnikoli postranski službi ali pa od svojega samostojnega dela ali premoženja dohodke. Pokojninski prejemki so se upokojencem znižali sorazmerno z višino postranskih dohodkov. Zoper ta zakon so se avstrijski upokojenci borili z vso silo, ker jih kot edine državljane omejuje v temeljnih pravicah vsakega državljana, skušati si z izkoriščanjem svojih duševnih ali telesnih sil in zmožnosti, izboljšati svoj položaj. Nedavno je bivša avstrijska vlada sklenila ta zakon o skrčevanju pokojninskih prejemkov znatno omiliti in zožiti krog upokojencev, ki jih te stroge zakonske določbe zadevajo. Zanimivo pa je, da so v bivšem avstrijskem gospodarskem svetu ta zakonski predlog, sklicevaje se na razloge socialnega značaja, odklonili, češ da je treba zaradi mnogoštevilnih ljudi brez posla oteževati in omejevati dvojno zaslužkarstvo tudi pri upokojencih. Nasproti temu je pa avstrijski državni svet ta zakonski predlog soglasno sprejel. Avstrijski upokojenci so bili zaradi odklonitve hudo vznemirjeni, ker so ravno obrtniki in trgovci zadnja leta že večkrat zahtevali, naj se javnim nameščencem zvišajo prejemki, to pa v interesu zvišanja splošnega konsuma in okrepitve kupne moči prebivalstva. — Kako bo pa zdaj po priključitvi Avstrije k Nemčiji, še ni znano.
Obzirnost, vredna posnemanja. Angleški minister za pošte je konec minulega leta izdal občinstvu prošnjo oz. poziv, naj na dan pred božičem, t. j. 24. decembra, popoldne ne uporablja telefona ter naj svoje pogovore dovrši do 12. ure, razen če gre za izredno nujno in neodložljive primere. Občinstvo naj s tem omogoči poštnim uslužbenkam, da bodo mogle preživeti božični večer pri svojih družinah. Posle: dice tega poziva so bile nepričakovane. Ugotovilo se je, da v Londonu dne 24. decembra ni po 11. uri dop. nihče zahteval telefonske zveze, razen gasilske postaje in neke policijske reševalne stražnice.
NAJLEPŠA DARILA ZA VSAKO PRILIKO dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE dobite po ugodnih cenah v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
NAJLEPŠE IN NAJBOLJŠE vizitke in druge za urade in pisarne potrebne tiskovine oskrbi Učiteljska tiskarna.
OTROCI, KI GREDO V SREDNJO ALI MEŠČANSKO ŠOLO, nujno potrebujejo: DR. KOZINA: Sprejemni izpit za temeljito pripravo. — Naroča se v Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani. — Cena 10 din.
JASNIT je prvovrsten papir za kopiranje načrtov. — Prepričajte se! Naročite ga v Učiteljski tiskarni.
KROJAŠKI ATELJE
Pran Igjifč, Ljus>ii«n«
t,,.	j .	j	.	Pražakovaulica
Izdeluje se za dame in gospode po najno- —....——
vejših krojih. Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERBIČ, Ljubljana
Delikatese Telefon 2673 Špecerija
Najnižje cene! Sveže blago! Skrbna postrežba!
Poravnajti! naročnino I
Kreditna zadruga državnih uslužbencev
v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413. Posojila do Din 10.000— vsem javnim nameščencem po 7°/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
žadeufa deatmuk usimBetusv za Mišova poUdstm e. a. a a. a.
Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5 ♦ Telefon štev. 2421
Širite zadružno misel med svojimi tovariši !
Državni uslužbenci ! Vaša nakupovalmca mora biti edino zadružna
prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga. Na zalogi ima vsakovrsten porcelan, emajlirano kuhinjsko posodo, jedilni pribor, ki ne rjavi, itd.
Izdaja za konzorcij „Naš glas” odgovorni urednik dr. Karel Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.