UradaKtro: Sckillezjeva cesta Stev. 3, ■a dvoriàòu, L nadstropja s « Boltopitù se ne vračajo. « * list kfaa}a -vsak dan razun ne-«i«lj in praznikov ob 4. ari ^•poldne. He * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. i 4 Nefrankirani dopisi se ite sprejemajo. * * Anonkum dopisi se ne irva-änjojo. HARODHI tfpravniStvot Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstPO-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. ' Za oglase (inserate) se. plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 268. Telefonska Številka 65. Celje, v torek, dne 23. novembra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Chamberlainov carinski sistem. Joe Chamberlain ne zahteva nič veè in nič manj kakor da se odreče Velika Britanija za se in za svoje kolonije cele svoje dosedanje trgovske politike, ki sloni na načeln svobodne trgovine. Joe Chamberlain zahteva torej. ca se vržejo med staro šaro vsi oziri, vse tradicije in gospodarska načela, katera so ustvarila po mnenju njenih prvih narodnogospodarskih politikov Angleško za aajodločnejšo trgovsko državo na svetu. Nekdanji gladstonovec in liberalee je imel po svojem preobratu k imperijalizmu poguma dovolj, da je proglasil najdoslednejšo plemensko narodnogospodarsko politiko. Ideja je bila tako ogromna, da je napolnila Angleže skoro s strahom pred njo. Chamberlain hoče " napraviti iz Velike Britanije in njenih naselbin po celem svetu edino carinsko ozemlje, prikrojeno na kalup carinskih področij ostalih evro-pejskih držav. Ali se je mogoče tako lahko oživeti v ta velikanski načrt? Saj znači, obdati velikansko ozemlje 23 miljonov kvadratnih kilometrov s 400 miljonov lindi s carinskim zidom in uveljavljati vbodoče dosedanje angleške trgovinske principe samo v notranji medsebojni kupčiji v tem carinskem ozemlju, ki je malodane 2 io pol-krat tako obsežno kot cela Evropa! Saj znači izključiti izdelke in konkurenco pragih narodov na ozemlju, na katerem živi četrtina prebivalstva celega našega planeta! Ta načrt si je zategadelj tako težko predstavljati v njegovi pravi sliki ker se je skoro nemogoče zamisliti v posledice, ki bi nastale iz tega za svetovni promet Kako malenkosten je bil imperijalizem Cezarjev, Aleksandrov, Napoleonov proti Chamberlainovemu, kateri hoče spraviti na angleški trg špansko volno dražje ko avstralsko, kateri hoče uničiti vsako konkurenco tuje industrije v Kanadi in na obalih svetega Gangesa, v Novi Zelandiji in na obalih afrikanskih jezer, kjer že kali seme bodočega gospodarskega razvoja in označujejo nove železniške postaje stojišča bodočih mest? Kam hoče osobito Nemčija s svojo nadprodukcijo in- dustrijskih in obrtnih izdelkov? Aii ne znači to njenega narodnogospodarskega pogina? In da stremi Chamberlainov načrt v prvi vrsti za tem, da nbije najnevarnejšega tekmeca angleški trgovini in obrti, ki je danes Nemec, to ve vsak otrok. Še do včeraj je bil ta Chamberlainov načrt, samo velika politična teorija in nič več — ali le maio več. Toda danes je postal jedno najaktuelnejših političnih vprašanj, a to vsled nekega drugega povsem neposrednega vzroka. Angleška rabi denarja in sicer mnogo denarja, da vzdrži na morju dvakratno premoč proti Nemčiji, katera že zdavnej čuti, da Chamberlainova osnova ne bode ostala le prazna teorija in da je njena bodočnost ali smrt na morju. Zato se je vrgla na gradnjo „Dreadnoughtov" in si je naložila stroške, ki so doslej požrli nekaj miljard s knezom Bülowom in davčnim načrtom vred. Pa tudi Angleška noče zaostati v tej tekmi — ne vračunivši ostalih izdatkov za različne gospodarske in socijalne reforme. Vlada rabi mnogo denarja, da zgradi za vsako bojno ladijo Viljema II. dve večji, hitrejši in močnejši Edvarda VII. Pa odkod vzeti denar? Finančni minister Lloyd George je prišel na povsem pametno misel, da je v gosposkih žepih več denarja ko v siromaških — zato hoče poseči v gosposke. Angleški konservativci radi dajo, kadar zahteva Angleška po Nelsonovi devizi „vršenje dolžnosti" — ali vladi, čije politike ne odobravajo, ne dajo ničesar. Vsled tega je nastal konflikt, kateri se vleče že nekoliko mesecev in v katere se je vmešal proti angleškim običajem celo sam kralj. Te dni je dosegel konflikt svoj vrhunec. Lordska zbornica, v kateri imajo konservativci pretežn > večino, je izjavila na predlog ministra za zunanje zadeve lorda Landsdowna, da vladi ne more poprej odobriti proračuna, dokler se povpraša narod za njegovo mnenje. To je prvikrat, da so lordi napravili tak korak. Volitve so neizogibne. In baš v tem konfliktu, ki se suče okrog sredstev za armado in vojno mornarico, okrog različnih davčnih in postavnih načrtov, se je prikazai Chamberlainov carinski sistem kot pot do rešitve. Vse govori o njem, ne več kot o kaki domišljiji ali blasfemiji proti starim dobrim angleškim trgovskim načelom temveč kot o jedinem sredstvu, s katerim bi se dalo ugotoviti državni blagajni neizčrpljivih sredstev, Angleški pa absolutno premoč nad vsemi ostalimi industrijskimi in trgovskimi državami, osobito nad Nemčijo. Javno mnenje jo sicer že zdavnej pripravljeno na potrin obso?ražene konkurentinje in in ljubosumnost, s katero spremlja Anglija vsak parnik, ki odplove iz Hamburga in vsako torpedovko, katero spuste v morje v Kielu, bode več opravila ko vso znanstveno dokazovanje. Joe Chamberlain je star in težko bolan. Ali še bode doživel zmago svoje teorije, ali bode odmeval zmagoviti krik legij in legij njegovih pristašev noter do Bero-lina ? Zato je sedanji proračunski konflikt ua Angleškem zgodovinski dogodek za ves ostali svet. Politična froniha. o Kronski svet. Danes se vrši na Dunaju seja ogrskega ministerstva pod predsedstvom c e s a rj e v i m, takozvani kjronski svet. Iz Budimpešte poročajo, da se bode razpravljalo o sledečih točkah: 1. Vojaške koncesije glede pol-kovnega jezika v odrskih polkih. 2. Enakopravnost v zunanjem zastopstvu države; cesar je baje pripravljen dovoliti, da se samostojnost Ogrske močneje povdarja ko doslej. 3. Častniki in moštvo v državnih žrebčarijah na Ogrskem (okroglo 2000 mož) se podredi ogrskemu honved-ministerstvu. 4. Cesar dovoli Ogrom plačevanje v zlatu — ali pod pogojem, da se skupni bančni privilegij podaljša do L 1917 oz. 1920; za samostojno ogrsko banko se ne bode izdala nobena obljuba niti izjava. 5. Cesar zahteva, da Ogri odobrijo trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. 6. Cesar zahteva, da Oeri dovolijo donesek k stroškom za aneksijo in drugim vojaškim stroškom. — Odločitve ne bode prinesel današnji kronski svet še nobene, pač pa se glede naštetih koncesij pričnejo nova pogajanja. — Danes se objednem vrši na Dunaju skupni ministerski svet, v ka- terem se bode konečno redigirala ustava za Bosno in Hercegovino ter se sklepalo o sklicanja delegacij. o Stari poslovni red drž. zbora. — Predsednik poslanske zbornice dr. Pattai je obdolž:1 " nedeljo na uekem dunajskem shodu stari poslovni red krivde sedanjih parlamentarnih težav. Bil je namreč hud pogrešek. da se ni objednem s splošno in enako volilno pravico upeljal nov poslovni red *a drž. zbor, kateri bi onemogočil obstruk-cijo ... Nemško srce gospoda predsednika krvavi, ko gleda obstrukcijo v parlamentu, katero so zakrivili samo objestni in prešerni Slovani; treba bo na vsak način najti primerno sredstvo, da se tem zamaše usta — in to je za sedaj nedvomno § 14. — Zato zvene ostale fraze, s katerimi je branil Pattai parlament, tudi skrajno klaverno. o Na Hrvaškem čutijo skorajšnji preobrat. Poročali smo že o pogajanjih za Rauch ovo glavo, zato misli Frank in njegovi „čisti"', da bode treba opravičiti svoje zavezništvo z Rauchom in Madžari. Frank je našel za to kaj pri-prosto pot: Rauchove perijode je kriva srbohrvatska koalicija. Ker je koalicija veleizdajalska in prejemlje denar iz Srbije, zato ji cesar ni mogel izročiti vlade in jo je poveril Rauchu .. Samo na tak način je mogoče enako potrebno zlo na Hrvatskem! V ostalem pa pravijo „čisti*1, da so za splošno in enako volilna pravico in da morejo samo oni pridobiti Hrvatski boljšo bodočnost! — Dr. Mile Starčevič in njegovi disidenti ki so „pravi čisti*4, pravijo zopet, da so se Frankovci odtujili Starčevičevim naukom in je treba, da se Hrvati združijo v njihovo stranko! Drobne politične novice. Burian odstopi? — „Pester Lloyd" pravi, da odstopi drž. fin. min. Burian. Na njegovo mesto pride baje sigurno grof Zichy, torej zopet Madžar. Razžaljeni Rusini. Ker je Glombinjski pri svoji posredovalni akciji prezrl Rusine, se sliši, da ti ne bodo hoteli umakniti svojih nujnih predlogov, temveč da mislijo vložiti še celo nove, tako da bi proračunska raz- LISTEK. Koledar „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'' za leto 1909. V priprosti, priknpljiv' obliki je izšel zopet letošnji družbin koledar — živa, že precej popolna slika slovenskega obrambnega dela, poln bogate vsebine, zanimivih članKov, iz katerih bo črpal slovenski seljak kakor inte-ligent ne samo oduševljenja ampak tudi pouka in praktičnih navodil za sveto delo, ki ga vršimo v obrambo slovenske mladine in okrepitev slovenskega življa na slovenski zemlji, tisočletni naši posesti Koledar obsega tri dele: 1. Kole dar. 2. Narodnemu delu. 3. Vestnik Družbe sv. Cirila in Metoda XXIV. Poleg običajne koledarske vsebine, poštnih določb in lestvic najemo v tem delu kronologičen seznam vseh dosedanjih 24 velikih družbinih skupščin, kar prav prijetno izpopolnjuje dosedanje koledarje. Oddelek „Narodnemu delu"* prinaša življenjepis nepozabnega našega mecena Viljema Polaka. Članek „Narodna vzgoja v domači hiši" prinaša toliko zdravih nasvetov, kako z narodnim čustvovanjem obogatiti mlado otroško dušo, da bo dobrodošel slovenskim starišem, vsaki slovenski hiši, priporočamo ga tudi našemu učiteljstvu, ki vzgaja slovensko mladino in išče ožjih stikov med vzgojo v šoli in domom. „Po 60 letih" prinaša razglas, ki ga je izdalo „Slovensko društvo v Celovcu" leta 1848. vsem SlovBncem na Koroškem. Obsega na kratko narodnostni program, delitev deželne uprave, dež. šol. sveta in narodno šolo. In danes po 60 letih, koliko smo dosegli, kaj smo storili? Prav zanimive narodnostne in potopisne črtice iz življenja, „pozabljenih bratov" prinaša članek „Med beneškimi Slovenci". Predvsem praktičnemu namenu pa služita članka „Ljudsko štetje leta 1910" in „Posvetimo se obrambnemu delu!" Toliko je še pri nas krajev, kjer bi se lahko uspešno ustanovile podružnice, pa si naši inte-ligenti prav ne upajo, vedno je toliko izgovoro/, da še „naj čakamo in počakamo". V podružnicah treba življe- nja, treba dela. Navajajmo člane k narodnemu delu, sestavljajmo narodne katastre in pripravljajmo se za ljudsko štetje 1910. Tetji del Koledarja obsega „Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXIV", natančno poročilo letošnje skupščine na Jesenicah, družbino bilanco in živo sliko podružničnega življenja po posameznih slovenskih deželah. Cena Koledarju 1 K 20 vin., po pošti 20 vin. več je tako neznatna, da pač ne bo zavedne slovenske rodbine ki bi ga ne naročila, in naši družbeniki bodo zajemali iz njega novih močij za narodno obrambno delo, ki bo podvojilo naše sile in bojne vrste slovenskih brambovcev. J. Prekoršek. prava navzlic popuščanja Slov. jednote ne mogla na dnevni red. Strahovi primorskih Italjanov. — Italj. učiteljska zveza na Primorskem je sklenila sklicati za dne 28. nov. izvanredno skupščino, da se posvetuje o „slovenski nevarnosti", ki obstoji v tem, da se je premestilo slovensko učiteljišče v Gorico in da stremijo Slovenci in Hrvati za paralelkami na drž. gimnazijah. Iz Bosne. Pri volitvah v sarajevsko bolniško blagajno, prvi tak zavod v anektiranih deželah, je zmagala socijalnodemokratična zveza. — Včeraj se je pričel v Sarajevu mohamedanski verski shod. Balkanska zveza, o kateri mnogo govore belgrajski listi, je izzvala tndi živahen odziv v Carigradu. Turki pravijo, da če se zvežejo Srbija, Črnagora in Bulgarija, mora priti do zveze z Avstrijo, kateri bi bila imenovana trozveza istotako nevarna ko Turčiji. Morda bi se priklopila tudi Grška, ako pozabi na — Kreto. Italjanska vojna mornarica. Italj. mornariška uprava je sklenila povečati nove bojne ladije, ki bi se imele graditi z 19.000 tonami de-plasmaja, še za 2 tisoč toa. Dnevna kronika. v Bilanca dveletnega banovanja barona Raucha na Hrvatskem je, kakor dokazuje „Pokret", ta, da izkazuje deželni proračun 2 miljona deficita. v Velik legat varšavskemu vseučilišču. — Poljak Narbutta, bogat posestnik. je zapustil varšavskemu vseučilišču legat 400.000 rabljev. Obresti tega legata se imajo vporabljati za štipendije. Ako vseučilišče ne vsprejme tega legata, se ima isti razdeliti med poljske dobrodelne in kulturne zavode, navedene v oporoki. Na koncu oporoke pravi Narbutta: Ako zadobi Poljsks sa-mostalnost ali avtonomijo ali če se vseučilišče premesti iz Varšave, potem pripade legat novi vladi ali zavodu, ki zameni vseučilišče. v Reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Avstrijsko ministerstvo bogo-častja in uka je odredilo, da se ima novi lekarniški zakon tako tolmačiti, da so oni izpiti, ki jih Istrani in Dalmatici napravijo v Zagrebu, v Avstriji popolnoma enakopravni. v Pobegnil je poročnik Oskar Pau-pie iz Javornika v Šleziji ali iz Svitave na Moravskem. Garnizijsko sodišče na Dunaju ga že od junija zasleduje. Ker je izvršil več goljufij in je tudi pone-veril neko vsoto, se ni npal več vrniti k svojemu regimentu. o Prebivalstvo na Angleškem bode polagoma tudi začelo nazadovati. — Uradna statistika pravi, da je v zadnjem četrtletju palo število rojstev z ozirom na zadnjih deset četrtletij za.2,5 promilov. o Stanovanje za 120.000 kron na leto se ponuja v Newyorku. Za najem je 24 sob s pritiklinami, kakor so sobe za služinčad in kopalne sobe. Da je stanovanje krasno urejeno, je pač umevno, vendar pa to ni posamezen slučaj. Sedaj je že namreč cela vrsta takih hiš, kjer se nahajajo stanovanja s 24 sobami. — Mnogoteri bogataš si namreč raje naj me stanovanje, kot da si kupi ali zgradi hišo in ima z njo velikanske skrbi. o Konec kite na Kitajskem. Ko je prišla rodovina Mandžu na prestol, so morali vsi Kinezi nositi kite; sedaj bo pa teh konec. Vlada no pusti, da bi se kite kar naenkrat odstranile, ampak goditi se mora počasi, da se ljudstvo na to navadi. Pri vojaštvu so začeli, potem pa pridejo dijaki, policija, uradniki itd. Ljudstvo se bode pač z nevoljo uklonilo tej novotariji. o Podjarmljenje zraka. Pri Cha-lonsu je vzletel Latham dosedaj najvišje, namreč 410 metrov visoko. Pred njim je dosegel Paulhan 360 metrov in pred tem Lambert 300 metrov. o Slovenske slavnosti v Plznji. — Tako imenujejo Čehi slavnostne prireditve, ki se vrše 28. t. m. in 4., 5. in 7. dee. v Plznji. — Priredi jih krajni odbor češko-slovanske jednote, sestajale bodo iz informacijskih predavanj o kulturnih, narodnih in gospodarskih odnošajih Slovencev (28. t. m.); predavali bodo: posi. Ivan Hribar o Slovencih sploh, jur. Lev Brunčko o slovenskem manjšinskem vprašanju, Janko Mačkovšek pa o statističnem problemu pri Slovencih. 4. dee. pop. bo veliki bazar originalnih slovenskih izdelkov, obenem pa vinska razstava, ki jo priredi „Zveza slovenskih zadrog v Ljubljani". 5. dee. bo velika ljudska slavnost. 7. dee. pa bo predaval dr. V. Dvorsky „o krasotah slovenskih krajev", „Slov. plan. društvo" pa priredi turistično razstavo. Čisti dobiček je namenjen v slovenske obrambne svrhe. Upamo na lep uspeh. o Največji tiskarski stroj je napravil Marinoni v Parizu. Novi rotacijski stroj so odpeljali v Buenos Aires, kjer bodo tiskali na njem enega največjih časnikov. Stroj je 40 m dolg, 3 m širok in 5 m visok in obstoji iz dveh nezavisnih delov (strojev) katerih vsak lahko tiska naenkrat 64 strani. V eni uri natisne stroj 15.000 izvodov na 64 straneh, ali pa 100.000 izvodov na 8 straneh. o Angleški slavist V. R. Morphil. Koncem prošlega tedna je v Oxford u umrl učeni slavist Viljem Rihard Morphil, profesor ruskega in drugih slovanskih jezikov na oxfordskem vseučilišču. — Profesor Morphil je slovel v svoji domovini (rojen je bil 1834) kot eden najznamenitejših jezikoslovcev in poznavateljev slovanskih literatur. Angleški listi pravijo, da mu bode zelo težko najti naslednika. Glavna naloga Morphilova je bila, da je poučeval svoje rojake o slovanski kulturi. V to svrho je izdal mnogo publikacij, ki se tikajo slovanstva, prirejal je obilo predavanj in njegov salon je bil steka-lišče odličnih oseb, slovanskih prijateljev. Napisal je tndi slovnico ruskega, češkega, poljskega in bolgarskega jezika. Od njega imajo Angleži celi niz člankov, ki razglabljajo slovanstvo; nadalje ie spisal knjigo o „Ruski" in „Poljski", postal je član češke akademije in slednjič je bil imenovan častnim doktorjem praške češke filozofske fakultete. Sedaj je pa veliki učenjak umrl. o Socialistovska zmaga v Sarajevu. Predvčeraj so v Sarajevu zmagali pri volitvah v odbor bolniške blagajne socialisti s pretežno večino. o Anarhistovskega kongresa v Sofiji ni bilo v tem smislu, kakor smo poročali. Bolgarska vlada trdi, da jej je bil pač znan kongres, katerega so se udeležili nekateri bolgarski mladostni privrženci raznih anarhistovskih teorij. o Reforma koledarja. V juniju prihodnjega leta bo v Londonu mednarodni kongres trgovskih zbornic in tr-govsko-obrtnih organizacij ; na njem se bo tudi govorilo o reformi gregori-janskega koledarja in o ustavljenju Velike noči. Projekt, ki je že priglašen, predlaga, naj bi bilo na leto 52 tednov in en dan izven tedna, brez datuma: Novo leto. Leto bi bilo razdeljeno na 4 enake kvartale po 3 mesece, prva dva meseca bi imela po 30, zadnji pa 31 dni. Prvi dan vsakega zadnjega meseca bi prišel na nedeljo, 1. januar, 1. april in 1. julij in 1. oktober na ponedeljek, 1. februar, 1 maj, 1. avgust in 1. november na sredo. — Prestopni dan bi se postavil med 31. junijem in 1. julijem in ne bi imel ne datuma, ne tedenske označbe, kakor Novo leto. Projekt ima baje precej nade na sprejetje. o Jež In strup. Najbolj nevarni sovražnik gadom je gotovo jež. Ponovni poizkusi so dokazali, da mu kačji strup ne more škoditi, ali pa da postane v najneugodnejšem samo holen. Še celo, če ga več kač ugrizne, mu nič ne škodi in čez nekoliko dni je zdrav in še bolj ljut nasprotnik kačam. Za zatiratelja ostudnih žab (krastačine vrste) ga ne uporabljajo toliko, pač pa se imenitno razume na mišji lov. Da, pa niti cyankali in kontharidin ne škodi ježu; tudi od teh dveh postane samo bolen, dočim vsaka drnga žival hitro pogine. Seveda so že poizkušali dognati vzrok, zakaj ježu ne škodi kačji strup, ali še dozdaj niso našli takega seruma, ki bi ga potem lahko uporabili pri človeku o potrebi. Če si jež privošči tu in tam kako ptičje gnezdo, se mu že lahko oprosti, če se pomisli ua velikansko njegovo korist. Šola bi morala uplivati, da bi ljudje ne ubijali ježev iz nevednosti. Štajerske novice. x Somišljeniki, agitirajte v svojem delokrogu pridno za udeležbo na glavnem zboru Narodne stranke v Celju, ki se vrši dne 8. decembra! Kakor slišimo, se bode na njem tudi manifestiralo za ustanovitev Vseslovenske napredne stranke in se ga udeležijo v ta namen vodje kranjskih in goriških naprednjakov. z Nezaupnico dr.Ploju je izreklo nekaj zapeljanih ip nepoučenih kmetov na shodu pri Sv. Tomažu nad Ormožem, pač pa zaupnico — Mešku. Kaj vse ne napravi duhovniška komanda! Možu, ki je po toči pomagal okraju iz lastnega žepa in se trudil povsod za podporo, se izreče — nezaupnica, Mešku, ki ni storil za okraj še toliko dobrega kakor je črnega za nohtom, ki se je po toči vozil po božjih potih in „ogledoval" pozneje škodo pri farovških piščancih, pa — zaupnico. Iz tega primera se jasno vidi, kako vodijo politikujoči duhDvniki ljudstvo za nos! Dr. Hohnjec proti škofu Jegliču. V včerajšnji „Straži" bridko toži g. kaplan dr. Hohnjec, da Zveza slov. napr. mladine ne smatra za potrebno in dostojno, da bi po shodih obdela-vala vero, temveč da se bode raje ukvarjala z narodnimi in stanovskimi vprašanji. Mož, neroden, kakor je, se je celo tako daleč spozabil, da zasmehuje tista dekleta, ki iz znanih vzrokov ne hodijo rada na božja pota. V tem se je pa kandidat za škofovski sedež v Mariboru odločno postavil proti škofu Jegliču, ki v znani „znanstveni" brošuri svari dekleta pred božjimi poti. Zadnjič se je zaletel v Stadlerja, sedaj v Jegliča — to ne kaže potrebnega spoštovanja pred nasledniki apostolov in krši disciplino. Vzgledi vlečejo — ali ni to morebiti res, gospod mladinski organizator dr. Hohnjec ? Kar se tiče očitanja hinavščine — je najprej vprašanje, ali je opravičeno k temu glasilo raznih Verstovškov, Benkovičev, Roš-karjev itd.? z Zanemarjeno in propadlo mladino imenuje dr. Hohnjec ono, ki se zbira v Zvezi slov. napr. mladine. Zapomnite si, fantje in dekleta, da vas tako psuje in obrekuje katoliški duhovnik! Ali mu to narekuje tista vera, katere mi nismo „sprejeli kot bistvene točke v svoj program" („Str." št. 136)? z Iz Maribora. (Zakaj se Slovenci niso udeležili volitev?) Občinske volitve v 3. razredu dne 17. t. m. so se končale s porazom socijalne demokracije. Socijalisti so pokazali tokrat hude rane v svoji organizaciji, ki nima pravih voditeljev in ciljev. Precej mož je izstopilo iz njihovih vrst v nemško-nacijonalni tabor in „voditelji" zgubljajo vpliv na delavstvo vedno bolj, ki nima več trdnega zaupanja v stranko. Ta proces strankinega propadanja še ni pri koncu in prav verjetno je, da bodo socijalisti za tri leta še slabejši, če jim ne nakloni sreča spretnejših mož nego so Horvatek, Topf in drugi. Pri teh volitvah so igrali socijalisti žalostno vlogo. V volilnem imeniku 3. razreda je bilo na stotine takih nemških glasov, ki ne spadajo v ta razred. Nemški advokatje, profesorji, učitelji, uradniki 2. in 1. razreda so volili tokrat v tretjem razredu, kamor jih je potisnil na slepo srečo mestni urad, da si obvaruje večino. Edino za ta razred jim je šlo, ostala dva sta tako Nemcem zagotovljena. Slovenski volilni odbor bi bil sam vse te nepoklicane nemške gostače 3. razreda izrinil z reklamacijami, toda bil je mnenja, da je to skrb socijalistov, ki so Nemcem resnejši nasprotniki. Socijalna demokracija pa je pustila vse v nemar, kar dokazuje, da njihovi voditelji nimajo prav» volje k delu. Med slovenskimi volilci so je na-glašalo sicer često, da je na vsak način dobro udeležiti se volitev in voliti socialistične kandidate. Krajni $dbor Narodne stranke pa je sklenil, da socijalistov Slovenci ne smemo podpirati, kakor smo jih pri deželnozborski in državnozborski volitvi, ker ne maramo biti štafaža takim ljudem, ki v zadnji dobi niso nič boljši nego uacijonalni Nemci. Mariborski Slovenci ne bodo pozabili, na kako napeto nemško stališče so se postavili socijalisti v vprašanju slovenske ljudske šole v Studencih. Tem manj povoda pa so imeli slovenski volilci izpostavljati se aa stranko, ki sama ničesar ni storila za izvolitev svojih kandidatov. Volitve so pokazale, da je ravnal slovenski volilni odbor pravilno. z Oklofutani državni poslanec. Pred kratkim časom je došel soc. drž. posi. Tuller v kolodvorsko restavracijo v Ljubnem na Zg. Štajerskem. Pri eni mizi je sedel železnični pristav z več delavci pri litru vina. Tuller, ki je bil že nekoliko vinjen, si je kar natočil vina in pričel tikati uradnika. Ta si je to prepovedal, a Tuller je bil pa mnenja, da so vendar vsi „sodrugi" in je natočil uradniku v njegovo pivo vina, a je dobil vino in pivo v obraz. Nastal je hud prepir, tekom katerega je priložil uradnik Tallerjn več gorkih zaušnic in ga vrgel preko dveh miz na tla. Tuller se je hotel braniti s stolom, pa so ga mesto tega postavili na hladno pod milo nebo. Zadnjo besedo bo govorila sodnija. z „Legijonarji", znana Govekar-jeva ljudska igra, se bodo predstavljaj na celjskem odru dne 8. decembra. Opozarjamo že danes Celjane iu okoličane na to krasno igro, katera se že marljivo pripravlja. o Uradni list e. kr. oknu Mg» glavarstva celjskega. Sprejeli smo: Okrajno glavarstvo celjsko je razposlalo pred kratkim vabila za naročbo uradnega lista. Ker se je pa dozdaj še premalo naročnikov prijavilo, da bi bila izdaja lista [zasigurana, se vabijo *si interesirani činitelji, naj uposlane na-ročbenice podpisane vrnejo glavarstvu in tako omogočijo izdajo uradn. lista. Posebno župnijski in občinski uradi, krajni šolski sveti, šolska vodstva, društva in zadruge, katerim se bode z uradnim listom uradno poslovanje znatno zlajšalo in od katerih naročbe je pravzaprav izdaja tega lista odvisna, se naj blagovolijo kar najhitreje temu pozivu odzvati, da se čim prej število naročnikov dožene in se pričnejo pripravljalna dela. z Legar se je pojavil v Gaberju in Zavodni pri Celju. Do sedaj Be je pojavilo 10 slučajev. V mestu samem pa se je pokazala škrlatica. o Iz Mozirja. Na včeraj 21. t m. je sklical naš g. Ivan Cesar shod volilcev občine okolica Mozirje; predlagal je zbranim volilcem kandidate za prihodnje občinske volitve. A zbrani volilci so mu po svojem govorniku Jakobu Veninšeku iz Brezja brez ovinkov v obraz povedali, da on ni poklican njim kandidatov predlagati; oni.gi bodo že sami sposobne može izbrali To je hud poper, kaj, vsemogočni gospod Cesar? z „Blagemu pokrovitelju mlar dine" g. škofu Jegliču so izrekli čuki na občnem zboru svoje Zveze v Ljubljani svoje zaupanje in zahvalo za znano rdečo brošuro. Znamenje časa in katoliške morale. z Deželna zadruga izdelovalcev sodavice je na svojem shodu v Gradcu odločuo protestirala proti upeljavi davka na sodavico in mineralne vode. ^ Halanedelja. Tnkaj se je v četrtek obesila Marija Vrabl Bil$ je tako bolna, da si sama ni mogla več pomagati. Stregla ji je mati, ko je ta nekoč zaspala, se je hči splazila iz sobe in $e zunaj v listnjaku obesila. % Pretep v Arnovžu Dopolnilno k včerajšnjemu poročilu o pretepu med nemškimi in slovenskimi delavci v Arnovžu še priobčnjemo sledeče: V noči od sobote na nedeljo je prišlo 19 delavcev, zaposlenih pri gradnji cementne tvornice v Ricmaju pri Arnovžu, v Arnovž v Frießnigovo gostilno. Kmalu nato se je vnel prepir. Pretep med delavci je pa ponzi očila zaušnica, ki jo je pripeljal Nemec Fabian Slovencu Korenu. Nato so se začeli splošno pretepati in pred hišo v temi so se grozovito bili z noži. Dva težko ranjena so prepeljali na Ptuj, štiri v Gradec in tri v Maribor v bolnišnico. Drugi pa» ki so vsi lahko ranjeni, so se v temi razšli. — Vlogo samaritancev so igrali ognjegasci, ki so spravili ranjence na vlak. z. Odgovor. (Dopis iz Hrastnika.) Lopova, ki v 135. številki mariborske ^.Straže" rrdi med drugim to, da so „Roš-Sčhne" (!) krivi, ker smo propadli pri volitvah v okrajni zastop in da se je število otrok v nemški šoli povzdignilo, pozivam, naj mi javi svoje ime. da ga naučim s pasjim bičem dostojnosti. Trdno pričakujem, da dobi omenjeni lopov odgovor še od katere strani. Miloš RoŠ, Hrastnik. z Samomor učiteljice. Naknadno moramo k včerajšnjemu poročilu dodati, da se je dr. Adolf Czmil izrazil, da se ne zaveda nikake krivde v zadevi smrti svoje neveste. Da se opere od suma pred svetom, se je takoj peljal v Maribor in se predstavil oblasti. z Tvornica za zamaške je pogorela pri ŠL Janžu ob Kroisbachu. Škoda je zelo velika, ker sta bila posestnika Künel in Lorenz le za malo rsoto zavarovana. z Zaprli so 16 let starega delavca Mihaela Supaniča iz Slovenje vasi na Dravskem polju radi tatvine. V Kals-dorfu pri Gradcu ga je zasačilo orožništvo. ' a Ali pride pismo s slovenskim naslovom iz parlamenta v Maribor? Besedo ima „slovenski" poslanec dr. Korošec! z I* Maribora. „Slovanska Čitalnica" priredi pozimi