ip|l9. seja poslovodnega sveta — 8. novembra 1983 1 ^esna Bleivveis Han sozda je hkrati stabilizacijski program Delovno gradivo za pripravo planskega akta sozda te leto 1984, obrisi poslovne politike Interne banke in dolgo pričakovane enotne osnove in merila za razpenjanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v sozdu, so bile osrednje teme razprave. V sklopu problemov, ki jih povzroča Cena kapitala, pa so še posebej zanimivi podatki o Poslovanju sozda v devetih mesecih letošnjega leta. I Leto 1984 naj bi bilo prelomno et° v izvajanju dolgoročnega •*staljevanja gospodarstva in vx>d-r^vljanju neskladij, ki so jih v ^dnjih letih povzročile gospodarja poslovne in družbene manire. ustaljevanja naj bi sledili Mi s programi vsake ekonomske j družbene celice. V sozdu smo ® odločili, da ta program vgradijo v planski akt za prihodnje leto. d tod tudi poudarek razvoju in ^merjene v izvoz in sovlaganju sistema, z namenom prido-i« večji blagovni fond. , Moto plana za leto 1984 je krepi-^sedmih stebrov sozda, to je ti-zadev, ki smo jih opredelili 3 zadeve skupnega pomena. S j^>om postavljene cilje naj bi s v°jo poslovno politiko pomagala j^sničiti tudi Interna banka. Bolj 3 poti, po kateri naj bi uresniče-3 Plan in s tem tudi stabilizacij-*d program, so se razpravljale! Posvetili objektom in objektom, S.^aj bi sodili v plan investicij in 3 deležni financiranja iz sred-3y. združenih za investicije. Cela objektivnih dejstev, ki so jih /Rajali udeleženci razprave zato, J bi podkrepili upravičenost uvr-I %e objekta v plan, se je razblini-. ,°b suhi ugotovitvi, da nam ad-'hini ' strativno rezanje kruha, če ga um ui na iavm ocsutvijcna uigam-kaj je, daje bolj malo upanja, zacije poenotili osnove in merila sti -0rno mani mazali svoje inve- za razporejanje dohodka, delitev . 1ClJsko maslo. Nadaljnje investi- sredstev za osebne dohodke in pa če je še tako upravičeno, skupno porabo ter različne druge oblike stroškov, povračil in nadomestil. Osnutek akta je končno pred nami. Prizadevanja komisije velja pohvaliti, vendar pa je temeljno vprašanje še vedno ostalo: na katerem nivoju so se subjekti sporazumevanja dolžni srečati? Ali na ravni sestavljene organizacije, ali na ravni branžnih - panožnih sporazumov posameznih dejavnosti? Tudi glede minulega dela oziroma uskladitve z določbami zakona o minulem delu in razširjeni reprodukciji nismo našli ne kropa ne vode. In če bi v sam problem še malo globlje zavrtali, se nam porodi vprašanje: kakšno bi moralo trdno sloneti tudi na volji in pripravljenosti po večjem obsegu združevanja sredstev. Že tako nizka sredstva za reprodukcijo, ogromne potrebe po obratnih sredstvih in zakonodaja pa so okoliščine, ki zaključujejo vrtenje v investicijskem krogu, ki ga še tako velika pripravljenost na združevanje sredstev ne more presekati. Po skoraj dveletnem zatišju pa je spet prišla na vrsto svobodna menjava ali zagotavljanje sredstev za delo in razvoj Delovne skupnosti SOZD. Pa ne toliko zaradi samih sredstev kot zaradi dela posameznih organizacijskih enot in njeno spremenjeno organizacijo. Dosedanji razvojno planski sektor v Delovni skupnosti bo s spremembo organiziranosti prešel v Interno banko in razširil njen delokrog s plansko analitskimi deli in nalogami. Splošni del ekonomske propagande pa v komercialni sektor Delovne skupnosti. Poslovanje oziroma poslovni rezultati sozda za devet mesecev letošnjega leta so predvsem veren odraz politike obrestnih mer, zamrznjenih virov dohodka in v trgovski dejavnosti in najrazličnejših pojavov, ki spremljajo in ustvarjajo kaos na trgu. Ilustrirajmo jih z naslednjimi podatki: Dolgo smo čakali na akt, s katerim bi na ravni sestavljene organi- V tej številki Dve preglednici s podatki ? Prometu Mercatorjevih Magovnic in nekaterih več-samopostrežnih trgovin v devetmesečju - str. 2 Osnovni podatki o poslo-VanJU sozda v devetih me-^ih - str. 3 Koliko smo pripravljeni ^oriti za zadeve skupnega Pomena - str. 3 Usmeritve in priporočila ** delo sindikata - str. 4 Maloprodaja - brez izgu-bo le na račun osebnih dohodkov - str.5 j 0 vlogi trgovine na debe-*? ~ Pogovor s samimi gro-sis« -str. 6 0 združevanju sredstev, °vlaganju in naložbi - str. 7 javnosti krške temelj-t6 organizacije kooperan-v - str. 8 Nanosove vesti, med nji-^ o vplivu ukrepov za od-Jfhvo motenj v gospodarje-na poslovni uspeh > - str. 9-10 i he nepredstavljena delnica keramičar jev v toz-W-tekl° - str. 11 v Prizadevanja za izobraževanje delavcev v M-Rožni-U - str. 12 P^Ugi o nas - str. 14 ^ l^ispevki Studia za eko-Omsko propagando - str. 15 ^.Dbvestila v srbohrvašči-3,° seji poslovodnega sve-m seji izvršilnega odbo-delavskega sveta sozda - str. 16 kvalitativno spremembo v medsebojnih odnosih bo v medsebojnem primerjanju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo prinesel akt, če ni razrešena osnovna dilema: kdo, kdaj in s kom naj se primerja in ugotavlja skladnost. Karikirano: se lahko primerjata kmetijska zadruga in zunanja trgovina? In kdo naj bo tisti, ki bo odločal o skladnosti obnašanja s samoupravnimi opredelitvami? Več kot prav pa je, da smo se le dogovorili o enotni politiki vseh oblik nadomestil in povračil stroškov, ki nastanejo zaradi dela in v zvezi z njim ter skupni porabi. Sicer pa je do uresničevanja sporazuma še precej časa, saj je sestavljalec predvidel, da ga pričnemo uresničevati šele 1. 1. 1985. Medtem pa smo prav gotovo dolžni poiskati tudi metodološka izhodišča za spremljanje njegovega uresničevanja. Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XX Ljubljana, november 1983 št.: 11 Sprejem plana 84 V Ljubljani je bila 10. novembra 1983 1. seja izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Mercator. Z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika je bil opravljen konstitutivni del seje, nadaljevanje pa je bilo posvečeno oblikovanju osnutka letnega planskega akta SOZD Mercator za leto 1984 in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Mercator. Izvršilnemu odboru predseduje Davorin Kogej, ekonomist iz M-Velepreskrbe, tozda Grosist, njegova namestnica pa je Jasna Žagar, samostojna devizna referentka iz M-Mednarodne trgovine, tozda Slovenija sadje, zunanja trgovina. Oblikovanje osnutka planskega akta za leto 1984 izvršilnemu odboru ni delalo posebnih težav, ker je razvojno planska služba v Delovni skupnosti že pripravila kompleksen pregled pripomb, posredovanih ria delovno gradivo na seji poslo- vodnega sveta, istočasno pa tudi vse potrebne utemeljitve za »za« ali »proti« uvrstitvi v plan. Osnutek planskega akta (gre za besedilo plana razvoja sozda v letu 1984 in plan Delovne skupnosti) je torej oblikovan in določen. Pripombe iz javne obravnave morajo biti do 25. novembra letos posredovane razvojno planskemu sektorju v Delovni skupnosti SOZD. Predlog planskega akta SOZD pa bo oblikovan na naslednji seji izvršilnega odbora, 8. decembra. Z manjšimi dopolnitvami, ki se nanašajo predvsem na določitev organa, ki naj spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, je izvršilni odbor določil tudi osnutek tega akta. Na oblikovanje predloga pa lahko vse članice sozda vplivajo v času javne obravnave. Pripombe na osnutek se zbirajo do 5. decembra 1983 v Centru za obveščanje SOZD. Vesna BIeiweis Med največjimi izvozniki V blagovni menjavi Slovenije s tujino v 8 mesecih letošnjega leta je SOZD Mercator med 200 največjimi izvozniki v državi, in sicer na 68. mestu. Njegov izvoz je znašal 19,3 milijona dolarjev, kar pomeni 0,31 odstotka v celotnem jugoslovanskem izvozu. V slovenskem izvozu znaša Mercatorjev delež 1,6 odstotka. Pokrivanje uvoza z izvozom je 144,4%. Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov v industrijsko razvite države je bil SOZD Mercator med 40 na 18. mestu s 510,6 milijona dinarjev v 8 mesecih letošnjega leta. Med največjimi slovenskimi izvozniki (40) v 8 mesecih v države v razvoju je Mercator na 7. mestu z zneskom 670,5 milijona dinarjev, kar znese 4,4 odstotka tega izvoza v republiki. " V skupnem jugoslovanskem izvozu je bil Mercator med slovenskimi izvozniki prvi v svoji dejavnosti. Sledijo ABC Pomurka, na 158. mestu v državi, in SOZD Emona na 169. mestu s 15,5 milijona dolarjev. Pri Emoni je pokrivanje uvoza z izvozom letos v 8 mesecih znašalo 40,7%, kar pa širše gledano ni objektivno slab kazalec. - J. N. Vir: Gospodarski vestnik, 4. 11. 1983, str. 22-24 V ljubljanski industrijski coni na Viču gradi Mercator-Konditor z izvajalcem Slovenija ceste-Tehnika slaščičarski proizvodni obrat s površino 3500 kv. metrov. Zgrajen bo do začetka leta 1985. Na sliki je stanje zgradbe 8. novembra letos. Foto: Kancijan Hvastija V razvojno planskem sektorju Delovne skupnosti SOZD Mercator spremljajo statistične podatke o obsegu prometa v prodajalnah vseh organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno. Del teh podatkov, ki se nanašajo na blagovnice in na obseg prometa v samopostrežnih trgovinah, ki imajo prodajno površino od 250 do 300 m2 (povprečna površina samopostrežnih trgovin v sozdu), objavljamo danes. Z objavljanjem tovrstnih statističnih podatkov želimo, da med seboj sorodne organizacije ali kar prodajalne (glede na velikost prodajnih prostorov, število zaposlenih, podobnost lokalnega okolja) najdejo stične točke za nižji ali višji ustvarjen promet, si med seboj izmenjajo izkušnje o poslovnih prijemih, na podlagi katerih dosegajo slabše ali boljše rezultate. Mercatorjeve blagovnice - uvrstitev po prometu na zaposlenega v devetih mesecih 1982. in 1983. BLAGOVNICA st. Prodajni prostor m2 Kumulativni promet Indeks Zaposleni Indeks Promet na zaposlenega Indeks 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1. Ljubno 503 42.150 70.287 167 12 12 100 3.512 5.857 167 2. Hrastnik 1.997 133.794 201.560 151 37 38 103 3.616 5.304 147 3. Trebnje 205 32.921 47.980 146 10 10 100 3-292 4.798 146 4. Logatec 204 29.215 38.149 131 9 9 100 3-246 4.239 131 5. Idrija 1.998 137.515 166.449 121 43 40 95 3.274 4.161 127 6. Metlika 225 36.130 49.643 137 11 12 109 3.284 4.137 126 7. Šentjernej 353 127.403 168.183 132 42 41 98 3.033 4.102 135 8. Nakupovalni center Krško 3.197 208.004 278.132 134 74 72 97 2.810 3.862 137 9. Vrhnika 289 25.206 34.522 137 10 9 90 2.520 3.836 152 10. Lendava 2.028 113-569 152.413 134 42 41 98 2.770 3.717 - 131* 11. Ptuj 2.227 224.696 349.660 156 103 95 92 2.181 3.680 169 12. Cerknica 3.179 87.241 112.735 129 39 31 79 2.237 3.637 163 13. Ribnica 1.233 103.962 134.953 130 37 40 108 2.810 3.374 120 14. Lenart 1.833 113.108 148.360 131 45 44 98 2.513 3.371 134 15. Tržič 1.132 83.840 107.326 128 34 32 94 2.466 3.354 136 16. Krško 800 75.740 96.570 120 29 29 100 2.611 3.330 128 17. Čuprija 4.170 162.470 354.298 218 95 109 115 1.714 3.251 190 18. Beograd 5.928 459.861 593.082 129 183 184 101 2.513 3.223 128 19. Središče ob Dravi 665 61.566 87.403 142 27 28 104 2.280 3.121 137 20. Stari trg 256 16.620 21.344 128 8 7 114 2.077 3.049 147 21. Ajdovščina 761 72.879 84.989 117 30 28 93 2.429 3.035 125 22. Sežana 736 69.512 89.045 128 30 30 100 2.317 2.968 128 23. Izola 300 21.316 31.412 147 11 11 100 1.938 2.855 142 24. Novo mesto 924 114.727 152.312 133 55 54 98 2.085 2.820 135 25. Postojna 1.000 67.754 69.646 103 33 26 76 2.053 2.679 130 26. Dom, Koper 609 47.416 69.148 146 28 29 104 1.693 2.384 141 27. Jadro, Piran 638 20.957 26.311 126 18 15 83 1.164 1.754 151 Skupaj 37.390 2, 689.574 3,735.912 . 139 1.095 1.076 98 2.456 3.472 141 Mercatorjeve večje samopostrežnice - uvrstitev po prometu na zaposlenega v devetih mesecih 1982. in 1983. v ha So, za les voj v* he J* S1 ho\ Je 2 N N *ht< boj H VS' °bi hov >i <■( 1% £ flor Bos S to* % Zap. SAMOPOSTREŽNE Prodajni Kumulativni promet Indeks Zaposleni Indeks Promet na zaposlenega inde*5 Lgn g?! ■ SP št. TRGOVINE prostor v m2 1982 1983 1982 1983 1982 1983 - > 1. Ul.Bratov Babnik (GRMADA) 288 41.569 60.379 145 10 10 100 4.156 6.037 145 5*1 2. Slape (GOLOVEC) 284 67.783 87.095 . 128 14 15 107 4.842 5.806 120 P ha 127 to 129 r 122 < Nh 124 hJn0 3. Trg kom.Staneta 6 (GRMADA) 294 58.569 74.414 127 13 13 100 4.505 5.724 4. Titova 351 a (GRMADA) 250 62.686 80.916 129 15 15 100 4.179 5.394 5. Bonifacija (DOLOMITI) 290 56.020 73-355 131 13 14 107 4.309 5.239 6. Črnuče 24.julija (GRMADA) 250 34.697 47.867 138 O 9 10 111 3.855 4.786 7. Market Mura (SLOGA) 252 42.507 52.920 125 13 15 115 3-5^2 3.780 107 k 8. Gorišnica (IZBIRA PANONIJA) 252 36.177 48.430 134 14 15 107 2.584 3.228 125 is* 9. Portorož (PRESKRBA) 245 32.592 44.554 137 13 14 108 2.507 3.182 127 119 & 10. Market Semedela (PRESKRBA) 226 51.178 63.960 125 .20 21 105 2.558 3.045 11. Market, Postojna (IZBIRA) 237 43.471 50.134 115 19 19 ^ 100 2.287 2.638 115 to i4i tyj.sk v M—Kopitarni Stanislav Pirc Koliko smo pripravljeni storiti za zadeve skupnega pomena? Obisk v eni od proizvodnih organizacij sozda Mer- imeli deviz, zato njihove kave ni ^tor je le povod za razmišljanje o razhajanju med govorjenim in tem, kar v resnici počenjamo. Da to, v resnici počenjamo, niso naključja, dokazujejo p%ieri. ^'kopitarna Sevnica je vodilna g0 l^ajalka lesene obutve v Ju-laviji. Gre za znamenite cokle. 1984 bo izdelala pol milijo-s^Parov lesene obutve, tristo ti-25 -*a domači trg in dvesto tisoč lese 0z' Kopitarna ne izdeluje le gr36 obutve - ta proizvodni pro-de«r.Se je uveljavdl pred nekajco že ®tlrni leti - njen najstarejši in še osnovni proizvodni pro-Ljj Predstavljajo kopita za poje J* čevljarske industrije. Izdelu-Čevv tudi lesene pete, raztezače za v0;‘].e’ PVC profile, okenske na-1Uce in stenske obloge. loripVrr^mo se k coklam. Merca-ne s]Va. maloprodajna mreža res veJr°vi po veliki prodaji obutve, tfejaP naj bi v letu 1983 v 23 pro-fiov^ah prodali za cca 130 milijo-ie žr^T^ev obutve. Kopitarna se v sozd v letu 1982, zato Ze v tem letu, kot delavec, ki inw Sozdu nalogo, da pospešuje Sne prodai° ln krepi medse-Pto^.ndnose, poslal vsem malo-V ^nim organizacijam, ki imajo °l)Utvrn sesiavu tudi prodajalno titt! d°pis in prospekt, s katero ejn naslovljence seznanil z -s°rti an*co’ nienim prodajnim li. (vranom in prodajnimi pogo-S>s-?V 113 dopis je bil nezna-6 odg So °d 16 organizacij posla-\le 4°r *n naročile leseno obu-" organizacije. M-Kopitama s prodajo cokel nima težav, celo nasprotno, povpraševanje je večje od ponudbe, vendar sem zaradi naše poslovne politike - to je tesnejše notranje povezovanje in sodelovanje in povečevanje internih blagovnih tokov -letos ponovno poizkušal premakniti stvar na bolje na ta način, da smo z M-Kopitamo povabili vse maloprodajne organizacije na obisk tovarne. Ogledali bi si proizvodnjo od hloda do končnega izdelka, kolekcijo lesene obutve za leto 1984, na koncu pa dodali še sproščen razgovor ob kozarcu domačega vina. Toda tudi letos je bil odziv isti kot v letu 1982. Od 16 vabljenih organizacij so se vabilu odzvale le 4 organizacije. Primer M-Kopitame je le eden od mnogih primerov, ki kažejo na to, koliko smo pripravljeni uresničiti tisto, za kar smo se dogovorili, zapisali v sporazume in plane, vse skupaj pa lepo samoupravno potrdili. Ne želim napihovati zadeve, vendar bom kljub temu naštel še nekaj primerov očitnih odstopanj: • Pred nekaj leti, ko je bilo še dovolj kave, je bilo nič koliko izgovorov na račun kakovosti in navad potrošnikov, samo da ni bilo potrebno realizirati planiranih količin nakupa kave pri M-Embi. Potem se je položaj spremenil. Proizvajalci »kvalitetne« kave niso bilo; ker pa je Mercator uspel uvoziti dovolj kave, se je pripadnost sozdu kar iznenada spet okrepila, interna realizacija ali nakup kave pa se je povečala od prejšnjih 250 ton na 1.000 ton. Toda v trenutku, ko to pišem, je na tržišču spet dovolj kave, naša pripadnost sozdu pa spet slabi in na policah je spet kava prav tistih »kvalitetnih« proizvajalcev, ki so v krizi zatajili. • Lep primer manifestacije pripadnosti sozdu je tudi realizacija plana prodaje vin našega Agrokombinata o Krškem; po devetih mesecih letošnjega leta smo plan realizirali 38%, čeprav znaša celotna obveznost odjema Agrokombi-natovega vina komaj 0,8% potreb Mercatorjeve maloprodaje po vinu. Ker pa vina ne primanjkuje, kdo bi si belil glavo z nečim, kar teče samo po sebi, čeprav ne po taki poti, ki smo jo samoupravno sprejeli in nanjo »prisegamo.« V sozdu Mercator je sedaj združenih že toliko proizvodnih organizacij (14), da bi bila zgodba predolga, če bi opisal vse cvetke naše pripadnosti na tem področju. Razmere pa niso nič boljše v odnosih med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno, saj smo tudi tu vse lepo regulirali s sporazumom in tudi ob sprejemu letnega plana blagovnega prometa se ne zatika. Izpolnjevanje dogovorjenega pa je že temnejša plat medalje, čeprav je res, da so interni odnosi med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno na splošno nekoliko boljši, kar pa še ni jamstvo, da bo tako tudi osta- ^jpornbe na zakonodajo ni$lav Mohorič - M-KGZ Sora, Žiri ^isilni odvzem gozdov? za nov ^konto^niem 3e bil pripravljen predlog ^°PoJ ° gozdovih, oziroma njegove spremembe in gogv/T^lve. Predlagane spremembe so v zadrugah, ki t^°darij° z gozdovi, naletele na bučen odmev. Med ket-p °drnevi so tudi pripombe na predlog zakona v %bi orievi kmetij sko-gozdarski zadrugi Sora Žiri. ^dka gospodarjenja z gozdovi je širšega po-fovj *ato poglejmo, kaj v spremembah zakona pred-5Podaa ?a organizacijo in za ostale zadruge, ki go-^lo z gozdovi, jedro problema. predl°g zakona je že k '^^fzvršni svet SR Slove-n ^ti^dlagi mnenj in pripomb l^ni kih odborov bo izdelan zakona, ki bo i,ravTto,skupščini SR Slovenije J C*a,v° m sprejem, ii vo hr6-nVni organizaciji smo W^T oga skrbno preučili, & VtanŽ^ga gosPodari z goz- ^pisov iVne službe in se drži ° gozdovih, da iiLP°dari z gozdovi na ta vialj1 smotrno izkorišča in Q ,°st go3 m s tem zagotavlja Š5SEES: gozdnogospodarskem V nove6a predloga SV?*?«-*!« in va-h^skiai: Dredvidpvfl- če združenega de- la, ki niso gozdnogospodarske organizacije in-ki gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini od 25. marca 1965, ne gospodarijo z gozdovi v skladu z določbami zakona, ali da ne obstajajo več razlogi, zaradi katerih so jim bili gozdovi dodeljeni v upravljanje, so te organizacije dolžne v šestih mesecih od ugotovitve teh razlogov prenesti gozdove na gozdnogospodarske temeljne organizacije združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi na njihovem območju. Popolnoma se strinjamo, da je treba z gozdovi gospodariti v skladu z zakonom. Ne moremo pa se strinjati z navedenim predlogom, ki dopušča dvojna merila pri gospodarjenju in spoštovanju zakona. Tako bi v primeru kršenja zakona gozdnogospodarska organizacija ne bila kaznovana z odvzemom gozda, vsaka druga pa z odvzemom gozda. To pomeni, da bi tudi najmanjša kršitev kateregakoli določila zakona o gozdovih mogla imeti za posledico prisilni lo, saj se odpira precej vprašanj, in sicer: - v težnji po specializaciji ozdov na debelo se stvar ni premaknila niti za milimeter, tako da imajo organizacije na drobno vedno argument, da so naši grosisti, ker bi vsi radi nudili vse, preslabotni (kapitalno, kadrovsko, prostorsko itd.), da bi zadovoljili njihove potrebe (to posebno velja za nepre-hrambeno področje). - gradimo vse več skladišč za blagovne rezerve, ki potem poslujejo v okviru organizacije na drobno kot grosistična skladišča z omejenim asortimanom blaga. To blago so običajno pijače, ki so dohodkovno zanimive. S takim načinom poslovanja pa povečujemo težave tistih grosistov, ki so po naših samoupravnih aktih nosilci preskrbe za določeno področje, ter jih tako dohodkovno slabimo, namesto da bi jih krepili in usposobili za različna sovlaganja in financiranje naročene proizvodnje manjkajočega blaga. - tudi pri delitvi deficitarnega blaga običajno najdemo toliko dokazov, kolikor jih potrebujemo, da bi dokazali, kako so ključi delitve premajhni in nepravični. Ce pa je treba s takim blagom prodati še manj iskano blago, potem to blago ne gre in ne gre, češ potrošniki nanj niso navajeni itd. Pri manjkajočem blagu se velikokrat pojavlja tudi precej nekorektna nestrpnost, ki jo najlepše opišemo z naslednjim primerom: če je naš grosist ves mesec dobavljal limone, sploh ne opazimo, da jih konkurenca nima. Če pa jih potem nekaj dni pri nas ni, konkurenca pa jih ima, nastane hud problem, letijo očitki, mi pa smo pripravljeni pri zunanjem grosistu kupiti cel kamion blaga, samo da dobimo nekaj limon. Plan medsebojnih obveznosti, skupni problemi, pripadnost firmi, skupni dohodek pa v tem trenutku postanejo nepomembni. Naj neham bezati po odprtih ranah, ki ne bolijo samo mene, temveč vse tiste, ki gledajo na Mercator kot celoto, nase oziroma na svoj tozd ali pa delovno organizacijo pa kot na integralni del te celote. Moj namen ni bil, kot sem že prej omenil, našteti vseh problemov, ki jih opažam pri svojem delu, temveč opozoriti le na nekaj primerov za razmislek. Morda se bomo pri tem spomnili, da lahko jutri za sozd storimo več kot do sedaj. Večji skupni dohodek naj bo cilj, ki ga je potrebno doseči na prvem mestu, dohodek posameznega tozda ali delovne organizacije pa tesno ob njem, vendar na drugem mestu. Morda pa prav tej nalogi nismo kos? odvzem gozda. Varianta tudi ni v skladu s prvim odstavkom 89. člena, saj ta določa, da delavci v organizacijah združenega dela, ki niso v sestavu gozdnogospodarskih organizacij, gospodarijo z gozdovi v družbeni lastnini z enakimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi kot delavci v gozdnogospodarskih organizacijah. Uzakonitev variante in druge alineje 89. člena bi za gozdnogospodarske organizacije povzročila skrajno nevzdržen položaj. Drugi razlog v predlagani varianti 89. člena za odvzem gozda je, če prenehajo razlogi, zaradi katerih so bili gozdovi dodeljeni. Predlog ne upošteva, da se razlogi, zaradi katerih kmetijske zadruge in negozdnogospodarske organizacije združenega dela gospodarijo z gozdom, lahko tudi spreminjajo, temveč upošteva samo razloge ob dodelitvi. Smatramo, da predlagana variantna rešitev dopušča možnosti za manipulacije z negoz-dnogospodarskimi organizacijami združenega dela, ali ti razlogi še obstajajo, oziroma koliko še obstajajo, in ne upoštevajo današnjih razlogov. Poleg tega druga alineja k 89. členu omenja samo negozdnogospodarske organizacije združenega dela, ne omenja pa družbeno pravnih in civilnopravnih oseb, ki gospodarijo z gozdovi. Tako smo med razpravo o predlogu Zakona o gozdovih predlagali, da se v 89. členu druga alineja in varianta k temu členu črta. Osnovni podatki o rezultatih poslovanja SOZD Mercator v 9 mesecih v 000 din Elementi Januar September Indeks 1982 1983 Celotni prihodek 32.901.465 46.714.990 142 Porabljena sredstva 28.835.872 40.984.262 142 Amortizacija po predpisani minimalni stopnji 364.511 511.138 140 Dohodek 4.065.592 5.730.728 141 Del dohodka za obresti 452.412 979.526 217 Čisti dohodek 2.688.929 3.473.229 129 Del čistega dohodka za osebne dohodke 1.919.592 2.466.796 129 Del čistega dohodka za skupno porabo 191.346 233.867 122 Del čistega dohodka za poslovni sklad 481.044 634.422 132 Del čistega dohodka za rezervni sklad 88.504 124.453 141 Akumulacija 610.867 832.939 136 Sredstva za reprodukcijo 1.063.279 1.490.664 Izguba 12.638 32.537 257 Dohodek na delavca (din) 316.479 437.063 138 Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (%) 21,91 20,71 95 Akumulacija v primerjavi z dohodkom (%) 14,98 14,48 97 Stopnja akumulativne sposobnosti (%) 3,28 2,99 91 Osebni dohodek in sredstva skupne porabe na delavca (din) 164.582 206.276 125 Čisti osebni dohodek na delavca (din na mesec) 12.212 14.885 122 Delež plačanih obresti v sredstvih za reprodukcijo (%) 42,55 65,71 154 Delež prejetih obresti v plačanih obrestih (%) 32,54 36,2 111 • Priprave na izvedbo občnih zborov in volilnih sej MERCATO£ ^ Kristina Antolič — namestnica predsednika KOS Usmeritve in priporočila za delo sindikata Skladno z 28. členom Statuta Zveze sindikatov Slovenije opravijo člani zveze sindikatov vsaki dve leti občni zbor osnovnih organizacij zveze sindikatov. Občni zbori osnovnih organizacij ZS, sindikalnih konferenc in konstitutivnih sej konferenc in koordinacijskih odborov naj bi bili opravljeni najpozneje do 25. 1. 1984. Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na seji 12. 10. 1983 sprejelo usmeritve in priporočila o pripravi in izvedbi občnih zborov. V teku priprav na občne zbore moramo upoštevati prizadevanja za dosledno uresničevanje gospodarske stabilizacije. Predvsem morajo biti občni zbori vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko pripravljeni tako, da bodo delavci -člani sindikata na njih kritično in samokritično ocenili dosežene uspehe in tudi neuspehe pri delu osnovne organizacije ZS. V pripravi na občne zbore je potrebno proučiti, kakšno je povezovanje osnovnih organizacij v tozdih, DO in sozdu, kako člani sindikata oblikujejo politiko in stališča osnovne organizacije ZS, ugotoviti, kako se osnovne organizacije zveze sindikatov vključujejo v delo občinske in republiške organizacije ZS in sindikatov dejavnosti. Vprašanja, na katera moramo odgovoriti Učinkovitost dela pa je treba ocenjevati na podlagi dokumentov 10. kongresa Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, upoštevajoč družbeno vlogo osnovne organizacije, ki jo ima po zakonu in ustavi. Ocena dela naj obsega analizo delovanja osnovne organizacije pri raševanju vprašanj, ki bistveno zadevajo samoupravni in družbenoekonomski položaj delavcev v temeljni organizaciji združenega dela. Razčleniti je treba, kako se uresničuje vloga osnovne organizacije ZS v pripravah in izvedbi referendumov, zborov delavcev, sej delavskih svetov in drugih oblik odločanja. Oceniti je treba, kako poteka uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Oceniti moramo delovanje delegacij in delegatov za zbor združenega dela skupščin in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, delegatov v DS itd. V oceni mora biti zajeta aktivnost na področju produktivnosti, storilnosti in zaposlovanja delavcev (tudi pripravnikov). Vprašati se moramo, na kakšni stopnji je uveljavljanje in utrjevanje položaja delavcev pri upravljanju z družbenimi sredstvi in odločanju v vseh družbenih zadevah na podlagi ustave in zakona o združenem delu; nadalje, kako v ozdu uveljavljamo načela delitve po delu in rezultatih dela (dopolnitev samoupravnih aktov); ah dosledno uresničujemo »akcijo zaključni računi« ; kakšno je v ozdu uveljavljanje samoupravnega planiranja (letni in srednjeročni plani)? Kako se uveljavljajo dohodkovni odnosi in z njimi svobodna menjava dela? Kakšne so razmere in problematika pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in v kolikšni meri je zagotovljena socialna varnost delavcev (kako se uresničujejo sklepi 3. konference slovenskih sindikatov)? Ah spremljamo življenjske in delovne razmere, zdravstveno varstvo delavcev, razvijamo kulturo, telesno kulturo, rekreacijo in oddih delavcev? Kako je poskrbljeno za informiranje delavcev? Kaj je storjeno na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite (aktivnost v akciji NNNP)? Ah trajno skrbimo za utrjevanje organiziranosti in kadrovske usposobljenosti osnovne organizacije in njenih članov? Ah je opaziti delovanje delegatov naše osnovne organizacije ZS v krajevnih konferencah SZDL? Sanjalo se mi je, da... se je neka politična organizacija v neki tuji deželi začela ukvarjati z zoogrofijo (opisovanjem živali) in ugotovila, da imajo v tej tuji deželi velike, srednje in majhne ribe. Le za imena se še niso odločili. Predlagamo: Leni vi Krap, Redkozo-ba Ščuka, Brkati Som, če bo ostalo pri ribah. Sicer pa lahko uporabimo še celo zakladnico imen, ki ne bodo prišla v programska jedra, kot na primer: Presukani Lisjak, Črnolasi Vzhodnjak, Planinska Roža... so se državljani te tuje dežele izredno odzvali na poziv svoje vlade, ki je zahtevala odločno zategovanje pasu. Vsi so pričeli nositi naramnice... so Ustavno sodišče te tuje dežele in njeni organi ter organizacije istočasno objavili dva akta: ustavno sodišče je za protiustavne razglasilo dogovore o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ki so jih za celotno tujo deželo mukoma sklenili vsi prej imenovani organi in organizacije. je McDonald Duck v Mercatorjevih ekspresnih prehra-njevalnicah naročil nekaj vrst burgerjev: Stritbur-ger, Sundayburger, Flajs-burger, Investburger. Vse navedeno smo takoj odposlali s šifro »strogo zaupno, poslovna skrivnost.« smo v Mercatorju predelali toliko vina, da ga nočemo tudi ne prodati. Gre za »čisto vino«. imamo v Mercatorju toliko direktorjev, da jih lahko mimo izvažamo na nesol-ventne trge (tuje, jasno). Upamo le, da svojih izkušenj s tega področja ne bodo obogatili in jih uspešno presajali na domača, jako plodna tla. rialno poslovanje osnovne organizacije ZS, zlasti kako se uresničuje finančni načrt v skladu z uresničevanjem delovnih usmeritev. Sindikalna članarina je namenjena za kritje odhodkov, ki jih imajo osnovne organizacije ZS pri uresničevanju svojih nalog, določene s statutom ZSS, in pri izpolnjevanju programske in delovne usmeritve v skladu z 10. členom pravilnika o financiranju in fi-nančno-materiainem poslovanju zveze sindikatov Slovenije. Kadrovske priprave in kadrovanje za volitve članov izvršnih odborov, delegatov, konferenc in koordinacijskih odborov naj se ravnajo po programu in stališčih repubhškega sveta ZS ter občinskih svetov. Kakšne pogoje za delo ima osnovna organizacija, kakšen je odnos poslovodnih organov in strokovnih služb do nje, kakšni so pogoji za delo predsednika in drugih članov izvršilnega odbora itd? Ocena, sprejeta na občnem zboru ali volilni seji naj bo podlaga za pripravo programa dela. Glavne usmeritve morajo izhajati prav iz te seje. Druge naloge članskih zborov Hkrati z oceno svojega dela člani sindikata na občnem zboru pregledajo in ocenijo finančno-mate- Preverite, ali niste med kršilci Ob tem preverite, kako osnovne organizacije izvajate 29. člen poslovnika o organizaciji in delovanju koordinacijskega odbora sindikata v sestavljeni organizaciji združenega dela Mercator, n. sub. o. Ljubljana, Aškerčeva 3, z dne 12. 4. 1982, kjer je zapisano, da dejavnosti koordinacijskega odbora financirajo iz tistega dela sindikalne članarine, ki je namenjen za delovanje osnovnih organizacij ZS. Prispevek, ki ga morajo plačevati osnovne organizacije ZS za vsakega člana sindikata, predlaga KOS vsako leto na svoji seji’ob sprejemanju programske zasnove delovanja, znaša 2 din na člana vsak mesec ali 24 din letno. KOS nenehno ugotavlja, da velik del osnovnih organizacij ZS ne izpolnjuje navedenega člena ter sklepa. Poglejte ali niste med njimi, ki tega ne izvajajo. Vsi ti naj to pričnejo dosledno in sprotno. Kadrom dovolj pozornosti Velikokrat slišimo: »Komaj čakam, da bodo nove volitve.« To so besede iz ust sindikalnih funkcionarjev. Nihče se ne vpraša: »Kaj je narobe, da ta in oni ne želi več delati v sindikalni organizaciji?« Nekje je vzrok. Ali ni imel dovolj podpore s strani vodilnih delavcev? Mu niso bili zagotovljeni po- Kristina Antolič, predsednica kon^fi6 ^ OOZS v Mercator-Izbiri Panoniji namestnica predsednika koordinacij5 odbora sindikata SOZD Mercator. i goji dela? Ga nismo podprli 9. *0i izvedbi posameznih akcij? MvL «0: smo pomagali pri njegovem d% Voluntersko opravljanje funkcionarja sindikata res n*. 11 Prinesel jih je čas - Plačilni kuverti bo potrebno v bodoče priložiti knjigo »Sam svoj mojster«. - Komolčarji ne puščajo prstnih odtisov. - Vrnimo delu vsaj čas in oblast, če ga že z denarjem ne znamo ovrednotiti. - »Produktivnost morajo povečati tisti spodaj,« je izjavil nekdo od zgoraj. - Rad bi zaslužil, pa ne morem, ker imam preveč dela. - Čudno, da primanjkuje gnojil, ko ga pa čedalje bolj serjemo. - Ob zadnjih ukrepih je vse več možnosti za zabavljanje in vse manj za življenje. Marko Bokal ko. Res pa je tudi, da nekateri 1 cmn Vtili 751 tn Hnvnli stroKO 9 smo bili za to dovolj strok- ,, -usposobljeni, zato morajo osu ../orgSjeZSvsvoTproi me vključiti usposabljanje ^ g štev osnovnih organizacij ^ “ predsednika in druge član® ^ OOZS vključeni v sindikalne s seminarje in druge oblike u«^ Uc sabljanja. Vsem organizatorjem 0UiaD' zborov priporočamo, da up®* $ r* ljajo priročnik za pripr^%; ^ izvedbo občnih zborov m /7 tutivnih sej, ki ga je todfuj^p j Slovenije oktobra 1981 „ knjižica). Seveda pa je P°;*Lta< ri upoštevati spremembe nii, ki je bil sprejet na 10. kopS1 ^ Zveze sindikatov Slovenije- ^ t>0j d6] cer Sindikat mora prestaviti težišče delovanja >1 Iz dokumentov ZSJ Politična priprava delavcev za odločanje % di bi str, ta koi p *o, btk SU, °sr v tov Organi in organizacije sindikatov se morajo bolj biti prepuščena razmerju sii^ N kakor doslej usmeriti v usposabljanje osnovnih orga- p^tTp^d J* nizacij za njihovo funkcijo v združenem delu m za tehnostrukture ali skupinsko^ ^ razvijanje oblik njihovega povezovanja - to je smisel niških tendenc delov deiavs„tivw0 širšega besedila Smernic dejavnosti za usposabljanje osnovnih organizacij ZS za uspešnejše uresničevanje reda Jugoslavije, njihove vloge v združenem delu. Smernice je sprejel svet Zveze sindikatov Jugoslavije, navajamo pa samo tiste, ki se nanašajo na osnovne organizacije zveze sindikatov. Tudi izvršni odbor osnov*1^ ganizacije sindikata ne s m® 0 pt vati kot zgolj izvrševale® e članstva, temveč kot organ F ne organizacije, ki odgovarL, ot 1 j] Določiti načine vključevanja v samoupravno odločanje Osnovne organizacije, je zapisano v smernicah, so dolžne temeljito razčleniti svojo organiziranost, da bi tako ustvarile pogoje za nenehno napredovanje lastne organiziranosti, ki je eden od pogojev razvoja demokratičnega življenja in polne politične mobilnosti članstva v reševanju proizvodnih in samoupravnih problemov v stabilizacijskem postopku. Vsebina njenega dela mora zajeti vsa bistvena vprašanja, ki jih prinašajo vsakdanje razmere, to pa ne samo v tozdih, temveč tudi v družbi kot celoti. Posebej se poudarja, da širjenje vsebine dela ne sme oslabiti ostrine političnega nastopa, ki jo je treba odločno vzdržati pri vsakem od sproženih problemov. Zapiranje razprav v okvire izvšr-nega odbora, zoževanje celotne dejavnosti na predsednika osnovne organizacije, nezadostna priprava posameznih vprašanj, ponavljanje stališč višjih organov, ne da bi jih prenesli na konkretne razmere kolektiva, zlasti pa nepripravljenost, da bi se stališča in sklepi sindikalnega članstva prelili v samoupravne odločitve in se dosledno uresničili, pa tudi ukla- njanje avtoriteti poslovodnega organa ali dejavnikom izven združenega dela - vse to je treba odločno preseči in onemogočiti, da bi mogli spremeniti razmere in odnose. Onemogočiti je treba tudi ločevanje izvršnega odbora od članstva, predsednika pa od izvršnega odbora, pa tudi različne liderske težnje, vstopanje posameznikov v neformalne skupine in podobno. Pomembnejša naloga osnovne organizacije ZS je, po smernicah, določitev načinov vključevanja v proces samoupravnega odločanja, predvsem po ločevanju politične razprave članstva od poprejšnje razprave na zboru delavcev. Sindikat v združenem delu mora pomakniti težišče svojega delovanja z organizacijsko tehničnih opravil v procesu samoupravnega odločanja k uveljavitvi politične priprave delavcev za odločanje. pred članstvom, marveč Pr ganizacijo ZSJ v celoti. Neogibno je, da osnovne zacije v svojih pravilih delo poslovnikih in programi^^'^ drobneje razčlenijo način čevanja te funkcije - Pove^ev^ V; osnovnih organizacij, uresrLjeti'’^ \ nja delegatskih odnosov, ko* pe du { nega dela in odločanja v nj lovati mora v smeri njihov učinkovitosti pri delu in ur® vanju njihovih stališč tako osnovni organizaciji kakor.3 Onemogočiti zapiranje delovanja sindikata v okvire tozd Vloga osnovne organizacije ZS kot povezovalnega dejavnika v združenem delu je še posebna naloga. To je omogočeno s tem, da deluje kot delec enotne zveze sindikatov Jugoslavije. V tem smislu osnovna organizacija ZS ne sme merju do organov upravljal doV. X^V/Xr\ y Pri opravljanju celovitih c za uresničevanje skupn* resov delavcev, osnovna o cija in njen izvršni odbor 5vcj ni biti prepuščena sama seD_a(joSt4/'tc jih političnih nastopih ne je, da se opirata samo organov ZS ali se sklicuj na avtoriteto ZSJ. ljeni za posamezne * s0bP OOZS dokaj zavisi s^°sptf^ osnovne organizacije, čn0 W prava vprašanja, da po vjhjti gamzira delovanje delav ^ učinkovito usmerja akcu Ptt H ol 11 ^ f ženem delu. Po dokumentih ZSJ P1 ^1'J Tr govina na drobno esna Bleiweis tSfez rdečili številk le zaradi osebnih dohodkov lntr i ^ vcuvvi v guapuucuaivcm 2>io ucmu j\.ut lc- W .^.V sistemu našega sozda. Razgovor z direktorji - Tajnih in delovne organizacije M-Rožnik smo na- dr^kav gotovo bi morali problematiko trgovine na °bno in trgovine na sploh obravnavati širše in te-*et)iteje, če bi hoteli oblikovati celovito oceno nje-lQf položaja tako v gospodarskem sistemu kot ce- K. k nekaj aktualnih vprašanj. v0^H smo z delovnim gradi-sogj 23 pripravo planskega akta nos} oziroma delom plana, ki - 33sl°v »Plan razvoja sozda M Itjfeator za leto 1984«, in vlogi, .h’ viy v tem aktu namenjena trgo- eSrtor DO M-Rožnik, Jože >d' je veren odraz položaja $ stern?^6 tako v gospodarskem si-dat ,u kot celoti kot v sistemu soz-0 trgovina v sozdovem 1° u.ustvarja levji delež celot- l6, tey Prihodka. S tem ne mislim H’ n ^ morala trgovina imeti hj6tnPrevladujočo vlogo v nadalj-iv ,-^voju sozda, saj se zaveda-Podn^1^ družbenih interesov in j? i° imajo prioritetne A ltv0/^st1> kot sta kmetijstvo ir V D® (Janj "vv >v' SoVj®k: Nekaj skopih besed, ki V trpn^eA°vnem gradivu namenjene tako, slab, kot ga nekateri slikajo? Direktor M-Rožnika, tozda Veleblagovnica Beograd, Zoran Popovič: Pogoji pridobivanja dohodka v trgovini so znani. Vemo za zmanjšanje obsega fizične prodaje, da bo kupna moč prebivalstva še naprej upadala, prav tako pa bo vse teže dobiti tudi blago, ki ne bi bilo vezano na najrazličnejša izsiljevanja, avanse in kaj vem kaj še vse. Trdim, da rdečih številk v naših bilancah ni samo na račun osebnih dohodkov delavcev. Edvard Gabrovšek: Če bi se osebni dohodki delavcev v trgovini samo približali povprečnemu osebnemu dohodku v gospodarstvu SR Slovenije, ali pa povprečja v našem sozdu izenačila s povprečnimi osebnimi dohodki v trgovini SR Slovenije, bi tudi v našem sozdu mrgolelo rdečih številk. V primerjavi s proizvodnimi organizacijami so viri za povečanje dohodka zamrznjeni - tudi zadnje 20% povečanje absolutnih marž za posamezne vrste blaga ne smo izključno vezani nanj. Ugotavljamo, da se krog Grosistovih partnerjev, ki so deležni boljšega tretmaja, širi. Po eni strani so ta Grosistova prizadevanja v borbi za dohodek razumljiva, vendar pa po drugi strani siromašijo ponudbo sozdovih maloprodajnih organizacij. Tu pa bi se morala odločneje izkazati skupna komercialna služba sozda in uravnavati, predvsem pri razdeljevanju deficitarnega blaga, s primerneje določenimi ključi, če ne že prednostno oskrbo domačih organizacij, pa vsaj odtekanje tega blaga izven mreže sozda. Direktor M-Rožnika, tozda Preskrba Tržič, Marjan Gradišar: Organizacije, ki so locirane izven Ljubljane, še bolj kot ljubljanske čutimo, da nekaj šepa. Ne samo zaradi splošnega pomanjkanja blaga in racionalizacije prevozov. Resnično pogrešamo večjo vlogo skupne komercialne službe pri uravnoteževanju odnosov malo-prodaja-grosisti. Direktor M-Rožnika, tozda Gradišče Trebnje, Franc Jevni-kar: Naša temeljna organizacija je v glavnem vezana na oskrbo v tozdu Standard v Novem mestu. Večjih zapletov ni, je pa izbira blaga mnogo siromašnejša kot na primer v ljubljanskem Grosistu. Kritiko bi lahko izrekel le našim grosistom za tehnično blago, predvsem belo « kaV^a vendar ni realno računati c *vCšer*°li razv°j trgovske de-tijetipJ1’ bomo za ohranjevanje £ favtij • Položaja vsaj na današnji Ulili *slt3li samo v njenih notra-*iy0 zervah. Pa tudi za te bi ve- i^tij nekaj konkretnejših mai*. viaic uid^ci uc « katerih bi te rezerve lahko bo prineslo bistvene spremembe. tovorim konkretno o Zvišanje materialnih in drugih Jz tozda. ilVEctlika %r Ve]|P delovnem času, ki je si- stroškov poslovanja pa se zajeda v % (j ui notranja rezerva, ven-M z Kier zadeve ne bomo rešeni«*0 v roki z družbenopoh-ne skupnostmi, teh rezerv tubi se iau,remo Prav izkoristiti, saj zgodilo, da bi z eno-Sega° ločitvijo o uvedbi de-k°paH delovnega časa sami sebi tehniko. Če bi čakah nanje, bi prodali bore malo. Na tem področju kot da skupne komercialne službe sploh ni. Zoran Popovič: Res imata blagovnica v Beogradu in blagovnica v Čupriji nekoliko privilegiran položaj, kar zadeva oskrbo v sozdovih grosistih. Če bi primerjali ponudbo MIP in Grosista iz Ljubljane, potem ta daleč presega to, ki jo nudijo beograjski. V zadnjih dveh letih se je obseg prometa s tema dvema organizacijama povečal za desetkrat, kar potrjuje, da ponudba in oskrba v teh dveh organizacijah le ni tako kritična. Ob tem velja ponovno poudariti res privilegiran položaj tozda Veleblagovnica. Kar pa tehnično blago zadeva, pa menim, da naše organizacije ne vzdržijo primerjave z resnično specializiranimi organizacijami, kot so Kovinotehna, Merkur in podobne. Marija Potokar: V trgovini na drobno moramo slediti zahtevam potrošnikov, vendar na izbiro blaga pri grosistih ta trgovina nima nobenega vpliva. Vzeti moramo tisto, kar imajo, če nam je to po volji ali ne. To povezavo - vpliv maloprodajne trgovine na izbor blaga, pa čeprav tudi za trgovanje v sila neugodnih razmerah, bi morali bolje izpeljati. Tudi na tem področju pogrešamo povezovalne vloge skupne komercialne službe sozda. Kot zgodbo o jari kači in steklenem polžu bi še lahko razvlekli pripovedovanje o tej temi. Vendar smo sogovornikom ponudili razmišljanja generalnega direktorja sozda o sodelovanju trgovine na drobno s potrošnikom. Oba skupaj naj bi po njegovih razmišljanjih poiskala skupen in vzajemen ekonomski interes. Potrošnik naj bi s svojo organizirano dejavnostjo, na primer z varčevanjem pri trgovski organizaciji, z nakupom obveznic, avansi v obliki nabave vrednostnih bonov, z nakupi nad določeno minimalno vrednostjo in drugimi oblikami članstva vzpostavil ekonomsko interesni odnos s konkretno trgovsko organizacijo. Ta pa bi morala in znala najti svoj ustrezen interes in sprejeti obveznost, da zagotovi takšnim potrošnikom razne oblike stabilne, kvalitetne in trajne tržne oskrbe, vključno s popusti, garancijo za popolno oskrbo (tudi z deficitarnimi izdelki), kvalitetnejšo storitev, izpolnitev posebnih želja. Razvoj odnosov med trgovino in potrošniki na načelih vzajemnega ekonomskega interesa bi lahko presegel dosedanjo poudarjeno politično, svetovalno in administrativno vlogo potrošniških svetov. Ali bi ta ideja, glede na izkušnje v odnosih med potrošniškimi sveti - trgovino lahko zaživela? Zoran Popovič: Če bi bila trgovina enakopraven ekonomski partner v celotnem gospodarskem sistemu, bi verjetno šlo. Kako naj steče dogovarjanje trgovina-po-trošnik. Če ne steče niti dogovarjanje proizvodnja-trgovina? To pa je bil tudi osnovni pomislek ostalih sogovornikov. Dodali so le še vprašanje enakopravnega položaja kupcev. organizacij. Prav Sli, inicializacija prodajaln v ča-?Stl°Vnri dovolj blaga niti za ■j v javiti »p Preskrbo, ne more zagode hQsarnpi^kilnej šega poslovanja S a Vseirr!jega Prodajnega mesta. A drug problem pomeni za etf h 6Vaiy or8anizacijo Rožnik po-•i' Ar°aiRtJe internega blaeovneea ^Mti£- Za blagovnega živilsko blago ga ];6r Že"?® ne moremo povečati, ol jeno v ,3i dosledno vse nabav-Pa ^.JJabljanskem Grosistu, eli v?ž^°vi „reXa tehnično blago, pa črti lA°sisti odpovedujejo na e''upravičeno se torej spra-o? naj še povečamo inter- ni fh^a, p!?1, ^-Rožnika, tozda Gr-Gabrovšek: Enako CSoS*1 odnos, kot ga ima a ka politika družbe kot u So>vine' se kaže tudi v ^ bri0vhem da oaroma njegovem X* Dot? Leradivu. Menim, da Zreduciranje'zgolj Malovi,6 rozorve tako v pogle-časa’ zalog in zapo-kn+ IAarn lahko prinese več L, , je omenil že Čandek. Pia v ^LSe ^poslovanja. Nara-„i kovini terja kontinuite-^fjfa>°ipostiede 113 delovni čas ali dela. Možnosti pre-^ bj^^ar Da ia delavcev so omejene, 1*9piifd- smemo biti optimi- bcua na ^ dosledno izvrševanje V^d>vinf°dročju zaposlovanja p Pou°vsko c,, Poljalo v nevzdržno t,x± upnidjauju mcu- P°goipf°5:i?šnost’ ki i° bo sebojnega poslovanja. Rožnikove tudt j^a v trgovini po- organizacije, predvsem ljubljan trgovino povsem enako kot v katerokoli drugo dejavnost. Pozitivni poslovni rezultati so le posledica izrazitega in zavestnega odrekanja osebnim dohodkom in skrajnega varčevanja. Kaj pa predstavlja zagovarjanje politike »bremza-nja« osebnih dohodkov za poslovodne delavce, pa najbrž ni treba posebej razlagati. Menim, da se dolgo ne bomo več mogli ozirati na najrazličnejše dokumente, ki urejajo politiko in smer delitve sredstev za osebne dohodke, če bodo osebni dohodki edino področje, kjer bomo uveljavili resolucije o družbenoekonomskem razvoju, in če ne bomo trgovini pravočasno priznali vsaj približno enakega položaja kot ga imajo v ekonomskem sistemu ostale gospodarske dejavnosti. Namestnica direktorja M-Rožnika, tozda Golovec, Marija Potokar: Naša temeljna organizacija velja med Rožnikovimi za eno najbolj poslovno uspešnih, vendar naj vas ne preseneti podatek, da je v juliju in avgustu letos v njej več kot sto delavcev prejelo osebni dohodek nižji od 10.000 din. Več o osebnih dohodkih v trgovini na drobno najbrž ni treba povedati. Na položaj trgovine ne vplivajo samo pogoji za pridobivanje dohodka, temveč predvsem že nekaj časa opazna kriza v ponudbi blaga. Rožnik se pretežno oskrbuje pri ljubljanskem Grosistu. So relacije med to temeljno organizacijo in vami dobro utečene in kakšna je vaša ocena medsebojnega poslovanja s soz-dovimi organizacijami, ki zagotavljajo oskrbo s tehničnim blagom? Edvard Gabrovšek: Predvsem bi morali v poslovnih odnosih na relaciji grosisti-sozdovi detajlisti razčistiti nekaj vprašanj: zagotavljanje blaga za oskrbo stalnih kupcev, delitvene ključe za deficitarno blago in vlogo skupne komercialne službe pri usmerjanju med- Mirjam Bezek Najpomembneje je ustreči kupcem pravi poslovodkinja Mercatorjeve (Rožnik) prodajalne na Radoviči pri Metliki Anica Bajuk - Za popolno ponudbo manjkata še kruh in mleko. Trgovine Mercator-Rožnika, tozda Metlika, so v glavnem posejane po Metliki, tri pa so tudi na vasi, in sicer na Suhorju, v Grada-cu in na Radoviči. Suhorska in gradaška prodajalna sta si v nečem podobni - obe imata v neposredni bližini tudi trgovini kmetijske zadruge, s katerima lepo dopolnjujeta ponudbo. Ležita ob glavni cesti, ki pelje iz Novega mesta proti Metliki in naprej v Črnomelj, radoviška pa je sama in odmaknjena od glavnih prometnih poti. Prav to je po besedah poslovod-kinje na Radoviči, Anice Bajuk eden glavnih razlogov, da v prodajalni ne dosegajo takšnega prometa, kot bi ga sicer lahko. »Sicer pa vaških trgovin ne postavljamo zato, da bi v njih kovali dobičke, temveč zato, da vaščanom približamo blago, ki ga potrebujejo vsak dan, da jim ni potrebno ponj hoditi v mesto. Tako pri nas dobijo poleg prehrambenih izdelkov tudi tekstilne in steklene, gradbeni material, kmetijsko orodje ter železnino,« pravi Bajukova, ki hitro pristavi, da bi bila ponudba zares popolna šele, če bi lahko ponudili krajanom tudi mleko, mlečne izdelke in kruh. Prav kruh in mleko pa sta skrb ne le prodajalke, temveč tudi vaščanov, saj na Radoviči, četudi je vas, le malokje še pečejo kruh. Če bi ga mogli dobiti v prodajalni, bi ga pekli še manj. Tudi mleko si mnogi pripeljejo iz metliških trgovin. »Na lastno pobudo sem pred časom naredila seznam tistih družin, ki bi bile pripravljene kupovati kruh v vaški prodajalni. Odzvalo se jih je kar 50, kar je veliko, če vemo, da je na trgovino stalno vezanih okrog 115 družin z Radoviče 0: j^^aaje tu1df^stimulativno na- ske, so najzanesljivejši in perina-!etih ^anizacijSfkilo v de- VtkUrt, hiesenik, 3aim’klsov<3 Mi to d„ “^^nizacij na drob-hiem, da položaj le ni nentni Grosistovi kupci, vendar zato ne uživajo nobene kvalitetnejše oskrbe z blagom. Lahko celo izrazim pomislek, da se prav zaradi teh odnosov obnaša nekoliko monopolitično, saj se zaveda, da Prijazna beseda in hitra postrežba sta odliki prodajalk na Radoviči, kjer je vaška trgovina Mercator-Rožnika, tozda Metlika in sosednega Krašnjega vrha, k nam pa prihajajo občasno tudi prebivalci s hrvaškega Žumbera-ka. O problemu preskrbe s kruhom smo razpravljali tudi na sestankih v krajevni skupnosti, s tem je bil seznanjen predsednik vaškega potrošniškega sveta, a vse je ostalo le pri besedah. Zavedam se - in to bi morali vedeti tudi vaščani - da vseh problemov ne more reševati Mercator. Če že kje, bi se prav tu morali najbolj potruditi prebivalci sami. Če bi pokazali večjo zavzetost, bi gotovo našli tudi rešitev za prevoz iz 7 kilometrov oddaljene Metlike«, je kritična Bajukova. Anica, ki je prodajalka pri Mercatorju, že od začetka delovne dobe, to je 11 let, od tega na Radoviči 3 leta, in ker je tudi sama domačinka, ve, kako mora ravnati z ljudmi. Da bi jim kar najbolj prilagodila delovni čas, odpreta s pomočnico Mileno Težak prodajalno ob 8. uri zjutraj, ko kmetje končajo z delom v hlevih, zapreta pa jo ob 15. uri, ko se že vrnejo z dela zaposleni Radovci. Četudi se vrnejo iz Metlike, vaščani namreč raje zavijejo v prodajalno na vasi, saj je pot z obloženimi cekarji do doma krajša. Anico Bajuk poleg preskrbe z mlekom in kruhom tišči še nekaj:-»Čeprav Radoviča ni več prava vas, imamo vendarle še veliko kmetov, ki potrebujejo umetna gnojila. Teh pri nas ni moč dobiti. Na Suhorju in v Gradacu imajo to odlično rešeno, saj je poleg Mercatorjeve še prodajalna kmetijske zadruge. Mislim, da tudi pri nas takšna rešitev ne bi bila napačna, zlasti še, ker imamo široko zaledje kupcev - kmečkega prebivalstva v žumberških vaseh. Prostora za dve trgovini imamo v nekdanji šoli dovolj, hkrati pa bi se Mercatorjeva prodajalna lahko bolj specializirala za špecerijsko blago«, razpreda poslovodkinja, ki želi, da bi lahko krajanom ponudili čim več. Obisk v temeljni organizaciji blaga. Prav tako bi se morali # posamezne vrste blaga, predvs^ Vesna Bleivveis O vlogi trgovine na debelo — grosisti sami tehničnega, gradbene materiale" drugo blago, dogovoriti o speci*' zaciji. Opustiti bi morali vse r dvajanje zalog tistega blaga, zaj' terega bi pooblastili eno ali m organizaciji. Težnjo po tej uredi0 Namen razgovora v Grosistu ni bilo samo ugotavljati, kaj in kako teče poslovanje v novem blagovnem centru, ki je bil izročen namenu pred dvema letoma, temveč osvetliti tudi nekatere širše probleme organizacij na debelo, s katerimi se srečujejo bodisi zaradi primerov nedorečene organiziranosti bodisi primerov izven območja svojega delovanja. V pogovoru so sodelovali: direktor temeljne organizacije Konrad Šint-ler, vodja komercialnega sektorja za prehrambeno blago Tolbuhin Bjedov, vodja komercialnega sektorja za neprehembeno blago Davorin Kogej, vodja skladiščno transportnega sektorja Drago Arhar, organizatorka AOP Suzana Modrijan in predsednik delavskega sveta Anton Malnar. Dve leti je dovolj dolga doba, da se ugotovijo tako prednosti kot pomanjkljivosti novega objekta in ugotovi, ali so s postavitvijo novega objekta uresničeni cilji, med drugimi tudi ekonomizacija in racionalizacija poslovanja? Šintler: Blagovni center v Ljubljani je prav gotovo ena največjih posamičnih investicij, ki smo jih zgradili v sozdu Mercator. Izgradnjo je narekovala ekonomska nuja, istočasno pa so želji po boljši oskrbi maloprodajne mreže botrovale tudi že kar nevzdržne in neznosne razmere in delovni pogoji v starem skladišču. Če ocenjujemo delovne pogoje v novih prostorih, potem moram reči, da je bil eden od ciljev nove investicije povsem realiziran. Kar pa se tiče ekonomskega efekta, pa smo manj zadovoljni. Blago smo sicer preselili v nov objekt, premalo pa smo se na poslovanje v novih pogojih pripravili. Manjka nam sodobnih tehničnih sredstev, s katerimi bi olajšali delo in skrajšali čas za posamezno manipulacijo. Sicer imamo izdelan tehnološki projekt, vendar ga nismo sposobni v celoti uresničiti, zato se poslovanje v novem blagovnem centru odvija še v večini primerov na star, rekli bi lahko, klasičen način. Zaradi večje propustnosti skladišča je postrežba naročnikov hitrejša. Dejstvo pa je, da se ekonomski vidiki investicije v neko skladišče ne dajo meriti enako kot na primer v proizvodnji. V normalnih pogojih ponudbe blaga bi bilo to morda lažje, trenutno pa je naša funkcija zreducirana v glavnem na distribucijo. To ovira normalen razvoj širjenja trga oziroma plasmaja. Omenili ste, da tehnološkega projekta niste uresničili v celoti. Verjetno je ta projekt narekoval sodobno tehnično opremo, spremembe v organizaciji dela in računalniško obdelavo podatkov o vhodu iz izhodu blaga, s tem pa tudi že orientacijo za poslovne odločitve? Šintler: Marsikaj smo organizirali na novo. Del podatkov o pretoku blaga in finančno dokumentacijo že spremljamo z računalniškimi obdelavami, vendar še vse premalo, da bi te podatke lahko strnili v zaokroženo informacijo, na podlagi katere bi oblikovali tudi smeri poslovne politike. Predvsem so ti podatki parcialni, pogosto pa tudi neažurni. Modrijan: Menim, da je vprašanje organizacije dela temeljno vprašanje, s katerim se mora spopasti naša temeljna organizacija, če bomo hoteli kdajkoli reči, da smo ali bomo posodobili, racionalizirali in ekonomizirali poslovanje. Poleg vprašanja organizacije dela moramo nujno rešiti tudi vprašanje smotrne delitve dela in oranizirati sklope del in nalog, prilagojene sodobni tehnologiji dela v skladišču. Dokler se ne bomo temeljito spopadli s temi osnovnimi vprašanji, lahko še v nedogled delamo po starem, z nemotiviranimi delavci, skratka neučinkovito. Samo na osnovi približnih rešitev ali ad hoc rešitev se ne moremo lotevati ambicioznih programov. Sedanji obseg računalniške obdelave podatkov je le prenos posameznih operacij na računalnik in še zdaleč ne pomeni informacijskega sistema, ki bi ga želeli. Za uresničitev enega od programov - vzpostavitev informacijskega sistema, podprtega z računalniškimi obdelavami podatkom, bi potrebovali ne samo več tehnične opremljenosti, temveč pred-vsemveč zavzetosti in volje, da spremenimo obstoječe in ustaljene delovne postopke in navade. Govorim konkretno o poslovanju skladišča za galanterijsko blago. Vendar samo delna sprememba ne bo prinesla dovolj, če ne bomo celotnega sladiščnega poslovanja obravnavali kompleksno. Šintler: Obiskal sem veliko skladišč, večje od našega, v ZR Nemčiji. Moram reči, da bistvene razlike med načinom poslovanja tam in pri nas nisem opazil. Razlika je le v tem, da stranka, ki pride v to skladišče po blago, sama nalaga izbrano blago na transportni voziček, pri izhodu se izkaže z ustreznim dokumentom, da je redna stranka, preko računalnika pa se takoj izpišejo vsi potrebni dokumenti za verifikacijo nakupa in prodaje. Mi pa vse blago dostavljamo naročniku, v glavnem maloprodajni mreži, ki še vedno ni sposobna absorbirati blaga v količinah, ki so s stališča distribucije zanimive za trgovino na debelo. Če bi hoteli uravnati ta del medsebojnega poslovanja, bi morali posodobiti tudi maloprodajno mrežo, predvsem njene skladiščne kapacitete in istočasno najti rešitev za delitev bremen iz naslova zalog. S pretokom dokumentacije, ki se računalniško obdela v centru za AOP, ne moramo biti povsem zadovoljni, ker je neažurna. Če k temu prištejemo še več ali manj ročno delo v računovodstvu, potem lahko ugotovitev o neažurnosti le potrdimo. Sam bi si želel dnevne podatke, ne pa podatke, stare nekaj dni; preden pa so ti podatki vklopljeni in presajeni v finančno stanje, pa mine tudi štirinajst dni in več, tako da o njihovi ažurnosti ne moremo govoriti. Bjedov: V današnjih razmerah, ko je trgovina omejena na funkcijo distribucije, ne pa na njeno osnovno nalogo - uravnavanje ponudbe in povpraševanja, lahko še nekaj časa odlašamo z modernizacijo poslovanja in se gremo evidentiranje ponudbe in povpraševanja po intuiciji, po izkušnjah, ki smo si jih z večletnim ročnim delom pridobili. S tem nočem reči, da se temeljitim spremembam lahko odrečemo, saj se moramo zavedati, da nam v zalogah tiči kapital, zelo drag kapital, in kje, če ne prav v tekočem spremljanju stanja lahko poiščemo svoje prve oziroma delitvi dela med organi^, cijami na debelo zasledimo Vsako navdušenje nad novim objektom se počasi poleže, začenjajo se skrbi, kako ta objekt smotrno izkoristiti, v njem organizirati delo in optimizirati njegove rezultate. Skratka, navdušenju mora slediti trdo in ustvarjalno delo, če hočemo doseči tudi drugačne, ne samo prostorske efekte. Kaj in koliko so v dveh letih uspeli v Grosistovem blagovnem centru v Ljubljani? notranje rezerve za učinkovito ukrepanje. Bolj kot naša lastna nedorečenost pa nas tepe nedoslednost pri uresničevanju nekaterih, s plani in drugimi samoupravnimi akti sprejetih opredelitev. Načeli ste vprašanje, ki ga je načel že generalni direktor sozda, ko je govoril o tudi maloprodajne organizacije ne bodo postopoma prilagajale. Prilagajale z modernizacijo in opremljenostjo svojih priročnih skladišč, ki bodo sposobna absorbirati blago v normalni skladiščni embalaži. Predvsem bi morali že ob načrtovanju gradenj velikih blagovnih centrov ali skladišč načrtovati tudi vzporeden in odgovarjajoč obstoječem samoupravnem razumu o trajnem poslovnem * delovanju in združevanju dela sredstev za skupno posloval med organizacijami na debel0 organizacijami na drobno v se$ vu sozda Mercator. t ( Kogej: Direktor je omei mil sa- moupravni sporazum. V zve# njim bi dejal tole: v njem je vej^ lepo zapisanega in samouprav Vzhodno pročelje Mercatorjevega Blagovnega centra v severnem predmestju Ljubljane, ob Slovenčevi cesti. Z njim upravljal0 ‘ tozd Grosist Mercator-Velepreskrbe. Foto: Kancijan Hvastija sedmih stebrih sozda. Prav na področju uresničevanja skupne komercialne politike se odražajo vse tolerance, ki jih dopuščamo pri uresničevanju dogovorjenega. Imate stališča in predloge v zvezi s tem? Bjedov: O marsičem se dogovarjamo samo na papirju, v praksi pa vsak išče zase najbolj ugoden trenutek. Osebno sem prepričan, da v sozdu ne potrebujemo 19 organizacij, ki se bavijo s prometom na debelo. Mirne duše lahko rečem, da gre pri mnogih za špeku-lativno-kalkulativne motive, ki jih podpirajo tudi pristojne družbenopolitične skupnosti. Te zadeve bi morali urediti ne samo organizacijsko, temveč tudi na podlagi ekonomske motivacije za opuščanje razdrobljene grosistične ponudbe in oskrbe. Predvsem na osnovi slednjega bi morali vsem organizacijam preko delitve skupnega prihodka ustvariti vse možnosti za solidno eksistenco. Res smo sprejeli nekaj samoupravnih aktov, na podlagi katerih naj bi se dogovarjali tako o organiziranosti kot o motivaciji za povečevanje internega blagovnega prometa. Vendar smo s stimulacijo prenizko postavljenih planov zadevo spravili v mrtev tek, saj vemo, da naraščajoča inflacija sproti poskrbi za realizacijo oziroma uresničitev planiranega obsega. Stimuliramo torej inflacijo, ne pa resnične vsebine in namena dogovorjenega. Menim, da bi morali začeti pri planiranju in z realnim planiranjem, iz stimuliranja izključiti vpliv inflacije. S tem bi se bolje pokazala resnična vrednost medsebojnega poslovanja. Kogej: Na trgovino na debelo pogosto lete očitki, da ni sposobna streči željam maloprodajne mreže, da favorizira kupce izven Mercatorjevega sistema. Še tako odlično organizirano delo ali pa izpeljana tehnologija dela v skladišču ne bosta imela pravega učinka, če se razvoj in posodobitev maloprodajnih mest. Da ustrežemo naročilom, ta pa se za posamezno vrsto blaga bistveno ne razlikujejo od diskontne prodaje, odpiramo originalno embalažo, pri tem možnosti nepravilnosti niso izključene, podaljšujemo čas posamezne manipulacije in v bistvu za to potrebujemo več delavcev. potrjenega. Načel bi samo vPLji Q nje uresničevanja in jt6 nje uresničevanja in **■ •-u p sankcijskih določb v primeh^ 4] se organizacije ne drže v sp°‘ $ Ig mu dogovorjenega. Očitno ^ zen za skupni prihodek oZ:L/ dohodek v fazi njegovega j janja in delitve, ne pa v fazi »Ktf ^ vega ustvarjanja, za druge do* ^ Arhar: Ne samo podaljševanje manipulacij, tudi transportne poti in vozni park so problem. Imamo sodobno skladišče, v katerem lahko zagotovimo optimalne pogoje skladiščenja za posamezne vrste blaga, samo blago pa razvažamo pod ceradami, tako kot pred dvajsetimi leti. Vzporedno z modernim skladiščem bi morali poskrbeti tudi za sodobna in ekonomične j ša transportna sredstva. Za delavce transportnega sektorja (voznike in njihove spremljevalce) ne vemo več, ali so fizični delavci -težaki, ki porabijo več časa za razkladanje in nakladanje ter prepiranje o embalaži, ali delavci, ki naj po najbolj racionalnih poteh dostavljajo blago. Dejal bi, da stavbo imamo, ostale pa so težave, ki se v bistvu ne razlikujejo od tistih, ki smo jih imeli prej - pa če začnem z delovno silo, ki jo zaradi narave dela poberemo tako rekoč s ceste (drugače pač tudi ni mogoče), do sedmih organizacij, ki poleg naše še uporabljajo skladišče. tega sporazma bolj malo meI \]f Šintler: Del problemov, rimi se srečujejo organizac J ^ debelo, izvira tudi iz sameg0'. , ževanja v sozd. Gre namreč da skoraj nobeni od organi#* M se združuje v sozd, ne Prp4^o^ u? spremembe njene organiz^r^#' J* p-vpnhialnpcrfl rmiiši^nnia d6J V eventualnega opuščanja de) ^ «1 sti, za katero vemo, da jo že Or^jf lja ena od organizacij v s< za opravljanje te dejavn-- h* in učinkoviteje organiziranj jjp j.ur 3 ču^d^soTdu^ujeS & organizacij - na debelo in na V i( no. Prepričan sem namreč, »t j <1 bilo ta vprašanja potrebno .Vmi pri vseh združitvah. ne more biti zgolj socialno ***$ jhv ali najenostavnejša pot do * p vitve investicijskega kapi*3*9 Sogovorniki so nanizaj ti1’ vrsto objektivnih razlogov* sklepni besedi vrnimo kjer bi lahko z lastno inicia Šintler: Ugotovitvi, da se v organiziranosti trgovine na debelo ni nič spremenilo, lahko le pritrdim. Sam pogovor na to temo bi tekel lažje, če bi lahko komentirali že neki izdelan model organiziranosti, zato lahko predstavim le svoja razmišljanja. Mnenja sem, da bi morala biti trgovina na debelo organizirana po regionalnem načelu, tako da bi vsaka od organizacij pokrivala določeno območje. jo, večjo dojemljivostjo membe obstoječega, sP;eii6; % njem medsebojno dogov ‘Oj brez velikega naprezanja rgpg' hj, notranje rezerve in s tem P ^c “S, ve pa gotovo sodijo te. organizacijska dorečenost 5 ^v. Gre za sistem velikih grosističnih organizacij, ki bi morale ponuditi območju, za katerega oskrbo so zadolžene, čim večji asortiman ščenega poslovanja Dokler se ne bom o spopadU prav s tema iLušČU* blemoma, bo nov skladi® jekt le vizualni dosežek ___ v r^Uhiu ske pohtike. Teh pa domovini ne manjka bilo, da v tem mozaiku menčka z znakom »M*1 manjka 1(1'fc, 'Oi 0, Ramensko združevanje sredstev za sklad federacije Vaupotič Z! Ji it Ji V 13' Vč ^ .današnji trenutek ni najugodnejši za kakršnakoli pa je zagotavljanje kapacitet za nemoteno oskrbo z Z^esticijska vlaganja. Izjema so le gospodarska vla- živili. To je bilo osnovno vodilo članov kolektiva de- l katerih izgradnja je prednostna dejanska po- lovne organizacije Mercator Sadje zelenjava, ko so se >reba in predvsem v končni fazi nudi možnost pove- odločali za združevanje sredstev v rekonstrukcijo si-Na izvoza. Na drugem prednostnem mestu vlaganj stema za namakanje »Udovo-I« in »Piravsko pole«. Investitor navedenih namakalnih naprav je poljoprivredni kombinat »Anska Reka« OOUR »Izvor« Vladanovo. PK »Anska Reka« je več ko petnajst let izredno dober poslovni partner delovne organizacije Mercator Sadje zelenjava. Kombinat upravlja s 3400 hektari zemlje, od tega 2760 hektari obdelovalne, in sicer 1.588 hektarov polj, 1.160 hektarov vinogradov in 25 hektarov pašnikov. Da bi bila slika o velikosti kombinata popolnejša, dodajmo še, da kombinat razpolaga s hladilnimi kapacitetami za 5.200 ton, vinsko kletjo s kapaciteto 10.000 ton, 5 skladiščnimi prostori v izmeri 3.200 m2, ter vrsto drugih objektov, kot veliko živinsko farmo s 113.000 glavami različne živine, manjši hotel z restavracijo in 40 ležišči, 82 traktorji, 75 kamioni, 6 kombajni... Kombinat že ima namakalni sistem, vendar so raziskave pokazale, da bi za boljši izkoristek kapacitet in pro- Izložba iz združenih sredstev X © Jesenovec ^t-Konditor se bo še specializiral gradbišču obrata za izdelavo slaščic ob Koprski :/ v Ljubljani je vrvelo. Skupina delavcev SCT, Gradnje, je zaključevala opaž, drugim je dvi „. ^ Pomagalo postavljati gradbeni oder, buldožer je $ na debelem nasipu jarek ob označeni črti... ^ IjJ^vali smo lahko hitenje, ki naj bi proizvodnim in aVr ter na Zaloški cesti, ter ^liži^na Oražnovi, bi našo spekli1 l avdelovno organizacijo J? n% |Qtovo privedla v naslednjih rfAV ^_______________________ v njih pa je tudi že izraib-smo se morali w t t-j, gospodarskega zaostaja-1ori 80 za proizvodnjo ne- J? večplastni rez v našem razv°iu- Tega bomo Ji1 , *e v novih, skupnih t ških tržnicah. Te so za nas zaiui ^ ve zaradi bližine in s tem ni^ transportnih stroškov.« Mladi in zemlja Aktiv mladih zadružnikov, }v žica Bobovič: »60 nas je v akti Vsi smo sami kmetje ah pa ri kandidati, da to postanemo. Pfi mlade živo zadeva mnogo pro^f. mov: od premajhnega znanja, d" odnosov stari - mladi. Naše ge: mladim kmetom dati čini znanja, tako strokovnega kot tri j, p, ga, ki jim pomaga uveljavljati i* || razhčnejše zadeve v zvezi s sta1. | som kmeta. Obravnavah smo . p kon o invalidsko pokojninski zavarovanju, nanj smo imeli vri ^ ri' Med razgovorom v Agrokombinatu Krško: direktor TOZD, Ivan Kozole; tajnica | mladih zadružnikov, Jožica Bobovič; vodja sektorja za prašičerejo, Marjan Jalovi" vodja HKS, Marta Metelko. Foto: V. Bleiweis Samo to pa bi bilo tudi premalo, če ne bi tudi sprememba obravnavanja kmetijstva prinesla vzpodbude in odprla kmetu svetlejše dni. V naši vasi nas je kar lepo število, ki smo se usmerili v organizirano proizvodnjo. Trije smo se pred leti odločili in predlagali komasacijo parcel. Za en sam glas smo na referendumu pogoreli. Isti trije imajo tudi svojo strojno skupnost. Razpolagamo z vso potrebno mehanizacijo za spravilo krme. In tudi pri tej opremi nam je TOK znatno pomagal, medsebojne odnose imamo kar dobro urejene, čeprav me močno mika, da bi predlagal avstrijski vzorec strojne skupnosti. Načrti? Veliko jih je. Uresničljivi so, če bodo pogoji zanje. Za njihovo finančno podporo se ne bojim, saj so vezi s TOK-om čvrste. Nujno bi bilo treba zamenjati zastarele predpise v zvezi z zemljo, urediti pogoje za resnično dolgoročne najeme zemlje. Z davki na neobdelano zemljo pa priviti vse tiste, ki od nje ne vzamejo ničesr, pa ji tudi ničesar ne dajo.« pripomb v zvezi s kmečkim rovanjem. Pa so bile malo, & lje, nič upoštevane. Odločite kmetovanje temelji v prvi vrS^® zagotovitvi socialne varnosti, so prav ti problemi, ki se za predaji kmetije v roke rnla3^-* gospodarja ah ob nastajanjujm^i* ne mladega kmeta, vedno v naših razmerah. Sicer pa/11^ jy. prav nič drugačni od drugi*1. dih. Poleg ljubezni do zemUcpc,J kmetovanja nas druži žeti" spoznavanju izkušenj drugU^ y ganiziramo strokovne oglede, se izobražujemo, tek? p(j-| mo na različnih tekmovanju1: 5e-g vezanih s kmetovanjem. šeP0 bej smo zadovoljni, ker lah#” svoji prikolici organiziram0 letovanje za naše člane. In sklep? me po sebi mso toiiKo oulu .njČP če za njimi ni ljudi, ki bi re po želeh ustvarjati. Rezultati, K sledica zagnanega in učink° pl dela na področju kmetijs m zrastejo čez noč. Vztrajno J ; U o tictiml. ki 11 Dve vlogi trgovine -katera je preveč? Vodja delovne enote trgovine, Slavko Kiler: »Temeljna naloga naše trgovine je predvsem oskrbovanje z za nemoteno proizvodnjo potrebnimi repromateriali, od za- zrastejo čez noč. Vztrajnu j j i graditi odnose s tistimi, ki jutri industrijskemu delav tovh tudi njegov vsakdan] Za gradnjo teh odnosov P31 p ki smo jih seč ju vpliva na večjo prodajo turi-,a/ d0?e8li v devetih mesecih letos, so stična sezona, predvsem v tozdu |a'"Dej 3 boljši kot v prvem polletju. Preskrba Portorož, s^star* bvajo na izboljšanje že Poleg tega - kar je bolj bistveno, )Ve jern+e-na Sibanja prodaje. V tret- vpliva na boljše poslovne rezulta-3 ir- b0j; bbnesečju vedno poslujemo te izvajanje ukrepov po tozdih za leAe oziroma dosegamo večji de- izboljšanje storilnosti, gospodar-z«'(lfi,letne prodaje kot v prvem in nosti in donosnejše poslovanje. jjjii \ ul®rn (I. trimesečje približno 20 26 %, III. 27 %, IV. tudi poi D1;žno 27 %). V tretjem trime-SK» im>: ■eb1 Kot smo ugotovili, se pogoji poslovanja trgovine v zadnjem času niso izboljšali, celo obratno, razli- Vesti iz tozda Izbira ostojna si> % vn» dejstvo, da nekaj časa ni pričakovati gradnje blagovne « Ma i?st°jni, s® 3® vodstvo tozda odločilo, da bo prenovilo doseda-- t v Postojni na Tržaški cesti št. 9. Sedanjega nameravajo V s tem pridobiti okrog 600 m2 novih trgovskih površin. 'Ofj *P®lavi je že idejni projekt adaptacije, hkrati pa potekajo razgo-lastniki v nadstropjih, da bi te prostore odkupili. Na sliki et st. 33 v Postojni. \y l% rr n''rrrjTi1 luiiuu k/. 3® Blagovnica Postojna, prav tako na Tržaški cesti, ki jo je lr‘ f tel , n :e' k ti* 4 5*-.^ ------;l 3 3 jlth “Trim« Postojna so eno dejavnost, prodajo Spari- jo o ure- prenesli v Blagovnico Postojna. Na sliki ena izmed ih izložb s športnimi potrebščinami. ka v ceni še dalje pada. V maloprodajnih tozdih je padel povprečni odstotek čiste razlike v ceni v de-vetmesečju 1983 v primerjavi s I. polletjem za 0,5 %. Pri grosistih se je razlika v ceni nekoliko izboljšala, vendar na račun spremenjene strukture prodaje in s tem manjših popustov kot posledica izvajanja ukrepov za izboljšanje rezultatov poslovanja. Poleg padanja razlike v ceni (zamrznjenih marž) vpliva na uspeh poslovanja v trgovini padanje fizičnega obsega prodaje zaradi padanja kupne moči in pomanjkanja več vrst blaga na tržišču, visoke obrestne mere in pomanjkanje lastnih virov za pokrivanje osnovnih in obratnih sredstev, stalni pritiski za plačevanje blaga v naprej, združevanje sredstev s proizvajalci ter razna sovlaganja. Ob razčlenitvi uspehov poslovanja po tozdih v devetih mesecih letošnjega leta smo ugotovili, da so se tozdi v tem obdobju v glavnem držali dogovorjenih usmeritev za odpravo motenj v poslovanju, kar se odraža pri rasti materialnih stroškov, osebnih dohodkov, zmanjšanju števila zaposle- nih in izboljšanju količnika obračanja zalog trgovskega blaga. Ugotovili smo, da se je fizični obseg prodaje v tozdih trgovinskih dejavnosti zmanjšal za 5 %, oziroma da je ostala skupna fakturirana realizacija Nanosa, upoštevaje zvišanje cen, na ravni preteklega leta. Zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za 3,7 % oziroma 60 ljudi, se je storilnost Nanosa, gledana skozi fizični obseg prodaje na zaposlenega, izboljšala za 7,3 procenta, gledana skozi dohodek na zaposlenega pa za 3,4 %. Materialni stroški -tozdov trgovinskih dejavnosti so naraščali skoraj 50 % počasneje od rasti celotnega prihodka. V devetmesečju 1982. je znašal celotni prihodek 3.190 din na 100 din materialnih stroškov, v devetmesečju letos pa 3.564 din, kar je 11,7 % več. Zaloge trgovskega blaga so naraščale znatno počasneje od rasti prodaje. Zaradi tega so se obrnile enkrat hitreje kot v devetmesečju 1982. Povprečno angažirana poslovna sredstva so naraščala v devetmesečju 1983 34 % počasneje od rasti dohodka, kot posledica počasnej- Nanosove vesti še rasti povprečno angažiranih obratnih sredstev zaradi padanja zalog trgovskega blaga, pa tudi osnovnih zaradi vse manj investicij. Tako se je donosnost poslovanja, gledana skozi dohodek, v primerjavi s povprečno angažiranimi poslovnimi sredstvi izboljšala v letu dni skoraj za 11 %. Pri osebnih dohodkih smo ugotovili, da so naraščali približno 50 % počasneje od rasti dohodka. Analiza je pokazala, da so ugodna gibanja, ki so posledica izvajanja ukrepov, vplivala na poslovni uspeh. S predsednico mladine delovne skupnosti, Teo Rupnik Sergej Paternost Odziva malo Koliko mladincev je v delovni skupnosti in kakšen je sestav? V naši osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije je včlanjenih 28 mladincev. Od tega števila sta le dva mladinca. Kako se mladinci vključujejo v stabilizacijska prizadevanja? Po pravici moram povedati, da so naši mladinci nezainteresirani za aktualno problematiko. Menim, da je vzrok predvsem v manjšem številu članstva in v sami organiziranosti. V Postojni imamo namreč na istem dvorišču tri osnovne organizacije ZSMS, in to v tozdu Grosist, tozdu Izbira in v delovni skupnosti skupnih služb. Po mojem mnenju bi bilo smiselno, če bi vse tri organizacije združili v eno. Ali se mladina športno udejstvuje? Kot sem že povedala, se dogovarjamo s predstavniki mladine tozdov Grosist in Izbira, da bi združili vse tri osnovne organizacije mladine v enotno organizacijo, ki bo tako lahko bolj organizirano nastopala in lahko nudila mladim več športnih in drugih prireditev. V naši osnovni organizaciji smo kupili žogo za odbojko in tudi priskrbeli ustrezne prostore za igro, vendar do sedaj ni bilo odziva. Ali meniš, da je mladina dovolj zastopana v organih upravljanja? Moje mnenje je, da bi morali vključiti več mladih v organe upravljanja, saj bi jih s tem bolj pridobili za dogajanje in vsakodnevno problematiko. Ali imate stike z mladino ostalih tozdov? Na to vprašanje moram žal odgovoriti nikalno, oziroma moram povedati, da imamo stike na ravni vodstev osnovnih organizacij mladine le s tozdom Grosist, medtem ko z drugimi nimamo nobenih stikov. Pred leti je bilo nekaj poskusov, da bi organizirali srečanje mladih celotnega Nanosa, vendar je vse zamrlo. Kakšne naloge ste si zastavili za v bodoče? Glede na mrtvilo, ki vlada v naši osnovni organizaciji, menim, da je prva naloga združitev vseh mladincev Nanosa v Postojni v eno osnovno organizacijo, ki bo s pridobitvijo novih kadrov lažje premagala današnje težave, predvsem pa bo znala z različnimi prijemi zainteresirati mladino, da se bo bolj kot sedaj vključila in sodelovala v organizaciji. Gospodarjenje s stanovanjskimi sredstvi Sonja Požar Kako ustreči prosilcem za stanovanjsko posojilo Sindikalna konferenca Mercator-Nanosa je sklenila poprejšnjo obravnavo v postopku sprejemanja novega pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Moramo reči, da je bila obravnava zelo kakovostno opravljena, pri čemer so se posebno izkazali delavci tozda Grosist, ki so dali največ tehtnih pripomb. Z ozirom na skromnejša finančna sredstva za stanovanjsko gradnjo in (pre)hitro rast cen družbenih najemnih stanovanj je bila v ospredju razprava, kako zagotoviti smotrno uporabo razpoložljivega denarja. Nesporno je dejstvo, da se z individualno stanovanjsko gradnjo družbena sredstva, posojena delavcu, najbolj oplemenitijo. Res je, da zaradi padca realnih osebnih dohodkov tudi zasebna stanovanjska gradnja zaostaja, vendar ne toliko, da za zdaj ne bi bilo še vedno več prosilcev za posojila, kot pa bi jim bilo mogoče ustreči. Ker v dosedanjem pravilniku nismo imeli sistema za izračun višine posojila, ki pripada posameznemu delavcu, je to pomanjkljivost poskušal odpraviti novi pravilnik. Prvi ukrep za bolj smotrno uporabo stanovanjskih sredstev, ki ga prinaša novi pravilnik je, da je mogoče posojilo dobiti le za novogradnjo, nakup stanovanja ali stanovanjske hiše in za prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja, pri čemer pa se za prenovo šteje le Nadaljevanje na 10. strani 10. STRAN Nanosove vesti MERCA^ ^ Gospodarjenje s stanovanjskimi sredstvi Sonja Požar Kako ustreči prosilcem za stanovanjsko posojilo Nadaljevanje z 9. strani tiste gradbene posege, s katerimi delavec povečuje stanovanjsko površino (na največ dovoljenih 90 m2), ali se njegove stanovanjske razmere bistveno izboljšajo (prenova starih hiš). Koliko posojila naj prejme posameznik in kdaj? Tu so se začela lomiti kopja, saj nekateri še vedno zagovarjajo načela ljubega miru, to je, posojilo naj prejmejo v tekočem letu vsi prosilci, četudi samo simbolični stari milijon dinarjev. Drugi, tu so zlasti nepopustljivi delavci tozda Grosist, pa vztrajajo na stališču, naj si vsakdo najprej prihrani določen znesek, namensko vezan pri banki, kot lastno udeležbo in s temi sredstvi ter bančnim posojilom prične z gradnjo, ki naj jo pripelje do določene faze. Predlagajo končano tretjo gradbeno fazo za novogradnjo in končana groba zidarska dela za obnovo. Nato pa naj bi delavec prejel najvišji mogoči znesek po- sojila, tako da bi gradnjo zaključil kar v najkrajšem času in s tem tudi najhitreje rešil svoje stanovanjsko vprašanje. Pogosto na ta način ne bi rešil (ali izboljšal) stanovanjskega vprašanja le sebi, temveč tudi drugemu, saj je znano, da se za novogradnje odločajo predvsem delavci srednjih let, ki imajo običajno družbeno najemno stanovanje, ki bi ga s takim načinom kreditiranja lahko prepustili sodelavcem. Nesporno je tak način odobravanja stanovanjskih posojil najbolj ustrezen, vendar pa bo držalo kar trdijo drugi da bodo negodovali tisti, ki posojila ne bodo dobili. Ne glede na to pa moramo prelomiti s stalno prakso, ko je posojilo dobil vsak, pa tudi za malenkostno popravilo (zamenjava enega okna ali vrat, postavitev balkonske ograje, gradnjo vrtnih zidov in podobno). Tega mora biti konec. Takoj pa se postavlja vprašanje, kakšna merila vgraditi v pravilnik, da bo zadovoljnih čimveč prosilcev. Ena od možnosti je, da bi sešteli točke, ki jih pri ocenjevanju stanovanjskih razmer prejmejo delavci po sprejetem vrstnem redu za reševanje stanovanjskih vprašanj, in s tem seštevkom delili razpoložljiva denarna sredstva za posojila. S tem bi dobili vrednost točke. Vsak prosilec bi dobil toliko posojila, kolikor bi tehtale njegove točke. Tak sistem bi res nekoliko le miril duhove, vendar se bodo novogradnje še vedno zavlačevale na deset in več let kot dose-daj. Poleg postopkov in meril za delitev posojil je sindikalna konferenca sprejela tudi priporočilo, naj bi pripravili predlog za združevanje stanovanjskih sredstev na ravni DO in s tem skupno reševanje najbolj perečih stanovanjskih vprašanj. Sindikalna konferenca priporoča izvajanje tistih določb pravilnika, ki se nanašajo na prodajo družbenih najemnih stanovanj stanovalcem, saj je tudi to eden od načinov za pridobivanje sredstev za reševanje novih stanovanjskih problemov. Nanosova načrtna rekreacija Slobodan Milinkovič Sergej Patemost Pravnik svetuje Vprašanje se nanaša na odgovornost voznika tovornjaka in se glasi: Kdo odgovarja, če je tovornjak tozda preobremenjen? Odgovor na to vprašanje najdemo v 121. členu Zakona o tem? ljih varnosti cestnega prometa (Ur. list SFRJ, št. 63/80 in 4/81)- V tem členu je navedeno, da vozilo v prometu na cesti ne srte biti obremenjeno nad njegovo nosilnostjo ali nad dovoljeno osn0 obremenitvijo ali nad največjo dovoljeno težo, ki jih dopušča]0 lastnosti ceste in moč motorja. Gre torej za gospodarski presto-pek. Postopek se uvede zoper tozd in odgovorno osebo. Predp}' sane denarne kazni so zelo visoke, in sicer od 20.000,00 d° 150.000,00 din za tozd in od 2.000,00 do 20.000,00 din za odgovorn° osebo. V praksi je vedno jasno, za kateri tozd gre v konkretnem p*1' meru, ni pa vedno jasno, kdo naj bo odgovorna oseba. Ta je lahko voznik tovornjaka, oseba, ki podpisuje potni nalog, ali pa tudi vodja enote, v katero spada tovornjak. Praviloma v morala vsaka enota, ki razpolaga s tovornimi vozili, imeti pravil' nik, ki bi določal poleg ostalega tudi odgovornost za storjen° kršitve v prometu. V praksi pa nimajo vsi ustreznih pravilnikov in se odgovomoS ugotavlja od primera do primera. Načelno odgovarja za preobremenjenost tovornjaka njegov voznik. To izhaja tudi iz 11. člena Zakona o gospodarskih prestopkih’ ki pravi, da je odgovorna oseba tista oseba, po kateri je nastal gospodarski postopek, zaradi dejanja ali opustitve dejanja. Voznik tovornjaka mora biti ob nakladanju vedno prisoten & mora paziti, da je blago v tovornjaku enakomerno naloženo in d* j ne štrlijo predmeti čez stranice. Poleg tega je njegova naloga ih j dolžnost, da ugotovi in opozori nakladalec na morebitno preobrni menjenost. Skratka, voznik poskrbi, da je vozilo pravilno naložen0 j in s tem je podana tudi njegova odgovornost v primeru preobremenitve. Pri tem moramo še poudariti, da voznik tovornjaka, ki je P° samoupravnem splošnem aktu dolžan pri nakladanju kontrolirat1 tudi količino prevzetega blaga, povzroči škodo iz hude malomarnosti (in zaradi tega mora škodo tudi osebno poravnati prizadetemu tozdu), če zgolj na podlagi zaupanja v skladišče oziroma v njegove delavce podpiše listino o prevzemu blaga, kasneje pa se izkaže, da je dejansko bilo naloženo na tovornjak manj blaga, ko je bilo v listini navedeno. Voznik tovornjaka mora torej osebno kontrolirati nakladanje tovornjaka in pri tem ugotavljati poleg količine tudi težo blag0’ sicer ga zadenejo dve sankciji: prva zaradi preobremenjenosti, p? druga pa zaradi hude malomarnosti v primeru primanjkljaja P'1 N blagu. Ej Naj vam jih predstavimo: Atos-Majda Mlakar iz AOP Portos-Ljiljana Drekonja iz GRS Aramis-Zdenka Jelen iz AOP D’Artagnan-Ljiljana Petrovič iz AOP Kako to, da ste se odločile za redno vadbo v Kegljaškem klubu Postojna, smo vprašali vodjo ekipe Atosa? Ko smo izvedele, da se tudi v Nanosu pripravlja, tako kot že pri drugih DO v sozdu, redna rekreativna vadba in da to pomeni vključevanje v športno dejavnost obstoječih klubov in športnih društev - smo me štiri mušketirke sklenile, da ne bomo čakale uradne potrditve, ki se utegne včasih tudi zavleči. Omogočanje želje delavcev po redni, načrtni rekreativni vadbi - to je stališče tudi DPO in vodilnih delavcev kolektiva in smo prepričane, da se bo slej ali prej uresničilo. Pohitele smo in se vključile v treninge kluba ter na ta način omogočile sebi, da bi pripravljene dočakale prvo selektivno tekmovanje Nanosovih ekip, ki bo kmalu organizirano v Postojni. Kako se počutite zdaj, ko ste že redne rekreativke? Veliko bolje kot prej, so odgovorile Portos, Aramis in D’Artagnan. Fizično se počutimo močnejše, psihično pa smo bolj sproščene in nasploh zelo zadovoljne, da nam Nanosove vesti Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik priloge Sergej Patemost (telefon: (067) 21-441) je »naša hiša« omogočila to rekreacijo. Pa tudi po drugi plati: zdaj se borimo za Nanosove »barve«, bolj pripadamo skupnim interesom Nanosa. Na delovnem mestu, najbrž zaradi obremenjenosti z vsakdanjimi delovnimi obveznostmi, tega toliko niti ne čutimo. V sproščeni kombinaciji prijetnega in koristnega, pripadnost skupnim interesom Nanosa pride bolj do izraza. Kako pa jez izdatki? Kdo krije stroške? Za zdaj je to urejeno v klubu. Obveščene pa smo, da bo pri OOS DO Nanos formiran sklad, iz katerega bodo kriti poleg stroškov kegljišča še stroški oblačil, obutve, ter drugih nujnih pripomočkov za vse rekreativne panoge, kar dosedaj nismo imeli urejeno. Poleg redne vadbe v klubu smo se skupaj z našimi fanti (mešana ekipa) vključile v Trim ligo Primorske. Tekme seveda niso zastonj. Kaj pa, če bodo v Nanosu nadaljevali z dosedanjo »taktiko« na športno rekreativnem področju, ki je bila taka, da so nekaj dni pred tekmo po Nanosu lovili ljudi, da se udeležijo tekmovanja, ti pa so pretežno odklanjali, ker so vedeli, da bo večina po tekmovanju morala na bolniško, ker redne rekreativne vadbe ni in so potem posledice? Kakor si bomo postlali, tako bomo tudi ležali! In zakaj bi mi v Nanosu vedno delali samo dobro? Ni razloga, da ne bi bili enkrat za vzgled, kako se ne sme delati! Če drugi v sozdu skrbijo za načrtno rekreacijo svojih delavcev, ali mora Nanos zato unificirati in delati tako kot oni samo zaradi tega, ker je to dobro?! Ta logika negira individualnost delovnih organizacij v SOZD in se ne sklada z enako- 35 let neprekinjenega dela v Nanosi pravnostjo dialektične enotnosti posameznega in skupnega, posebnega in splošnega, vse to pa še na škodo posameznega in posebnega, v tem primeru v škodo Nanosa, je iz ozadja elegantno pristavil Aramis. Pokimal sem z zelo modrim izrazom, češ, strinjam se, čeprav nisem razumel kako to, da je dobro, ko drugi delajo dobro - mi pa slabo - vsaj jaz sem tako razumel Aramisovo »elegantno« diskusijo, ki ji po domače pravimo kar »beseda za vola ubiti!« »Na koncu naj povem še jaz,« se je oglasil D’Artagnan, »da imam občutek, da so v športno rekreativni dejavnosti Nanosa začeli pihati drugačni vetrovi.« Resno, načrtno in kakovostno so začeli obravnavati to problematiko. Osnovna teža so zagonski stroški, ki so sedaj na začetku razumljivo nekoliko večji, čeprav so še vedno neznatni v primerjavi s tem, kar omogočajo delovnim ljudem Nanosa. Majda, alias Atos, Ljiljana 1. alias Portos, Zdenka, alias Aramis, Ljiljana 2. alias D’Artagnan -srečno! Sergej Patemost V pokoj še zdravi in močni! Še niso pretekli trije tedni, ko smo Kristino Z1,, vsak dan srečevali v pisarnah tozda Grosist, sccteK je že upokojenka z vsemi dobrimi in slabimi nostmi, ki jih ta poklic prinese. Pogovarjali smo se z njo na njenem domu v stojni. Kako si se prilagodila novemu statusu - upokojenke? Po pravici moram povedati, da sem prav zadovoljna. Za zdaj moram pohvaliti to novo službo, saj sem precej bolj prosta kot v tapra-vi službi. Resno pa moram povedati, da je bilo moje delo zahtevno, tako po količini kot po kakovosti in sem si sedaj res oddahnila, kot se temu reče. Kje vse si službovala v teh 35 letih? Po rodu sem iz Metulja, v' , pri Novi vasi na Bloški jel Kot 14-letno dekle sem se^c» F 1948 šolala za trgovko v nakar sem se zaposlila pri „ujpp nem magazinu v Postojni. NML, so me poslali v poslovalnico j na, kjer pa nisem zares nast?£ dela. Po dveh mesecih sem °^ey trgovino v Razdrto, kjer sem v la nekaj časa kot prodajalka-^ tod pa za en mesec v Mlada ^ delovno brigado. Po vrnitvi & gade so me poslali v trgovci Cajnarje, kjer sem kot 16-letd kle prvzela mesto poslovod] -m Iz Cajnarjev sem bila na v Slavino in nato v Om ^ vedno kot poslovodkinja. Bjdjji se poročila in se preselila v rV 5t no, sem začela delati na upm ^ danjega tozda Izbira, nato P,Jj prehodu v tozd Grosist opra dela in naloge blagovnega1° i mentalista polnih 18 let m tai di dočakala pokoj. Katera je sedaj tvoja gl* y poslitev, ko si upokojenka -J; Sedaj sem predvsem gP : }■ nja, z vsemi deli in nalog prL’ spadajo na to delovno sti čas pa izkoristim za voCn 0<)o\ kot so pletenje, šivanje m P j __t______4-.,^; r vrt. , no. Imam tudi velik vrt, .$] .... . ne m .zi mi dela in prostega časa An1 ka. Naj poudarim, kako J. Upokojenka Kristina Žitko pri opravljanju del in nalog gospodinje. Ka. in a] pouaarim, p0*- da gre človek v zaslužim d^ ko je še pri moči in z. dda' lahko uživa sadove svo]C& r j Razstava Tokrat razstavlja v poslovalnici Mercator Tu-e rista na Tavčarjevi ulici v Ljubljani dela slikar °0 Štefan Horvat. S slikarstvom se ukvarja že od leta 1954, ko se je vpisal v g j slikarsko šolo Ivan Rob v Ljubljani. Pri svojem delu se je 0 nenehno izpopolnjeval in dosegal uspeh za uspehom. Naj-1 večji njegov uspeh pomeni sodelovanje na razstavi v Parizu ! leta 1964. Preveč je, da bi naštevali vse razstave, na katerih je sodelo-, val samostojno ali skupinsko. Za svoja dela je prejel številna |j Priznanja. Če ste ljubitelji slikarske umetnosti, obiščite raz- , stavo Štefana Horvata v Mercator Turistu. e Mile Bitenc ;t S----------------------—-------------------- »tovarna« Dekor z ulice Pod hribom v Ljubljani. Kdo bi verjel, da za temi zidovi tako lepe reči? tehtajoč pogled, občutek za skladnost in mero ter mirna roka - vse to je le no pri ročnem poslikavanju keramičnih izdelkov. S 0 tercator-Sadje zelenjava ^rko Vaupotič A d. A /L a i A J i k M d eia' ludi letos Priznanja 4*vada je že, da delavski IVjJ; delovne organizacije Hie Cfttor Sadje zelenjava v Pfi»!lCU novembru podeli zaslužnim delav-združujejo delo v de-3o g organizaciji 10, 20 ali Hostn°s Prejmejo na slav-s^ee-a m zasedanju delav-lettuf SVeta priznanja za 10-dej0 Zvestobo in prizadevno naslednji delavci: lat, xT Angelca, Jaklič Mi-^Uba^ovak Marija, Novak ’ Petrovič Aleksander, Pogačnik Karolina in Valentinčič Ana. Za 20-letno prizadevno delo prejmejo priznanja: Bolarič Milan, Kastelic Majda, Klinc Avgust, Novak Danica, Pleško Ana, Podlogar Stane, Potokar Martin, Silak Jožica, Terbošič Olga, Tome Olga, Tomplak Jožica, Verbnik Anton in Zupančič Maksa. Med zaposlenimi tokrat ni nikogar, ki bi letos dopolnil 30 let dela v delovni organizaciji. Ducat delavcev, pa cela tovarna Mile Bitenc V Mercatorju tudi keramičarji Veste, kje je Pod hribom? To je ena redkih makadamskih cest v Ljubljani, speljana pod šišenskim hribom. Ni dolga, ob njej je le malo hiš. Zadnja nosi številko 76. Na zunaj majhna stavba skriva v svoji notranjosti kup posebnosti in zanimivosti. To je tovarna keramike Dekor. Nekaj več kot 50 let že stoji in obratuje, način dela in oprema pa sta se v letih obstoja le malo spremenila. Tudi Dekorju se obetajo lepši časi. Dekor že leta 1931 Tovarna je bila ustanovljena leta 1948 z odlokom o nacionalizaciji, v zasebni lasti pa je obratovala že od leta 1931. Registrirana je bila za industrijski in obrtni način izdelovanja raznih vrst fine keramike. Še danes je v Dekorju skoraj vse tako kot prve dni. Stara stavba in peč za žganje obstajata že od vsega začetka. V letu 1954 pa je bil dozidan prizidek k stari stavbi, kjer so postavili še eno peč za žganje. Razen manjšega skladišča za drva in repromaterial je to v pol stoletja edina pridobitev. Pa vendar kljub vsej skromnosti in zastarelosti delovnih naprav Dekor napravi veliko, izdelki pa so lepi, kvalitetni in povsod cenjeni. »Gre za med« in prodaja bi še bolj cvetela, če bi uspeli narediti več. Vendar v takih pogojih dela to ni mogoče. V korak s Steklom Letos spomladi so se delavci z referendumom odločili za pripojitev v TOZD Steklo (Mercator- Mednarodna trgovina) kot proizvodni sektor. Modernizacija proizvodnje v Dekorju je več kot nujna, to terja hkrati tudi sanacijo dosedanjih pogojev gospodarjenja zaradi boljših rezultatov poslovanja. Dekor sam ima visoke materialne stroške, ki nastajajo predvsem zaradi zastarele tehnologije dela. Odpraviti visoke stroške bo mogoče le z modernizacijo proizvodnje in adaptacijo stare stavbe. Vsega tega Dekor sam ne bo zmogel; zato se je priključil k tozdu Steklo, ki bo nastopil kot investitor. Načrti za modernizacijo so v pripravi in, če bo vse potekalo po zastavljenem programu, bo že prihodnjo pomlad začela rasti nova tovarna. Lokacijski postopek in projekti so v izdelavi. Tobačna tovarna Ljubljana je Dekorju ponudila zemljišče in zgradbo v Zbiljah. Adaptacija prostorov, nova oprema, nove peči (te so že kupljene na podlagi IFC kreditov), več zaposlenih, vse to bo omogočilo večjo proizvodnjo, ki bo večja in kvalitetnejša, izdelovali pa bodo lahko tudi zahtevnejše izdelke. TOZD Steklo je za proizvodnjo Dekorja zainteresiran ne le zaradi prodaje doma, temveč tudi zaradi možnosti povečanja izvoza. Pri vrsti proizvodov gre za nadomeščanje uvoza, saj je po nekaterih izdelkih Dekorja zelo veliko povpraševanje; pri proizvodnji oziroma izdelavi pa doma nima konkurence. Se nekaj je zelo pomembno: proizvodni program Dekorja je vezan na domače surovine, kar pomeni pri izvozu končnih izdelkov veliko prednost. Kako nastane keramični izdelek Osnovna surovina za proizvodnjo keramike je glina, ki jo dobivajo iz Kočevja. Glino najprej posušijo, nato zmeljejo (mokro mletje), precedijo in to tekočo maso prečrpajo skozi filtre v stiskalnico, kjer naredijo tako imenovane glinaste pogače, ki vsebujejo do 20% vlage. Nekaj teh pogač čiste gline uporabijo za oblikovanje na modelih ali lončarsko oblikovanje, del pa za vlivanje v mavčne modele. Vse modele izdelujejo v Dekorju sami, uporabijo pa jih lahko po stokrat. Maso pustijo v mavčnih modelih približno dve uri. Ob notranjih stenah takega kalupa počasi nastaja glinasta stena, mavec pa vpija vodo. Dlje ko je masa v kalupu, debelejša je ta stena. Ko je stena dovolj debela, odlijejo preostalo tekočo maso, nato pa odprejo kalup, izdelek pa se mora še nekaj časa po tem sušiti na zraku. Zatem gre izdelek v peč na prvo (biskvitno) žganje. Žganje v peči pri 960°C. Skupna prostornina obeh peči, ki jih imajo pri Dekorju, je približno 1,25 m3. V peč naložijo izdelke, jo zaprejo oziroma zazidajo in zakurijo z bukovimi drvmi, ki so za to najbolj primerna. Temperatura v peči mora doseči 960°C. Za merjenje temperature v peči uporabljajo poseben Segerjev stožec iz keramične mase. Stožec se pri temperaturi 960°C popolnoma ukrivi v stran, kar je znak, da je žganje končano. Za eno peč porabijo približno 3,5 m3 drv, kurijo pa od 12 do 14 ur. Naslednji dan se peč hladi, tretji dan pa jo odprejo in iz nje poberejo izdelke. Ob tem naj navedem zanimiv podatek. Se pred tremi leti so za kubični meter drv plačevali 36 starih tisočakov, zdaj pa jih stane ku-bik drv s prevozom že 2800 din. Vsa sreča je, da z nabavo drv ni težav, vendar je treba predvsem za zimo pripraviti primemo zalogo. Ko pride pošiljka kurjave, pomagajo pri zlaganju in skladiščenju vsi člani kolektiva. Poglejmo, kako gre proizvodni proces od prvega žganja naprej. Biskvitni izdelki (polproizvodi) gredo na slikanje s podglazumimi barvami (barve pa tudi glazure so domač proizvod), nato se izdelek glazira in potem gre še enkrat v peč, na drugo žganje. Postopek je enak kot pri prvem. Nato je izdelek gotov. Kaj pa lom? Tega ni mogoče predvideti in je kaj različen. V pogovoru mi je v. d. direktorja proizvodne enote Dekor, Stane Vuka-dinovič povedal, da se giblje od 0 pa do 50%. Pokanju izdelkov je lahko kriv dim, ki pride v peč, pa »cvetenje« gline, napaka pri sestavi mase in še kaj. Večja škoda nastane takrat, ko se polomi izdelek pri drugem žganju, ko je že poslikan in glaziran. Če napaka ni prevelika, ga prodajo kot manjvreden izdelek, sicer gre na smetišče. Kaj Dekor izdeluje? Proizvodni program je že zdaj bogat in vsebuje okrog 100 različnih izdelkov, ki jih razvrščajo v štiri skupine. Med ročno poslikano keramiko so majolke, latvice, vrči, sklede itd, k beli keramiki keramične lekarniške stojnice za zdravila, v dekorativni program pa sodijo vaze, pepelniki, stenski krožniki in stenske ploščice. Po modernizaciji proizvodne enote Dekor bodo začeli izdelovati tudi proti ognju odporno posodo za peko in kuho v gospodinjstvih. Te na domačem tržišču ni, če ni iz uvoza. Tako se prav pri teh izdelkih Dekorju nudi velika možnost prodaje. Kaj pa motivi in vzorci na izdelkih? Ti so narodni ornamenti, ki se včasih malo spreminjajo. Spretne roke mladih oblikovalcev s čopiči nanašajo barve in ornamente tudi po lastni domišlji. Vse je poslikano ročno: izdelki so si po motivih sicer podobni, niso pa vsi enaki. Vsak zase je unikat. Izdelki Dekorja so cenjeni Kljub zastareli tehnologiji so izdelki Dekorja visoko cenjeni, saj so zelo kakovostni. S sedanjo proizvodnjo, žal, ne pokrijejo niti 30% povpraševanj a. Posodobitev proizvodnje je zato za Dekor življenjskega pomena: ta bo hkrati omogočila tudi razširitev proizvodnega programa, s katerim se odpirajo v okviru tozda Steklo velike možnosti za izvoz keramike na konvertibilno tržišče. Kader v proizvodnji Dekor je majhna tovarna, saj je v njej zaposlenih le 12 delavcev. Pretežno so to mladi ljudje, ki so prišli iz keramične šole ah iz šole za oblikovanje. Tisti trije, ki so malo starejši in bodo kmalu dočakali upokojitev, so v svojem delu pravi mojstri in so tu zaposleni malodane od samega začetka. Upam, da sem uspel pobliže predstaviti enega najmanjših in najmlajših kolektivov v Mercatorju, fino keramiko Dekor. Dvainpetdeset let dela in tradicije, dvainpetdeset let po isti poti. Zdaj se bliža prelomnica: za njihovo delo, razvoj in obstoj nadvse pomembna. Morda bom že ob letu dni lahko zapisal, da so načrti, omenjeni v tem sestavku, poštah stvarnost, da je delo lažje, da je proizvodni program bogatejši in da so se delavci Dekorja pravilno odločili za priključitev v SOZD Mercator. Kdo ve, koliko tisoč in tisoč izdelkov za okras je šlo skozi roke Darinke, ki bo v Dekorju kmalu dočakala upokojitev. Vse foto Mile Bitenc Zanimivo računalništvo II Mercator-Sad j e zelenjava Slobodan Milinkovič Mirko Vaupotič Konec tiskane besede Pred letno konferenco osnovne organizacije ZK Računalniška industrija je v polnem razmahu. Kmalu bo vsem, tudi tistim, ki z razvojem tehnike in tehnologije nimajo nič skupnega, zelo jasna prisotnost računalnikov. Industrija računalnikov je na Japonskem in v ZDA že zdaj prešla iz faze linearnega razvoja v fazo »eksponencialne rasti.« Bralcem dolgujemo pojasnilo pojma »eksponencialna rast«. Pojasnilo zato, ker nam je bližji pojem linearne, to je premočrtne rasti ali razvoja. Pri tej rasti ali razvoju se razlike med začetnim in prihodnjimi stanji povečujejo vedno enako. »Eksponencialno rast« pa najlažje razložimo, če narišemo krivuljo potence številka dve. Ugotovimo, da krivulja v začetku še kar normalno raste, kasneje pa je njeno naraščanje izrazito strmo. Se enostavneje eksponencialno rast ponazarja zgodba iz antičnih časov. Zdravnik, ki je bil tudi filozof in matematik, je ozdravil na smrt bolnega kralja. Za plačilo si je skromni zdravnik izbral pšenična zrna. »Na prvo šahovsko polje položite zrno pšenice, na vsakem naslednjem polju pa njihovo število podvojite!« je dejal zdravnik. Kralj je menil, da bo to željo zlahka izpolnil. Toda izkazalo se je, da dežela ne premore toliko pšenice, da bi lahko izpolnila zdravnikovo željo. Neverjetno, mar ne? Ljudje enostavno nimamo predstave o tako skokovitem naraščanju števil. Pa vendar nas obdaja in spremlja toliko primerov prav take rasti in razvoja. Eden teh pojavov je tudi razvoj računalništva, za katerega trdimo, da je eksponencialen. Prav ta razvoj bo prinesel »šok prihodnosti«, ki ga nekatere najbolj razvite dežele že doživljajo. Nas pa še čaka. Poglejmo samo na področje shranjevanja podatkov in informacij ter manipuliranja z njimi. Na prvi pogled zadeva ni videti preveč zanimiva, vendar je prav to področje eno od najpomembnejših človekovih aktivnosti. Trajno shranjevanje informacij je morda poglavitni razlog človekovega dominantnega položaja na našem planetu. Vsa druga živa bitja potomcem ne zapuste ničesar. Velike spremembe v človeški družbi pa so neposredna posledica zapisovanja in shranjevanja informacij ter podatkov. Danes, ob izrazitem in skokovitem naraščanju informacij, podatkov in vsega drugega, kar zapisujemo, papir ne pomeni nič. V letu 1982 je samo znanost ustvarila 6 milijonov novih pojmov, ki so ustvarili nove, druge informacije. Kam s to množico podatkov? Rešitev je računalniški zapis, ki ima vsaj tri prednosti v primerjavi s klasičnim načinom zapisovanja - knjigo: Prva prednost: velikost zapisa. Na enem samem čipu (to je tenka ploščica, velika kot pol nohta na prstu roke) so poskusno zapisali knjigo, debelo kot enciklopedija. Obstoječe mikroprocesorske tehnike za 500-tisočkrat, pa tudi za več, pomanjšajo pisano besedo. Predvidevajo, da bodo do konca tega desetletja cele knjižnice shranjene v eni sami knjigi žepnega formata. Pri tem se znanstveniki boje le enega: eksponencialne rasti. Menijo namreč, da je prav zaradi tega težko pravilno oceniti hitrost napredovanja razvoja mikroprocesorjev, ki so že do sedaj močno prehiteli vse napovedi. Druga prednost: cena. Računalniška knjiga je že danes 100-krat cenejša od tiskane, navadne knjige. Že samo ta ekonomski podatek zadostuje, da računalniška knjiga rine klasično v muzej. Nizka cena bo računalniško knjigo pripeljala do vsakega človeka. Pot do znanja, izobrazbe in kulture bo dostopna vsemu človeštvu. Ce temu dodamo še knjige, »ki govorijo«, sicer res šele v poskusnih laboratorijih, lahko rečemo, da je »računalniška knjiga« na pohodu. Pa še zanimiv podatek z Japonske: tam bomo kmalu prodajali komercialne primerke računalniških knjig, ki bodo povezane s čipom za sintezo govora in TV ekranom. Tako bodo imeli knjigo, ki bo pripovedovala samo sebe, istočasno pa se bo pisala na ekran. In časopisi? Tudi »računalniški časopis« lahko pričakujemo. Od kje? Z Japonskega. Japonci vse novice vlagajo v pomnilnik računalnika, tako so vsak hip dosegljive. Uporabnik ima preko termina-lovega ekrana vpogled v vse strani časopisa; le izbira: borzne novice, kriminal, škandali, šport..., vse po želji bralca in gledalca. Tiskarski škrat ga ne zagode, novinarjem pa se v bližnji prihodnosti obeta, da bodo pisali samo še na računalnike. Japonci so jim že zdaj pritaknili novo ime »agenti za računalniške novice«. Pa srečno, novinarji! Kako pa mikroprocesor vpliva in kako bo po predvidevanjih še vplival na druge poklice - zdravnike, pravnike, daktilografe, stenografe, učitelje, kako je že danes in kako bo jutri to videti na primer na poštah in v bankah, kakšen bo novi »računalniški denar«, ki je tudi že dejstvo, ki celo zelo dobro deluje... o tem bo tekla beseda v naslednjem prispevku. Se vam zdi to, kar smo napisali verjetno? Ne? Potem še tretja prednost, absolutno dokazana: človeški možgani se razvijajo po zakonitostih eksponencialne rasti! Minilo je dveletno obdobje dela osnovne organizacije Zveze komunistov v delovni organizaciji Merca-tor-Sadje zelenjava. Na zadnji seji, ki je bila priprava za decembrsko letno konferenco, so člani obravnavali program delovanja osnovne organizacije ZK v naslednjem delovnem obdobju ter posebej program idejno političnega usposabljanja članov ZK in izobraževanja za delo. Programsko zasnovo za naslednje obdobje predstavljajo sklepi 8. seje CK ZKS in 10. seje CK ZKJ, objavljeni v dnevnem časopisju. Na prvo mesto postavlja program dela še nadaljnje prizadevanje za utrjevanje socialističnega samoupravljanja, tako da bo delavec nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v celotni družbeni reprodukciji. Močnejša bodo prizadevanja za doslednejše in hitrejše uveljavljanje ustavne vloge delavcev, za krepitev njihovega materialnega položaja, za dosledno uveljavitev načela delitve osebnih dohodkov, upoštevajoč pri tem osnove in merila dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Okrepila se bo zahteva po odgovornosti komunistov za njihovo delovanje in uresničevanje dogovorjenih in sprejetih stališč, sklepov in nalog v njihovih delovnih in življenjskih okoljih, samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in delegatskem sistemu. Prav tako se bodo komunisti še nadalje organizirano borili z vsemi oblikami nesamoupravnih in nesocialističnih pojavov, takšnimi težnjami in manipulacijami. Program v svojem nadaljnjem besedilu zajema še niz drugih aktualnih vprašanj dela in življenja delovne organizacije, kot so pereča problematika investicijske politike, pri kateri se bomo zavzemali za smotrne naložbe v boljšo te- hnično opremljenost in širitev maloprodajne mreže, za boljše dohodkovno povezovanje, ki je ključ do kontinuirane in boljše preskrbe s kakovostnim blagom, za izboljšanje sistema obveščanja, upoštevajoč dejstvo, da ni uspešnega samoupravljanja in delegatskega odločanja brez dobrega informacijskega sistema. Precejšnjega pomena za komuniste so tudi naloge, ki so povezane z organizacijo dela, produktivnostjo in vsestranskim uveljavljanjem delovnih sposobnosti delavcev, delovne discipline, s poudarkom na odnosu do dela in sodelavcev. Člani ZK morajo za svoje delo ali nedelo nositi polno odgovornost tako v delovni organizaciji, kakor krajevni skupnosti, kjer živijo. V nasprotnem primeru bodo nosili posledice in sankcije, predvidene s statutom, v skladu z zadnjimi Izobraževanje odraslih Mojca Komočar, M-Rožnik odločitvami republiškega in zveznega vodstva zveze komunistov. Smisel teh je: bolje manj članov ZK, pa naj bodo ti resnična avantgarda naše samoupravne socialistične sedanjosti. Program aktivnosti se zaključuje z nalogami na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki pa po pomembnosti niso na zadnjem mestu. Ravno nasprotno - sedanji trenutek nas sili v čimbolj še organiziranje na tem področju, tako da mora biti ZK pobudnica in nosilka vseh obrambnovarstvenih in družbenosamozaščitnih nalog v delovni organizaciji. Čeprav so nekatere naloge v programu obdelave dokaj posplošene, iz njih veje konkretna zamisel in naravnanost k akciji, kar je po mnenju sadjev-skih komunistov edino prav. Program idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK in iz?" braževanja za delo za to področje aktivnosti, predvideva stalne i° občasne naloge. Med stalne izobraževalne akcije sodi samoizo* braževanje s prebiranjem glas1— Komunist in strokovne ter družbenopolitične literature, ki je n? razpolago v delovni organizaciji-Vsako sejo bomo posvetili eneinu izmed aktualnih vprašanj, ki ga o? v ta namen pripravil eden izrneu članov osnovne organizacije ZK-Med občasne naloge štejemo P1^ davanja in druge izobraževalo6 oblike, ki bodo organizirane občasno oziroma po potrebi. Cilj tovrstnega izobraževanja i6 predvsem usposabljanje članov ZK za idejno in akcijsko delovanje, samostojno, ustvarjalno in odgovorno politično delovanje znotraj političnega sistema. Izobraževalna aktivnost mora biti zasnovana tako, da bo raznovrstna, pri|a' gojena usposobljenosti vseh članov in drugih, tako da bo nadaljevanje izobraževanja in usposabljanja. Vsekakor mora biti trajno izobraževanje osnovni cilj vseh izoj braževalnih aktivnosti v delovni organizaciji. Naloge, ki čakajo komuniste v DO Mercator-Sadje zelenjava v naslednjem obdobju, niso edino, o čemer so komunisti razpravljali na tej seji. Kot pozitivno so ocennj pobudo osnovne organizacije ZSMS, da vse družbenopolitičn organizacije (ZK, sindikat, Z SIVK?) in vodstvo delovne organizacije eno naslednjih skupnih sej posvej tijo problematiki mladih v delovni 1 J organizaciji. Mladi delavci Pre4' uigcuiiz-a^iji. iva-idVAi. uciavv* jr,- • stavljajo v delovni organizaciji s ' cer samo 31% delavcev, vendar s pri svojem delu srečujejo s svojimi in delovnimi problemi. Sprejeta je bila tudi pobuda, da sekretariat osnovne organizacije ZK & vodstvo osnovne organizacij ZSMS skupaj pripravita delovn gradivo za to sejo. i t Posebne ugodnosti v M-Rožniku V Delavskem domu Mercatorjevega tozda Ajdovščina v Ljubljani tudi do 2000 obrokov dnevno Marija Pečan je prišla kot priučena kuharica v kolektiv že pred 2 leti. Zadnjih šest let je vodja kuhinje. Odkar so kuhinjo temelji^ prenovili in posodobili, je delo veliko lažje. Dnevno lahko pripravi] celo do dva tisoč obrokov, vse od dopoldanskih malic, do kosila (menU’ večerje in jedi po naročilu. Z izobrazbeno strukturo naših delavcev ne moremo biti zadovoljni. Vendar pa se, razen posamičnih prizadevanj v delovnih in temeljnih organizacijah, ideja o enotnem sistemu izobraževanja odraslih na ravni se- . .......______________ stavljene organizacije ne premakne. V delovni organi- , Y kuYin]i ie prijetno dišalo m že to da slutiti, da je hrana okusna pr zaciji Rožnik smo se v sodelovanju s Srednjo šolo za SStJSS?. i trgovsko dejavnost v Ljubljani odločili sami organizi- je vse vedno sveže. % Sveže je in poceni! Dopoldanska malica brez mesa stane 40 dinarjeV' j® enolončnica (ričet z rebrci, pašta s klobaso, pasulj s klobaso, makaro- Pr novo meso) pa 60 din. Malic dnevno postrežejo bolj malo, le okrog 5U’ 0 zato pa je več kosil (menu stane 90 din) in večerij, še več pa postreže) Po jedil po naročilu. Pravijo, da gre lačnim najbolj v slast ocvrt piščanec in Q\ zrezki, ki imajo pri njih, v primerjavi z drugimi restavracijami ze > nizko ceno. Okusna in slastna je njihova plošča in dober jedec mora biti, da ob koncu krožnik ostane prazen. In če gostje pojedo vse, je tu° za kuharice priznanje, da je jed dobra. Biten6 rati poslovodsko šolo za odrasle. V šolskem letu 1982/83 se je v tako organizirano Mercatorjevo poslovodsko šolo vpisalo 30 delavcev delovne organizacije Merca-tor-Rožnik. Z oddelkom za izobraževanje odraslih na šoli za trgovinsko dejavnost smo organizirali poseben program in zagotovili nemoten potek šolanja. Po končanem enoinpolletnem šolanju delavci dobijo visoko kvalifikacijo in naziv poslovodja. Odziv v prvem šolskem letu je bil precejšen, zato smo za 30 kandidatov v prostorih temeljne organizacije Grmada organizirali cikluse predavanj v turnusih (dopoldne in popoldne). Po odpreda-vani temi oziroma predmetu kan-diati takoj opravljajo tudi izpite. S tem načinom študija so marsikomu izmed njih precej olajšani študijski pogoji. Stroške izobraževanja so v celoti prevzele temeljne organizacije. Kadrovska služba v delovni organizaciji pa spremlja uspeh kandidatov. V zvezi s slednjim je treba pohvaliti njihova prizadevanja, saj vsi uspešno in teko- če opravljajo izpite in spremljajo predavanja. Manj zanimanja je bilo za vpis v šolskem letu 1983/84, zato poteka izobraževanje naših delavcev, ki želijo pridobiti ustrezno poklicno izobrazbo, preko rednega sistema izobraževanja odraslih v srednji šoli za trgovinsko dejavnost. Ob uvodni ugotovitvi, da izobrazbena struktura naših delavcev ni zavidanja vredna, bi kazalo pomisliti na usklajevanje izobraževalnih akcij naših ljubljanskih delovnih organizacij. Prepričana sem, da bi bilo mogoče ob primernem številu kandidatov spet izpeljati Mercatorjevo poslovodsko šolo in na podlagi posebnih ugodnosti, o katerih se dogovorimo s šolo, izboljšati izobrazbeno raven v temeljnih in delovnih organizacijah, delavcem pa z ugodnejšimi pogoji izobraževanja ob delu olajšati študij in jih s povračilom celotnih stroškov študija spodbuditi k izobraževanju. Tudi znanje je prispevek k uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj. Mercatorjev 1 mozaik Poslovalnica nad 1000 metri n. m. Bilo je sobotno popoldne, ko so mladinci ljubljanskega Plutala obiskali Vojsko in tam zavili v Marcatorjev M-bife. Ta je v hiši, kjer je Mercator-Rudar pred nekaj leti odprl svojo poslovalnico, menda najvišje ležečo trgovino v Sloveniji. Pozdravili so jih prijazni domačini, Miroslav Carli pa jim je za manjšo točilno mizo hitro pripravil pijačo, ponudil spominke, razglednice in značke. Carli je še povedal, da dela v bifeju dobre tri mesece, da se odlično razume s krajani, da je dobil snažilko za bife, pričakuje pa še kuharico. Mercator-Rudar jeva trgovina z bifejem na Vojskem. TOZD Golovec v sodelovanju s krajani clggor, inšpekcija prihaja Bitenc kape na glavo! , k0t xT^oclaJalne m tako slučajno, : dj ^diš belo vrano, sem videl tu-dela\u V^a 113 Slavah trgovskih ne>CVk oziroma delavcev. V glav-Za£pt?° S1 glave pokrili le redki ob • otVoriK ,veljavnosti pravilnika, ob ko iiu ■ bigovine oziroma takrat, ,na to opozorila sanitarna ricaiv 7 avah, v garderobnih oma-boma A Prodajnimi pulti so veči-tiosij0^?0slene ženske, ki kap ne ker iinV Clst° preprostega razloga: Zato u Pokvarijo pričesko in tudi takšni'80 kroji in oblike kap res Sthešn 80 v njih delavke videti gj ke’ namesto prikupne. Prodi- lno sem v eni izmed naših je dan3111 v Ljubljani izvedel, da diestn P0Prej prišel inšpektor iz .TuPraye za inšpekcijske lf* ^ , • -N& ŠtlTlh stranaVi Tarticnilra Pregl ^ svoje ugotovitve pri 0 preh X trgovini. Prijetno je bi-Posti^tr zapisnik, saj nepravil-lovna „KS?vlni ni bilo, razen: »De-obleka delavk obsega delov- h^koL^Bvegu Mile Bitenc ^ Prav gotovo vas pogosto zanese pot v živilske pro-sjalne. Ste morda kdaj opazili, da imajo prodajalke A Pultom kapo na glavi? Morda, a verjetno le slu-s^Po, kajti največkrat so kape in druga pokrivala javljena v garderobi. Da ne bo nesporazuma: v adnem listu SR Slovenije (št. 35/82) je že lani izšel p aXikuk, ki določa, da morajo osebe pri klasični odaji živil obvezno nositi poleg delovne halje, po-^elovne obutve in pri prodaji mesa, rib in ta tudi kapo, ruto ali mrežo za lase. Pa je v praksi Pravilnik uveljavljen? Ne. Nova trgovina v Hotiču no haljo in čevlje. Pokrival delavke ob začetku pregleda niso imele,« je zapisal v zapisnik in na ta zapisnik ustno izdal odločbo, da si morajo delavke priskrbeti pokrivala. Naslednji dan so imele na glavi nekatere kape, druge klobučke, tretje so bile brez. Ker so se same sebi zdele smešne, ker so se smejali kupci in dajali pripombe... Sprašujem se, ali je zaradi higiene pri prodaji živil res toliko pomembna kapa? Las še vedno pade na kruh, salamo ali kam drugam. Po drugi strani pa vam iste prodajalke z rokami, s katerimi so dajale denar, tehtale krompir, si brisale nos, režejo kruh, salamo, sir. Kaj je bolj oziroma manj higienično? Vem, da problema s tem ne bom rešil, saj se o tem govori že leta in leta, a uspeha ni. Sicer pa to vemo vsi - trgovci in sanitarni inšpektorji! Še dobro, da so slednji dokaj strpni, sicer bi zaradi kazni marsikatera organizacija in posameznik že zdavnaj prišli na kant. V začetku novembra je naš Golovec (TOZD v Mercator-Rožniku), brez zastav in govorov, brez rompa in pompa, odprl novo, sicer majhno prodajalno, ki pa predvsem za krajane Hotiča pri Litiji in okoličane veliko pomeni. Mercator v Ljubljani Trgovina je klasična in ima 82 nr bruto površine. Lepo in okusno je urejena in tudi bogato založena; že prvi nakupi pričajo o preudarni odločitvi za ureditev te trgovine. Kaže, da je bila zelo potrebna, kar se odraža tudi na prometu, ki je že v začetku nad pričakovanji. Še to: ker je trgovina v križišču ceste, ki vodi proti Geossu na Vačah, bodo kmalu med drugim ponudili tudi spominke in kartografski material. so pozirale^1 v^Ju*>bani so imele prodajalke kape na glavah dvakrat-trikrat Mercatorjev mozaik KONDITOR Konditorjev krof vabi Mile Bitenc Vzemi me s seboj... TOZD Golovec, ki je v resnici nosilec osnovne preskrbe v litijski občini, se je na pobudo občine in krajevne skupnosti dogovoril za dograditev majhne trgovine v Hotiču. Krajevna skupnost je skupaj z gasilskim društvom poskrbela za ureditev prostorov z instalacija- mi, sklad za razvoj gospodarstva občine Litija pa je odobril 900.000,00 dinarjev posojila. S tem deležem je tozd Golovec nastopil kot sovlagatelj pri ureditvi trgovine, opremo pa je nabavil s svojimi sredstvi. Bližajo se prazniki, po novem letu pa tako ali tako ni več daleč do pusta. In ob pustu smo vajeni poleg suhih reberc in klobas »po-mlatiti« tudi gore krofov. Vendar ali je krof res le in samo pustna dobrota? V našem Konditorju zatrjujejo, da temu ni tako. Krof je lahko sladica kadarkoli - pri zajtrku, ob malici, po kosilu. Dober, slasten in svež tekne kadarkoli. Prav zato so se v Mercator-Kon-ditorju odločili za »akcijo krof«, ki bo trajala od 15. novembra do konca janurja 1984, imenovali pa so jo VZEMI ME S SEBOJ. V obratu na Bohoričevi, koder cvrejo slastne krofe, so se temeljito pripravili na to, da bodo dnevno zlahka založili kakih 150 prodajnih mest v Ljubljani. To ne bodo le Konditorjeve slaščičarne in druge Mercatorjeve prodajalne, tem- več tudi druge prodajalne v mestu, pa vrtci, šole... Cilj akcije je, da bi povečali ponudbo in prodajo krofov v vsakem času dneva. Odslej bodo sveže krofe dostavljali kar dvakrat dnevno: zjutraj med 6. in 10. uro in med 11. in 14. uro. Seveda bodo krofe dostavljali po željah in potrebah naročnikov. Računajo, da bi se na ta način prodaja krofov lahko povečala vsaj za 40 odstotkov. Krof iz Konditorjeve delavnice je napravljen iz najboljših sestavin, po dobrih domačih receptih, in sodi med naj cenej še slaščice, saj stane v maloprodaji le 21 dinarjev. Še to: v nekaj dneh bodo vsa prodajna mesta opremljena tudi z obešankami, na katerih bo poleg slastnega krofa tudi slogan VZEMI ME S SEBOJ. Kaj za sladico? Dobro tortico Hiter tempo življenja vam žal ne dovoljuje, da bi si vse doma pripravili sami. Posebno s pripravo sladic je veliko dela, saj je treba imeti pri roki to in ono; pazljivo je treba opraviti delo, ki pa je povrhu vsega še zamudno. Nemalokrat smo v zadregi, kaj bi po kosilu postavili na mizo. Ali pa takrat, ko pričakujemo obiske in bi jih radi tudi posladkali. Iz zadrege vas reši Mercator-Konditor, M skorajda na vseh prodajnih mestih (z živili) v Mercatorju ponuja praktično pakirane torte. V pvc foliji sta po dva kosa, izbirate pa lahko med različnimi izdelki: na voljo vam je čokoladna torta, sadni desert, desert z marmelado, tortica ali pa kremna rezina s smetano. Prednost teh izdelkov je tudi rok trajanja - od tri do pet dni. V Konditorju načrtujejo, da bodo izbiro še povečali. Ce boste kupili v trgovini Konditorjeve pakirane torte, se vam doma ne bo treba zamujati s pripravo sladic. Tudi bati se vam ni treba, da bi jih od trgovine do doma pomečkali, kajti pakirane so v dovolj močni plastični foliji. Stopite v najbližjo trgovino in se o tem prepričajte sami. Mile Bitenc Drugi o nas Kmetijstvo- vinogradništvo Delo, 28.10. 1983 Logaška kmetijska zadruga (pravilno: Mercator-KZ Logatec) je tudi letos odkupovala storže iglavcev za proizvodnjo eteričnih olj. Iz 20 ton odkupljenih storžev bodo v kmetijski zadrugi izdelali tri vrste eteričnih olj - največ bo jelkinega, nekaj manj pa z vonjem brinja. Celotna proizvodnja - okoli 1000 kg - je namenjena za izvoz. Prislužene devize pridejo kmetijski zadrugi prav za udeležbo pri nakupu gnojil in drugega repro-materiala, piše P. S. Kmečki glas, 26.10.1983 »Spet prašičereja na Krškem polju« je naslov prispevka, v katerem avtor v uvodu piše, da je bila reja prašičev črno bele pasme na Krškem polju precej razširjena, v zadnjem desetletju pa je zamrla, ker ta pasma ni bila primerna za intenzivno rejo in potrebe današnjega tržišča. Da pa tradicionalna reja prašičev v tem kraju ne bi kar čez noč izginila, se je Mercator, Agrokombinat Krško odločil, da bo na Krškem polju, ob robu krakovskega gozda zgradil prašičjo farmo Pristava. Avtor meni, da je bil motiv za gradnjo Mercatorjeve farme folklorne narave ali izvoza (saj pravi, da jo gradi zato, da ne bi reja prašičev na tem področju kar izginila) tudi ne komentira odločitve in interesa Mercatorja, temveč v nadaljevanju reklamira storitve SCT, kot izvajalca, Emona inženiringa kot projektanta ter ilustrira pogoje dela pri gradnji farme. Cernu potem naslov »Spet prašičereja na Krškem polju«? Delo, 3.10.1983 Prekupčevalci vnašajo zmedo med vinogradnike Težave imajo predvsem v krški občini, sporoča dopisnik Vlado Podgoršek in piše, da so v posavskem vinogradnem območju zasebniki, ki nimajo tržnih presežkov, grozdje že potrgali. Po občinskih odlokih namreč trganje nekaterih sort še ni dovoljeno. Zato Agrokombinat Krško takega grozdja še ne odkupuje. To pa dobro izrabijo različni prekupčevalci, zlasti iz sosednje Hrvaške, ki s ka-mijoni obiskujejo posamezne vinogradnike ter ponujajo za kilogram grozdja višjo ceno, kot to lahko stori domača delovna organizacija. Za žametno črnino, ki jo uradno trgajo šele po 10. oktobru, plačujejo po 27 dinarjev za kilogram... Ekonomska politika Nedeljski dnevnik, 9.10.1983 Katera organizacija združenega dela je največja v Jugoslaviji? Odgovor na to vprašanje nam vsako leto posreduje revija Ekonomska politika, ki objavlja lestvice največjih organizacij v Jugoslaviji. Tudi tokrat je, kot že nekaj let, na prvem mestu SOZD Ina iz Zagreba s skupnim celotnim prihodkom več kot 246 milijard dinarjev in preko 30.000 delavci. Na 11. mestu je prva največja slovenska organizacija združenega dela ljubljanski Petrol, ki je imel lani celotni prihodek v višini skoraj 60 milijard dinarjev, zaposluje pa le 4.196 delavcev. V tej lestvici zavzemajo velike slovenske organizacije naslednja mesta: 17. Iskra, 21. TAM, 23. Slovenske železarne, 26. Slovenijales, 30. Mercator, 31. ABC Pomurka, 37. Emona itd. Nekoliko bolj realno sliko dobimo, če organizacije združenega dela razporedimo glede na ustvarjeni dohodek in sredstva za amortizacijo, kar predstavlja družbeni proizvod. Tudi tu je na prvem mestu Ina, 87. ljubljanska Iskra, 55. Mercator, 56. Emona, 57. ABC Pomurka itd. Drugi o nas Dnevnik, 11.10.1983 Prispevek v sklad za kmetijstvo plačujejo vsi ljubljanski vrtci, razen bežigrajskih. Prispevek znaša 20% od nakupne cene, v največ primerih zadeva nakup krompirja. Le občina Bežigrad je sprejela dopolnilni odlok, po katerem so vrtci tega plačila prispevka oproščeni. Pri Mercatorjevem tozdu Sadje zelenjava (pravilno: ozdu, ali: delovni organizaciji), ki prav tako oskrbuje nekaj ljubljanskih vrtcev s sadjem in zelenjavo, je Tone Zorc, pomočnik komercialnega direktorja, dejal: »Prispevek, ki gre v sklad za pospeševanje kmetijstva, plačujejo le tisti kmetje, ki prodajajo na lastno pest. Pomeni, da gre za prodajo brez posredništva kmetijskih zadrug ali kooperacij.« V vrtcih so navedena dejstva tudi potrdili in povedali, da prispevek plačujejo le pri nabavi krompirja ali zelenjave od zasebnikov. Pa vendar ni razumljivo, zakaj štiri ljubljanske občine še vedno zahtevajo od vrtcev prispevek za pospeševanje kmetijstva, ugotavlja Milka Krapež. Maloprodaja Nedeljski dnevnik, 15.10.1983 Cene kave so skuhali nezakonito Dinar je devalvirala dišeča črna opojnost, čeprav sklep o devalvaciji dinarja uradno sprejema Zvezni izvršni svet, toda neuradno je takšen sklep sprejel odbor za kavo pri splošnem združenju kmetijske in živilske industrije Jugoslavije. Gre za planske proračune za maloprodajno ceno pražene in pakirane kave, kjer so določili, da bo v tem letu dinar devalviral za več kot 121 procentov. Odbor za kavo je na svoji seji potrdil izračun nove cene kave, po kateri je vrednost dolarja 138,5289 dinarja, s čudno ugotovitvijo, da bo takšen odnos dinarja in dolarja dosežen do konca leta. Na dan potrditve tega sklepa je bil dolar vreden 93,10999 din, te dni pa je vreden 118,3907 din. Tudi naslednji podatki so neverjetni. Načrtovali so namreč, da bo nabavna cena surove kave 3.200 dolarjev za tono, vendar pa letos še nihče od uvoznikov ni plačal kave po taki ceni. V Politiki ekspresu je pisalo, da je Jugoeksport uvozil kavo po ceni 2.700 dolarjev do 3.000 dolaijev za tono. Toda na temelju carinskih papirjev se je dalo ugotoviti, da je avgusta meseca prispela kava iz Kenije v reško pristanišče po 1.542 dolarjev, v začetku septembra pa iz Brazilije 1.500 ton kave, od katere so jo en del plačali po 1.449, drugi pa po 2518 dolarjev za tono. Feroelektro je 19. avgusta uvozil kavo po 1310 dolarjev za tono. Po ceni, ki si jo je zamislil odbor za kavo, je jasno, da je cena surove kave, preden prestopi prag pražam, 540,50 dinarjev za kilogram. Avtor prispevka se sprašuje, kako je takšna računska operacija sploh lahko šla skozi pristojne skupnosti za cene, ter upa, da bo vendarle kdo odgovoril na vprašanje. Preprosta je tudi ugotovitev, da imajo uvozna podjetja z novo ceno kave izreden dobiček, prav tako predelovalci, kakor tudi državna blagajna. Vsi ti so zadovoljni, zato se niso uprli matematiki, po kateri je kupec edini, ki izgublja. Ni čudno da kava ostaja na policah. Na novinarjevo vprašanje, zakaj kava ostaja na policah, je direktor komercialnega sektorja SOZD Mercator Franc Prvin-šek povedal: »Količine surove kave, ki jih imamo na zalogi in ki jih še pričakujemo iz uvoza, bodo zadoščale za dobro oskrbo do konca leta. Kakšno trajnejšo oceno povpraševanja po kavi danes še ne bi mogli dati. Po podražitvi je prodaja res padla za 30%. Vendar moramo upoštevati, da ima marsikdo še stare zaloge in da dobra preskrbljenost s kavo vliva potrošnikom zaupanje in je ne kupujejo več na zalogo. Zato današnje manjše povpraševanje še ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje.« Nedeljski dnevnik, 16.10.1983 Začelo se je za šalo, končalo zares. Lažnivi kljukec Nedeljskega je preizkušal iznajdljivost mesarjev, ki jim je ponudil za teletino dinarje deviznega porekla. Pa vendar, tudi z devizami teletine ni moč dobiti, svinjine pa je bilo dosti. Več kot deset mesarjev zasebnega in družbenega sektorja je po telefonu poklical v Škofjo Loko, Kranj, Cerknico, Kočevje in Ljubljano. Telefonska anketa, prošnja oziroma nakup za devize, se je končala vselej z odgovorom: »Pridite, bomo že zrihtali,« tako je bilo pri Emoni na Medvedovi 22 v Ljubljani, in nič drugače ni bilo pri Mercatorju, kjer »dobite vse«, razen teletine. »Vi kar mene poiščite, za plačilo v devizah pa ne bo težav, to bomo že zrihtali,« je dejal zelo prijazen prodajalec v Podjunski. Le eden od poklicanih mesarjev je ob omembi deviz odložil slušalko. Teletine kljukec nikjer ne bi dobil, pravega poštenja ali pa vsaj doslednosti v državi, kjer velja za plačilno sredstvo dinar, pa tudi ne. Čeprav lagati ni lepo, piše avtor Miran Šubic, pa je to počel v dobri veri, da poštenje nima cene niti v markah niti v zlatu. Dnevnik, 11.10.1983 Ozimnica, le še ta teden za Ljubljančane Po prvem večjem povpraševanju po ozimnici se v teh dneh zanimanje zanjo zmanjšuje. Čeprav nekatere trgovske organizacije ugotavljajo, da med potrošniki ni pravega navdušenja, zaradi neustreznih shramb, ali pa so krompir kupovali od kmetov, pa so pri Sa-dju zelenjavi doslej prodali že 5153 ton jabolk jonatan, 122 ton jabolk zlati delišes, 95 ton čebule in 300 ton krompirja. Delo, 28. 9.1983 Kakšno ozimnico in po koliko jo ponujajo prodajalci v Ljubljani, je spraševala novinarka Marina Učakar, ki piše, da sta se Emona in Mercator resno zavzela, da bi bila ozimnica čim boljša in čim cenejša, in nista razočarala. Mercator se s ponudbo in povpraševanjem in ceno razen zanemarljivih nekaj par pri kilogramu ne razlikuje kaj prida od Emone. Majhne prodajalne, kot jih ima na primer Sadje zelenjava, so sicer brez ozimnice, ker imajo premalo skladišč, zato pa je moč ves dan kupiti krompir, jabolka in čebulo v skladišču na Poljanski cesti 46/a, kjer je uprava. Česna v ozimniški ponudbi žal ni. Največ prodajo krompirja, zato ni čudno, da je avtorica članek naslovila »Krompirja se ne preobješ kmalu.« Inšpektor na številki 322-061________________________ Dolenjski list, 20.10.1983 V Mercatorjevem potrošniškem centru v Ločni so na policah in tudi za njimi pravi pravcati črvički, je sporočil glas po telefonu. Inšpektor, ki si je ogledal prodajne police v samopostrežni trgovini, je odkril v Kraševem kakao in-stantu (datum izdelave september 1983) pod pokrovom več zapredkov moljev in celo nekaj ličink. Živalce do samega živila niso prišle, pač pa je bilo moč zapredke in ličinke najti domala po vsej trgovini, v skladišču pa jih ni bilo. V Mercatorju za vse to niso prav nič krivi, insekti so prišli pač od zunaj. Prodajalno so temeljito očistili, Zavod za socialno medicino in higieno pa je opravil dezinsekcijo. B. B. piše, da inšpektorji želijo še več telefonskih klicev. Dnevnik, Delo, 19.10.1983 23 ton oporečnih osličev, ki so bili uvoženi s Poljske, so na prijavo neke občanke v nekaj dneh začasno izločili iz prodaje ljubljanski veterinarski inšpektorji. Na ljubljanske prodajne pulte jih je dostavilo več grosističnih trgovskih organizacij. Ta dan so inšpektorji iz trgovin izločili okoli 2 toni zamrznjenih osličev in znanim kupcem tudi prepovedali njihovo uporabo. V naslednjih dneh so pregledali ostale prodajalne rib oziroma njihova skladišča. Tako so našli v Mercatorjevi hladilnici 6.176 kilogramov osličev brez glav in 13.778 kilogramov filetov. MERCATOP Drugi o nas V mesu so ugotovili isto stanje; svetle sence v mišičju oziroma mešičkom podobne spremembe. Zaradi suma na parazite so vzorce poslali na analizo. Kaj je povzročilo oporečnost tolike količine rib in kje je le-ta nastala, pa ljubljanski veterinarski inšpektorji ugotavljajo s pomočjo republiških in zveznih kolegov. Delo, 5.11.1983 Štirje umazani lokali so morali začasno zapreti vrata, med njimi je tudi Mercatorjev motel Tikveš. Mestna uprava inšpekcijskih služb je pri celovitem pregledu gostinskega lokala našla tolikšne sanitarne in tehnične pomanjkljivosti, da so veleli lokal enostavno zapreti zaradi umazanije in predlagali ustrezno kazen. Dnevnik, 26. 10.1983 (Ne) pravilne cene in vezana trgovina: Tako je potrošnik v prodajalni Mercator-Rožnika, tozda Grmada na Medvedovi cesti v Ljubljani želel kupiti mehčalec. V trgovini bi ga dobil le pod pogojem, če kupi tudi tekočino za pomivanje posode. Vezana trgovina je po zakonu o blagovnem prometu prepovedana, zato so inšpektorji zaradi špekulacij v blagovnem prometu omenjeno trgovino prijavili temeljnemu javnemu tožilstvu. Delo, 25.10. 1983 Prodajalec v Mercatorjevem kiosku s sadjem in zelenjavo nasproti Bavarskega dvora v Ljubljani meni, da tehtanje ni potrebno. Tako je kupcu grozdje in cvetačo stehtal kar na oko in zahteval plačilo 139,25 din. Skratka se s ceno in načinom tehtanja ni strinjala in vztrajno zahtevala, da prodajalec grozdje in cvetačo stehta. Vztrajnost je zmagala, kupec je plačal za zahtevano blago 134 din. In če kupec ne bi vztrajal, lahko le ugibamo, kolikokrat na dan takole prikaplja kaj v zasebno blagajno prodajalca v družbenem sektorju, ugiba Mojca Kaučič. Drugi o nas Zanimivosti Delo, 15. 10. 1983 in Mesečni informator, oktober 1983 V Mercatorjevi poslovalnici n Ižanski cesti 37 je nekaj narobe, s sporočili inšpektorju, ki je hitr dobil dokaz, da nenehno lepljen) novih cen že utruja trgovce. Paradižnikov Ketchup so kupcem ponujali kar po treh cenah: 35,», 53,95 in 93,95 dinarjev - prava cena je 59,95 dinarjev. Tudi gotov jedi - šampinjone s smetano, s prodajali precej pod ceno, po 89,o dinarjev, namesto po 157,03 din." navedeno ponudbo se bodo seznanili tudi sodniki za prekrške in samoupravni organi, sporoča B. L- Delo, 3.11. 1983 , V petek, 4.11.1983 je v poslovalnici M-Turist odprl razstavo slik Štefan Horvat, ki živi in dela Višnji gori. Njegov motivni s v zajema slovensko pokrajino, nj ne lepote pa skuša predstavi čimbolj realistično, obvešča M- u' Dnevnik, 7.11.1983 ... Malo lepega, veliko umazani) in nereda je ugotovila komisija z ocenjevanje izložb v Ljubljani menila, da bi morali biti precej o lje urejeni tudi podhodi in pasaž • Po zadnjem ogledu izložb so najvišjo oceno dobila izložbena okn Modne hiše. Žal pa je bilo leP urejenih izložb zelo malo, velik več pa zelo slabih, neubranih v zanemarjenih, da jih je treba om niti, piše avtorica Alenka Vilfa^' Za izložbeno okno Mercaton6’ trgovine na Puharjevi je napisa1 ’ da je urejeno brez idej in smisla estetiko. Investicije Delo, 19.10.1983 Dolgo in težko pričakovano govino na Rakeku je že pred str ho. Imgrad bo novo samopostre nico dogradil do aprila 1984. Trg^. Dnevnik, 24.10.1983 Vse več je prijav zaradi nepravilnosti - zmote na škodo potrošnikov. Ali so zakonski predpisi preblagi? Na obisku v poslovalnici Mercator, TOZD Golovec na Slomškovi ulici v Ljubljani so tržni inšpektorji odkrili, da so nudili potrošnikom neprebrano sadje in zelenjavo. Tako so papriko prodajali po 15 dinarjev za kilogram dražje, kot bi jo smeli, za kilogram čebule pa so zahtevali 50 namesto 40 dinarjev. Poleg tega v delikatesni vitrini sploh niso označili cene vsem izdelkom, ki so jih pač »razstavljali.« Pravo zmešnjavo cen pa so imeli v poslovalnici Mercatorja, TOZD Dolomiti na Ižanski cesti. Na 650-gramske zavitke kislega zelja so napisali 40,72 namesto 38 dinarjev, na gotovem jedilu oziroma mletem zrezku s stročjim fižolom pa 59 namesto 57,13 din, da ne pišemo o treh nepravilnih cenah paradižnikovega Ketchupa. Prodajalci so se v vseh primerih seveda zmotili, v škodo potrošnikov. vina bo imela 1.330 m2 površine, bodo namenjene trgovini, bu®L in skladišču. V trgovini bosta t klasična mesnica in kiosk s djem in zelenjavo. Naložbena vidnost trgovine je 81 milijonov narjev. Polovico vsote bo dal M catorjev TOZD Dolomiti, polovic vsote pa predstavljajo združe sredstva sozda Mercator, pise M. Slovesnosti Tednik, 22. 9. 1983, Večer 1& 1983 e.ia V MIP je bila slavnostna SJ članov delavskih svetov in dn^L ^ i----—VSC\ cianov aeiavsKin svetov u* benopolitičnih organizacij vs temeljnih organizacij Merca Izbire Panonije Ptuj. Ob tej prh nosti so najbolj zaslužnim del cem delovne organizacije za P°\.j tvovalno in prizadevno delo V razvoju delovne organizacije in družbenopolitičnem ter pravnem področju izročili odlia vaniA. s katerimi iih ie odliko v, • Delo, 3.10.1983 O tem, kako spremljajo zdajšnjo razpravo o morebitnih spremembah na žiro računih tozdov, smo vprašali nekaj gospodarstvenikov. Očitno, vsaj zdi se tako, v predlogu za spremembe vidijo predvsem možnosti za nekatere prihranke, hkrati pa menijo, da je treba počakati na to, kaj bo prinesla nadaljnja skupščinska razprava. Generalni direktor Mercatorja, Miran Goslar, je ob zdajšnjih razpravah menil, da jih ta problem pravzaprav niti ne tare. V svoji interni banki namreč že zdaj vsak dan združujejo denar tozdov, tako da tudi njihov finančni promet nemoteno teče. Če pa take banke ne bi imeli, bi bila zanje pobuda o enotnih žiro računih koristna. u ugusiavije. Poleg tega je dvajset delavc®' prejelo zlate značke MercatorJ. 122 delavcev pa je prejelo juh'1 ne nagrade za 10, 20 oziroma 301. dela v kolektivu, piše N. Dob6 kar. Šport Tednik, 22. 9. 1983 ^ Ekipa šahovskega društva & iz Ptuja se je znova odlično on zala na prvenstvu zahodne rneuL publiško-pokrajinske lige, ki s .. v nedeljo končalo v Pulju. Osvm, la je peto mesto in si brez te . zagotovila udeležbo tudi na P hodnjem prvenstvu. ^ (Opomba: društvo ima le une svojem podporniku, njegovi movalci pa niso delavci JVtip- Drugi o agradna križanka »Dekor ^Urjavi ne rešitve za nagradno križanko Dekor pošljite skupaj z izpolnjenim 6konnom *n oznak° »Nagradna križanka Dekor« na naslov: Mercator - Studio za 3 > ornsko propagando, 61000 Ljubljana, Breg 22, najpozneje do 8. decembra. izžrebanih reševalcev bo gost današnje križanke DEKOR, Ljubljana, ' Maja Hočevar ' r šola za trgovinsko dejavnost v Ljubljani -aelek za izobraževanje odraslih Izid nagradnega žrebanja križanke vabi k vpisu ®rv* letnik srednje komercialne šole f e- e -iE^'g-s • keljžopušT avtoma bii R | s k E1'- u ;™n=K|™ Ime in priimek Naslov iz delovnega mesta DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite reši-J tvi križanke, na ovojnico pa I obvezno pripišite - Nagradna I križanka, sicer rešitve, čeprav I bo pravilna, pri žrebanju ne I bomo upoštevali. Zarajajo naj vsi rodovi, vse rože naj ti zacveto, ko hčere tvoje in sinovi Zdravljico ti zapojemo. Do koder segajo planine, ki se po naše pišejo, do koder Jadrana modrine lepoto našo kažejo, radostna pesem naj zaplava! Doživi nam še mnogo let! In naših žetev zlata slava stoletja naj se širi v svet! Ako bi komu zadišalo bogastvo naše le preveč, tedaj bi krepko završalo, bi čakal ga pozdrav boleč! Verjemi, nismo pozabili mogočnih Iztoka besed, ko vsi, kot eden smo krojili v deželi blagostanje, red: »Ljudje kot mi - niso naprodaj! In to nikomur in nikdar!« (Že res, da je čvekal prezgodaj, ko ni nas brigal tuj denar...) Junak je, ko je kri prelival, sanjaril, da bo šel domov, z medico lipo bo zalival, na mizi bosta kruh in sol... Iz žuljev so tovarne zrasle, iz kočic tisoči domov. (Devizne sle so se razpasle, da komaj je za kruh in sol). »Cel svet zavidati nam mora, drugače ljubši je pogin!« (A kaj, za ihtavce pokora je taka, da so kmalu hin...) Ahila niso prav obuli! Mi čevlje delamo tako, da se ne vidi, kje nas žuli. Kdo našel bi potem peto! Razsodno smo načrtovali in genijalnih teorij milijon med komandiranje nastlali, (da zdaj nam komandira bon). »Export« je danes naše geslo, z njim voščimo si dober dan, tako da res že vsako testo kreira svoj izvozni plan. Prodati na naslov mejaša prav vse mogoče, tudi škart!! Za tebe, svetla zvezda naša, je smet greh dvajsetih milijard! Ubije elektrika naj jero, ki ignorira položaj in skrije v nogavico liro! (Seveda, če bo toka kaj...) Bomo ukrepov se držali, če tak na vrhu je okus. Sami smo tako pot izbrali! (Le včasih majčkeno na mus). Lopate noč in dan vihtimo! Nakladajmo, gradimo vsi! Ko bo ta težka setev mimo, se srp med klasi zaiskri! In žito, ko se bo zlatilo, oznanjalo bo uporni duh. (Mogoče bo to pocenilo celo predrag vsakdanji kruh..). Kar le po tujem bo dišalo, s seznama bomo črtali. Nam zadostuje tisto malo, ki se pri nas doma dobi. Imamo vse v zavetju tvojem, kjer z bratom trdno brat drži. Zato ti to zdravico pojem, Republika, na mnoge dni! ----------------Marija Malus • M-Mednarodna trgovina Naučili vas bomo smučati KORŠ organizira tudi v letu 1984 med zimskimi počitnicami dva smučarska tečaja v sodelovanju z Mladim turistom. Na žalost je letošnje prijetno smučanje v Ratečah pri Planici iz objektivnih razlogov moralo odpasti, zato smo se odločili za naslednja dva tečaja. Tečaj v Kotljah na Koroškem Tečaj bo organiziran v času od 7. do 14. januarja 1984 (pride v poštev za smučarje iz Ljubljane in Maribora). Penzionske usluge bodo v hotelu Rimski vrelec v Kotljah, smučišče pa je takoj za hotelom. Za zahtevne smučarje bo občasno organiziran prevoz na smučišča bližnje Mežice. V ceno je tokrat vključena tudi uporaba smučarskih vlečnic. Cena za otroke do 7 let je 5.450 din, za otroke do 10 let starosti 6.300 din, za starejše pa 7.150 din. Tečaj v Gozd Martuljku Drugi tečaj bo organiziran v času od 29. januarja do 5. februarja. Penzion- ske usluge bodo v hotelu Špik v Gozd Martuljku. Smučanje bo na bližnjem smučišču (prizorišče dveh zadnjih mercatoriad). V ceno, ki znaša 5.750 din za otroke do 7 let in 7.450 din za starejše, niso vštete vstopnice za žičnice. V ceno za oba tečaja so vštete penzionske usluge (7 polnih penzionov), avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj, stroški smučarskega tečaja in organizacijski stroški. Ker je število udeležencev omejeno, je rok prijav zgoden -to je 15. december 1983. Prijave sprejema Martina Hudobivnik, SOZD Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana (telefon: (061) - 221-044 pismeno in to do popolnitve števila. Pri njej boste dobili nadaljnja navodila glede plačila in ostale informacije. Finančno obveznost je treba poravnati pred začetkom tečaja. Vabimo vse, ki si želijo smučati, da se prijavijo. Tudi novince bomo naučili smučati in še vrsto drugih neumnosti. 19. sednica poslovodnog veča - 8. novembar 1983. godine Ji Glavna tema diskusije bio je radni materijal planskog akta SOUR za 1984. godinu, načrti poslovne politike Interne banke i dugo očekivane osnove i merila za rasporedjivanje dohotka i ra-spodelu sredstava za lične dohot-ke i zajedničku potrošnju u SOUR. U sklopu problema, koji-ma je uzrok cena kapitala, posebno su interesantni podaci o poslovanju SOUR za prvih devet meseci ove godine. Godina 1984. je proklamovana kao prelomna godina u izvodjenju dugoročne stabilizacije privrede i uklanjanju neuskladjenosti, prou-zrokovanih privredno-poslovnim i društvenim načinom ponašanja na tom području, u nekoliko zadnjih godina. U skladu sa ciljevima stabilizacije, sve ekonomske in društvene čelije morale bi izgraditi vlastite programe rada. U SOUR je odtočeno da taj program ugradi-mo u planska akta za sledeču godinu. Zato je i vidan naglasak na ubrzanom razvoju primarne poljo-privredne proizvodnje i delatno-stima koje su usmerene u izvoz i zajednička ulaganja izvan sistema SOUR, želeči da na taj način obe-zbedimo veče robne fondove. Moto plana za 1984. godinu je jačanje sedam stubova SOUR, to jest onih poslova koje smo odredili kao poslove zajedničkog značaja. Ostvarivanje planom postavljenih ciljeva, mora pomoči i Interna banka SOUR. Diskusija je bila ipak više usmerena na objekte ko-ji če biti zahvačeni planom investicija i čija bi izgradnja trebalo da bude finansirana iz udruženih sredstava za investicije, nego na puteve i načine za ostvarivanje plana, pa prema torne i programa stabilizacije, iako je i na tom području bilo dosta raspravljanja. Velika količina zaista objektivnih argumenata koje su diskusanti navodili da bi potkrepili opravda-nost stavljanja u plan baš njihovih objekata - otišla je u dim, zbog jednostavne suvopame činjenice da nam hleb (ako ga je nešto uop-šte i ostalo) reže administracija, koja nam ostavlja veoma malo na-de da čemo na njega namazati ma-kar i sasvim tanak stoj investicijske masti. Investiranje u buduč-nosti, čak i ono najopravdanije, morače da bazira na spremnosti na veči opseg udruživanja sredstava nego do sada. Ako uzmemo u obzir ionako mala sredstva za reprodukcij u, ogromnu potrebu za obrtnim sredstvima i postoječe zakonske norme, možemo reči da taj začarani krug u kome trgovina kao pas lovi sopstveni rep i nikako da ga ulovi, nikakva spremnost na veči opseg udruživanja ne može da preseče. Posle skoro dvogodiš-njeg zatišja ponovo je aktuelna slobodna razmena rada i osigura-vanje sredstava za rad i razvoj Ra-dne zajednice SOUR, i to ne radi sredstava, nego zbog rada poje-dinih organizacionih jedinica i izmenjenom organizacijom Radne zajednice. Dosadašnji razvojno-planski sektor u Radnoj zajednici če, po predvidjenoj promeni organizacije, preči u Intemu banku i tako proširiti njen delokrug sa plansko-analitičkim zadacima, a opšti deo ekonomske propagande, preči če u komercijalni sektor Radne zajednice. Motivacija za tu or-ganizacionu promenu bila je, do-duše, opšimo obrazložena, ali su sa njom bili najmanje zadovoljni oni, koji su tražili odgovor na pitanje o nadležnosti za nastavljanje zidanja jednog od sedam stubova SOUR - planiranja zajedničkog razvoja! Poslovanje odnosno poslovni rezultati za prvih devet meseci ove Zapisi ispod tezge Šta je u ženi najjače, često po-stavljaju pitanje psiholozi. Pa to se odavno zna! uzvikuju puni izlozi. S Rad jeste merilo čovekove vrednosti, ali prekovremeni rad nije stvarao nadčoveka. Stvarao je više mesta na birou rada. Sve skupo pa mladi ljudi lupa-ju glavu kako da se okuče. Još ako su podstanari morače da lup-nu kojim miliončetom kako do kuče. Pardon - do gazdarice. Mnogi su tudji znoj stavljali u svoje slamarice. E, pa nečemo sad pristati da nam vratc praznu slamu. Pera Srečkovič Prva sednica izvršnog odbora radničkog saveta SOUR U Ljubljani je 10. novembra održana prva sednica izvršnog odbora radničkog saveta SOUR Mercator. Izborom predsednika i njegovog zamenika obavljen je konstitucioni deo sednice. Nastavak je bio posvečen oblikovanju godišnjeg planskog akta SOUR Mercator za 1984. godinu i samoupravnog sporazuma o zaje-dničkim osnovama i merilima za rasporedjivanje dohotka i raspo-delu sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju u SOUR Mercator. Izvršni odbor vodi Davor Kogej, ekonomista iz M-Vele-preskrbe, OOUR Grosist, a njegov zamenik je Jasna Žagar, samostal-ni devizni referent iz M-Medna-rodne trgovine - OOUR Slovenija sadje, spoljna trgovina. Sa oblikovanjem prednacrta planskog akta za 1984. godinu izvršni odbor nije imao posebnih problema, jer je razvojno-planska služba u Radnoj zajednici pripremila kompleksan pregled primedbi na radni materi-jal, koje su bile postavljene na se-dnici poslovodnog veča. Pored toga, u plan su unesena i sva obra-zloženja za »za« i za »protiv«. Prednacrt planskog akta (radi se o tekstu plana razvoja SOUR u 1984. godini i o planu Radne zajednice) je, znači, uobličen i odre-djen. Rezultati javne diskusije i pri-medbe moraju biti dostavljene razvojno-planskom sektoru Radne zajednice SOUR, do 25. novembra ove godine. Predlog planskog akta SOUR biče oblikovan na sledečoj sednici izvršnog odbora, 8. decembra. Izvršni odbor je usvojio i prednacrt samoupravnog sporazuma o zajedničkim osnovama i merilima za rasporedjivanje dohotka i raspodelu sretstava za lične dohotke. Pri torne su unesene neznatne izmene, koje su se odnosile uglavnom na odredjivanje organa za pračenje ostvarivanja sporazuma. Uticaj na sadržaj predloga tog akta omogučen je svim članovima SOUR preko javne diskusije o tom aktu. Sabimo mesto za pri-medbe na prednacrt je Centar za informisanje SOUR Mercator, do 5. decembra ove godine. godine su rezultat, pre svega, tike kamatnih stopa, zamrzne izvora dohotka u trgovačkoj del* nosti i ostalih najrazličitijih poj8’ koje prate i stvaraju haotično s® ( - • - 1 »• »* nje na tržištu. Možemo ih veojj1 jasno ilustrovati sledečim po6 L cima: Dugo smo čekali na akt koji « na nivou naše složene organiza8-ujednačio osnove i merila zaf sporedjivanje dohotka, raspod6, ^ sredstava za lične dohotke i z« 4 dničku potrošnju i druge obli® ^ troškova, kao što su razni povra8 ^ ji, naknade i slično. Prednacrt »i ta je konačno pred nama! komisije treba pohvaliti. Ipak osnovno pitanje ostalo nerešeij na kom nivou če se subjekti sp°f, zumevanja sresti?! Da li na niv složene organizacije ili na niv8 granskih sporazuma p« jedrnih^ latnosti? Ni u rešavanju problem minulog rada odnosno uskladi^ nju sa odredbama zakona o milj tom radu i proširenoj reprodukP nismo rekli »popu - pop, a bob^ bob«! A ako malo dublje zaronirf u problem, samo od sebe se nabj če pitanje: kakve če to kvalitab ne pramene u medjusobr odnosima, u medjusobnom P£ -djenju rasporedjivanja dohotto raspodele sredstava za lične dor 3 ke i zajedničku potrošnju, da -nese akt koji nije rešio ni osnovni dilemu: ko, kada i sa kim se P°r. ’ di i ustanavlja skladnost? Pa ^ " malo karikiramo, doči čemo do^\ ga da uporedjujemo poljoprivvv dnu zadrugu sa spoljnom trgov i nom?! I ko če da bude taj, kojD < da odtočuje o torne da li se V drži odredbi samoupravnog razuma ili ne? Više nego dobro je to, što srno p dogovorili o jedinstvenoj P°" M svih oblika naknada i povrao / q troškova koji nastaju na radu ■ vr vezi sa radom i u zajedničko) 1%; trošnji. , Do stvamog ostvarivanja od-. bi sporazuma ima, doduše, da Pl F>( dje još dosta vremena. Predvi^v no je, naime, da se sa izvodjen]čPr6c odredbi sporazuma počne tek 3'%l 1985. godine. Ono što je jasno kao beli daJ”6gg to, da čemo u medjuvremenu Jj -10cj1 rati da pronadjemo i metodol0"rO6 ishodišta za pračenje njegov"M ostvarivanja. rde prevod s 1. strfS Slobodan Milink0'^ ______________________ Mercatol Glasilo delavcev in zdru^f nih kmetov SOZD Mercator.J 0% sub. o., Ljubljana, Aškerčeva * 'it j* Izdaja Center za obveščala jjjJ SOZD Uredništvo: Aškerčeva % 31 Ljubljana Ureja uredniški odbor: k trel stina Antolič, Jože CemO*vPsloi Sonja Dolinšek, Sergej Pat^V nost, Anton Kočevar, Nada htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro ° vak (telefon: 221-044) ..ti- s Novinarka Vesna BleiWe' (telefon 221-010) MM Tajnica redakcije Katja 5 ivec (telefon: 221-010) fetiši novec (telefon: 221-010) Rt)Si Tehnični urednik Dušan jovic K zasnova J** l Mn Oblikovna Novak Tisk ČGP Delo ver tisk tur ueio K# t ^ Oproščeno temeljnega «*aV ju [h 1 prometa proizvodov M Glasilo prejemajo dela^ va, j, kmetje, učenci v gospodar*1 vn. in upokojenci SOZD Merca tist; ¥ Naklada: 12.000 izvodov