£3 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE« ZA SLOVENSKO PRIMORJE ‘Uto 2. Štev - Tona A liro Poštnina plačana v gotovini groiov. 003 - tena lire Spedizione in abbon. postale TRST, torek, 3. septembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - I. Tel, št.: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopis; se ne vračajo <■*«!? Dejstva so trdoglave stvari. Ne moreš jih skriti, pa naj bi jih kdo še tako skrival. KARDELJ lini izhod leto po koncu vojne s. 0 niliko občudovati v mno-Ppovaft .... prve najvažnejše u- > »Hove in ljudske discipU-le izražajo v zadostni hrac dosegljivih cenah za široke Prebivalstva. Najlepše uspe-'dlne in načrtne prehram-Politike ter poleta v obnovi “kujemo v Jugoslaviji, v ■ Jovaški ter v nekaterih balkanskih državah. Trstu trpi gotovo i^odi začasnosti tukajšnjega t»iCneffa stdnja. Nikakor pa s UK rečeno, da bi morala za-M tudi trpeti disciplina in Hff*t gospodarske obnove in Prehrambene politike. ^ ni rečeno, da bi morala Sil,' *ya tukaj prevladovati v blagovnega prometa ^ ana ah pa tudi le blago-tolerirana črna borza. v Trstu preučeval S j^9 ^Sleden član angleškega " ^ enta (svetovno znani ke-,,^Profesor Solly). Kot laburU \£redstavnik s6 te predvsem tukajšnje plače in kup- j , ,jj. k plač. Z začudenjem °d delavcev, katere je ^ ™ mnogo večje količine (f* drugih Si vljensko važnih k*..*’1' 'b'a primer je eden '^»l J? , * ' — — ^ sicer precej podobne, H. , 1 i.i JJ m, tn tl, da so plače v coni A in Ci0 kwPiti mnogo več, po- možno v coni B za to Pa za razliko med % H jC" *tedske oblasti na eni n^?°^t'ke ljudskim intere-tth činiteljev pa na drugi. ML m°ramo iskati o novne tndi cona A mogočen po- lina *** različnosti t Saj konč-lj,., tudi cona A mogočen po-®" ” '• po logič- ^ - <*parat, ki bi Spanju moral biti sposo- ^ najde špekulante, odkrije 6 'n jih prepreči. OA, .Policijski aparat kot tio-M n° VSa gospodarska poli-■L ^ nas le dediščina stare tc/6 *n v osnovi nesocialne ll e Italije. Namesto da bi !Šl° vkbjučili Trst v obnovit-gospodarskega iivlje-°Va sledjo, ga skušajo MmI Sredstvi Z0Pet vključiti v \n Peživljenski ekonomski / ‘V| »an ' ’ mo ponovno oživela stara ; ra- Oživel je SE P RA L, o- ^ 9 Consorzlo Agrario, oživel stari legalni in eko- ' o-Parat fašistične Italije. «1 zdaj lahko prizadeva V*6*** blisciplino v ta kaos 1 Interesov in špekulacij, m^kn •** delavstvo v Enotnih !,?l &or* ®° doklade, če mu "S ^lani^jo delovni čas, in ^ l^ijo ekonomsko vred-V° ^a<*- Doedinlh problemov il %ff0>Cvlri1 te ogromno in ni N. ’ * ti vseh našteti na tem aj se omejimo le na ne-'Očitnejših. tr*'Žanja mezd, ampak ° fn Z°i*Vodnte- tead diset-'rtnostjo blagovne iz-'n°r'nih potrebščin, kot \ ^ "blačiia bdijo ljudske 'dsi VSe Prebivalstvo. Or-( v ® oblasti ne morejo pe^ulantov kot so to stare kvesture. Demo- eooialna in uspešna cfcr>„'i teroža tudi v ljud-0i, 'Psklh in socialnih Ih,!* Dokler pa bo tu- A ^Podarska politika te-tai?Ce^k "vobodne tr-*t* »o '^Pobodne špekula-s rmm j0 prinesli in i ,*te 'navijati nosilci Jmtortščevalnega reži-• h** phč° ^"dstvo za svoje K.^hia, ° bo moglo zado-«>. *^,n Potrebam. ,0rnih gospodarskih *yiie pokrajine je Razprava o tržaškem vprašanja in jngoslovansko-italijanski meji predlagane meje docela naravne. Madžarom v Transilvaniji sedaj niS ne kratijo njihovih narodnostnih pravic. Meje, ki jih je dobila Romunija po prvi svetovni vojni, je določila posebna mednarodna komisija, sedaj pa ponovno svet Štirih velesil. Ako bi bila Romunija prisiljena vrniti Madžarski zahte- v odboru za pulilično-lerilorialne določbe mirovno pogodbe z Ilalijo “S gledu nastale velike težave. Pariz, 2. — Kolikor je tržaSko vprašanje po priznanju vseh krogov v Parizu glavno vprašanje, kar jih je bilo predloženih mirovni konferenci v proučitev, bo sedmi teden pariških razprav posebno vazen. V politiCno-terltorialnem odboru za Italijo se je danes dopoldne pričela razprava o jugoslovan-skc-ltalijanskjh mejah in interna cicnalizaciji Trsta. Na predlog jugoslovanskega delegata je odbor zaslišal Italijansko delegacijo. Danes je govoril Bonomi, ki je bil že po prvi svetovni vojni v takratni italijanski delegaciji, ki je z Jugoslavijo sklenila za slednjo tako usodno rapalsko pogodbo. Jutri bo na njegov govor odgovoril jugoslovanski delegat. Na mejo med Jugo. slavijo in Italijo ter internacionalizacijo Trsta »s nanašajo 3. in 4. členi načrta mirovne pogodbe. Od De Gasperija do Boncmija Ze De Gasperi se je s svojim zad. njim. nastopom v Parizu popolnoma diskreditiral pred svetovno in tudi italijansko javnestjo, ko ie razvil čisto fašistično pobarvane imperialistične teze glede italijanskih vzhodnih meja. Takrat ga je zadel močan udarec ne le v Parizu, marveč tudi v Italiji sami, kjer se je zamajala vsa njegova vlada spri. čo skrajno protiljudske politike, s katero je De Gasperi za ozemlje, k! ni nikoli pripadalo Italiji tvegal gospodarsko zasužnjenje vsega italijanskega naroda. Ko so dobre tri tedne kasneje pričeli razpravljati o mejah s Francijo, je italijanski delegat Saragat, kakor smo jasno obeležili, ubral drugo pot, priznal sokrivdo italijanske države za vojno in soodgovornost za vse zlo, ki ga je svetu prizadejal fašizem. Na tihem se nrm je takrat vsiljevalo vprašanje, kaj bodo Italijanski delegati dejali, ko bo konferenca načela v podrobnem vprašanje Trsta in Primorske. Bonoma se dejansko ni izneveril ne svojim lastnim imperialističnim nazorom iz debe rapalskih pogajanj, pa tudi ne De Gašper: ie vi jezuitski špekulaciji s Primorsko. Toda Bonomi se je še huje uštel kakor De. Gasperi pred dobrim mesecem dni. V pričakovanju Mo'oto?a Svet štirih zunanjih ministrov ve-lesti se danes ni sestal, ker je Molotov v Moskvi. Na svoji prvi seji v okviru mirovne konference Je naložil pomočnikom zunanjih ministrov precej dela s proučitvijo vseh spreminjevalnih predlogov k načrtom mirovnih pogodb, pa sklenil, da se bo spet sestal, ko mu bodo pomočniki ministrov predložili svoje poročilo. Med drugim je bila, da prouče spreminjevalne predloge v zvezi z jugoslovansko-italijansko mejo in Tržaškim mednarodnim ozemljem. Kazalo je prvotno, da bo. do svoje delo naglo opravili, pa so Usti zato napovedovali za danes ponoven sestanek sveta. Pomočniki zunanjih ministrov svojega dela ni-eo dovršili. Prav zaradi tega so se sinoči na svojem posvetu odločil! predlagati nov sestanek sveta šele v dveh ali treh dneh. Ko bi bil nu-ien, bi Molotova lahko zastopal Višinski. Tako pa je verjetno, da se bo dotlej Molotov sam vrnil iz Moskve. Pomočniki zunanjih mini- strov še niso proučili niti vprašanj, ki zadevajo Transilvanijo in druga področja na Balkanu, ki jih tudi v politično-teritorlalnem odboru za bivše sovražne države na Balkanu še niso razčistili. Kar se tiče tržaškega problema, beleži agencija «AFP», da se na posvetu pomočnikov zunanjih ministrov štirih velesil ni moglo premakniti dalje in da od 31 spornih določb v zvezi z njim dobra polovica še zmerom ni rešena. Po mnenju agencije «AFP» je Molotovu na tem, da se ossbno udeleži prihodnjega sestanka zunanjih ministrov štirih velesil. Današnji francoski tisk naglaša, da za Molotov-lievim odhodom v Moskvo ni iskati nikakih posebnih nagibov. Tudi britanski zunanji minister je bil že ponovno v Londonu in celo Bymes je stalno v telefonski zvezi s Trumanom. Napovedujejo, da se bo Molotov vrnil v sredo. V zadnjih 24 urah sta se Byrnes in Bevin dvakrat sestala. Zatrjujejo, da sta govorila o bližnjem zasedanju glavne skupščine ZN. o Gromikovi zahtevi, da Varnostni svet ZN razpravlja o zavezniških vojaških silah v tujih nesovražnih državah, ter o palestinskem vprašanju. Koncem tedna se bo Bevin vrnil v London zaradi palestinskega vprašanja. Te dni so povabili se Irak na konferenco in bo iraška delegacija v plenumu ob-azložUa svoja stališča o mirovni pogodbi z Italijo, predvsem pa o vprašanju Italijanskih kolonij. Italijansko vlado so zaključki ptv litično-teritorialnega odbora, ki je prisodil Franciji domala vse ozemlje, ki ga je zahtevala, močno zadelo. Zaradi tega je danes zastopnik francoskega tiskovnega urada podal novinarjem nekaj izjav o bodočih odnošajih med Francijo in I-talijo. Izrazil je upanje, da neugod. no vzdušje, ki je nastalo te dni, ne bo Škodovalo bodočim ednošajem med obema sosedoma. Manjšinska nolltika Imperialističnega kova Za mentaliteto italijanskih odgovornih politikov pa je ne glede na vojnohujskaški ton italijanskega tiska, ki je padel Ze na najnižjo stopnjo, nedvomno značilna izjava, ki jo je včeraj dal De Gasperi novinarjem o zaščiti tamkajšnje avstrijske manjšine: «Ce bodo tako zaščito zajamčili Združeni narodi vsem manjšinam in tudi naši v Jugoslaviji, ne bomo ugovarjali, da bi postavili pod nadzorstvo Združenih narodov tudi zaščito, ki jo nameravamo določiti za manjšino v Južni Tirolski odnosno v bocenski pokra jini.» Nobene besede o sloven. ski manjšini, ki naj bi eventualno pripadla Italiji! Se več: pogojne koncesije na področju manjšinskega prava, prav tako kakor v nekdanjih fašističnih in polfaš'stičnih državah, ki so te pogodbeno uveljavljene koncesije 24 ur kasneje utajile. V luksemburški palači sta se da- vi .sestala politično-teritorlalni odbor za Italijo ter vojaški odbor, popoldne gospodarski odbor za Italijo ter politično-teritorialni odbor za Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. znali pravico do torpedov na vojnih ladjah. Zavrnili so grški predlog o nadaljnji omejitvi oficirskega in podoficirskega kadra v italijan. ski vojski. Temu predlogu je ugovarjal tudi jugoslovanski delegat admiral Manola. Slednji je predlagal, da bi še nadalje omejili italijansko vojno mornarico, ki naj b. bila po doslej predvidenih omejitvah še enkrat tolikšna kakor jugoslovanska in tudi močnejša od grške, albanske in jugoslovanske skupaj. Predlog je bil zavrnjen. Zavrnjen je bil tudi avstralski predlog, da bi varnostni svet ZN mesto sveta štirih velesil odločal o bodoči italijanski vojni mornarici. Razprava o Transilvaniji Politlčno-teritorialna odbora za Madžarsko in Romunijo sta imela nocoj spet skupno sejo, ki sta ji prisostvovala tudi delegata obeh prizadetih držav. Tatarescu je zavračal sobotne zahteve madžarskega delegata Auerja glede Transilvanije. Poudaril je, da so sedaj Kolarov zavrača grške teritorialne zahteve V politično-teritorialnem odboru za Bolgarijo je danes govoril bolgarski delegat Kolarov, ki je odločno zavračal grške teritorialne zahteve nasproti Bolgariji. Sedanje južne meje so bile Bolgariji vsiljene Ze z bukareeko, lozansko in neuilsko pogodbo. Ostro je obsodil kriminalni režim nekdanjih kraljev Ferdinanda jn kralja Borisa. Čeprav je slednji vodil filonaciBtično politiko, se Je bolgarski narod že leta 1942. uprl, tako da vlada ni megla poslati bolgarskih čet ne na vzhodno ne na zapadno fronto. Pozneje pa je četrt milijona bolgarskih vojakov sodelovalo v borbi proti nacifašističnim silam. Nova Bolgarija ni agresivna, vendar ima pravico do dostopa k morju. 7,e le-ia 1913. so Američaih in F~anooz! te. pravico priznali. V svojem govoru je ugotovil, da so bila teritorialna vprašanja med Bolgarijo in Jugoslavijo prijateljsko rešena. ZVU ne dovoljuje proslave obletnice vstaje primorskega ljudstva! Dovolila pa {e provokacijske »manifestacije” oh 30. obletnici okupacije Gorice Okrožni odbor SIAU v Gorici je naslovil mirovni konferenci v Parizu pismo, v katerem govori o prepovedi ZVU-ja, da bi goriško ljudstvo praznovalo praznik 8. septembra, obletnico italijanske kapitulacije 1943., ko se je vse tukajšnje ljudstvo dvignilo v vseljudsko vstajo in z še nevidenim poletom navdušenja zgrabilo za orožje in osvobodilo vse ozemlje od Postojne do Tilmenta. Splošno znani so na-daljni dogodki, ko so nove primorske brigade s herojsko borbenostjo branile novo soško fronto, in v dveh naslednjih letih s številnimi borbami in akcijami neprecenljivo doprinašalo skupni stvari ter končno osvobodilo Primorsko od okupatorja. Protest okrožnega odbora SIAU poudarja da je ZVU v svoji «ne-pristranostl» dovolila proslavo 4. novembra v Gorici, dan ki pomenja za ljudstvo Julijske krajine pričetek suženjstva in tiranije. Nadalje je dovolila praznovanje in celo proglasila za «praznik z vsemi posledicami* 25. april dan vstaje v Italiji, ki nima ničesar skupnega z vstajo in osvoboditvijo Julijske krajine. Dovolila je tudi praznovanje 9. avgusta, 30. obletnico zasedbe Gorice po italijanskih četah, čeprav je ta dan zaradi izkušenj kasnejših let upravičeno skrajno osovražen pri prebivalstvu, ki je to dokazalo s tem, da je preprečilo fašističnim imperialističnim elementom popolnoma vsak poizkus, da bi proslavljali v Gorici dneve, ki spominjajo le na nasilja in zatiranje goričkega prebivalstva. Protest po navajanju vseh teh okoliščin zahteva odločno intervencijo, da bi končno odpravili pristranost in zagotovili demokracijo na tem ozemlju. Se vedno nad 350 antifašistov v zaporih cone A Kljub temu da je anglo-amerlška vojaška uprava v coni A Julijske krajine še pred kratkim javno obljubljala, da se bodo vsi primeri aretacij antifašistov obravnavali in pravično rešili, moramo ugotoviti, da so bile take obljube, katere je dal tudi sam g. Bovvman, le opravičilo za nadaljnje zadrževanje antifašistov v zaporih. Dejstvo, da je IZID PLEBISCITA V GRČIJI je rezultat organiziranega nasilja in goljufije Po sledovih fašizma Bonomljevl starorlmljanaki in rapalski argumenti V politično-teritorialnem odboru za Italijo je bil danes zaslišan italijanski delegat Bonomi. Ze uvod njegovega govora je bil tak, kakršnega so bili ljudje yajenl čltati celih 25 let dobesedno v vseh fašističnih listih, kadar koli so govorili o narodnostnem vprašanju Julijske krajine: «Ital:janski narod je smatral Julijsko Benečijo že stoletja za integralni del italijanskega nacionalnega teritorija... Naravna, globodo zasidrana čustva o pripadnosti k Italiji je mogoče zaslediti brez vsake prekinitve vso do časov starega Rima... Tržačan (ne, ampak sin slovenske služkinje iz Vipavske, op. ur.) Obcrdank, Istran Nazario Sauro in drugi so žrtvovali svoja življenja za ta namen... Zato se je Italija 1. 1915 postavila ob stran zaveznikov... Zavezniška in s tem italijanska zmaga je omogočila H:vatcm in Slovencem, da so se s Srbi združili v svoji novi državi. Prav zaradi tega ni bilo no. benega razloga misliti, da rapalska rešitev teritorialnega problema ne bi mogla ustvariti osnove za dobro sosedstvo, koristno in mirno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo... Fašizem v Julijski Benečiji ni uvedel nikakih drugačnih sistemov nasilja kakor v vseh osta. lih deželah Italije. In čeprav je fašizem skupaj z Nemci napadel Jugoslavijo, to ne more ovreči nekdanjih sporazumov mel svobodno Jugoslavijo in tedanjo demokrat, sko Italijo... ttabja ni prišla do svojih naravnih (!) mej spričo imperialističnem duha, ma-več na osnovi naravnih teženj...* itd. Kratko, Bonomi je zavračal fran. cogko črto, zahtevni za Italijo Soško dolino, kjer naj b! se nagibala predvsem v demokratizaciji po- Utičmja življenja in v organizaciji gospodarske obnove v skladu z načrtnim razvojem našega nar revnega zaledja. k Beneški nižini in ker naj bi bila Italija v njej zgradila ogromne industrijske naprave (v »Ljubljanski pokrajini* je zgradila celo ogromne vojaške naprave, op. ur.). Zahteval je ves predel, po katerem naj bi nekoč stekla predilska železnica. Zahteval je goriško okolico in vse področje, po katerem je speljan goriški vodovod, in končno razširitev Tržaškega mednarodnega ozemlja vsa do angleške odnosno do ameriške črte v Istri. Ko Je končal svoj govor in ga Je predsednik odvedel iz dvorane, mu brazilski delegat ni pozabil stisniti roko. Drugačnih »incidentov* in tudi običajnega ploskanja v odboru ni bilo. V tej zvezi Je odbor še sklenil odgoditi do jutri nadaljnjo razpravo o Trstu :n Primorski, tako da bo jugoslovanska delegac’> utegnila proučiti Bonomljeve izjave. Pač pa je danes sprejel štiri na-daljne člene pogodbe, ki zagotavljajo Franciji popolno suverenost r.ad doslej italijanskim ozemljem in urejajo še nekatera druga gospodarska vprašanja. Medtem se je izvedelo tudi za francoske reparacljske zahteve nasproti Italiji. Nanašajo se na italijansko imetje na ozemlju Francije ali pod francoskim varstvom, na del Italijanskih indusbrijskin naprav in Industrijskih strojev na italijanska drža,-na podjetja na obmejnem ozemlju, ki pripade Fran cijl. V gospodarskem odboru ra Ita Ujo so popoldne zavrnili s 13 proti 7 glasovom avstralski predlog, da bi se ustanovila posebna komisija za italijanske reparacije. Sklenili so nadalje soglasno, da bodo zaslišali italijanskega delegata o vprašanju reparacij tor da bodo vse pri. zadete delegacije predložile odboru nosebne spomenice o reparacijah ki jih zahtevajo od Italije. V vojaikem odboru so Italiji pr!' London, 2. - Tass — Včeraj je bil v Grčiji referendum, ki bo odločal o novi obliki vlade. Izidi bodo znani šele čez nekaj dni. Priprave za referendum so se vršile, kakor je znano, pod hudim monafho-fasistlčnim terorjem. Kakor poroča londonski radio, Je bila Grčija včeraj v vojnem stanju, vsa vladna poslopja v Atenah so bila obkoljena po vojaštvu. Po mestnih ulicah so lahko krožili samo avtomobili, ki so imeli posebno dovoljenje. Po informacijah, ki prihajajo iz podeželja, delujejo monarhofaš'sti-čne tolpe na mojstrski način. Uradni grški propagandni organi pa skušajo ustvariti vtis, da je plebiscit potekal v mirnem razpoloženju. Kljub temu pa so v grških uradnih krogih prisiljeni priznati, da je včeraj prišlo do številnih ne- ] do ljudstva. Kljub moralnemu pri-redov in umorov. tisku in potvarjanju glasov pa je Po poročilu agencije AFP je So-1 demokracija v Atenah, Pireju, So- phulis, šef liceralne stranke, izjavil: Dejstvo, da so v volivnih skrinjicah na deželi našli le redke vo-livnice v prid demokraciji, je dokaz pravega junaštva, ki pomeni pravi čudež. V velikih mestnih središčih so izidi vse drugačni in demokracija s? resno bori za zmago z monarhijo. Plastiras je izjavil, da so izidi plebiscita rezultat organiziranega nasilja in goljufije. Demokratični listi, «Vima», «Elef-terlja* in komunistično glasilo «Ri-zos Pastis* pišejo, da je demokracija dosegla večino v Pireju, Solunu in Volosu. Izidi plebiscita pa so priča farse, ki so jo igrali v ško- Potentana načeta Atlantske karte in ZN Spomenica EAM-a Varnostnemu svetu Atene, 2. — Agencija Tass objavlja spomenico, ki jo je EAM poslal Varnostnemu svetu. Spomenica pravi med drugim: Grško vprašanje vam je že drugič predloženo in nam je na tem, da se sliši glas večine grškega republikanskega ljudstva, ki ni zastopano v sedanji vladi. Brzojavka govori nato o anglekem vmešavanju in o volitvah 31. marca, ki so se izvršile po nalogu angleške vlade, kljub temu da jih je večina grškega ljudstva bojkotirala. Memorandum pravi dalje, da je sedanja vlada popolnoma ukinila osnovne svoboščine in da vodi državo pod vodstvom angleških okupacijskih oblasti v krvavo državljansko vojno. V dveh mesecih je bilo nad 40 demokratov obsojenih in usmrčenih, na tisoče drugih pa so sodila vojačka izredna sodišča po nedolžnem. Sedanja vlada podvzema vojaške operacije z letali in s tanki proti onim pokrajinam, kjer imajo republikanci večino. Pod takimi pogoji se je vršil plebiscit 1. septembra kljub uradnim protestom vseh republikanskih slrank v državi. Obnovitev monarhistične oblasti ima namen dokončno utrditi protidemokratični in v bistvu fašistični režim, ki ga je ustvarila britanska politika in njeni agenti. Spomenica ugotavlja, da je vse to v nasprotju z načeli A-tlantske listine, Krimskih dogovorov ;n z načeli ZN. Okupacija Grčije po britanskih četah pa ustvarja izredno stanje, ki lahko dovede do mednarodnih sporov, za katere ne more biti grško ljudstvo odgovorno. Z druge strani pa je ukinitev grške neodvisnosti ena glavnih ovir, ki se postavlja za dosego naših zahtev. Ker ne obstoja, tako pravi spomenica, odgovorna grška vlada, ki bi bila pooblaščena predstavljati večino grškega ljudstva, se obračamo na vas s sledečimi zahtevami: umik britanskih čet, popolno vzpostavitev grške neodvisnosti, spoštovanje Atlantske karte in načel ZN. Brzojavko je podpisal Centralni odbor EAM-a, to je komunistična, republikanska in socialistična stranka, kakor tudi stranka demokratične zveze. Aleksandrija, 2. — Ob priliki otvoritve univerzitetnih fakultet v Aleksandriji so dijaki organizirali pretibritansko manifestacijo. Potrebna so bila policijska ojačenja. lunu, Volosu in na Kreti dosegla 50% glasov. Na deželi so vladne in druge tclpe priborile kralju 90% glasov. Nikoli in v nobeni državi ni bilo tako velike razlike mnenju med prebivalci mesta in dežele. Iz tega lahko kralj Jurij izvaja posledice to je, da tu ni vež prostora zanj in njegovo dinastijo. Ukrajinski zunanji minister Ma-nuilski je na svoji zadnji tiskovni konferenci v New Yorku med drugim izjavil, da se plebiscit izvaja pod največjim terorjem in da ima za to številne dokumente. Britanski delegat pa hoče postaviti Varnostni svet pred dovršeno dejstvb in noče, da demokratično javno mnenje izrazi svoje mnenje pred 1. septembrom. Manuilski je tudi dejal, da nezaslišani teror v Grčiji spominja na fašistične režime, kakor spominjajo posebna sodišča, k, so jih ustanovili v Grčiji, na italijanska sodišča za časa Mussolinija. Demonstracija stotisočev ob priliki prihoda De Gasperija v Milano Milano, 2. — Danrs je prispel v Milano Da Gasperi, kjer so ga pričakovali na prefekturi prefekti Lombardije, Piemonta, Ligurije, Emilije In Benečije, da bi razpravljali o vprašanju podraž.tve cen, vprašanje, ki se Je v 'zadnjih mesecih zelo poostrilo. Popoldne pa so na trgu pred stolno cerkvijo priredili veliko demonstracijo proti podraž.tvi cen življenjskim potrebščinam. Demonstracije se je udeležilo več stotisoč delavcev in milanskih prebivalcev. Govpril je glavni tajnik splošne italijanske delavske zveze Di Vit-torio, ki je sporočil delavcem odločitve sprejete na sestanku delavskih zbornic severne Italije. Proglas britanske KP London, 2. — Ob priliki obletnice za,'.:!ka druge svetovne vojne je britanska komunistična stranka ob. javila manifest, v katerem napada ameriški imperializem in zunanjo politiko britanske vlade. Manifest pravi med drugim: »Reakcija sedaj dviguje greben in njen glavni agent je imperialistična Amerika, ki jo podpira zunanja in kolonialna politika laburistične vlade. Z nadaljevanjem imperialistične polit ke proti Sovjetski zvezi je laburist ona vlada dala dragoceno pomoč svetovni reakciji.* Izidi v Atenah po vladnih poročilih Atene, 2. - VZN — Po poročilu agencije Reuter znašajo uradni izi di referenduma v Atenah in Pireju kakor jih Je objavila vlada 55% glasov za kraljevo vrnitev in 45% Demanti o delovanju Britancev v Turc.ji Moskva, 1. - Tass — »Pravda* objavlja članek Viktorova glede de. mantija, k; ga je pred kratkim podal br.tanski predstavnik zunanjega ministrstva glede informacije o organiziranju angleških preskrbo valnih baz v Dardanelah in drugod, kar priča o britanskem vojaškem delovanju v Turčiji. Viktorov navaja številne primere, ki pričajo o naporih Velike Britanije, da si utrdi svoje vojaške pozicije v Turčiji, in o oskrbovanju Turčije z orožjem in angleškim in ameriškim vojnim materialom, in nadaljuje: »Težko je reči, komu je demanti Fore'gn Offlceja namenjen — preprostim in naivnim ljudem ali pa prebivalcem kakega drugega planeta. Demanti sloni na dveh popolnoma različnih točkah: na eni strani je težko potrditi, na drugi strani pa nemogoče priznati.* Pisec navaja dalje prot's!ovja v angleškem demantiju, ki mora kljub vsem rezervam priznati nekatera dejstva, kakor n. pr. obstoj letališč, izročitev Turčiji radarskih naprav ne samo med vojno pač pa tudi po končani vojni, in zaključuje: »Demanti predstavn ka britanskega zunanjega ministrstva n| nikakor ovrgel, pac pa je nasprotno potrdil pravilnost informacij o delovanju Angležev v Turčiji*. miri so sledili! včerajšnjim, ko je bilo v dveh urah zabodenih in pobitih do smrtj 50 ljudi. Računajo, da je število žrtev v Bombayu naraslo na 54, medtem ko je 220 ranjenih. Sinoči se Je britanska križarka »Norfolk* zasidrala v bombayskem pristanišču. V mornariških krogih zatrjujejo, da ta prihod »ni v zvezi* z neredi v Indiji. La Guardla v Kopenhagnu London, 2. - VZN — Glavni ravnatelj ustanove UNRRA La Guar-dia odpotuje danes popoldne iz Londona v Kopenhagen, kjer se vrši prehranjevalna in poljedeljska konferenca Združenih narodov. Izidi občinskih volitev na SaSkern Berlin, 2. — Po skoraj popolnih podatkih je pri občinskih volitvah na Saškem dosegla enotna komuni-stično-socialistična stranka absolutno večino nad drugimi strankami. V 2.416 občinah so znani sledeči izidi: vp'sanih volivcev je bilo 3.662.678, volilo jih je 3.155.177. Veljavnih je bilo 2.782.189 glasov. Enotna komunistična-socialistična stranka je dobila 1.534.166 glasov, demokratična liberalna stranka 630.138, krščanska zveza 621.382, agrarna stranka 26.226, ženski odbori 23.344 in kulturbund 6.939 glasov. Ti podatki se lahko smatrajo za dokončne. Rupniku odbita prošnja pom tostitev Beograd, 2. - Tanjug — Preži-dijum narodne skupščine FLRJ je odbil prošnjo za pomilostitev Leona Rupnika, bivšega generala jugoslovanske kraljeve vojske in bivšega predsednika pokrajinske u-prave v Ljubljani med sovražno zasedbo, ter Erwina Roesenerja generala SS-oddelkov. Krifrčen položaj v Singapuru Singapur, 2. - VZN — V Singapuru in na Malajskem polotoku se bojijo, da ne bi izbruhnili nemiri Z3radi nizkega obroka riža. Kako veliko je pomanjkanje kruha, priča napeta bodeča žica pred pekarnami. Vlake, naložene z r.žem, so napadli pet minut po odhodu s singapurske postaje. Novi nemiri v Bombayu Bombay, 2. - VZN — Danes so izbruhnili v Bombayu novi neredi, nekaj ur prej preden je nova začasna vlada položila prieego. Novi ne- Dnevno pavel.e pollskl vojski Varšava, 2. — Ob 7. obletnici nacističnega napada na Poljsko je minister za narodno obrambo maršal Zymierski izdal dnevno povelje poljski vojski. V njem pravi, da poraza v septembru 1939. ni bilo krivo poljsko ljudstvo in ne hrabri poljski vojaki, temveč tisti, ki so mnogo let vladali v državi in niso bili sposobni pripraviti obrambo države. Dnevno povelje nadaljuje: Po dveh letih osvoboditve je po zaslugi naporov V3ega poljskega ljudstva in vlade zagotovljena neodvisnost poljskega naroda s poljsko-sovjetsklm zavezništvom. Poljski vojak se mora vedno zavedati, da je njegova najvpčja naloga obramba meja, neodvisnosti in suverenosti Poljske. v tržaških zaporih še vedno 175 antifašističnih borcev, da je v tržiških zaporih 32 antifašistov, da jih je v Gorici zaprtih 105, da se nahajajo antifašisti tudi v puljskih zaporih ter da je pričela ZVU uporabljati nove zapore za antifašiste tudi v Devinu, kjer ima svoj glav. ni stan 13. zbor in kamor je ZVU zaprla 4 antifašiste iz Gorice, si n« moremo tolmačiti drugače, kot za namerno dopuščanje prostega delovanja CP, ki stremi za tem, da povzroči vsem antifašistom, čimveč trpljenja. Obsodbe, kakršna je bila ona izrečena po zavezniškem vojaškem sodišču nad Bersa Romeo iz Tržiča, ki je bila obsojena na tri leta zapora samo zato, ker je skušala rešiti iz tržiških zaporov svo. je tovariše, ki so bili tja pognani po zaslugi CP, sl moramo tolmačiti le kot načrtno uničevanje antifašističnih borcev, ki zahtevajo, da se spoštujejo njihove pravice. Odrekanje pravice priziva tov. Fu-misu Adelmu iz Tržiča, ki je bil obsojen na leto dni zapora samo zato, ker je branil pred CP interese kmečkega prebivalstva trži-šltega okraja, zasluži vso obsodbo prebivalstva Julijske krajine in Trsta. Tako ravnanje z antifašističnimi borci Julijske krajine in Trsta, ki so ves čas borbe nesebično stali ob strani svojih anglo-ameri-ških zaveznikov, se da, na žalost, primerjati le s postopanjem bivših italijanskih sodišč, ki so bila prežeta s fašističnim duhom. Poleg tega nam je nerazumljivo, da se dovoljuje profašističnemu časopisju, Itot Je »Voce liberas, ot> javljanje raznih izmišljenih vesti, kakor je n. pr. ona, da so politični jetniki v Coroneu stopili v gladovno stavko v znak protesta, ker da niso tudi zanje uveljavili italijansko amnestijo. Politični jetniki v coni A Julijske krajine so danes le antifašistični borci, ki so bili dejansko mnogokrat prisiljeni poseči po skrajnem orožju, katero jim je še preostalo, da si olajšajo nepopisno trpljenje. Politični jetniki «Voce libere* so pa v Coroneu le fašistični zločinci, črnoborzijanci in ostali importiranci. Objavljanje takih lažnivih vesti bi ZVU ne smela dovoljevati. Goriški antifašisti, ki so v zadnjem času kljubovali vsem organiziranim fašističnim tolpam, ki so prišle tja iz Trsta, Pulja ali ostalih predelov cone A, pa še nadalje čakajo na rešitev njih ponovnih protestov, pcslanih majorju Longu za. radi krivic, ki jim jih je storila ZVU samo zato, ker so bili prisiljeni zoperstaviti se sami grozotam fašističnih band. Te bande so počenjale v zadnjem mesecu grozote z neprikrito pomočjo CP. V imenu vsega antifašističnega prebivalstva Julijske krajine in Trsta, ki s tako skrbjo podpira naše zaprte antifašiste, najostreje pro. testiramo proti takemu postopanju ZVU z antifašističnimi borci ter zahtevamo, da se temu napravi konec. Sioer bemo prisiljeni obrniti se na mednarodno javnost, ki go-tevo ne bo dovolila tega početja. O tem naj sta si na jasnem tudi vladi ZDA in Velike Britanije, ki sta s svojimi diplomatskimi notami skušale zakriti trpljenje, ki ga mora pod organi ZVU prenašati an. tifašistično prebivalstvo Julijske kra line in Trsta v borbi za dosego svojih r-avic. Komisija za skrbstvo političnih jetnikov za Trst in cono «A» Julijske krajine. Dan žalosti ^ v Novem Delhiju Novi JDelhi, 2. — V Novem Del-1 obali Jave. Zavezniške čete so se hiju pričakujejo novo politično na- spopadle na Sumatri v bližini le- petest, ker so vse muslimanske hiše razobesile črno zastavo po navodilih muslimanskega voditelja Jinna-na, ki smatra današnji dan, ko kon-gres s.ično gibanje prevzema oblast, za dan žalosti. Po zadnjih vesteh je v Novem Delhiju prlčlo do novih neredov. Bilo je 47 mrtvih in 107 ranjenih. V Bengaliji je položaj še vedno resen, enako v Belučistanu, kjer je b'lo včeraj zaradi spopadov med muslimani in Hindujci 5 mrtvih in 11 ranjenih. Spopadi na Javi in Sumatri Batavija, 2. - VZN — Po uradnih poročilih je bilo ubitih 75 Indonezijcev, 25 na so Jih ujeli v bojih jugovzhodno od važnega pomorskega oporišča Sura baja na vzhodni z indonezijskimi tališča Pedang ostrostrelci. London, 2. - VZN — Kakor poroča Reuter, bodo 30. novembra umaknili vse britanske čete, ki so v Nizozemski Vzhodni Indiji. S tem bo vojaško poveljstvo na Javi, ki so ga imeli Britanci, prešlo v nizozemske roke. Snpadl mel kristjani in muslimani v Eritreji London, 2. — V Asmari v Eritreji je bil spopad med muslimani -Sudanci ter katolišk. ni Eritrejci ob priliki muslimanskega praznika Bajrama. Ubitih je bilo 41 Eritrej-cev, ranjenih pa 60 Eritrejcev in 10 Italijanov. PRIMORSKI DNEVNIK 3. septembra 19& Svobodo ljudskim predstavnikom! MNOŽIČNA ZBOROVANJA NA GORIŠKEM Dne 31. p. m. so bila na Goriškem množična zborovanja in predavanja, na katerih so razpravljali o ukrepu ZVU proti voditeljem splošne stavke. Zelo številno so Se zborovanja udeležili zlasti v Dornberku, Kobaridu, Kojskem, Kozani, Šempetru, Opatjemselu, Ročinju, Mirnu in Gradiški. Ljudstvo je enoglasno zahtevalo preklic zapornega naloga proti članrin stavkov-n?ga odbora, ki so vsi zasluZni in stari borci proti fašizmu. Obenem so na teh zborovanjih razpravljali tudi, kako se bo proslavila 3. obletnica vstaje primorskega ljudstva dne 8. septembra. Kal pripravliaio ? Tajinstvenl avtomobili iz starih italijanskih provinc v okolici Tržiča - Stopnjujoč teror v Benečiji Pred odhodom nove brigade v Brčko-Banovlči Goriška mladina z velikim zanimanjem pripravlja novo brigado, ki se bo podala v Brčko-Banoviče. Vršijo se sestanki tudi v Gorici in dotok mladih ljudi na prostovoljno delo Je tako velik, da se jih morajo odslavljati. V sami Gorici se jih je javilo nad 50, medtem ko jih načrt doleča le 12. Tudi nabiralna akcija lepo uspeva. Nova brigada, ki se danes formira, očitno dokazuje povezanost primorske mladine z mladino Jugoslavije in z ostalo mladino in brigadami, ki so na udarnem delu v Brčku-Banovičih tudi odnesle naslov udarniških brigad. To sta brigadi »Vojko* jn «Tržaška». Za udarnike je dalo prosvetno društvo »Gclobar* iz Bovca 1000 lir in društvo «StoI» iz Srpenice 200 lir. V spremnem pismu so mladinci zapisali tole: »Oni bodo gradili progo, mi pa se bomo še nadalje borili in s tem dokazali, da je tukaj Jugoslavija.* Iz številnih pisem, ki prihajajo v našo redakcijo, je razvidno, da prihajajo v okolico Tržiča in Staran-zana osebni in tovorni avtomobili iz starih italijanskih provinc: Padove, Turina, Benetk itd., kar je razvidno iz evidenčnih tablic. Navadno prihajajo ponoči in kakor je doslej še neznan vzrok njihovega prihoda, tako je tajnistvena tudi vsebina zabojev, katere iztovarjajo na raznih mestih. Tržiško prebivalstvo, ki je nedavno odkrilo skladišče orožja, je silno budno, ker meni da bi s temeljito preiskavo ne našli le 25,090 nabojev in drugo orožje, kakor se je to zgodilo nedavno. Ali se ne bi pozanimala policija? Mednarodne mladinske delovne brigade v Postojni Postojna je 28. t. m. doživela novo manifestacijo dela ter mednarodnega bratstva in enotnosti. V svoji sredi je sprejela mednarodno mladinsko delovno brigado, ki je delala, na progi Brčko-Banoviči. Brigada je sestavljena iz 120 Poljakov, 200 Albancev, 80 Madžarov !n 90 jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Na pcstaji so jih pričakovali zastopniki vseh množičnih organizacij, vojaških in civilnih oblasti ter vse ostalo prebivalstvo. Po slavnostnem sprejemu na postaji se je razvila po mestnih ulicah veličastna povorka, v kateri je Postojna ponovno manifestirala bratstvo in edinstvo narodov. Na Titovem trgu je mladinsko brigado pozdravil v imenu ljudske oblasti tov. Podkrižnik Milan, ki je v svojem govoru poudaril borbo primorskega ljudstva za dcsego demokratičnih pravic, za priključitev k Jugoslavji. V imenu Jugoslovanske armade je delovno brigado pozdravil tov. major Sinomat Mirko. Po pozdravnih gtvorjh so govorili še zastopniki posameznih narodov, ki sestavljajo to brigado ter v svojih govorih poudarjali bratstvo in edinost narodov na svetu ter ob navdušenem vzklikanju navzočih zagotavljali, da se bodo njihovi narodi borili ob strani demokracije do popolnega uničenja vseh reakcionarnih sil. Po ogledu Postojnske jame jim je postojnska mladina pripravila kosilo v jamskem hotelu, nakar so odpotovali proti Ljubljani. Aretacije, hišne pre:skave, plenjenje blaga in oborožitev ozopov-skih tclp, to se dnevno dogaja v Slov. Benečiji. Tako je 27. avgusta apuntat karab njerev iz Podulane v družbi štririh karabinjerjev vdrl v stanovanje Sibau Antona iz Skrutoveg-a. V odsotnosti Sibaua so izvršili preiskavo in mu ob tej priliki zaplenili zavoj živil, ki so mu jih poslali sorodniki iz Amerike. Ko se je gospodar vrnil, je našel stanovanje odprto; na hišnem pragu pa omenjenega apuntata, k’ je Sibaua takoj aretiral in mu ni dovolil več vstopiti v stanovanje. Vzrok aretacije pa je ta, da je nekaj ur odsoten od doma, ker je obiskal svojo ženo, ki je morala zbežati iz vasi. Odpeljali so ga v če-dadske zapore. Krivično postopanje vlada tudi pri razdeljevanju pomoči potrebnim. Tako je nedavno prišla na občino šent Lenard večja pošiljka o-bleke in perila za stare antifašistične borce v Benečiji. In kaj se je zgodilo? Upravna oblast, ki je sestavljena iz samih šovinistov, je to blago razdelila med tiste, ki co se oborožili po 1. maju 1945. V prvi vrst,! so bili delež-ni te pomoči bivši kolaboracionisti, ne pa garibaldinci in oni, ki so se borili s slovenskimi partizani V Štandrežu pri Gorici ustrelili človeka ŠTEVILNE ARETACIJE V ZVEZI S POIZKUSOM BEGA NEMŠKEGA UJETNIKA V soboto 31. avgusta okrog 20. ure zvečer, ko je Berce Lovre, doma iz Domberga in. stanujoč v Štandrežu pri svoji sorodnici, stopil k vodnjaku po vodo, je nenadno počilo in Berce se je smrtno ranjen zgrudil. Domač ni so nam pri. povedovali, da so dogodki enega večera zelo razburljivo potekali. V večernih urah je zavezniška vojaška policija prišla v gostilno Briško in z naperjenimi samokresi pozvala goste, naj se ne umaknejo s svojih mest, V istem hipu je zunaj v neposredni bližini počil strel. Zavezniška vojska je zastražila vse dohode in ceste v vasi. Tedaj je sto. pil po vedo k vodnjaku Berce Lovše, star okrog 22 let. Tu ga je prvič zadela krogla. Nakar je bežal in se zgrudil pod drugimi streli pred gostilno Briško. Vojaška policija je ob tej priliki tudi aretirala gostilničarja Briško Albina, njegovo ženo Dano ter 16 letno hčerko Albino. Poleg tega so odpeljali 7 domačinov, šest meških in eno žensko. Govori se, da je bila akcija izvedena v zvezi s poskusom bega nekega nemškega ujetnika. Kaj je imelo pri tem opraviti ljudstvo, tega ne ve nihče. Danes 3. septembra ob 17. uri se bo vršil pogreb ustreljenega tov, Berceta Lovreta na štandresko pokopališče. Kje so fašiste »VITA NUOVA», «VOCE LI-BERA*, «GIORNALE ALLEA-TO» NA E PUR ACIJ SKI LISTI Epuracijska komisija svobodnih poklicev je med drugim postavila na listo epurirar.eev tudi demokratične \irednike demokratičnih listov, kot so: Don Giorglo Beari-Bekar, ravnatelj »Vite Nuove*; Angelo Scocchi in Stellio Simonini urednika najpametnejšega lista z dvatisočletno tradicijo «La Voce li-bera», Viktor Tranquilli, urednik nepristranskega glasila AIS (!) »Criornale Allcato*. D TIRI Koper OTROŠKE KOLONIJE Odsek za socialno skrbstvo pr! poverjeništvu PNOO-ja v Ajdovščini je letos organiziral v Kopru počitniške kolonije za siromašno šolsko deco. V Kopru so sedaj otroci idrskih rudarjev, briških kolonov, bistriških in koprskih delavcev. To je že druga skupina; prva se je mudila do 8. avgusta. Mali pionirčki stanujejo v dijaškem domu in v otroškem zavetišču. Hrana je obilna in izvrstna. Rediteljice iz Idrije, Gorice, Tol. mina in Pivke budno pazilo in skrbe za otroke, ki se dnevno kopajo jn igrajo ob obali. Pred nekaj dnevi so napravili izlet v Portorož. Posebno živahni, prav kot živo srebro — so idrski pionirji in pionirke. Vsi bi radi še dolgo ostali pri morju, kjer se počutijo prav dobro. A. Bubnič KONCERT MLADIH GLASBENIKOV Mladinska godba Siška-Ljublja-na Je priredila v soboto kratek program v Kopru. Skupino mladih godbenikov, ki je na kratkem oddihu v Portorožu, so v,Kopru lepo sprejeli. Zaigrali so več partizanskih in nekaj čeških koračnic. Na Titovem trgu se je zbralo večje število meščanov, ki so izkazali priznanje malin godbenikom s ploskanjem in z vzkliki: «Che bravi, che bravi!* Po koncertu se Je skupina vrnila v Portorož. Želeli bi, da bi podobne skupine večkrat nastopile v mestih severne istrske obale. Pevma NOČNI RAZGRAJAČI 31. avgusta ekreg pol dveh zju traj je skupina vojakov iz postojanke Podsabotin poškodovala sredi vasi vodno črpalko. Vodno črpalko, ki je občinska last, so izruli in jo vrgli na dvorišče Vižinove hiše. Niso pa se zadovoljili samo s tem, začeli so metati tudi kamenje v cestne žarnice in obločnice ter jih nekaj razbili. Kamenje so metali tudi v okna hiše St. 7, kjer stanuje družina Vižin, v velika vrata župnišča in drugam. Sli so tudi na vaško pokopališče, potrgali nekaj cvetlic, ki so krasile grobove, izruvali nekaj kamenja, ki ga je naslednje jutro našel cerkovnik na cesti. To opustošenje so videli groba- Mavrič Anton, Vižin Angola in Cuk Alojzija. Bukovica PEVSKI KONCERT JE PRIVABIL PREKO TISOČ GOSTOV V nedeljo 1. septembra je bil v Bukovici velik pevski koncert, ki ga je organiziralo domače prosvetno društvo »Triglav* in pri katerem so sodelovali pevski zbori vseh bližnjih in tudi daljnih vasi spodnje Vipavske doline. Udeležba ljudstva je bila nepričakovano številna In kraj prireditve na prostem zelo posrečen. Predsednik domačega prosvetnega društva je ob otvoritvi pozdravil vse pevske zbore in občinstvo ter izrazil željo, da bi koncert trajno povezal vse pevce v društvene FIZKULTURA Nogometne tekme za pokal «Delavske enotnosti« Po šestih kolih nogometnih tekem na pokal »Delavske enotnosti*, tekem, ki kažejo na vedno večje zanimanje s strani obiskovalcev, jo prišlo do prvih zapletljajev v kvalifikacijski tablici. Moštvi Gasli-n!ja in Rinaldija, k! sta veljali za favorita »ta, zaradi nedeljskega poraza izpadli v borbi za 1. mesto. Ena najzanimivejših tekem 6. ko'.,a je bila med Sv. Markom in Kraljičem. Ponzianlna pa je zopet z vi »oko goldiferenco zmagala, to pot nad Dreherjem. Rezutatl: SKUPINA A Roianese-Raffineria 1-0 Sv. Mar ko-Kraljič 3-2 Dugolin-Zadruge 4 2 Col-Redivo 2-0 ni promenadi — Titovo kolo. — To tekmovanje pa Je bila ponovna manifestacija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. SKUPINA B Costalunga-Kavčič 0-0 Ponzianlna-Dreher 4-0 Pieond-Rlnaldi 2-1 Cebulec-Gaalini 4-0 Klasifikacijska tabela SKUPINA A Sv. Msrko 5 4 1 0 19 4 9 Ro :a nese 6 4 1 1 17 7 9 Rozzol 5 4 0 1 13 4 8 Dugulln 5 3 1 1 12 8 7 Raffineri.e, 5 2 1 2 6 B S Kraljič B 1 2 2 4 S 4 Col 5 1 1 3 3 10 3 Zadruge 6 0 1 4 6 19 1 Redlvo 5 0 0 SKUPINA 5 B 1 18 0 Ponzianlna B 4 1 0 20 3 9 Frauain S 4 0 1 13 7 S Cebulec B 3 1 1 13 11 7 Gasilni B 3 0 2 B 9 8 Rinaldi S 2 1 2 e 6 S Pisoni 6 2 1 3 8 8 B Coetalunga 6 1 2 8 7 17 4 Cauclch 6 1 1 4 8 11 3 Dreher 5 0 i 4 4 17 1 Državno lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije Športna Ljubljana je v dnevih 30. in 31. avgusta ter 1. septembra sprejela v svojo sredo najboljše lahkoatlete in atletinje iz vseh delov Jugoslavije, ki so prišli v Ljubljano, kjer so se borili za naslove državnih prvakov. Prihiteli so iz Crne gore in Srbije, iz Bosne in Hrvatske, iz Vojvodine in Makedonije. To tekmovanje je bilo pravi praznik mladine, ki Je kljub težkim dnevnim borbam na športnem igrišču, zvečer zapela in zaplesala po mestn!h ulicah, posebno na glav- Lahkoatletsko prvenstvo se je pričelo v petek, ob 16. ur; na stadionu FD Partizana. Točno ob napovedani uri je skozi glavna vrata stadiona prikorakalo ob zvokih koračnice »Na Juriš* 250 mladih in postavnih atletov in atletinj, ki jih je prisotna množica navdušeno pozdravljala. Po mimohodu ter pozdravnem govoru se je po odigranju državne himne In dviganju zastave pričelo tekmovanje v f.ati panogi športa, ki je lastna mladini vsega sveta in o kateri lahko mirno trdimo, da je tudi naš narodni šport, kajti vsi ti atleti in atletinje so morali, preden so se kvalificirali za državno prvenstvo, premagati stotine in stotine tekmovalcev. Tehnični rezultati; tek na 10.000 m. oški: 1. Mihalič, Zagreb 32.59; 2. Krajcer Franjo, Zagreb 34.28.5. Skok v viH no: ienske: 1. Dorotič Katica, Subotica (137 cm); 2. Der-žek Slava, Celje 135 cm. Met krogle moški: 1. Sušlč Boriša, Partizan Bg 14.03 m; 2. Jeftovič Partizan Bg 13.72. Tek na 110 m zapreke — moški: 1. Srp, Zagreb 16.9; 2. Zurkovič, Subotica 17.1. Met kopja — ienske: 1. Sekulič, Zagreb 33.59; 2. Deržek Slava, Celje 31.53. Tek 80 m zapreke ■— ienske: 1. Varnuža, Subotica 14.0; 2. Posinek, Celje 14.5. Tek 200 m moški: 1. Račič, Partizan Bg 23.0; 2. Turkalj, Zagreb 23.6. Med diska moiki: 1. Žerjal Danilo, Partizan Bg 46.60 m; 2. Rldanovič Ivan, Partizan 41.50. Tek 200 m ienske: 1. Sen-tjurp, Ptuj 28.8; 2. Peainek, Celje 29.5. Met krogle ienske: 1. Marinček, Ljubljana 10.37; 2. Deržek Slava, Celje 10.14. Tek 1500 m: 1. Ce-raj Partizan Bg 4.08.0; 2. Stefanovič Djordje, Partizan Bg 4.08.9. Tek 400 m moiki: 1. Despot, Zagreb 51.9; 2. Oberšek Ljubljana 52 4. Skok v višino moiki: 1. Abramovič, Zagreb 180 cm; 2. Vukovič Peter, Partizan 180 cm; 3. Zivkovič, Partizan 180 om. Met bombe — moiki: 1. Vujačlč, Partizan Bg 65.29; 2. Caplaka, Partizan 63.24. 400 m zapreke — moiki: 1. Vulič, Zagreb 58.8; 2. Vutka, Zagreb 59.2. 800 m ienske: 1. Skrtič, Karlovac 2.30.2 (nov jugoslovanski rekord); 2. Zamuda, Celje 2.32. Met kopja moški: 1. Marčelja 59 m; 2. Vujačič, Partizan Bg. Skok v viiino s palico: Lenert, Partizan 3.50; 2. Dolenec, Zagreb 3.40 m. Tek 100 m ienske: 1. Sentjurc, Ptuj 13.6; 2. Varnuža 13.7; 3. But ja, Teharje 13.7. 100 m moiki 1. Turkalj, Zgb. 11.1; 2. Stefanovič 13.2. Skok v daljino ienske: 1. Varnuža 4.75 m; 2. Sentjurc 4.68 m. Partizanski marš (45 km): 1. Krajcer, Zagreb 3.43.10; 2. Straj-ner, Celje 3.45. Tek na 800 m moški: 1. Oberšek 1.59.8; 2. Magušar, Partizan 2.04.3. Tek na 5000 tn moški: 1. Stefanovič Djordje 15.4Š.S; 2. Mihalič, Zagreb 15.50.2. Met diska ienske: 1. Neferovič, Zagreb 35.08 m; 2. Oreškovič, Beograd 30.48 m. Štafeta 4x100 m moški: 1. Slavi ja, Zagreb 44.9; 2. Partizan 45.1. Štafeta 4X100 Ienske: 1. Rad.iički, Subotica 55.6; 2. Olimp, Celje 56.4. Štafeta 4x100 moški: 1. Slavija, Zagreb 3.31.1; 2. Partizan 3.32.4. Med tekmovanjem smo naprosili državnega rekorderja v skodu v višino tovariša Vukoviča Petra, člana FD Partizana iz Beograda, za kratek intervju. Skromni ter simpatični mladenič 23. let, katerega sloka in vitka postava kaže, da je že po svoji konstituciji ustvarjen za skoke v višino, nam je, ko smo mu povedali, da smo Iz Trsta, veselo stisnil roko ter dejal: »Srečen sem, da lahko v »Primorskem dnevniku* povem nekaj besedi hrabrim primorskim antifašistom.* Najprej »mo ga naprosili, da natn pove o vtisih, ki jih Je dobil na evropskem lahkotletskem prven-stu v Oslu. Z nasmehom na ustnicah nam je odkril vzroke, zaradi katerih so jugoslovanski atleti v Oslu razočarali, »Prišli smo v Oslo šele ds.n pcod tekmovanjem ter smo bili utrujeni. Poleg utrujenosti pa je na nas vplivala tudi ogromna množica gledalcev ter slavna imena naših nasprotnikov. Največ nad »mo polagali v metalca kladiva Gu-bijana, ki je na treningu vrgel kladivo preko 50 m te-r na metalca diska Žerjala, ki je istotako na tre. n!ngu dosegel daljavo 50 m.» V nadaljevanju je omenil vpliv vojne na lahko atletiko v EvropJ, ki zaostaja za pred-vojno. Največji vtis pa je na nas napravila borbenost in plemenitost lahkoatletov 'n atletinj, ki »o vložili ves svoj trud za dosego čimboljšega rezultata. Ko smo ga vprašali, kako so »e borili sovjetski atleti In atletinje, Je z navdušenjem pričel pripovedovati o tem, kakšne uspehe v rezultatih in pri gledalcih so želi sovjetski lahkoatleti, predvsem na alletin ie, ki so bile od vseh za razred boljše. Ker ga je vodstvo tekmovanja klicalo na start, »mo »e morali posloviti In ob poslednjem stisku roko nam je naročil: »Pozdravite v irnenu vseh lahkoatletov Jugoslavije primorsko ljudstvo ter mu sporočite, da mu naša mlad'na stoji cb strani v njegovi borbi za dosego njegovih življenjskih pravic.* pevske zbore in slednje vzpodbudil k sodelovanju in tekmovanju. Prve so nastopile mladinke Iz Renč s telovadno točko ob spremljavi orkestra «Naprej zastava, slave*. Drug za drugim so . nastopili z raznimi pesmini pevski zbori iz Vogrskega, Rihemberka, Mirna, Dornberga, Prvačine in Bukov'ce. Na sporedu so bili tudi solospevi, k! sta jih izvajala operni pevec Arčon iz Bukovice in bariton Alojz Uršič; pri klavirju ju je spremljala Danuška Klančič iz Standreža. Dobro so se Izkazale mladinke iz Renč z geriško — kraškim kolom In mladinke iz Bukovice Dutovlje NASTANITEV CrVIL. POLICIJE Pred nekaj dnevi se je v bivši orožniški kasarni v Dutovljah nastanila civilna policija. Ljudstvo je ogorčeno nad njihovim prihodom in pravi, da je «konec ljubega miru*, za katerega sicer pravijo, da skrbi policija. Navdušenje kanalske mladine Po načrtu ZAMJK bi moralo iz Kanala 10 mladincev na progo Brčko-Banoviči. Ko pa je mladina zvedela za odhod novih brigad s Primorske na progo, se jih je prijavilo prve dni 23. Ko je mladinski odbor sporočil, da ne more oditi več kot 10 mladincev iz okraja, so se skoraj sprli. Povratek otrok iz kolonije v Ilirski Bistrici Dng 28. avg. t. 1. se Je vrnila druga skupina otrok iz počitniške kolonije v Ilirski Bistrici. Otroci so se v tej koloniji zadržali 22 dni. Starši so otroke, ki so se vrnili za gorelih in zadovoljnih obrazov, sprejeli z največjim veseljem. Malčki so navdušeno pripovedovali, kako je bilo lepo v koloniji. Skoro žal jim je bilo, da so se že vrnili. Povedali so, da je bila hrana izvrstna in da so jih kuharice vsak dan povpraševale po zaželjeni hrani za naslednji dan. Vs; so pridobili na teži, nekateri celo po tri kilograme. Otroci so iz Milj, Sv. Roka, Campora, Božičev, Hrvatinov, Farnejev, Grize itd. Starši se najlepše zahlavljujejo organ'zatorjem in osebju kolonije ter vsemu prebivalstvu za izkazano gostoljubje in dano pomoč. Zborovanje Zveze primorskih part zanov v Gorici Dne 1. t. m. se je v Gorici vršila druga skupščina delegatov vseh odborov ZPP goriškega okrožja. Delegati so z velikim zanimanjem sledili poročilu, ki ga je podal dosedanji tajnik okrcanega IO ZPP tov. Bruno Canella. K diskusiji so se oglasili zastopniki italijanskih in slovenskih partizanov. Nato so izvolili nov izvršni odbor Zveze v katerem so sami stari zaslužni borci obeh narodnosti. Ob zaključku so sprejeli važno resolucijo, ki prav za prav predstavlja bodoči program ZPP na Goriškem. V resoluciji obsojajo pristransko stal šče ZVU, pod katero se je razbohotil fašistični teror in nasilje in poudarjajo dejstvo, da ZVU ne kaže nobenega zanimanja za zasluge partizanske borbe. Obenem obsojajo ZVU ker ne skrbi za žrtve borbe proti nacifašzmu. V isti resoluciji se ZPP po svojih delegatih obvezuje, da bo nadaljevala borba proti fašizmu do kraja in utrjevala bratstvo Slovanov in Italijanov. Zastopniki partizanov so sprejel! tudi resolucijo, v kateri zahtevajo preklic zapornega naloga proti voditeljem splošne stavke. ZPP je posebno zainteresirana nad preganjanjem predsednika PO ZPP tov. Ukmarja, ki je na domačih tleh v Španiji in Italiji mnogo prispeval v borbi proti fašizmu. Za to sl je zaslužil čin polkovnika, naslov častnega meščana Genove ter eno najvišjih zavezniških odlikovanj. O DELAVNOSTI POHVALJENE POLICIJE Birokrati ali saboterji javnega reda? CP noče aretirati nasilneža, ki Je zabodel novinarja Poročali smo že, kako so napadli in zabodli pri belem dnevu na glavni ulici novinarja dr. Anselma. Civilna policija js v posesti osebne legitimacije .napadalca in vendar ni še do danes ničesar ukrenda, ker se dobro znani terorist še kreta po Gorici. Ko so ga priče napada dne 30. avgusta na ulici spoznale in o tem takoj telefonsko obvestile civilno policijo, je ta odgovorila približno takole: da ni inšpektorjev in da popoldne začnejo uradovati Sele ob pol treh. Poleg tega so pripomnil!, da ga n so v stanju identificirati... (in vvendar imajo njegovo legitimacijo!) Kar se tiče legitimacije so dejali, da je pod ključem v nekem predalu, ki ga bodo odprli po dveh.f!!!!) Dne 31. avgusta opoldne • se je zločinec zopet sprehajal po koezu in CP je bila ponovno obveščena. Agent Spina od kriminalnega oddelka je po telefonu na obvestilo sporočil, naj napadalca kar .izročijo prvemu policistu na ulici. Policija pa ga n! šla sama iskat. Preteklo je že tri dni, odkar je izvršil krvoločni napad in kljub temu je zločinec še vedno na svobodi. Ko bi bila CP povsod tako vneta ARETACIJE V KANALU V nedeljo 1. septembra se je vršila v Kanalu dovoljena konferenca okrajnega aktiva Slovansko-ita-lijanske antifašistične unije. Ker pa so bili delegati nasprotni temu, da bi prisostvovali konferenci člani civilne policije, so jih zaprosili, naj se umaknejo. V ta namen so tudi člani okrajnega odbora SIAU Škabar Franc in drugi šli k inšpektorju jn zahtevali, naj odpokliče svoje podrejene. Ta intervencija ni zalegla, dokler ni posegla vmes ameriška policija. Sele tedaj so se civilni policisti umaknili. Po zaključku zborovanja je prišlo celo do neljubih incidentov in prepira na. cesti. Ob tej priliki so aretirali štiri osebe in jih odpeljali v goričke zapore. Med njimi je tudi član okraj, odbora SIAU Škabar. Zakaj ? Kanalska civilna policija noče izdati dovoljenja za ples v gostilni Zimic v Desklah. Zakaj — ne pevedo. Streljanje v zrak 1. septembra zvečer so vinjeni vojaki, od katerih je eden dobro go- voril poljsko — kot so ljudje slišali — grozili z naperjenimi samokresi v Molarjevi go6t'.lai v štandrežu. Pred gostilno je eden od njih streljal v zrak. Ko sta vojaka videla, da domačini iščejo pomoč, sta pobegnila, in zopet se je slišalo streljanje. Prišla Je policija in jih začela zasledovati. Enega Izmed njih Je tudi aretirala. Lastnica gostilne je prijavila policiji vso zadevo. Podoben primer se je istega večera pripetil v Lutmanov! gostilni. Kampanja za prometno disciplino REZULTATI: 105 DENARNIH GLOB Prireditve( predavanja In sestanki PROSV. DRUŠTVO «S. JENKO* V TRSTU. Danes ob 21. url sestanek članov v prostorih krožka «KraIJič». Predaval bo tov. Ivo Marinčič o zemljepisnih priliah in gospodarstvu Jugoslavije. Uro prej bo odtorova seja. PROSV. DRUŠTVO NA OPČINAH vadi vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži prvega občnega ztora, k; bo v sredo 4. t. m. ob 21 uri v dvorani Prosvetnega društva. Dnevni rod: 1. čitanje referatov, 2. volitve novega odbora, 3. slučajnosti. m o.&jnv.e. Slovesna sv. mata na Katinari V nedeljo 8. t. m. ob 10. uri bo v kapelici »Kraljice miru* na Ka-t'nnri slovesna sv. maša ob priliki 7. oblelnice njene zgraditve. Šolstvo UČITELJI TEČAJA «A» v Ljubljani naj se pismeno javijo na naslov; A. Bubnič, upraviteljstvo osn. šole v Kopru. POPRAVNI IZPITI NA NIŽJI GIMNAZIJI V KOPRU se bodo vršili 9. in 10 septembra; sprejemni Izpiti za prvi razred 11. in 12. septembra. Privatni, razredni in dopolnilni izpiti pa bodo 13. septembra. Vpisovanje za vse razrede se bo vršilo 14. septembra, redni pouk pa se prične 23. 9. Podrobnosti na oglasni deski! UPRAVA DIJAŠKEGA DOMA V KOPRU poziva vse dijake in dijakinje, ki žele biti sprejeti v dijaški dom, da dvignejo v pisarni doma prijave za sprejem in jih izpolnjene in potrjene Izročijo upravniku do 7. septembra. ŠOLA »GLASBENE MATICE V TRSTU*, Vicolo dell'Ospedale Mi-11 tare št. 2. Vpisovanje gojencev kla-virija in violine se vrši danes in jutri od 9. do 12. ure dopoldne ter od 16. do 18. ure. Pri vpisovanju bomo gojencem sporočili urnik. Rrdcn pouk se prične v sredo 4. septembra. SVETOIVANSKIM UCENCEM KLAVIRJA IN VIOLINE javljamo, da se zberejo danes ob 18.30 uri v Glasbeni šoli (v gostilni pri cerkvi) zaradi določitve urnika. ŠTUDENTJE, KI ŽELIJO V ŠOLSKEM LETU 1946-47 stanovati v dijaškem domu v Padovi, morajo najkasneje do 20. t. m. predložiti prošnjo na kolka prostem papirju naslovljeno na upravo dijaškega doma v via Marzclo 6, Padova. Isti formalnosti se morajo tudi podvreči dijaki, ki se potegujejo za študijske štipendije, ki jih je razpisalo ministrstvo za povojno pomoč. Vsi dijaki, ki računajo na stanovanje v zgoraj omenjenem domu, pa morajo v svoji prošnji navesti fakulteto, v kateri so vpisani, številko vpisa in šolsko leto. NATEČAJ ZA 500 STUDIJSKIH ŠTIPENDIJ. Izvršni odbor INACC (Mednarodna zveza za dopisovanje in izmenjavo) Je razpisala triletni natečaj za dijake, ki vsebuje: 1. štipendije za študij v inozemstvu, vštevši v Ameriki; 2. študijske štipendije za znanstveno potovanje v Inozemstvu; 3. prijateljske obiske med različnimi državami; 4. zdravljenje boiniih dijakov v mednarodnih ad.aviliičih. Dijaki, ki želijo pri tem natečaju sodelovati, naj napravijo takoj prošnjo kolkovano z 20 lirami na naslov INACC, Rim, poštni predal 329, kjer naj zahtevajo tudi program natečaja. Prošnje za leto 1946-47 morajo biti predložene v mesecu oktobru t. 1. za leto 1947-48 pa v mesecu januarju 1947. Delitev ractontranecfa blaga DELITEV PETROLEJA V TRSTU. Urad za razdeljevanje javlja, da bodo z današnjim dnem pričeli deliti po 1 liter petroleja za razsvetljavo na rumene izkaznice in 7.5 del na modre izkaznice za me-seo september. Prevzem petroleja se vrši na odrezek za september 1946 izkaznice. Cena 21 lir za liter. Frodajalcl naj predložijo uradu za razdeljevanje ulica Genova 9 (vogal ulica Cassa di Risparmio) v Trstu naročilne odrezke za avgust od 8.30 do 11.30 ure. Rojstva, smrt', poroke Anagrafski urad občine mesta Trsta javlja, da se je 2. septembra 1946. rodilo 13 iivih in 1 mrtev otrok, umrlo je 9 ljudi, porok je bilo 8. UMRLI: Trlpar Viktor, 34 let; Iskra Julij, 48 let; Surian Josip, 67 let; Battigelll por. Castellano Filo-mena, 69 let; Calzi Nadja Marija, 4 mes.; Dodič vdova Mingotti Frančiška, 76 Ut; Toffoli por. Lorenzi Matilda, 67 let; Spognolo por. De Biasj Angela, 62 let; Scogna Vincenc, 28 let. POROKE: Izvršene: Gratton Josip, delavec in Klemen vdova Aiello Štefanija, zasebnica; Na-scon Moisč, tapetnik in Mustacchl Matilda, zasebnica; Brown Rale gh Desmond, strojnik in Strain L'cia, zasebnica. — Vknjižene: Oilotta Ivan, uradnik in Romano Eccelsa, uradnica; Ds Barkacs Velimir, trgovec in Rocchi Adele, zasebnica; Ulcigrai RIaldo, učitelj in Zenna-ro Miranda, uradnica; Peruzzi Avrelij, pomorski strojnik in Asquinl Norma, uradnica; Lock W!lliam Arthur Ronald, električar in Benedettl Tosca, šivilja. Cene sadju in zelenjavi v Gorici Kljub temu da je sadja in zelenjave v obilici, so se v začetku septembra cene sadju in zeneljavi na goriškem trgu znatno zvišale. Grozdje, ki je bilo do sedaj po 40 do 50 lir za kg., stane sedaj 45 do 60 lir. BreBkve se dobe po 40 do 60 lir, Jabolka po 30 do 40 lir smokve po 12 do 20 lir, hruške po 30 do 50 lir, češplje po 44 lir, lubenice (angurije )po 20 lir ln limone po 100 lir za kg. Zeneljava: zeleni fižol po 55 do 60 lir, paradižniki po 18 do 28 lir, prvi rad č po 100, čebula po 16 do 18, sladka paprika po 36 do 40 lir, zelje po 25 lir, jedilne buče po 60, solata po 80 in krompir po 18 lir za kg. Av-gusta meseca je bila na goriškem trgu sledeča količina sadja; češpelj 143 q, ki so se prodajale na debelo po 20 do 35 lir za kg, na drobno pa za 20% draže; grozdja je bilo 946 q po 30 do 45 lir za kg; breskev pa je prišlo od junija do septembra 5230 q ter so se prodajale po 16 do 55 lir za kg. Vs« to sadje Je ve- činoma prišlo iz Brd in iz Spodnje vipavske doline. Za pomoč brezposelnim delavcem Mladina iz Gabrovice pri Komnu je darovala za brezposelne delavce 1000 lir. Mladina iz Kobjeglave Je v isti namen darovala 5000 lir. — Posnemajte! RADIO TRST II. TOREK, 3. SEPTEMBRA 7 Jutranja glasba; 725 koledar; 7.30 vesti v ital.; 7.45 vesti v slov.; 12 operna glasba; 12.30 vaški kvintet - slovenske narodne pesmi; 12.45 napoved "časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 plesna glasba; 14 pregled vesti - čitanje sporeda; 14.05 predavanje: iz življenja v Združenih dikavah; 17.30 plesna glasita; 18 slavni violinisti; 18.15 mladinska oddaja; 18.45 Rimsky-Korsakov: »španski capriccio*; 19 predavanje: Fran Erjavec; 19.15 pevski koncert) 19.35 nekaj znanih valčkov; 19.45 predavanje: U. S. A. ln Z. S. S. R.; 20 napoved časa -vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 pregled tiska; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst I. na valu 263,2 m. KINOPREDSTAUE^ NAZIONALE. 16.15: »Zidovja* - S. Laurel, O. Hardy. SUPERCINEMA. 16: »Sence na morju* - E. Robinson, M. Chof-man. ITALIA. 16: »Vrni se v Sorrento*, A. Benetti, G. Bechi. ALABARDA. 16: »Orkan ob zori*-P. Muni, IMPERO. 16: «Moja ljubezen bo živela* - P. Calvert, J. Mason. VIALE. 16: »Crna svatovska obleka* - F. Giachetti. MASSIMO. 16: »Cartacalha* - V. Romance. GARIBALDI. 16: »Odhod ob sedmih* - Ch. Gelli, Campanini. NOVO CINE. 16: »Nanš* - A. Sten. ODEON. 15.45: »Danes si najlepša*, Fr. Astaire, R. Hayworth. SAVONA. 16: »Zračne sile* - J. Garfield, H. Carey. AZZURRO. 16: »Ponarejevalci* -W. Royle. RADIO. 16: »Četrta stran* - C. Gora. V. Cortese. MARCONI. Ob 15. ln ob 20.30, na prostem: »Prvi greh* - A. Abel. VITTORIA. Ob 16. in ob 20.15, ha prostem: »Materinstvo* F. Rosay. APUA. 16: »Partizani*. VENEZIA. 15.30: «Nlčevo». CARDUCCT. 16: »Peklenska dolina* - J. Randal! BELVEDERE. 16: »Šanghaj* - Ch. Mardayne, L. Jouvet. ARGENTINA. 16: »Rdeči Sultan*. GRAD SV. JUSTA. 21: »Blaznost*, M. Morgan, Ch. Boyer. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: »Žrtev krvi* -V. Romance. P. Barzanti. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. Najdeni predmeti Na občini mesta Trsta je lzobe-šen seznam najdenih predmetov, ki Jih hrani občinski ckonomat na trgu UnltA. Predmete lahko lastniki prevzamejo vsak dan izvzemšl nedelje ln praznik^ 04 10. do 12, ure. Zaradi stalno ponavljajočih se številnih cestnih nesreč, od katerih je bilo nekaj precej težkih, ter zaradi nediscipliniranosti pešcev in avtomobilistov je ZVU za dosego večje prometne d scipline izvedla kampanjo, ki se je pričela v soboto 31. avgusta ter bo trajala 8 dni. V ta naimen je postavila na glavne prometne točke v mestu zvočnike, ki stalno opozarjajo pasante k prometni disciplini. Samo v boboto in nedeljo so za to določeni stražniki opomnili z n?, vadi im zapsovo-njem imena 126 peščev, medtem ko so 27. peščem naložili globo v znesku 20.60 lir na osebo, katero so morali takoj plačati. Poleg tega so opomnili 23 avtomobilistov ter kolesarjev ter so jih 78 obtež il z globo v znesku 250 lir za avtomobiliste in 50 do 100 lir za kolesarje. Poveljstvo mestnih straž ponovno opominla, da morajo pešči hoditi po pločnikih ter da smejo prekoračiti ulice samo na tistih mesrih, ki so nalašč za to zaznamovana. Vozila morajo voziti po desni strani, ne smejo prehitevati tramvajev na postajališčih, se morajo čimbolj omejiti pri uporabi akustičnih znakov ter se morajo strogo držati avtomatskih svetlobnih znamenj, ki jih daje prometni stražnik na križišču. Zaplemba avtomobila Pod vodstvom Inšpektorja Ozeb-ka je civ. policija v Kanalu ustavila avto SP 1166 In ga temeljito pregledala. Potniki so se morali odstraniti, lastnika in avtomobil pa so v spremstvu policije odpeljali v Gorico. Lastnika so pozneje izpustili, avto pa pridržali do nadaljnjega. Zakaj ni znano. Civilna policija vztrajno na delu Pred 10 dnevi je prišel na do. pdšt borec JA tov. Černuta Danilo iz Loga pod Mangartom. Ko je bil doma 7 dni, Je prišla civilna policija pod vodstvom zavezniške vojaške policije in ga a-etirala brez vsakega vzroka. Do danes ga še niso izpustili. Ravno tako so aretirali in odpeljali v Bovec tov. Černuta Antona, ga pridržali dve uri, legitimirali ter izpustili. Novi predpisi za razsodbe v stanovanjskih vprašanjih (VZN) Splošni ukaz, ki so ga nedavno objavili, navaja spremembe sedanjih predpisov za razsodbe pri dodelitvi stanovanj. V smislu novega ukaza bodo mogli okrežni komisarji določiti revizijo odlokov stanovanjskega urada ali v primeru priziva, stanovanjskega odbora, če bi se pokazale neve okoliščine, ki še niso obstojale v trenutku prvotnega odloka. Okrožni komisarji bodo lahko izdali potrebna pravila za postopek. Mogli bodo spremeniti ali ustaviti odloke stanovanjskega urada in stanovanjskega odbora, če bodo imeli te spremembe al! ustavitev za neobhodno potrebne iz vojaških razlogov. Odločbe stano. vanjskega urada ali stanovanjskega odbora bodo potrdili okrožni komisar, od njega imenovan častnik al' pa predsednik stanovanjskega urada ali odbora. Iz goriške bolnice V goriški civilni bolnici je včeraj mmrl 84 letni Vidri Anton iz u! Duca d’Aosta 19 na zastrupljenju desne nege. Bil Je sprejet v bolnico 23. avgusta. V bolnico je bila včeraj sprejeta Falt Marija Iz Raštelja 29, ki se Je ranila v levo nogo. V Žavijah so ubiii S'cili{ana V nedeljo okrog 13. ure je neki mladenič ustrelil na Saveljski cesti 234 46 letnega Mariana Bongiorno iz Giarre (Catanlja). Morilec je že dopoldne Istega dne vprašal vdovo žrtve, koliko Je ura; zato ga je pre-'poznala. Dala je policiji njegov osebni opis. K svobodi tiska Pismo iz zaporov Tigor Poli- Prejeli smo sledeče pismo: tlčni priporniki v zaporu v ut gor vas prosijo, da na Prl tiskovni konferenci vprašate, S3 v zaporu zabranjujejo em tičnl listi, češ da so PollJlcnl j medtem ko »G.ornale Alk® medtem ko «u,uiu«.v — „ zabranjen. Ali morda leato* ni politični dnevnik? h, v tistih časi!*" mislijo, da smo še v ^ se je lahko čital samo Trieste*? Kje je toliko svoboda tiska? Pričakujemo vora. Smrt fašizmu - svobodo na (Sledi 10 podpisov anufas« Izpred sodišča Razprava proti tre® kolaboracionistom Včeraj se je vršila razprav* tl policistu Antonu Frivitera tenie, uslužbenem po 8. seP^\ pod Nemci kot pomožni liričnega inšpektorata, številnih čistk in čopov ter čenja in streljanja P01-1"2? jetnikov. Obtoženec in nek:aj ■ govih pajdašev so obtož e ■ njemu zanikali, bivši P0'101-1*,.. ti častnik Rinaldi pa je vz zatrjevanju pravilnosti ^ J pravo so preložili na sredo uri dopoldne. .,0p Sledila je razpeava proti j Coccettiju in v odsodnosti Fontanotu, katera sta oba 1 . bo povzročila, da so SS-ov Vidma (!) Tjalpi* „ “'■rs 25 letnega begunca Paulija, stanujočega v Elena, je višje sodišče ZVU ču obsodilo na 18 mesecev 1 v.u tolCjt- zaradi nezakonite posesti » r, skega samokresa, katerega nesel iz Vidma. Ustaški trgovci s kokam®91 pod ključem ii® V noči s petka na soboto^ ^ ^ •ii h tirali lastnika bufeta .“"ki briani 10, znanega ustasa, g- ; gohotnesti oblasti ni izK°r,“ jjgJt mo zato, da je v svojem ^ ustvaril shajališče ubegld1 zločincev, ampak je po star.’ iat»- ^ di skušal obogateti na na'vet;l ** 1 nejši zločinski način — P01i»t Je tihotapstvu s kokainom-^ fj! ^ so zaprle zloglasni lokal ““je jj. stični begunej iz do morali za svoje plodono p (v glavnem kokain in zla dovoljitj s številnimi drugi®1' liočl, ki jih še imajo na razP° Nepošten urar Tramvajski nameščenec Lena ni mogel dobiti več h® je ure, katero je nesel rarju v ul. .1 ? kemu Ginu, urarju v ui. ^ : 3. Urarja, ki je ni hotel vr končno naznanil policiji. Okradli so— Dinoro Schiul, ko se je ^ %ir čas oddaljila od doma. ei ^ so ji rosdtem doma 20O-00°ter ^. zlato in eno navadno uro ^ go zlatenine in drugih ^ nesti. Gospodu Alojzu Arena s°, ^ . iz kuhinje uro v vrednosti • Ivanu Cilllcar so ukra“ ;’"r n več ,1 I ^ novanja 130.000 lir in več nosti. Goljufija z dvemi vr9 ^ ^ vgusta De Res je v&er®^ I® nekega neznanca za 1 . pK® ikorja, ta pa je po sem metodi zginil z_denarJ druga vrata, medtem ko ;e ^ ljufana De Ros čakala, vrnil s sladkorjem. Odg urednik DUŠAN Poizvedb®, Kdor kaj ve o partizan9i LORENZO roj. 1923, K* El dal brigadi »Trieste* in karabiner na Opčinah, se,r|jf da javi na »Ufficio P® Governo Militare Alleato*- MALI O MOTORNO KOLO v n ju kupim. Via Nizza ’’ S, t* 29488. H ' ^ # Hi IZKAZNICO štev. 1343/46■ _ SABEC SILVA roj. 22. 1 «* • sem izgubila. Proglašam veljavno. I(S Dr. STANKO 0 zobozdravnik u! Romagn3 (nad kavarno fabr 1») ordinira redno zjulraj in" 5?)V TRST - TelefS IA V NIPl$ V nedeljo 8. septembra priredi mladina v DANAH pri Divači ^ Igra orkester ..Vese.l veter” lz Sežane ='TV#|I .h 14 «ri Vablje^V Začetek ob 14 uri Zdravnik Dr. Leopold išk° pnene 2. septembra z zobozdravn ^ prakso na Opčinah, via Nazionate Sprejemne ure od 9-12 in od 15-18 ŠPECERIJSKA TRGOVINA v centr« ^e0. Išče trgovskega pomočnika, event. po0* ^1» Naslov v upravi »»Primorskega doevn^