Lato XIV
V Celjn, dne 25. marca 1904. L
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, In sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo - Za Inserate se plačuje
1 krono lemeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
za pol leta 4 krone za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja Upravništvu „Domovine" v Celju.
Državni zbor.
Torkova seja državnega zbora je kazala izpočetka isto lice, kakor vse drage seje dosedanjega zasedanja. Došle vloge so se Citale dobesedno, potem se je štirikrat glasovalo po imenih Nato je še podal poslanec vitez Berks interpelacijo, tičcčo se uporabe slovenskega jezika pri političnih oblastvih na Spodnjem Štajarskem. Ko je še trgovinski minister podal zakonsko postavko o razširjenju tržaškega pristanišča je vstal predsednk zbornice, grof Vetter, in dal prečitati dopis ministrskega predsednika, s katerim je državni zbor z dnem 22 t. m. od-gojtE. Predsednik je nato voščil poslancem vesele velikonočne praznike in zaključil sejo.
Tako je torej prvo dejanje burke, ki se sicer imenuje „državni zbor", končano. Pričakovalo se je sicer, da se bo stvar drugače končala, mislilo se je celo na demisijo Körberjevega kabineta ali p* razpust državnega zbora, toda Körber še vedno misli, da je nenadomestljiv in da mora ostati „v blagor" dižave na krmilu vlade. Vsekako je boljše zanj še nekoliko po-vztrajat! na svojem mestu, kajti po razpustu • Jižavnega zbora, in.r.ovth volitvah'bi paß xtc-tah." pričakovati, da bi biu njegovi dnevi šteti. Tako j pa vsaj še ostane preko velikonočnih počitnic . „odreäenik" Avstrije.	i
Povod tako hitre odgoditve državnega zbora je bil v prvi vrsti češka obstrukciia, kateri se j je priključila še jugoslovanska. Čehi imajo pripravljenih še nebroj nujnih predlogov, vseh j skupaj je še 149 kar popolnoma zadostuje za j celo leto, ako ne bo našla vlada izhoda iz te zagate. Ako se med velikočnimi počitnicami ! položaj ne izpremeni, se bo s 14. aprilom, kateri , dan se najbrž državni zbor zopet snide, začela stara komedija.
Kakor smo že rekli, so se jugoslovanski poslanci izrekli za skupno delovanje s Čehi. I
Ta čin naših poslancev je gotovo popolnoma umesten, kajti proti sedanji vladi bi bila vsaka popustljivost naravnost samoubojstvo Jugoslovanov. Obstrukcija naših poslancev se je povsod pozdravila z največjim veseljem.
Vlada ima težavno stališče. Körber se je nadejal, da se mu bo posrečilo zagotoviti dele-gacijsko zasedanje, ali ta up se mu je izjalovil, ker so Čehi izjavili, da ne pripuste volitev v delegacijo. Druga točka, ki dela veliko skrbi vladi, je dovolitev vojaških novincev. Te si bo Körber zagotovil z onim nesrečnim § 14, kar pa mu je pri delegacijah popolnoma nemogoče. Ako bi se mu bilo posrečilo, zagotoviti si dela-gacijo pred veliko ncčio, bi bil rešen največjih težav, kajti potem bi si bil že kako pomagal s § 14. do jeseni, ali sedaj je navezan na državni zbor, kateri pa v sedanjih razmer» h nikakor ne bo tako posloval, kakor bi bilo Körberju ljubo in drago.
Ia kako hoče rešiti Körber svojo kožo? — S spravo.
Nemške stranke, razan Schön^cerjeve, so se združile k skupnemu delovanju. Ceio Wolfova strančica se je izja vila za r ristop. Nemška na fsrdsž. ili	tw-i
posestniki so bili zadovoljni z njenim pristopom,
le krščanski socialisti so stavili pogoj, da ne sme Wolf sam zastopati svoje stranke, čemur se je tudi ugodilo. Schönarer se je izjavil, da se njegova stranka ne udeleži posvetovanj, ako se ne obdrži med zahtevami uvedenje nemškega jezika kot državnega — S temi združenimi strankami so se začela vršiti pogajanja. Meše-tarji so Poljaki.
Sicer je bilo obče mnenje, da so se pogajanja začela na inicijativo vlade, toda v skupni seji poljskega kluba in parlamentarne komisije mladočeškega kluba je izjavil predsednik poljskega kluba vit. Jaworski, da je poljski klub prevzel posredovanje popolnoma neodvisno od
vlade in od kake druge stranke. — Tej"izjavi se pač mora verjeti, ali ravno tako razumljivo je, da si bo poljski klub, ako bi se mu posrečila spravna akcija, znal zagotoviti stalno hvaležnost Körberjeve vlade, dasiravno sedaj dela popolnoma neodvisno od nje.
Glavna točka, okrog katere se bo moral vrteti spravni poskus, je pač dnevni red prihodnje seje. Čehi in sploh stranka ua desnici zahtevajo, da se postavi na dnevni red obravnava o reviziji poslovnega reda, dočim Nemci j zahtevajo proračunsko razpravo Pogoji, pod ka-I terimi bi Čehi pripustili proračunsko razpravo, so one češse zahteve, katere sa vlečejo kakor rdeča nit skozi vsa zasedanja državnega zbora.
I Češka stranka zahteva zopetno uvedbo češkega uradnega in poslovnega jezika in ustanovitev češke univerze na Moravskem. Ti dve zahtevi ! oživotvoriti je dolžnost vlade, kajti obe temeljite na veljavnih državnih zakonih, katerih čuvanje in izvedenje je naloga vlade. Vsled tega tudi ne morete biti ti dve zahtevi podlaga češko nemških pogajanj, morate se popolnoma izključiti in se češke stranke najodločnejše zavarujejo proti
fi^.i „
Pač pa se hočejo pogajati z Nemci glede minoritetnih šol, poslovnega jezika avtonomnih korporacij, deželnega in deželnozborskega volilnega reda ter zboljšanja iavne uprave, posebno pa glede ustanovitve okrožne uprave. Čehi žele poštenega in pravičnega miru in nimajo pri tem nikakih zahrbtnih namenov. Seveda je sedaj na Nemcih ležeče ako hočejo, da se bo prišlo v državnem zboru do poštenega dela. Gotovo pa je skoro, da nemške stranke ne bodo hotele izločiti iz skupine vprašanj, o katerih naj bi se vršila pogajanja, vprašanja češkega notranjega uradnega jezika in češkega vseučilišča na Moravskem. Stvar bo torej najbrž ostala pri starem.
LISTEK.

Modre lučice.
Maksim Gorkij. — Prevel E. Olgin. (Konec.)
„Nekdaj v davnih časih so živeli ljudje — kje, ne vem. Veliki, nepredirni gozdovi so ob treh straneh obdajali njih šotore, na četrto stran pa se je razširjala brezmejna stepa. Veseli, krepki, junaški ljudje so bili in z majhnim so bili zadovoljni — najbrže cigani. Tedaj pa je napočila iskoč nemirna doba; prikazali so se drugi redoli, planili nanje in jih zapodili v gozdove. Močvirje je bilo tamkaj in tema; gozd je bil starodaven, veje so bile goste, da se ni skozi nje videl niti košček modrega neba in solnčni žarki so le semintja prodrli do močvirja. Tedaj se je pa jel iz njega dvigati čuden sopar; ljudem je škodoval, drug za drugim so tedaj umirali. In plakale so ženske in otroci, očetje pa premišljevali in se žalostih Iz gozda ste bili dve poti, prva je vodila nazaj, a tam so bili močni in
badi sovražniki, druga pa naprej---a tam
so stala velikanska drevesa, objemajoč se medsebojno z vejami in zapletajoč se s svojimi kore-
ninami v trdo blato močvirja. Stala pa so molče in nepregibno — mirno, kakor iz kamenja, po dnevi, v sivem mraku in zvečer so oklepala ene ljudi pri svojih ognjih še tesneje. In po dnevu in po noči so jih oklepala kakor obroč, preteč zadušiti, zatreti one, ki so bili vajeni stepe, Kako grozovito je bilo, če je veter butal ob vrhove dreves in če je ves gozd šumel in bučal votlo in bobneče, pojoč nagrobnico njim, ki so v njem iskali zavetja pred sovražniki.
A bili so krepki ljudje, lahko bi se borili z onimi, ki so jih pregnali iz njih domovja, a niso hoteli v boju poginiti, skrivnosti so hranili v svojih prsih, in te bi tedaj izginile ž njimi. Sedevali so torej in premišljevali v dolgih nočeh, ko je gozd zamolklo bobnel, v onem strupenem soparu iz močvirja. Sedevali so tamkaj, brezglasno so njih sence od ognja plesale semintja in vsem se je zdelo, da to niso sence, temveč duhovi močvirja in gozda praznujoči zmagoslavje nad njimi. In vedno so sedeli in premišljevali. Vendar nič — ne delo in ne ženske — ne oslabi človeške duše tako kakor skrbi polne misli, ki pijejo kot pijavke iz srca srčno kri. In odreve-
neli so vsled premišljevanja —--. Strah se
jim je vzredil v prsih in jih objel z mogočnimi rokami in ženske, plakajoč za onimi, ki jih je
že umoril strupeni sopar iz močvirja, so jih plašile s svojimi tožbami---; bojazni polne
besede je bilo slišati v gozdu, sprva boječe in tiho, a vedno glasneje in jačje. Hoteli so se že podati k sovražniku in mu podati sebe in izro čiti svojo prostost in nihče se ni bal iz strahu
pred smrtjo suženjskega življenja--. Tedaj
pa je prišel Danko in vse je rešil".
Gotovo je starka pravljico o plamenečem srcu pripovedovala že večkrat, stavki so se mi zdeli dolgi in dolgim, gladkim traVovom podobni. Govorila je skoraj pojoč in njen škripajoči, zamolkli glas mi je prav razločno pričaral pred dušo ono šumenje gozda, ki so v njem umirali nesrečni, pregnani ljudje vsled strupenega vzduha, dvigajočega se iz močvirja.
„Danko — je bil iz njih redu, krasen mladenič. In lepi ljudje so vedno drzni. In rekel je torej svojim tovarišem:
„Z mislimi ne boste zvalili skale raz cesto. Kdor ničesar ne stori, temu ne bo drugače. Čemu zapravljati moči v strahu in premišljevanju? Na noge, mi pojdemo v gozd in skozi, saj mora imeti
konec---vse na svetu ima konec. Torej
kvišku! He, he!"
In ozrli so se vanj in spoznali, da je boljši
Edini veseli dogodek iz dosedanjega zasedanja državnega zbora je zbližanje slovanskih in italijanskih poslancev. Skupna nevarnost vedno se bolj razširjajoče germanizaoije, posebno pa italijansko vseučiliščno vprašanje je ona vez, katera bi mogla dovesti dosedanje nasprotnike do skupne akcije Priobčili smo že jugoslovanske pogoje, na katerih temelju bi bila taka akcija mogoča. Kakor se je pokazalo, ji italijanski po slanci niso ravno preveč nasprotni, posebno oni iz Tirolske ne. Drugačna pa je seveda stvar pri tržaških Italijanih, kateri so pač nasprotni vsemu, kar bi moglo okrepiti slovenski živelj v avstrij skem primorju. Cela stvar je seveda še v povojih, in b:gve kakih upov in nad ne smemo gojiti, ali toliko pač smemo reči, da smo z ve 8eljem pozdravili prvi korak k zbliževanju naše in italijanske narodnosti, ki ste doslej bile boj na življenje in smrt med seboj, medtem ko se je v naši sredi vedno bolj in bolj vgnezdavala vsenemška preširnost.
Tudi Nemcem ni ostal prikrit dalekosežni pomen zbližanja Jugoslovanov in Italijanov pod okriljem Čehov in na vso moč se tiudijo, da bi preprečili započeto akcijo. Nemški listi poročajo z nekim pritajenim veseljem, da so se vršila večkratna posvetovanja odličnih nemških poslancev z italijanskimi, katera imajo v namen zbližanje obeh strank. Pa bodi že, kakor hoče, javno mnenje v italijanskih, razun morda v zagrizenih tržaških čifutsko - irredentovskih krogih je na strani slovansko - italijanske skupne akcije.
Tako smo v kratkem podali obris sedanjega političnega obzorja. Vsestranska pogajanja se bodo gotovo nadaljevala, toda končnega izida še ni mogoče prorokovati, kaj šele določiti. Upajmo, da bodo velikonočne počitnice državnega zbora položaj vsaj nekoliko razjasnile. Ako bi pa šlo ; tudi to upanje po vodi, potem se je pač nadejati, da v kratkem ne bo več sedanjega držav- 1 nega zbora, ali pa Körberja. Za nas Slovence bi i bilo odkritosrčno želeti, da se zgodi poslednje.
O Vegovi 150 letnici.
(Izv. dopis).
Dunaj m. suSea Predavanje o Vegi v društvu „Zvezdi", ka tero je imel prvo nedeljo m. sušca gosp. stotnik Fridolin Kavčič, privabilo je toliko Slovencev in Slovenk v to društvo, da je bila dvorana „Re-gensburgerhofa" natlačeno polna, da jih je celo mnogo moralo stati, ker niso dobili sedeža, mnogi pa so celo morali oditi radi nedostatka prostora. Predavanje je bilo res velezanimivo.
Govornik je najprvo v jedrnatih potezah navel lepo število na slovenskih tleh rojenih učenjakov, o katerih smo dosedaj le malo čuli, povdarjajoč, da ga ni z lahka najti tako čilega in ukaželjnega naroda, kakor je narcd slovenski. Najboljši dokaz je naša dična družba sv. Mohorja, z enako se ne more ponašati nobeden veliki, četudi s kulturo prenasičeni narod. Naš
narod je dal svetu ne samo Vego, temveč mnogo drugih učenjakov, ki so izhajali večinoma iz kmet8kega stanu.
Že začetkom 15. stoletja, komaj 66 let po ustanovitvi dunajske univerze, zaslovel je radi svoje ženijalnosti in vede po celem učenem svetu slavni celjski rojak Prelokar, ki se je nazival Thomas de Cilia, „Tomaž iz Celja". Bil je vzgojitelj zadnjega viteza, učenega in vedi naklonjenega cesarja Maksimilijana. Ta je umrl kot škof KonBtancije. V 15., 16. in 17. stoletju je delovalo na dunajski univerzi 17 profesorjev slovenskega pokolenja. Toliko jih je dognal g. predavatelj.
Najslavnejši pravnik 16. stoletja je bil Virnik, doma iz Polhovega Gradca, ki si je kakor je bila takrat sploh navada, svoje ime polatinil v Pegeja „Pegeus". Še 150 let za njim so pravniki zajemali iz njegovih neprekošenih juridičnih knjig.
V vrsto teh rojakov spada tudi naš slavni ! skladatelj Petelin („Gallus"), katerega življenje ' in delovanje na glasbenem polju nam je izvrstno | ocenil in opisal naš vrli glasbeni strokovnjak, | amanuensij dvorne knjižnice, dr. Josip Mautuani.
Veleučeni in slavni dunajski škof Slatkonja, ki je igral na polju cerkvene godbe, cerkvenega petja, humanistične vede in umetnosti veliko ulogo, bil je tudi kranjski rojak.
Brikcij Preprost, najboljši govornik dunajske univerze v sredini 15. stoletja, je bil sin preprostih kmetskih staršev iz celjske okolice. Trikrat je bil rektor dunajske univerze in kot tak je pozdravil v prvič na Dunaj došlega ce sarja Maksimiljana v cerkvi sv. Štefana z ognjevitim govorom. Znamenito za nas je tudi, da je bil Slovenec Preprost prvi rektor, kateremu je podelil cesar Maksimiljan častni naslov „ma-gnificus".
Andrej Perlah, sin kmetskih staršev, rojen leta 1490 v Svičini nad Mariborom, je bil na matematiškem polju vreden prednik Vegov. Bil je profesor dunajske univerze ter najboljši prijateljslovečegadunajskega humanista Gundelna. Izdal je mnogo knjig astronomične in matematične vsebine. Po poklicu je bil zdravnik. As.h bach ga priSteva najodličnejSim zdravnikom one-dobe, dočim ga sloveči Melanchton uvršča med najizvrstnejše matematike onega stoletja.
Slavni jezikoslovec in naravoslovec Žiga Popovič, kateri je ustvaril Nemcem besedo „Stern warte", je bil tudi štajarski rojak, roj. v Arclinu pri Celju. Predavatelj pozna še celo vrsto slavnih Slovencev, o katerih pa obljubuje govoriti bodoče leto v „Zvezdi".
Gosp. govornik je podal potem življenjepis Jurija Vege, ki se je rodil 23. sušca leta 1754 v Zagorici, majhni vasi moravške župnije, z ognjevitimi besedami. Vzbudil je gromovito po hvalo, tako da se je njegov predlog, naj bi tudi dunajski Slovenci brez razlike mišljenja slavili Vegovo stoletnico ter naj bi slavnostnemu odboru načeloval pred-
sednik „Zvezde" g. Pukl, sprejel z veliko navdušenostjo. G. predavatelju donela je vsestranska burna pohvala.
Predavanju sledilo je petje mešanega in moškega zbora društva „Zvezde", katero je vodil dični pevovodja gosp. Vinko Krušič. Moški zbor se je od lani podvojil in novo ustanovljeni mešani zbor obeta društvu veselo bodočnost. Posamezni zbori 80 se peli precizno in z veliko vnemo. Gospici Jelici Krušič in Anica Šu-šteršič pa ste društvo iznenadili z novimi razglednicami, predstavljajočimi Jurija Vego, njegovo rojstno hišo, veličastno župno cerkev v Moravčah in Vegov baronski grb. Te razglednice so vzbudile mnogo pozornosti — razpečalo se jih je mnogo za Vegov spomenik Ta večer smo tudi čuli nekaj „Zvezdinih" tamburašev, ki so igrali mncgo slovanskih komadov najspretnejše. Čuli smo mnogo navdušenih napitnic, osobito g. predavatelju in njegovi v društvu navzoči rodbini. Navzočih je bilo dosti slovenskih veljakov, med temi tudi član osrednjega odbora za Vegov spomenik g. major Beseljak, dr. Vidic s soprogo, dr. Nachtigall, kipar Zajec, predsednik kat. izobraž. društva dr. Valjavec, slovenski pridigar na Dunaju veleč gosp Franc Raból. Ta večer ostane gotovo v dobrem spominu vsem pričujočim.
Celjske in štajarske novice.
—	I. občni zbor „Zveze slov. stajarskih učiteljev in učiteljic" se ne vrši, kakor smo zadnjič pomotoma objavili, 4 aprila, temveč v torek, dne 5. aprila t. 1.
—	Promocija. V petek, dne 18. t. m. je bil promoviran na graški univerzi doktorjem prava avskultant pri mariborskem sodišču gospod Ivan Vuk.
—	Ali je celjski mestni park samo za Nemce? Kakor je nadutost celjskih Nemcev že splošno njihova najizrazitejša lastnost, pokazali so jo zadnji čas tudi s tem, da jim ni prav, da se Slovenci po mestnem parku izprehajajo in da se slovenski dijaki tam včasih celo na kako klop vaedejo in se slovenski pogovarjajo. Da b>do ti nemški nestrpneži nekoliko ponižnejši moramo jih pravočasno na zgodovinsko in pravno stališče tega parka malo opozoriti ter j h spomniti, da je celjski mestni park pravzaprav od nekdaj slovenska posest in da so Slovenci v prvi vrsti opravičeni tamkaj se sprehajati. Seveda je drugo vprašanje, ali se bode slednje Slovencem vsled pohujšljivega in odurnega vedenja nemških špispurgarjev v posebni meri zljubilo. Stvar je pa sama na sebi taka. da je slovenski občinski zastop celjske okolice prostor, kjer je sedaj mestni park, pred nedolgim časom mestnemu olepševalnemu društvu podaril, oziroma dovolil da se mestu Celju priklopi, kakor tudi veliko dušno odstopil takozvani Reiterjev grič, en del mestnega parka je pa še zdaj na okoliški zemlji in bi mogla slovenska okoliška občina vsak hip
od njih vseh : iz oči mu je žarela moč in živ ogenj se je blesketal v njih.
„Pelji nas ti!" so mu rekli.
In on jih je peljal.
Starka je umolknila in pogledala po stepi. Mrak je postajal vedno gostejši. Lučice iz pla-mečega Dankovega srca so se svetlikale tam v daljini, podobne modrim zračnim cvetkam, ki vzcvete le za trenotek
„In Danko jih je peljal. Složno so mu sledili v veri vanj. T^žka pot je bila. Temno je bilo in pri vsakem koraku je odprlo močvirje svoje požrešno žrelo, požirajoč ljudi, in drevesa so zapirala pot zidu enako. Njih veje so bile zapletene medsebojno kakor kače, povsod ao se razprostirale njih korenine in vsak korak je
veljal znoj in kri. Dolgo so šli--. In vedno
gostejši je postajal gozd in vedno manjše — moči. In tedaj so pričeli godrnjati zoper Danka, očitajoč mn, da je tak mladič in neizkušen človek brez uspeha vodi. Ni se zmenil zanje, naprej je stopal hrabro in veselo.
Nekoč pa je grom bučal nad gozdom ia drevesa so zamolklo in grozeče šepetala. In tako temno je bilo v njem, kakor da so se združile vse noči, kar jih je bilo od pofietka sveta s svojo tomoto; in majhni ljudje so stopali m«d velikan-
skimi drevesi, med gromenjem in bliskanjem so šli, in majajoč se so nad njimi vršala drevesa svoje pesni, jezno in obupajoče, in bliski od tam zgoraj nad vršaci so razsvetlili gozd a svojo modrikasto mrzlo svetlobo in ravnotako hitro izginili, ljudi strašeč in grozeč jim. — In v mrzli, modri bliskovi svetlobi se je videlo, kakor da velikanska drevesa iztezajo svoje dolge grčave roke po ljudeh, hrepenečih venkaj iz te teme, in jih skušajo ovirati, ' kloneč se eno k drugim. In nekaj groznega, temnega, hladnega je zrlo izza vej na gredoče ljudi. Težavna pot je bila in utrujeni ljudje so že izgubljali pogum. A sramovali so se pripoznati svojo slabost in iz jeze in hudobije so padali po Danku, njem, ki jih je vodil. Očitali so mu, da jih ne vodi prav...
Ustavili so se in med zmagoslavje slave-čim bučanjem gozda so pričeli utrujeni in raz srjeni soditi Danka v temni, razburjeni noči.
.Brez koristi si nam, da, celo škodljiv", so dejali.
.Peljal si nas proč od tamkaj in nas izmučil, a zato moraš poginiti — ti*.
In blisk in grom sta potrdila njihov» besede.
.Rekli ste: pelji nas — in peljal sem vas" je odgovoril Danko, jnnalko jim stoječ naproti.
„Pogum imam, zato sem to storil. In vi? Kaj ste storili, da bi si pomagali ? Le šli ste in niste se mogli navzeti poguma za daljšo pot in si ga ohraniti! — Le šli ste, le šli ste, kakor ovac čreda".
In te besede so jih še bolj razvnele.
„Umreti moraš — umreti*, — so divje klicali.
In veter je bučal in bobnal spremljajoč njih upitje in svetli bliski so švigali nad njihovimi glavami, razsvetljujoč za hipec temo. In ozrl se je Danko v one, zaradi katerih se je žrtvoval in sprejel težavno delo, in videl je, da so se ponižali do divjih živali. Mnogo jih je stalo krog njega, a nikake miline ni bilo brati na njih obrazih ; prizanašanja torej ni mogel pričakovati. Tedaj je tudi v njegovi duši vzplamtela nejevolja, a takoj ugasnila iz usmiljenja do njih. Ljubil jih je in mislil : mogoče se brez mene lahko pogube. In zaplamtelo je njegovo srce in zahrepenelo te ljudi rešiti, jih pripeljati na lažjo, varnejšo pot, in iz oči se ma je brala njegova hrepeneča želja., A oni so mislili, videč njegove iskreče se oči, dat se je razsrdil, in prežali so nanj ko volkovi,, meneč, da s« bo boril 2 njimi na življenje ini smrt; obkolili so ga tedaj od VMh strani, da bil ga lažjs zgrabili in umorili. A spoznal j« njihi
— Kakor gladni psi 30 ikali v sredo pred poldnevom znani prvaki djske poulične druhali, „vahtarčni" informatorji,pred sobo št. 3 celjskega c. kr. okrajnega sodišča pričakujoč tre-notka, da bi se zopet mogli zrnati s svojimi gnjusnimi čeljustmi na celjsko S>venstvo Kajti to ve vsak pametni človek, da im ni mar posameznih oseb, temveč da žel» s posamezniki kopati jamo celoti. Lopovi! S hko besno rado stjo je priobčila svoj čas „vahtrca" vest, da se je dogodil v slovenski trgovir g. K Vaniča v Celju zločin proti nravnosti, s ;akim divjim sovraštvom in prav satanskim useljem je kazala na vse Slovence: glejte, takni 30. Ia takrat predno so aretirali gosp. Popa da, je po osebi, katera nam je dobro znana, vedela že vsa po ulična druhal za aretacijo. Kao so se jim svet-lile oči veselja, češ, sedaj g! imajo zopet Slovenca, vsled katerega bomo ahko kazali s prstom na vse, Da, ali izkupil j je dot čnik, ki je imel in ima povsod svoje kemplje poleg, kjer bi ne bilo treba. Priobčili ano dogodbico, ki je temu gospodu do dobra zairla U8ta, in celo Nemci sami so mu pošteno izprašali kosmato vest, kajti takih dogodkov, kakor se je baje dogodil v slovenski trgovini je med Nemci dovolj, da bi imela „Domovin/ vedno polne predale o njih, ako bi se hoteh baviti z omazanim perilom celjskih nemških prvakov in njih pod-repnikov. — V sredo dopoldne je bila obravnava pri c. kr. okrajnem sodišču Kakor smo že rekli, je čakala zunaj tropa steklih „vahtarčnih" informatorjev na izid obraviave, kateri bi s še toplo vestjo drli v „vahtarčm0 uredništvo. Smeh nas je lomil, ko smo gledali njihove skremžene obraze, ko so izvedeli da j« g. Popovič popol-ma oproščen. Sodil je sodni tajnik g dr pl Du car, a zagovarjal je gosp. di. Karlovšek. — Gosp. Popoviču in trgovini gosp. Vaniča je sicer čast rešena z razsodbo c. kr. sodišča, toda, ako morda mislijo „vahtarčni* častikralci, da je za njih stvar tudi pri kraju se zelo motijo. Z vso pravico zahteva vsa slovenska javnost, da slavno c. kr. državno pravdništvo zahteva preiskave in obtožbe „vabtarčnega" uredništva radi zločina obrekovanja. Še predno je bila aretacija proti g. Popoviču ugotovljena, so vecren cetjuki-pati«— čnjaki za celo stvar, predno se je aretacija izvršila, je bilo „vahtarčno" uredništvo o nji obveščeno. Proti gosp. Popoviču se je uvedla pre i8kava, bil je nekaj dni v preiskovalnem zaporu, a sedaj popolnoma oproščen, a „DiUtsche Wacht" ga je napadla v svoji številki z dne 10 t. m., izišli dne 9. t. m, kot zloči ca in obenem huj-skala proti trgovini g. K Vaniča. Aretacja se je izvršila dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne, ob 5 uri izišla „Deutsche Wacht" je že prinesla poročilo, katero je moralo biti že zdavnaj pred aretacijo v uredništvu. Ako slavno c. kr. državno pravdništvo ne najde nič kaznjivega v dejstvu, da se uradni postopki pred njih izvršitvijo raznašajo
na ulico, da se osebo, katero pozneje c kr. sodišče. uvidevši nje nedolžnost, popolnoma oprosti obtožbe, v javnem časopisu ozlogrdi kot zločinca in se obenem s ščuvanjem proti trgovini, kjer je bila dotične oseba uslužbena, hoče dotično trgovino na časti in tudi gmotno oškodovati — potem bi si morali pač misliti, da je slavno c. kr. državno pravdništvo le zato tu, da na ovadba obäkurnih celjskih nemčurskih poulič-nakov obtožuje osebe, katere c kr. sodišče obtožbe popolnoma oprošča. — Najodločnejše torej zahtevamo v svrho varstva zakona in javne morale, da se uvede preiskava proti uredništvu tukajšnje „Deutsche Wacht" zaradi zgoraj omenjenih kaznjivih dejanj.
—	Savinsko učiteljsko društvo zboruje 7. aprila t. 1. ob 2 uri popoldne v Gomilskem. Spored: 1. Zapisnik. 2. Skupno posvetovanje o odpravi III plačilnega razreda. 3. Službena raz predelnica, izjava šolskega vodstva o prosilcu. 4 Pobiranje dru5tvenine. 5 Volitev dveh dele gatov. Slabo vreme ne ovira zborovanja.
—	III. Izkaz darov za Jarčev nagrobni spomenik. Minka Miklič, učiteljica v Gomilskem, 2 K, Julka Miklič, učiteljica na Gomilskem, 2 K, Marija Stupan, učiteljica pri Sv.fJurju ob Taboru, 2 K, Julka Stupan, učiteljica r. d pri Sv. Jurju ob Taboru, 2 K, Meglič Šimon, nadučitelj na Vraaskem, 3 K, brežiško-sevniško učit. društvo po g. Amaliji Piuk 6 K, skupaj v tem izkazu 17 K. Vsega skupaj 42 K — in to je bore malo. Nadaljne darove sprejema Anton Farčnik, nadučitelj na Polzeli.
—	Odlikovanje Cesar je podelil slovenje-bistriškemu županu Albertu Stiegerju viteški križec Franc Josipovega reda.
—	Predavanje. V soboto, dne 26 t. m. bo : predaval v mali dvorani mariborskega „Narod-! nega doma" vseučiliški profesor g. dr Murko o
življenju in delovanju sv. bratov Cirila in Metoda.
Druge slovenske novice
— Slovenskemu ženstvul — Pod tem naslovom prinaša „Novoe Vremja" prekrasno pesem ruskega pesnika Sokolova, posvečeno sloven 8kemu ženstvu. V slovenskem prevodu slove ta ——*^o*ozi_±akOilei_Oi Stare Baltike, od Volge in Dnjepra do novih bregov Sungare in Amurja, od Kijeva, Moskve in od Petrovih trdnjav do groznih baterij na skalah Port Arturja, od meja večnega ledu do južnih vročih pokrajin, od mračnega Altaja do podivjih gor doni „zahvala" vam, o matere-Slovenke, od ruskih mater iz vse Rusije velike! Zahvala in poklon za goreči vaš pozdrav v težkih časih, v trenotku skušenj. Ne bojte se! Rusija je silna! Na izzi vanje daje odgovor, dostojen pradèdov iz svetih sporočil ! Naj bo sovražnik poln zavisti in zlobe, naj grozi z vojsko z vztoka in zapada — silne in mogočne so prsi slovanskega orla mogočni in verni so slovanski orliči !
čezenj prostovoljno razpolagati. V zahvalo za vse te velike slovenske darove in nezaslužene dobrote nasproti meščanatvu js pa celjski občinski zastop bi 1 ob priliki stav^enja nove brvi čez Savinjo toliko umazan, da niti vinarja za to ni dovolil iz mestnih sredstev, dasiravno čez novo brv večinoma mestni prebivalci in tujci hodijo. To je celjska nemška hvaležnost in noblesa. In zdaj bi še ti ljudje hoteli v parku, od Slovencev olepševalnemu društvu podarjenem, omejevati svobodno rabo slovenske besede, da bi kak tujec mislil, da v Celju Slovencev ni! Ne boš, Miha! Ali in koliko bodo Slovenci v mestni park zahajali in kako bodo tam med seboj govorili, je in bode izključno naši lastni odločbi prepuščeno.
—	Kje je naš denar, pobran od celjskih mitnic? Ubugi slovenski kmetje morajo plačevati, če se v Celje pripeljejo, pri me8tnih mitnicah ogromno visoko mitnino. Mitnice žepe slovenskih kmetov kar sesajo, pa kam gre ves ta naš denari Baje za napravljanje tlaka po celjskem mestu! Toda tlak je vendar tako neusmiljeno razdrapan, da bi si človek lahko noge polomil, če čezenj hodi. Ali so upravni stroški, to je plača mitničarjev, oben« m vrlih nemških agitatorjev, tako visoki, da vse dohodke požrejo, ali gre obili slovenski denar za namene kateri ao neiznajdljivi ? Trg pred spomenikom ljubljenca celjskih Nemcev, nemškega Jožefa II. je n. pr. tako grozovito zanemarjen, da je akoro za zdravje nevarno približati ae apcmeniku tega Jožefa II. z njegovim lovorjevim vencem in pisanimi pruakimi barrami. Kako da celjaki Nemci ne potlakajo okolice J.žefa II, če ga res imajo tako rad ? Ah, dà! Siovenski „Narodni dom" je tu blizu! Za tlakanje pa Slovenci plačujemo!
—	Popačeni napisi slovenskih obrtnikov in drugih zasebnikov. Čs človek malo po naši apodnještajarski d t želi potuje, naleti pogosto na hudo popačene napise zlasti slovenakih obrtnikov (gostilničarjev, krojačev itd) Marsikateri si je dal nevede pri kakem namenoma nemškutar akem ali pa tako nerodnem izdelovalcu napisno ploščo izdelati in ta je bodisi ime ponemškutaril, ali pa pisal z nemškim (ne !) pravopisom ali sa sploh napravil popolnoma nemško. Celo priznani narodnjaki imajo še iz starih časov take spa-kedrane napise nad svojimi hišnimi vrati. To je pa sramota za slovenski kraj in za vse dotične malomameže, ki takih napisov ne namestijo s pristnimi, v lepi slovenščini napravljenimi. Da se to vendar nekoliko spremeni, naj prigovarjajo v vsakem kraju zsvedni Slovenci takim ljudem, da nam^st jo spačtne napise s slovenskimi. Mi smo pripravljeni v našem listu v stalnem oddelku priobčevati take izpremembe in namestitve pokvarjenih napisov a pristnimi slovenskimi; zato naj ae nam uspehi iz posameznih krajev sproti naznanjajo. Slovenski deželi tudi na zunaj slovensko lice!
misli in arce mu je še bolj vzgorelo; bolečine so pripravljale take misli njegovi duši.
Ia gozd je vedno dalje bučal svojo pesen, nad njim je bobnel in divjal grom in čezenj so padale velike deževne kaplje.
„Kaj bom storil za ljudi!" je tedaj zakl;cal Danko z glasom močnejšim od mogočnega gro movega bobnjanja.
In hipno si je raztrgal z rokami prsi, iztrgal venkaj srce in ga dvignil visoko nad — glavo.
Razsvetilo se je in sijalo še jasneje in svet leje kot soince in gozd je utihnil vsled bleska in svetlobe brezmejne ljubezni do bližnjega, tema je bežala pred njenim žarom in se daleč tam v gozdu pogreznila v globoko, nenasitno žrelo mo-Jvirja. — Prestrašeni ljudje 80 bili kakor oka-meneli.
„Pojdimo", je tedaj zaklical Danko in pohitel naprej, žareče srce kvišku držeč in razsvetljujoč ž njim svojim tovarišem nevarno pot. In pohiteli so za njim, nekako prisiljeni in zača rani. Tedaj je vnovič zabučal gozd, v začudenje gibajoč svoje vrhove, a odmevanje korakov je bilo močneje. Vsi so hiteli hitro in pogumno, privlačilo jih je čudovito, žareče, plameneče srce. — Ia mnogo jih je poginilo tudi aedaj, vendar brez stoka in brez solz. Danko jim je
bil vedno prvi in njegovo srce je plamenelo neprestano.
H'poma se je razdelil gozd, 8e cdprl in Danko in oatali ž njim so dospeli v kraj, poln svetlobe in čistega od dežja svežega zraka Nevihta je zaostala za njimi nad gozdom, a tukaj je žarelo soince, dihala stepa, se blestela trava, posuta z neštetimi diamanti in kakor
zlato ae je svetila reka--Zvečer je bilo,
zarja večerna je rdečila reko, da se je videla podobna oni krvi, ki je v mogočnem curku rdečila Dankova hrabra prsa.
A on je umiral; še enkrat se je ponosni, pogumni, umirajoči Danko ozrl po nepregledni atepi, veselo ae ozrl po rodovitni deželi, ki se je razprostirala pred njim in se ponosno smehljal. Potem 3e je pa zgrudil in izdihnil.
Tiho so šepetala drevesa v svojem začudenju in trava, porošena od njegove krvi, se je pridružila temu šuštenju.
Veseli, nadepolni ljudje pa niso zapazili njegove smrti in niso videli, da plameni poleg Dankovega trupla še njegovo junaško srce. Le eden izmed njih je je opazil in iz strahu, ki ga je obšel, je stopil z nogo na to ponosno srce... — — Tedaj je ugasnilo, razpršivši se v male iskrice.
In to so one neznatne lučice, ki se pred
nevihto prikazujejo v stepi".
*
* *
Ko je starka končala svojo lepo pravljico, je zavladala v stepi popolna tišina, kakor da jo je ganila povest o Danku, ki je žrtvoval iz lju bežni do bližnjega svoje srce in izdihnil brez povračila za svojo velikodušnost In s hrbtom naslonjena ob koš za grozdje je starka zadremala, 8emintja se zdrznivši. Ia gledal sem jo in mislil: koliko pravljic in spominov bi še lahko povedala iz svojega življenja, Ia mislil sem na požrtvo vaino Dankovo arce in človeško fantazijo, ki je ustvarila toliko krasnih, bajnih legend — o starem veku in njega junaških činih in o oni žalostni dobi brez močnih, pogumnih ljudi in brez znamenitih dogodkov, a z nezaupnostjo vse zasmehujoči — o oni žalostni dobi pomilovanja vrednih ljudi z mrtvorojenimi src'.
Veter je zavel zopet močneje in odgrnil sloke prsi starke Izegril, ki je dremala vedno trdneje Odel sem njeno staro telo in se sam vlegel poleg nje na tla. V stepi je bilo mirno in temno. Počasi in dolgočasno so se pomikali oblaki na nebu dalje in dalje. Žalostno in za molklo je šumelo morje. Starka Izegril je spala večno, — nevzdramo spanje.
—	„Legijonarji" v Kranju. V soboto, dne 26. t. m. zvečer priredi „Narodna čitalnica" v Kranju Govekarjeve „Legijonarje" na korist on dotni „Dijaški kuhinji".
—	Prebivalstvo na Kranjskem. Prebival stvo kronovine Kranjske se je pomnožilo v preteklem letu za 5761 OBeb. Kakor povzamemo iz uradnih statističnih podatkov, se je leta 1903 porodilo na Kranjskem 18 007, umrlo pa je 12 246 oseb, od katerih je 2390 doseglo starost nad 70 let. Vsled jetike je umrlo 1960, vsled pljučnice 750, vsled davice 293, vsled škrlatice 89, vsled ošpic 106 oseb. — Ponesrečilo je 244 oseb, in sicer: utonilo 64, vsled padca 29, vsled opeklin 25; 18 se jih je zadušilo, 11 povozilo, 5 zmrznilo. Samomorov je bilo 51, umori pa 3; 19 oseb je bilo ubitih. Poročenih je bilo lani 3329 parov.
—	Naši vojaki v trdnjavah Listom se poroča, da tri stotnije pešpolka št. 17 odidejo v trdnjave na laško-koroški meji.
—	Člani ljubljanskega slovenskega gledališča v Belemgradu Beligrajska „Politika" prinaša laskavo oceno o gostovanju članov slov. opere gg. Orželskega in Angelija v Belemgradu Koncertovala sta pred mnogoštevilnim občinstvom v dvorani pri „Hajduk Veljka".
—	Nemškutarska „zmaga" na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Dobrlivasi je zmagala očividna nezqaöajnost. V III. razredu naših 135, nasprotnikov 30. V II. volilnem razredu od 86 volilcev prišlo 75; naših 35, nasprotnikov 40. 1 Kdor tukajšnje razmere pozna, temu je komentar nepotreben. V I. razredu 30 volilcev, komaj trije kmeti.
—	Proti tržaškim Slovencem .Piccolo" poroča, da je med mestno delegacijo in nekim bančnim zavodom že dogovorjena prodaja ozir. nakup tal na trgu pred vojašnico — pred „Narodnim domom". Dotični zavod da bo zidal tam svoje poslopje. „Edinost" pa pričakuje od vlade, da ne dopusti tacega atentata na koristi mesta, na potrebe največjega prometa, ki se tam vrši in ne v zadnji vrsti na zahteve estetike.
—	Samomor sodruginje. V Barkovljah so potegnili iz morja mrtvo truplo 25 let stare so-cijalno demokratične agitatorice Marijo Ja«»i»;k. Doma je bila iz Zagorja ob Savi Skočila je sama v morje.
—	Priznanje študij na zagrebškem vseučilišču. Zaderski „Narodni list" piše, da je do-znal iz dobrega vira, da izide v nekoliko dneh ministrska naredba, po kateri bo imenovana po sebna izpraševalna komisija na Dunaju za one dijake iz Dalmacije in Istre, ki sa uče na hrvat skem vseučilišču v Zagrebu, a želijo, da bi bili njihovi nauki priznani tudi v tej državni polovici.
Politični pregled.
—	Češki, slovenski in hrvatski poslanci
so imeli v torek zvečer skupen sestanek. Dr Pacak je Jugoslovanom izrekel zahvalo, da so podpirali Čehe v boju proti vladi. Dr, Kramar je povdarjal, da je češka opozicija, čim so se ji pridružili Jugoslovani, zadobila veliko večjo moč. nego jo je imela poprej. Želeti je, da bi se ta nova organizacija poglobila in utrdila. Dr, Fer jančič je želel, naj bi bila ta nova organizacija trajna in krepka, v kar je treba, da se doseže edinost v taktiki. Dr. Ploj je naglašal, da je v minolem zasedanju nova češko - jugoslovanska vzajemnost prestala prvo preskušnjo. Končno je dr. Pacak pri slovesu izrekel nado, da se po Veliki ncči zbero zavezniki z novimi mcčmi za boj.
—	Ogrski državni zbor. Po sprejetju obeh rekrutnih predlog v tretjem branju se je začelo razpravljati o proračunskem zakonu za leto 1903. Poslanec Barta (Kosauthova stranka) je razlagal važnost plačevanja v gotovini za ureditev cgr skih financ in za povzdgo ogrskega gospodar stva. Dokazoval je, da kmetijstvo na Ogrskem peša, čemur bi se dalo odpomoči le s samostojno carino. V imenu Kossuthove stranke je proračun odklenil. Isto sta izjavila tudi posi. Srigby v imenu narodnih desidentov in Csernoch v imenu ljudske stranke. Vsem govornikom je odgovarjal finančni minister Lukacs.
i — Balka Turški minister zunanjih zadev Tevfik paša je obiskal poslanike velesil ter jih nagovarjal, naj se velesile zadovolje z manjšim številom orožnikih častnikov. Začudenje zbuja postopanje an$škega diplom -točnega zastopnika O' Connorjs ki dela očitno proti reformam. Macedonski vodtelji ga baje pri tem krepko podpirajo, ker žnjim vred želijo, da bi se razbile sedanje refomske akcije, nakar bi ADgleška in Francija nastpili s skupnim novim načrtom pred turško vladi
Ruskujaponska vojna.
Vrhovni poWjnik ruske armade na daljnem Vztoku, general iuropatkin, v katerega stavijo Rusi vse svoje upmje, je v ponedeljek dospel v Irkutsk in se tabj odpeljal po kratkem razgovoru z železniškim ministrom knezom Hilkovim proti Bajkalskemi jezeru. Kuropatkin dospe najbrže že danes v Harbin, da bo že jutri ali pojutrišnjem v glvnem ruskem taborišču v Mukdenu.
Iz Marzelja ra južnem Francoskem se po roča, da je v poiedeljek tja dospel fracoski poštni parnik „Jara", kateri je imel na krovu ruskega poslanika v Tokiju, barona Rožna, ruskega generalnega konzula v Jokchami pl. Sive r sa in ruskega konzula v Nagasaki, princa Gagarina.
Rusija namerna šele, ko bodo njene v delu se nahajajoče ladje dokončane, energično nastopiti s svojim brodovjem. Do junija bodo popolnoma oborožen« oklopnice „Slava", „Orel", „Knjaz Suvorov" in „Borodino". Vsaka teh ladij ima prostora za 13 (00 ton in hitrost 18 morskih milj. Oboroženo bod) s 30 5 centimeterskimi in 66 srednjimi in lahkiiai topovi. Obe 16 000 tonski oklopnici „Imperator Pavi I." in „Andrej Per-vozvanji" spuste v maju v morje. Tudi prej šnjega leta v morje spuščeni križarici II. reda „lzumrud" in „Zemucug", ki se odlikujete po svoji hitrosti (25 morskih milj), odplujete isti čas Dalje se eborežuje križarica I. reda „Oleg".
Japonska se skuša urediti v svojem „pod-kraljestvu" na Koreji, in marki Ito, japonski Bismark, je v Söulu dosegel mnogo uspehov, Japonska posodi Koreji pet milijonov, zato pa a<?b> konjska viaaa japonske svetovalce in cesarski dvor se reformira ter tako izgubi vso veljavo. — Marki Ito je bil odlikovan z redom češpljevega cveta, odlikovanjem, ki se podeljuje samo knežjim osebam, japonski poslanik je dobil red korejske dtželne zastave prvega reda.
Berolin, 22. sušca. Neki bruseljski list poroča iz Antwerpna, da je ruska vlada najela 20 velikih parnikov za prevažanje premoga, železniškega in mornariškega materijala v Port Artur. To kaže, da Rusi računajo na uspeh avo jega brodovja, na kar bi jim bilo mogoče te transporte spraviti po morju v Port Artur.
Frankobrod 23 marca. „Frank. Ztg." poroča, da dela Rusija v srednji Aziji velikanske priprave za vojno. V Petrogradu se tudi delajo priprave. Revalu ia drugim pristanom se posveča posebna pozornost. Vse to je naperjeno proti Angleški, če bi hotela v slučaju ruske zmage priskočiti Japoncem na pomoč. Potrjeno je, da je car rekel: Koreja mora postati ruska, dvomi se pa, da bi tudi v tem slučaju imela Angleška pegam, se Rusiji zoperstaviti.
Petrograd 23 sušca. Admiral Aleksejev je brzojavil carju iz Mukdena: O polnoči dne 1 22 t. m. sta se dve japonski torpedovki približali ; Port Arturju, a ste bili zagledani. Baterije in ladji „Bober" in „Otvažnij" sta začeli streljati, na kar sta se torpedovki umaknili. Ob 4. zjutraj so se pojavile tri japonske torpedovke. a so bile tudi cdgnane. Ko se je zdanilo, se je približala , Port Arturju vaa japonska eskadra, broječa 6 oklopnic, 12 križark in 8 torpedovk. Rusko brodovje je zapustilo pristan. Japonci so ustrelili i 100 krat na Port Artur in 108 krat na okolico. Ruski streli so dobro zadevali. Ena japonska oklopnica je bila tako zadeta, da je nehala streljati in se je umaknila z bojišča. Ob 11. uri je japonsko brodovje odjadralo, ne da bi se bilo spustilo v boj z ruski mi ladjami. 5 ruskih vojakov je bilo ubitih, 10 ranjenih,
Petrograd 23. sušca. Dodatno brzojavlja Aleksejev o včerajšnjem naskoku na Port Artur naslednje : Japonsko brodovje se je ob 9. dopol
dne razdelilo na dve skupini ; oklopnice in torpedovke so šle proti Ljaotešanu in Golobjemu zalivu, križarke pa so se v dveh oddelkih raz postavile v južni in vzhodni smeri. „Retvisan" je ob 9. uri 20 min. začel streljati na oklopnice, ki so odgovarjale. Medtem se je rusko brodovje zbralo pri zunanjem bregu. Ob 11 uri je začelo bombardiranje pojemati, kmalu na to so se začeli Japonci umikati in ob pol 1. popoldne ni bilo nobene japonske ladje več videti.
Petrograd 23.sušca. Aleksejev brzojavlja, da so se 17. t m. ruske patrulje približale Andžu. Na levi strani pri Šinhanhanu so videli velike, od zemlje napravljene utrdbe. V Pjengjangu ni bilo še nobenega sovražnika, Kaže se, da je v Andžu ena japonska divizija, ostanek prve armade pa v Pjengjangu. 200 ruskih konjenikov je bilo poslanih, da preprečijo Japoncem prehod čez reko pri Andžu. Naleteli so na tri japonske patrulje, ki pa so se umaknile v Andžu. V noči dne 19. t. m. so se srečale ruske in japonske patrulje in streljale druga na drugo.
Dopisi
Dunaj. Hrvatska akad. omladina na Du naju, zbrana dne 19. sušca 1904, je sklenila sle dečo resolucijo:
1. Hrvatska akad. omladina na Dunaju je globoko in trdno prepričana, da je samo v iskreni slogi in skupnem delu z bratskim narodom srbskim pogoj in podlega napredka in razvitka naše narodne ideje, kakor tudi oživotvorenja našega državnega prava, in izraža ogorčeno in najodločneje avojo nevoljo vsem onim svojim kolegom v Zagrebu, kateri so se zaslepljeni in zapeljani, brez polit čnega razuma, udeležili dne 19. t. m. proti srbskih izgredov.
2	Hrvatska akad. omladina izjavlja naj-svečaneje, da smatra vsakega, ki bi poskušal na katerikoli način kvariti napredek iskrene in bratske sloge med Hrvati in Srbi, te edine naše zdrave politične ideje, le kot orodje dualistič-nega sistema, ki pod devizo „Divide et impera" ubija in ruši razvitek naroda hrvatskega in srbskega.	——
3	Z ozirom na obsojevanja vredne zagrebške protiruake izgrede izjavlja hrvatska akad. omladina, da zasleduje z živo simpatijo boj velikega bratskega naroda ruskega na daljnem vztoku.
Hrvatski dijaki na Dunaju so poslali pismo predsedniku „Circolo acad. italiano", v katerem z veseljem pozdravljajo vsak korak, ki more zbližati Hrvate in I alijane, in v katerem izražajo nado, da je mogoče obstoječe ovire odpraviti na temelju vzajemnega priznanja. Hrvatski dijaki upajo, da se bodo mogli z italijanskimi dijaki i ramo ob rami boriti proti skupnemu sovražniku Nemcu.
f Iz porenske pokrajine. S tužnim srcem naznanjamo, vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da smo spremili dne 16. t. m. našega rojaka Primoža Šusterja k večnemu počitku. Pogreba udeležila se je večina tukajšnjih Slovencev. Pokojnik je bil ša mož stare sloven-' ske korenine, rodom Kamničan. Živel je tukaj že skoro nad 20 let. Umrl je v 52 letu svoje j starosti ter zapustil vdovo s šestimi otroki. Edina tolažba za rajnega ženo je, da ima že tri skoraj odrastle sinove, ki zaslužijo že za vsakdanji kruh in bodo tudi pomagali preživeti svoja mlajša brata in sestrico.
Rajni je služil v svoji mladosti pri vojakih in je bil v vojski leta 1878 proti Turčina v Bosni in Hercegovini. Odlikoval se je v vojski posebno stem, da je rešil s pomočjo svojega moštva, bil je namreč tedaj četovodja, enega naših stotnikov iz rok sovražnikov, za kar je tudi dobival znatno pristojbino. Zadnjo čast pri pogrebu sta mu izkazala dva rudokopska nad ! zornika in mnogo delavcev. Največjo zaslugo si je pridobil nadzornik gosp. Anton Stute, ker je mnogo pripomogel k obilnemu spremstvu. Rajni je bil od začetka pa do svoje smrti marljiv de lavec pri rudnikih „Königin Elisabeth", „Schacht Friedrich Joachim". Btl je vedno zvest prijatelj svojim znancem in tudi svojim sodelavcem.
Lihka mu bodi tuja zemlja!
Tukajšnji Slovenci.
Lepo posestvo
pri Sv. Križu d» Murskem polju se iz proste roke pod ugodnimi pogoji takoj f^*» proda.
bodisi v celoti, bodisi kosoma, in slednje na sledeči način: usnjarska delavnica z njivo, hiša in gospodarska poslopja z njivo ter ena njiva.
Več se izve pod naslovom „V. V.", poste restante, Malanedelja pri Ljutomeru.	(138)
Naprodaj imam gostilno
10 minut od farne cerkve, pri glavni cesti. Ponudbe pod „A. K. 130". (135) 2-1
Y najem se da gostilna
z njivi, vrti in travniki. — Naslov se izve (136) pri upravništvu „Domovine".
Sprejmejo se
komptoarist, vešč slovenskega in nemškega jezika ter izsežban v dvostavnem knjigovodstvu z letno plačo 1200 kron, in
2 pisarniška praktikanta
vešča slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe, opremljene s spričevali, naj se pošiljajo „Ravnateljstvu delniških pivovaren v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4." (133) 2—1
Za pomladansko setev
je
Tomaževa žlindra
Vzamem v najem ali kupim
gostilno
s posestvom ali tudi brez istega. Ponudbe pod „A. K." upravništvu „Do-
Stern^^/larka
najcenejše umetno gnojilo za njive, senožeti, vrte in zlasti za deteljišča, tembolj, ker je oena iste znatno znižana.
2Salog*a v trgovini z železnino „MERKUR", F. Majdič, Celje.
Vsaka vreča je plombirana ter označena s kolikostjo vsebine in varstveno znamko.
movine
(130) 2-2
Natakarica
zmožna slovenskega in nemškega jezika, prednost ima šivilja, se sprejme takoj pri (i28j D. Bezenšeku na Frankolovem. 3—2
(126)
Naprodaj je
3-3
v Sevnici ob Savi veliko hišno poslopje, v katerem je gostilna, z mesnico, ledenico in vrtom. Proda se tudi zemljišče. Naslov pove upravništvo .Domovine'.
Vse stroje
za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje,
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna, tako
da se naenkrat na dve strani brizga, brizgalnice (štrcaljke) za sadno drevje z natanko namerjeno petrolmešanico,
svetilnice na acetilen, da se ulove leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice za vino,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencijalnim pritiskom,
stroje za drobljenje stisltanicje,
O © © C C e čisto nove mline za grozdje, o o 13 9 O O vjw nove priprave proti peronospori in za žvepljanje
<\<> rtüTTj 170 -rrinn	kakor tudi vse druge stroje	-k
LC'J	VlllU,	-j- -j- -.[j -t. -i. .i. ,.a poljedelstvo kot
mlatilnice, -o-ita.le (gepel) itd. razpošilja kot specijalitete y po najnižjih tovarniških cenah.
»jjjsr
sesalke za, vino,
zbiralnilte (trieure),
IG. HELLER, DUNAJ, II. Praterstrasse 49.
•X- Ceniki zastonj in franko, sj«

ŠL
Dopisuje se v vseh jezikih.
C3MCE3HHC3IBBC? acjMiC33KC^^aEiD3iiBC3iMiBür Jase IT^ TT
J
Okrog 20 hektolitrov
dobrega namiznega vina je skupaj ali posamezno po ceni n.apročLaj, da se posode izpraznijo.
Naslov pove upravništvo „Domovine".
\ (122) 3-3
_
f Fižol, predivo, suhe gobe, mešane lase in češplje kupi
Anton Koleno,
trgovce v Celju.
(VI5) 5-4
UMBTI MM^XLhiujiLti i^M^n^u^BujjBmitiM^mi nfffuTi Jj^ffni^M^Ti il^RuiuBu
Za veliko trgovino z mešanim blagom se išče pridna in močna, 14 let stara
učenca
z dobrimi spričevali, iz poštene kmetske hiše, iz Savinske doline.
Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu tega lista pod štev. L. 100.	(U7) 3-3
i
! ! POZOR ! !
Vsem, kateri bolehajo na želodcu
daje gotovo pomoč in pov.ača izgubljeno zdravje
in težki prebavi
edino prava
Germano va zdravilna življenska esenea
katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor : slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, ziatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi
Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da p o vrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa!
Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso.
Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati.
Cena steklenici l K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo
K GERMANA lekarna ,pri črnem orln'
v Belovaru, Hrvatsko.
■W* V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna le „cmom orlu." K. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo,'»da je-boljša ali pa ravno tako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš.	(263) 4
iiiiikS* xcWvVTvWTW▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼
(118) 5-2	Najboljši
električni pianini
po najnižji ceni
kakor tudi navadni glasovirji se dobijo le pri meni. --------------
JVIartin Ropa?
Celje ★ izdelovatelj glasovirjev * Celje.
Kava in čaj
iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja,	(54) 12-3
torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj.
Pf- NAJNIŽJE CENE. -p®
Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se
obdeluje najracionalnejše. Najine vrste kave in
čaja so jako. aromatične in izdatne.
it	Javaflor, najfinejša, 43/4 kg gld. 6 65, fina,
KfiVfl	kf? gld. 5 90. Java-brasil-mešanica 4 3/4 kg
X1.U IU . gld 5.40 gaj x kg gld 2.80) 4._ in 5.50 __
Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Türk & drug*
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
n=i v Trstu =
Via dell acquedotto 62.
Izplačujoče se postransko opravilo g
brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrijske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja". — Ponudbe pod „1798", Gradec, poste restante
Velika in bogata zaloga
vsake vrste vozov kakor tudi vozovi za c. kr. poštarje
se dobivajo in izdelujejo pri
Petru Keršiču
tovarna za vozove v Šiški pri Ljubljani.
Istotam se sprejemajo prav dobri kolarski, kovaški in sedlarski
pomočniki kakor tudi učenci
(101) 3-3	za ta rokodelstva.
Fwwwwwwww^FWwwwWWW


SÉgSpI^
Xi. Mašek i drug:
Zagreb, Preradovicev trg 8
z jamčevino 20.000 K od vis. kr. hrv., slav. in dalm. <<38 vlade z dnem 5. avg. 1901 ^^^ št. 44 264 oblast, dovoljena
posredovalnica za odpravljanje oseb
delavskega in kmetskega stanu v prekmorske kraje Potuje se samo s hitrimi parniki — 6 do 7 dni. V luki se nič ne doplačuje. Izvrstna postrežba z vinom na parobrodu. Odpravlja se, točno vsak ponedeljek Pismena pesnila da-(87) jemo brezplačno in takoj. 10 5
L. MAŠEK I DRUG, Zagreb.
(74) i5-3 Patentirane, same ob sebi delujoče
škropilnice „Syphonia"
== za vinograde in hmeljnike == za zatiranje sadnih škodljivcev
proti boleznim na perju, za odpravo predenca in divje sorčice itd.
za 10 ali 15 litrov tekočine, s pripravo za petrolejno mešanico ali brez nje in vožnje, same ob sebi delujoče brizgalnice proizvaja kot specialitete
PH. MAYPARTH &c Oo.
tvornice poljedelskih strojev, specijalna tvornica vinskih in sadnih stiskalnic in drugih strojev
DUNAJ, II. Taborstrasse št. 71.
Obširni ilustrovani ceniki zastoj.	Zastopniki in preprodajalci se iščejo.

Yizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju.
Zdravje je največje bogastvo I
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo na notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublazujejo katar, ure-jejo izmečke in odpravijo naduho, bolečine ;n krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju Lačijo vse bolezni na jetrih in slezih ter kólifco in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu in radittga ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši Naročuje se edino in točno le ped naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št 25, poleg cerkve sv. Marka — DeDar pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na poŠto-.
1 ducat ( 12 stekl.)	4 K
3 ducati ( 36 , . . n „ Mestna lekarna
«
5 ducat. ( 60 10 ducat. (120
17 32
Ustanovljena leta 1360.
ZAGREB
Markov trg št. 36.
(1) 20-9
ZcLravjé je največje bogastvo I
.ä!« V*

5R
SM
mmm*
Stanje hranilnih vlog nad i8 milijonov K. Rezervni zakad nad 550.0C0 K.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 2. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne
da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne branilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
%