Umetnik prejme od narave dar umetnosti - zlato posodo, da iz nje deli skrivnost. Ta skrivnost je sok, ki teče skozi srce in se čisti v jezeru duše. Kdor pije iz keliha umetnosti, naj, naj pomni, da njen sok
ni za okrepilo telesa, pač pa za okrepilo duše.
Melita Vovk v zaobljubi umetnosti, ki jo je napisala leta 1936, stara osem let.
ISSN 2536-3700, maj 2021 U5
Blejske novice
ju Z A. kjutiï ^'-iO -4* V-JYV W&r
Mmmi
XtcAk Inrr\
•osebno
Aktualno	17
T
Drage občanke, spoštovani občani,
star slovenski pregovor pravi, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Se še spomnite mladih irskih razposajencev, ki so nam le nekaj let nazaj kalili dnevni, še bolj pa nočni mir? Takrat sem stopil v stik z irskim veleposlanikom v Sloveniji, gospodom Mylesom Geiranom. Ni mu bilo vseeno, kakšen vtis na Bledu puščajo njegovi mladi, komaj diplomirani sodržavljani. Skupaj sva posredovala pri znameniti irski univerzi, od koder jih je bila večina. Pri tem sva se spoprijateljila in letos je zaprosil, da bi na predvečer sv. Patrika, irskega narodnega zaščitnika, za nekaj ur Blejski grad zasijal v irski zeleni barvi. To je poleg Ircev na njihovem otoku še posebej lepo sprejela osemdesetmilijonska irska skupnost po vsem širnem svetu. V zahvalo nam je veleposlanik poklonil medoviti gorski javor, ki sva ga ob mednarodnem dnevu čebel skupaj zasadila ob čebelnjaku v Zdraviliškem parku.
V času epidemije smo ponovno spoznali, da je zdravje naša največja vrednota. Pred durmi je poletna turistična sezona. Pri tujih gostih bo o izboru neke turistične destinacije v prvi vrsti odločalo zdravstveno stanje in s tem logično tudi precepljenost v kraju in državi, kjer bi radi preživeli dopust. Po drugi strani pa smo še posebej mi, ki živimo v turističnem kraju, kamor se stekajo ljudje od vsepovsod, še toliko bolj lahko izpostavljeni možni okužbi. Ne le zaradi posla, predvsem zaradi nas samih je važno, da se počutimo zdravstveno varne vsaj v svojem kraju. Občina Bled je sicer v samem slovenskem vrhu po deležu enkrat cepljenih, ki jih je dve petini in dvakrat cepljenih, kar je že vsak peti občan. V primerjavi z nekaterimi deli Evrope, od koder si želimo največ gostov, to ni prav mnogo. Vsak se lahko sam odloči. Občinska uprava je skupaj s civilno zaščito in pod strokovnim vodstvom Zdravstvenega doma Bled organizirala množično cepljenje, ki je dalo vsem občankam in občanom možnost, da se cepijo hitro.
Veselimo se ponovnega zagona najpomembnejše veje našega gospodarstva, to je turizma in gostinstva. Lahko smo ponosni na še eno potrditev naše trajnostne
poti, saj smo ob ponovni presoji certifikata Zelene sheme slovenskega turizma spet postali zlata destinacija. Naj ob tem iskreno čestitam prijateljem in sosedom iz Bohinja, saj je Bohinj prva destinacija v Sloveniji s platinastim znakom. Medtem je Bled dobil novo nagrado na mednarodnem parketu, in sicer je predstavitveni film destinacije Prid'te na Bled prišel med tri finaliste na turistični borzi Fitur v Madridu. Film je sad sodelovanja med turističnimi ponudniki, športniki in Turizmom Bled ter Bled TV. Ideja je dala idejo, uspešno sodelovanje je rodilo promocijski spot, ki nagovarja ljudi, naj se za nekaj dni ustavijo na Bledu in preživijo čas ob vseh aktivnostih, ki jih Bled ponuja.
V juniju bo Bled še posebej povezan s kulturo. Že 53. Mednarodno srečanje pisateljev PEN letos ponovno prinaša stik z občinstvom in dogodke v živo, zato vas srčno vabim, da se jih udeležite. S 1. junijem pa bo na več prizoriščih po Bledu zaživela razstava del Melite Vovk, ki jo pripravlja Zavod za kulturo Bled. Tako obsežne predstavitve del kakega avtorja Bled še ni videl. Razstavo bo pospremil izid knjige o naši pred kratkim preminuli vsestranski likovnici in hkrati izjemni osebnosti. S tem se bomo Meliti, ki je velik del svojih devetih desetletij preživela doma na Bledu, vsaj deloma oddolžili za njen prispevek k naši kulturni razpoznavnosti. Iskrena hvala njeni hčerki, prav tako sijajni slikarki Ejti Štih in vsem avtorjem in avtoricam razstave ter Zavodu za kulturo, ki se je kljub težkim časom za to odločil.
Medtem v občini poteka kar nekaj infrastrukturnih del, nekaj pa smo jih v maju končali. Med njimi je tudi postavitev avtobusnih postajališč po vsej občini. Nov most v Piškovci, ki ga gradimo skupaj z Občino Žirovnica, kljub nenehnemu dežju raste, poleg našega Medgene-racijskega centra svojo končno podobo počasi dobivajo tudi neprofitna najemna oskrbovana stanovanja Nepremičninskega sklada Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pred novim poletjem so blejski potapljači skupaj s svojimi prijatelji iz drugih klubov ponovno, že 28. zapored, očistili Blejsko jezero. Gre za najstarejšo tovrstno čistilno akcijo v Sloveniji, za kar se Društvu za podvodne dejavnosti Bled in vsem, ki so sodelovali, iskreno zahvalju
Blejske novice 05 (ISSN 1855-471 7) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Bled, Cesta svobode 13, 4260 Bled, tel. 04 575 01 00, www.e-bled.si, e-pošta: obcina@bled.si. Pravice izdajatelja izvaja: Antus Jesenice. Odgovorna urednica Romana Purkart, uredniški odbor: Nuša Poljanec, Alojz Ropret. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Izid: 28. 05. 2021 Časopis izhaja v nakladi 3.500 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Bled. Priprava za tisk, tisk in distribucija: Antus Jesenice. Elektronski naslov uredništva: blejskenovice.bled0gmail.com. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Blejske novice so vpisane v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1 720 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno št. 436. Trženje oglasnega prostora Antus Jesenice, 04 586 51 30, info@antus.si.
Naslednje Blejske novice izidejo 02. 07. 2021, prispevke sprejemamo do 23. 06. 2021 na: blejskenovice.bled0gmail.com
jem. Na tako deževen maj nismo računali. Presušena zemlja se je napojila in nas nagradila s čudovitim, bujnim zelenjem, naš odnos do epidemije pa končno tudi z »zeleno fazo«. Življenje se končno vrača!
:: Janez Fajfar, župan
Občina Bled je na podlagi Odloka o proračunu Občine Bled za leto 2021 in veljavnih predpisov za posamezna področja objavila
JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ZA MLADE ZA LETO 2021
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani občine www.e-bled. si, lahko pa jo v razpisnem roku prevzamete v času uradnih ur tudi v sprejemni pisarni Občine Bled po predhodni telefonski najavi (04/575-01-14).
Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prijavitelj s podpisom izjave na prijavnem obrazcu soglaša s preverjanjem namenske porabe sredstev, dodeljenih na podlagi tega razpisa.
:: Janez Fajfar, župan
Napoved objave javnega razpisa
Občina Bled obvešča, da bo 24. 6. 2021 objavljen JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ OBČINE BLED V NAJEM.
Razpis in celotna razpisna dokumentacija bo na voljo na spletni strani Občine Bled (www.e-bled.si). Razpis bo odprt do 26. 7. 2021.
:: Občina Bled
Občina Bled in Zavod za kulturo Bled najavljata javne razpise za:
1.	sofinanciranje prireditev v občini Bled v letu 2021,
2.	možnost brezplačnega koriščenja javnih prireditvenih površin v Občini Bled v letu 2021,
3.	možnost uporabe Festivalne dvorane Bled ali Blejskega gradu pod ugodnimi pogoji v letu 2021.
Celotno besedilo razpisov bo od 28. 5. 2021 na voljo na spletni strani Občine Bled http://www.e-bled.si/ in v sprejemni pisarni Občine Bled.
:: JANEZ FAJFAR, l. r., župan Občine Bled :: MATJAŽ ZAVRŠNIK, l. r., direktor Zavoda za kulturo Bled
Aktualno
17
Melita Vovk osebno
Sicer preveč podrobno opisujem tega človeka, a zdi se mi zanimivo opisovati zlasti meni zanimive obraze. Da ga ne bi poznal tako dobro, bi se mi moral zdeti zloben in degeneriran. A človeški obraz je bolj zamotan problem, kot se zdi na prvi pogled. Lepo in grdo se mi zdita prav tako relativna pojma kot genialno in noro ali normalno in nenormalno. Kje je meja enega in se začne drugo.... in lahko je najgrše obličje lepo kot odsev plemenitega duha, lahko pa je najlepše obličje grdo kot prazna, brezbrižna maska lepe lutke.
Iz dnevnika Melite Vovk, napisanem leta 1946.
Junij in julij bosta na Bledu v znamenju spomina na akademsko slikarko in častno občanko Bleda, Melito Vovk. Obsežna razstava in komplet knjig Melita Vovk osebno sta hommage umetnici in velikemu človeku, zahvala Bleda njenemu likovnemu geniju in človeški toplini. Komplet knjig sestavljata dve knjigi - 1 | Biografija umetnice 1928-2020 in 2 | Ustvarjanje.
»Razstava z imenom Melita VOVK osebno, za katero je izbor pripravila njena hči, prav tako akademska slikarka, Ejti Štih, bo po sklopih na ogled na več lokacijah hkrati,« je zapisala umetnostna zgodovinarka Ana Marija Kunstelj, ki z besedilom spremlja razstavljene sklope. »Izbor del za razstavo ni bil lahek, saj je bila Melita Vovk vsestranska umetnica, v javnosti najbolj znana kot ilustratorka, karikaturistka, scenografinja in kostumografinja, vendar je njen opus veliko več kot to. Že sam naslov razstave nosi sporočilo, da bo posebna, saj bo poleg ilustracije in njenih slikarskih del, ki so bila bodisi objavljena bodisi že razstavljena, prikazala tisti del njenega opusa, ki je bil povsem oseben in je nastajal iz njenega čistega likovnega raziskovanja in užitka, torej ni bil namenjen javni predstavitvi. Na prizoriščih (Blejski grad - Galerija STOLP, Kapela in Dvorana nad muzejem, Festivalna dvorana Bled, Kavarna Apropo Bled, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled in Galerija Melite Vovk v Trgovskem centru Bled) bodo tako na ogled dela, ki jo predstavljajo kot portretistko in kronistko osebnega študijskega in družinskega življenja, kot slikarko, ki je bila vpeta v sočasne likovne tokove, kot grafičarko (na Akademiji za likovno umetnost je opravila specializacijo iz grafike!), pa tudi kot risarko in koloristično virtuozinjo pejsažev, kolažistko in povsem abstraktno umetnico z veliko osebnoizpovedno in družbenokritično angažiranostjo.«
Zavod za kulturo Bled se s posebno razstavo in izdajo knjige o Meliti Vovk poklanja veliki blejski umetnici in častni občanki. Bled bo dva meseca tako ena sama velika galerija, kjer bodo na ogled avtoričina dela. Zaživela je tudi posebna spletna stran me-litavovk.si, kjer je tudi prostor za anekdote o Meliti. Svojo zgodbo lahko odda vsak, ki je tako ali drugače stopil na slikarkino pot.
Meliti Vovk v trajen spomin
V Zavodu za kulturo Bled od ustanovitve dalje želimo udejanjati naše poslanstvo, ki je namenjeno organiziranju in izvedbi raznih kulturnih projektov v občini. Naše aktivnosti so bile v preteklih letih resda močneje usmerjene v upravljanje in prenovo kulturnega spomenika Blejski grad in kulturno kongresnega centra Festivalna dvorana, vendar ob tem nikakor nismo pozabili tudi na ostala področja kulturnega dogajanja. Vsako leto je tako na Bledu potekalo več kot sto prireditev, ki so bile namenjene tako občanom kot tudi turistom. Na koncertih v okviru festivalov so prisotni lahko uživali v izvajanju znanih glasbenih umetnikov. Redna obiskovalka festivala Okarina Bled je bila tudi gospa Melita Vovk, njena hči Ejti Štih pa z naslikano podobo vsako leto poskrbi za vodilni prepoznavni motiv festivala. V Festivalni dvorani so bile uprizorjene različne gledališke predstave, na predavanjih in s predstavitvami smo se podali v blejsko zgodovino, ob vsem tem pa je marsikatero delo domačih ustvarjalcev izšlo z našo pomočjo.
V zadnjem času smo se s svojimi načrti in odločitvami bolj intenzivno podali še na področje slikarstva, ki doslej ni bilo močno zastopano na Bledu. Domačim in tujim umetnikom smo omogočali razstave v Galeriji STOLP na Blejskem gradu, obsežnejše razstave pa so bile v prostorih Festivalne dvorane. Pomembna odločitev je bila pogodba o stavbni pravici, s katero smo podjetju Artarhiv d.o.o. Ljubljana omogočili gradnjo Muzeja sodobne umetnosti, s katero so pričeli spomladi leta 2021 in v katerem bodo našle stalni dom umetnine svetovno znanih umetnikov.
Najnovejši in predvsem za nas domačine pomemben projekt zavoda pa je priprava in izvedba velike blejske razstave Melita VOVK osebno ter priprava in izvedba tiskane edicije, združene v komplet dveh knjig. Avtorica biografije je umetnico predstavila v izčrpnem zapisu, ki ga povezujejo izbrani dnevniški zapiski in slikovito slikovno gradivo, ustvarjalni del izdaje pa sestavlja nabor strokovnih prispevkov in vtisov s posameznih področij njenega ustvarjanja in so obogateni s predstavitvijo izdatnega izbora ustvarjenih del.
Akademska slikarka in častna občanka Bleda, gospa Melita Vovk, je dolgo živela med nami, ne da bi se večina ljudi zavedala, na koliko področjih umetniškega ustvarjanja je bila aktivna in kaj vse je ustvarila. To dejstvo gre pripisati tudi njenemu značaju, saj ni bila oseba, ki bi se želela izpostavljati ali celo prilagajati modi določenega časa, verjetno tudi zato, da je lahko ohranjala identiteto svojega dela. Tako, kot je to na žalost v veliko primerih, večina ljudi vse širine njenega opusa ni odkrila v času njenega
4 H
Aktualno
življenja, saj smo ga začeli spoznavati in se ga zavedati šele sedaj, po tem, ko je lani preminila. Z veliko blejsko razstavo in pričujočo tiskano edicijo smo se ji želeli pokloniti in izpolniti dolg do nje in njenega ustvarjanja. Upamo, da bo predstavitev za širšo javnost dosegla svoj namen, za nas domačine, ki smo jo poznali, pa bo dragocen spomin nanjo in na čas, v katerem je živela in ustvarjala.
:: Matjaž Završnik, direktor Zavoda za kulturo Bled Srečanje z Melito Vovk osebno
Nobena pustolovščina ni prava, če ni čudovita, navdihujoča, polna presenečenj, pa tudi kaka preizkušnja, nevarnost, zanka ali uganka mora biti prisotna, da se za vedno vtisne v spomin. Taka pustolovščina je raziskovanje Melitinega umetniškega opusa.
Sem mislila, da Melito Vovk poznam? Vsaj malo? Motila sem se. In motijo se skoraj vsi tisti, ki tako mislijo. Verjetno je sicer več takih, ki je po krivem sploh ne poznajo. Namen razstave Melita VOVK osebno in izid obsežne publikacije z biografijo in besedili o njenem ustvarjanju je ravno to: srečanje z Melito Vovk in njenim ustvarjanjem. Osebno.
S pomočjo hčere Ejti Štih, ki je urejala zapuščino julija 2020 preminule »čebelarke podob«, kot jo je v svojem Zamirajočem sonetu za Melito Vovk poimenoval Boris A. Novak, se je odgrnila zavesa in odprla se je skrinja zakladov. Občutek ob srečanju z materijo njene zapuščine je še najbolj podoben občutku otroka, ki odkrije, da ima soba z igračami še ena vrata, za njimi pa je še ena soba z igračami, in glej, tudi ta soba ima še ena vrata ...
Zagato raziskovalcev njenega opusa je napovedala že sama v besedilu za katalog razstave ob 20-letnici ustanovitve Skupine 53, ki je bila leta 1973 v Mestni galeriji Ljubljana: »Moja likovna prizadevanja [...] so se porazgubila vsepovsod, tako da jih ni nikjer. Brez sistema, brez dokumentacije, brez zbirateljske vneme za ohranitev.« Veliko več pojasnil o tem, kakšna naloga je stala pred raziskovalci njenega opusa, ni potrebnih .
Njena zapuščina je radovedne oči pričakala v mapah in škatlah (brez sistema in brez dokumentacije). Predstavitev še zdaleč ni popolna - za to, da se njen opus natančno obravnava, tudi z vso periodiko in iskanjem pravih letnic, je še ogromno prostora. Pa vendar smo se avtorji prispevkov v knjigi v omejenem času potrudili, da bi Melito Vovk prikazali z vsemi vejami njenega umetniškega ustvarjanja: slikarstvom, grafiko, ilustracijo, delom za gledališke odre, pa tudi risbo, karikaturo in portreti, torej z vso raznolikostjo, svobodomiselnostjo, razgledanostjo, pogumom in neverjetnim talentom. Osebno.
Skromna ideja o manjši blejski razstavi lani novembra se je razrasla v razstavo na osmih prizoriščih in obsežno publikacijo. Pustolovščina, pač. Predstavljam si, da bi bila Melita vesela.
Veliko k razumevanju njenega ustvarjanja pripomore izčrpna biografija izpod peresa Lidije Pavlovčič; bere se kot roman. Veliko delo so opravili še Tatjana Pregl Kobe, Tea Rogelj, Edi Majaron, Marko Kočevar in Janez Fajfar. Nekatera področja so bolj podrobno dokumentirana, nekatera manj, nekatera v opusu zasedajo več prostora kot druga. Gledališko delo je v knjigi podrobno predstavljeno, na razstavi pa je zastopano v manjši meri. Podobno je z drugim gradivom, zato knjiga ni katalog k razstavi, ampak samostojno delo - se pa lepo dopolnjujeta in rasteta ena iz druge. Za to pustolovščino je bil potreben pogum Zavoda za kulturo Bled, zaupanje Ejti Štih, neskončne ure neutrudnega dela, vztrajnosti in potrpežljivosti koordinatorke projekta in oblikovalke Andreje Završnik, pripravljenost na delo z neukrotljivo materijo in kratkimi roki vseh piscev besedil ter odprtost Bleda, da se z različnimi lokacijami poveže v eno prizorišče za veliki umetniški duh taprave Blejke: Melite Vovk. Mislim, da smo ob srečanju z njo vsi bogatejši.
:: Ana Marija Kunstelj, umetnostna zgodovinarka
Moji spomini na Melito Vovk
V začetku osemdesetih let sem kot kustos kroparskega Kovaškega muzeja moral po nekem opravku na upravo k sijajni muzejski ravnateljici Maruši Avguštin. V prostorno pisarno v prvem nadstropju častitljive radovljiške graščine je kmalu zatem vsa nasmejana vstopila slikarka Melita Vovk, moja rahlo ekscentrič-na blejska sokrajanka. Pod pazduho je nosila mapo s kolaži za razstavo na temo dneva žena. Po veliki mizi je razporedila lepljenke v obliki pušeljcev različnega cvetja, ki jih je s kančkom humorja za praznik namenila učiteljicam, kuharicam, natakaricam, bolniškim sestram in še katerim poklicem. Med podobami je izstopal šopek vijoličnih orhidej za »tovarišice«. Iz takrat še redkih, navadnim smrtnicam komaj dosegljivih eksotičnih cvetov so kukale iz časopisnih fotografij izrezane oči: »Glejta jih, kako žleht gledajo, kaj pravita, čigave so?« S pomočjo nekaj iskrivih namigov sva na mah prepoznala pogled ohole soproge enega naših glavnih voditeljev tistega časa. Posrečeni kolaži so nato viseli na radovljiški občini, bog ve kdo je ob otvoritvi rad ali nerad pel slavo delovnim ženam, za skrivnost šopka za tovarišice pa smo morda vedeli le mi trije. Od takrat mi je za vedno jasno, da se na vse, kar nas obdaja, tudi na samega sebe, ne sme gledati preresno. V življenju je treba znati tudi kaj ušpičiti, še posebej tistim, ki si domišljajo, da nas imajo tako ali drugače v oblasti. Melita se je tega naučila pri teti Juli Molnar, legendarni lastnici Grand hotela Toplice, s katero sta se nadvse dobro razumeli. Teta jo je nekoč po blejsko vprašala: »Kva boš, k'boš vel'k?«, na kar ji je dekletce odgovorilo: »Mavov bom!« Teta pa: »Boh pomagej, 'na je hodiva k n'm, pa skos je meva cigaretšpric u ustah!« V mislih je imela Ivano Kobilico.
Taki kratki utrinki iz spominov na Melito lahko tudi tistim, ki je niso imeli srečo pobliže spoznati in razumeti, povedo več kot napihnjeni in dolgovezni, če že ne cmeravi slavospevi. Tega naša Melita ne bi prenesla. Ko sem jo obiskal zadnjič, ne da bi si to želel, a vseeno nekje slutil, je mirno, z rahlim nasmeškom dremala v sobici radovljiškega doma za ostarele. Morala je sanjati kaj hudomušnega, zato sem jo raje pustil pri miru. Melita pa marsikoga med nami, ki smo jo imeli radi in jo cenili, ne sme pustiti ravnodušnega. Ne le zaradi njenega neverjetnega umetniškega opusa, ne le zaradi njenega dobrega srca in skoraj vedno židane volje, njene osnovne poštenosti, osebne skromnosti, kmečke preprostosti in obenem svetovljanstva, brez trohice danes tako samoumevnega napuha in pohlepa. Ne sme nam dati miru predvsem zaradi njene civilne korajže, vse redkeje slišane in v njenem čistem bistvu skoraj pozabljene in prevečkrat zlorabljene vrline.
Častne od preostalih občanov ločijo velike zasluge za njihov kraj. To v Melitinem primeru seveda ni pod vprašajem, saj se je vedno držala besed, ki jih je nad vrata učiteljske zbornice nekdanje blejske osnovne šole dal zapisati Plečnikov učenec, blejski arhitekt Danilo Fuerst: »Nadgradi lepoto kraja z lepoto značaja!«
:: Janez Fajfar, dolgoletni prijatelj
Lidija Pavlovčič, avtorica biografije Melita Vovk osebno, biografija umetnice 1928-2020, je v knjigi zapisala: »Namen biografije je celovito predstaviti Melito Vovk v zasebnem in umetniškem življenju, prikazati jo kot osebnost nemirnega duha, s svojsko ustvarjalno domišljijo in z angažiranim pogledom na dogajanja in družbo. Likovno se je najraje izražala v avantgardnem in eksperimentalnem jeziku, zasebno pa odprto in neposredno, brez primesi konformizma. Vse je spremljala z živim zanimanjem in po navadi s skicirko v roki, a ne preblizu, da ne bi izgubila pregleda nad celoto. Zaradi koraka vstran je zbujala vtis pametne, malce boemske in nekoliko skrivnostne, »kunštne« osebe.«
Kot pravi avtorica knjige, so bili glavni vir za biografijo njeni dnevniki. »Prvega je kot osemletna deklica Tek (njen psevdo-
Aktualno	17
nim) napisala leta 1936, zadnjega pa kot upokojena umetnica Melita Vovk leta 2018. Navadila se je zaupati dnevniku več kot živemu sogovorniku. Kadar je imela dober navdih in razlog, je z zgoščeno pisavo napolnila veličastno število zvezkov in koledarskih blokov, ki razvrščeni na polico krepko presegajo dolžino šestnajstih knjig Enciklopedije Slovenije.«
Melita Vovk - razstava v Galeriji Instituta »Jožef Štefan«
Vstopiti v svet Melite Volk, ki je od nekdaj veljala za samosvojo osebnost, je bil pred meseci, ko me je k sodelovanju povabila Ana Kunstelj, velik izziv. Čeprav sem knjižne ilustracije poznala in vedela, da je imela Vovkova posebno mesto med slovenskimi ilustratorji dvajsetega stoletja, pa si nisem predstavljala, v kako obširno poljano njene ustvarjalnosti je umeščeno njeno ilustra-torsko delovanje. Poleg tega sem kot članica UO Mire, ženskega odbora slovenskega centra PEN, prav navdušena, da bo letos na 53. blejskem srečanju pisateljev na ogled toliko razstav avtorice, ki je dolga desetletja portretirala slavne pisatelje na teh mednarodnih srečanjih. Kot ilustratorka je bila Melita Vovk široko razgledana vizualna pripovedovalka z izjemno humornim odnosom do sveta, ki je s svojim delom orala ledino, ko je na samosvoj, svoboden, trdno na tleh stoječ in hudomušen način radikalno vstopila med druge takrat pomembne slovenske ilustra-torke, pravljičarke. V sijajni, tudi mednarodno priznani družbi slovenskih ilustratork in ilustratorjev je bila zavezana osebnemu in avtorsko prepoznavnemu načinu upodabljanja življenja, ki so ga v besede pred njo ujeli pesniki, pisatelji, raziskovalci.
Pri retrospektivnem pregledovanju ilustracij Melite Vovk se mi je ponudila možnost, da lahko naenkrat doživljam ves razpon njenih knjižnih ilustracij, ki sta jih iz zapuščine - vrata jima je na široko odprla avtoričina hči Ejti Stih - sistematično arhivirali umetnostna zgodovinarka Ana Kunstelj in oblikovalka nastajajočega knjižnega projekta Andreja Završnik. Naenkrat se je razprl nabor desetletja nastajajočih stotin ilustracij, večinoma originalov, in greh bi bil, če teh ne bi razstavili sočasno tudi v Ljubljani. Zato smo se skupaj odločili za blejskim sedmim razstavam sočasno pregledno razstavo ilustracij v Galeriji Instituta »Jožef Štefan«, ki ima letos štiridesetletnico delovanja. Predstavljen bo pregled, ki kaže, kako je Melita Vovk kot ilustratorka s povsem različnimi vsebinskimi in tehničnimi pristopi upodabljala besedila za najmanjše otroke, najstnike, odrasle, vključno s poljudnoznanstvenimi besedili, in za bralce časopisov in revij, kamor je pošiljala svoje na hitro ujete situacijske risbe kot odzive na aktualno dogajanje. Ogled razstave bo pokazal, da je njen samosvoj umetniški prispevek k slovenski ilustraciji vse od polovice prejšnjega stoletja dragocen prav v svoji drugačnosti.
:: Tatjana Pregl Kobe, avtorica strokovnega prispevka o ilustraciji
KOLAZI IN FANTASTIČNE RISBE *BLEJSKI GRAD - GALERIJA STOLP
Grajska cesta 61,4260 Bled | PON-NED 19:00-17:00
KRIŽEV POT
*BLEJSKI GRAD - KAPELA
Grajska cesta 61,4260 Bled I PON-NED 19:00-17:00
GRAFIKE
*BLEJSKI GRAD - DVORANA NAD MUZEJEM
Grajska cesta 61,4260 Bled I PON-NED 19:00-17:00
SLIKARSTVO, FANTASTIČNE RISBE, PEJSAŽI, GLEDALIŠČE
FESTIVALNA DVORANA BLED
Cesta svobode 11,4260 Bled I PON-NED 116:00-20:00
AVTOPORTRETI, ŠTUDIJ, DRUŽINA
GALERIJA MELITE VOVK
Ljubljanska cesta 4,4260 Bled I PON-NED 116:00-20:00
KROKI
KAVARNA APROPO BLED
Ljubljanska cesta 4,4260 Bled I PON-NED 19:00-19:00
IZBRANE ILUSTRACIJE
KNJIŽNICA BLAŽA KUMERDEJA BLED
Ljubljanska cesta 10,4260 Bled
PON-PET110:00-19:00 SOB | 8:00-12:00
^ PONI 8:00-19:00 -> TOR-ČET | 8:00-14:00 PETI 8:00-19:00 SOB | 8:00-12:00
PREGLEDNA RAZSTAVA ILUSTRACIJ
GALERIJA INSTITUTA "JOŽEF ŠTEFAN"
Jamova cesta 39,1000 Ljubljana I PON-PET 19:00-17:00
*Ogled razstavne lokacije je mogoč ob nakupu vstopnice za Blejski grad, vse ostale razstavne lokacije so brezplačne.
www.melitavovk.si
Pisatelji za mir
Med 8. in 12. junijem bo na Bledu potekalo 53. srečanje pisateljev, članov in članic PEN. Kot vsako leto bo zasedal odbor Pisatelji za mir, ki mu predseduje Emmanuel Pierrat in ima svoj sedež v Sloveniji, saj je bil leta 1984 ustanovljen prav na Bledu.
Pisatelji in pisateljice se veselimo sodelovanja in druženja z občani Bleda in okolice ter županom g. Janezom Fajfarjem, saj ste več kot štiri desetletja del zgodbe Blejskih srečanj, ki jo v svet ponesejo mednarodni udeleženci. Da je Bled oaza miru, kjer si še najbolj sprti narodi gledajo v oči, se pogovarjajo in iščejo rešitve. Tako je bil Bled prizorišče dramatičnih diskusij med Izraelci in Palestinci, med Turki in Kurdi, med pisatelji zahoda in vzhoda, med pisatelji sprtih narodov Zahodnega Balkana, prostor emancipacije pisateljic in še bi lahko naštevali. Letos bodo v središču teme kot Belorusija, Kitajska, Mjanmar, suverenost držav
in narodov in sovražni govor, ki se skupaj z nevarnim virusom širi po svetu in zastruplja naša življenja.
V okviru srečanj vas vabimo, da se nam pridružite na naslednjih prireditvah:
Sreda, 9. 6. 2021, ob 18.00 - Paviljon v Zdraviliškem parku
Recital na prostem - del festivala Obrazi miru Človek naj bo sojen po sanjah - Tomaž Šalamun
Avtorska glasba, sintetizatorji, kitara: Andrej Marinčič Vokal, flavta, zvočni efekti: Jasna Žitnik Interpretacija poezije: Maja Gal Štromar Dramaturgija: Maja Gal Štromar
Idejna zasnova, režija: Maja Gal Štromar, Jasna Žitnik in Andrej Marinčič
Produkcija: Amanart, Zavod za kulturne dejavnosti
Aktualno	17
(v primeru dežja bo prireditev v Festivalni dvorani z upoštevanjem navodil za omejevanje epidemije covid-19) Četrtek, 10. 6. 2021, ob 9.00 - Festivalna dvorana
Portreti pisateljev - ogled razstave Melite VOVK osebno z naslovom Slikarstvo, fantastične risbe, pejsaži, gledališče -nagovor župana Janeza Fajfarja
Boris A. Novak, podpredsednik Mednarodnega PEN-a: Zamirajoči sonet za Melito Vovk, čebelarko podob Tanja Tuma, sekretarka Slovenskega centra PEN: predstavitev praznih stolov
Naša glavna vrednota je svoboda govora. PEN ima tako tradicijo, da se na vseh svojih srečanjih spomni pisateljev in pisateljic, ki so preganjani, v zaporu ali ubiti, ker so bili kritični do represivnih režimov ali mafijskih združb. Na ta način sporočamo, da nismo pozabili nanje, saj je ena glavnih dejavnosti PEN-a prav pomoč preganjanim pisateljem in novinarjem, kar je naloga mednarodnega Odbora za preganjane pisatelje. Najhuje je v Mehiki, na Kitajskem, v Iraku, Afganistanu, Pakistanu in Indiji. V zadnjih letih je bilo tudi v državah EU ubitih nekaj novinarjev in novinark, zadnji primer je bil grški novinar Giorgos Karaivaz, ki je preiskoval kriminalne združbe.
Pisateljev portret in podatki o njem so pripravljeni na kartonski tabli, za vsakega posebej. Eden izmed portretov bo tudi slikarka Melita Vovk, ki je ni več med nami. Po zaključeni predstavitvi bodo udeleženci srečanja s seboj odnesli kaširane portrete in jih simbolično postavili na stole v dvorani, kjer se bodo odvijale okrogle mize. Tako bodo vsi, tudi Melita, še ta dan z nami. Četrtek, 10. 6. 2021, ob 16.00 - Pohod okoli Blejskega jezera za mir
Kot del festivala Obrazi miru, ki bo letos zaradi pandemič-nih ukrepov okrnjen, se bomo udeleženci skupaj z obiskovalci podali okoli jezera ter se na štirih postojankah spomnili vojnih
in kriznih žarišč. Recitirali bomo v megafon, nosili pa tudi transparente z napisi dežel, iz kateri bomo brali književnost. Pohod z recitacijami bo trajal dve uri.
Začeli bomo pri Prešernovem spomeniku, kjer bomo prebrali Zdravljico v treh jezikih srečanja - slovenščini, angleščini in francoščini. Nadaljevali bomo s poezijo iz Izraela. V veslaškem centru se bomo spomnili slovanskih bratov in sester, ki v Beloru-siji, Ukrajini in Rusiji trpijo pod represivnimi režimi, v katerih ni svobode govora. Brali bomo tudi sodobne odlomke iz književnosti Bosne in Hercegovine. Naslednja postojanka bodo tribune, kjer bomo brali besedila in pesmi o digitalnem nadzoru v Aziji, na Kitajskem in v Mjanmaru. Zadnja postojanka bo travnik ob Vili Bled, kjer se bomo posvetili Eritreji, položaju Kurdov in svobodi medijev v Turčiji. Pohod za mir bomo zaključili z upanjem na mir in sožitje v svetu.
Nastopili bodo: Elizabeth Csicsery-Ronay (Madžarska), Philipe Pujas in Antoine Spire (Francija), Burhan Sonmez (Turčija), Vera Botterbusch (Nemčija), Emmanuel Pierrat, Alix Paro-di, Sergio Roic, Rocio Durân-Barba (Švica), Veera Tyhtila, Juha Ruusuvuori, Lenna Manninen (Finska), Resul Geyik, Roni Sterk (kurdska pisatelja), Sarah Lawson (Anglija), Joao Carlos f. Couto Sevivas (Portugalska) in slovenski udeleženci. Petek, 11. 6. 2021, ob 19.00 - Tradicionalni literarni večer z Muzejskim društvom Bled
Udeleženci in slovenski književniki in književnice srečanja bodo pripravili »jam session«, branje poezije, ki ga bo krmarila dolgoletna članica in nekdanja predsednica Slovenskega centra PEN, Ifigenija Simonovic. Prireditve bodo potekale dvojezično, v slovenščini in francoščini/angleščini ter v skladu z priporočili NIJZ.
:: Tanja Tuma, sekretarka Slovenskega centra PEN
Množično cepljenje na Bledu in obisk ministra Janeza Poklukarja
6. maja je v Festivalni dvorani Bled potekalo prvo množično cepljenje za občanke in občane občin Bled in Gorje. Pri organizaciji cepljenja so sodelovali Zdravstveni dom Bled, Občina Bled, Občina Gorje in sile civilne zaščite. Prvi dan so na Bledu tako cepili več kot 800 občank in občanov obeh občin.
Cepilno mesto je zjutraj obiskal tudi minister za zdravje Janez Poklukar.
Minister se je zahvalil vsem, predvsem pa je poudaril, da je hvalevredno, da se lokalna skupnost maksimalno angažira. »To, da sta občina in zdravstveni dom na tak način stopila do vsakega občana, mu organizirala vse, da se cepi, je velik in pravi korak. Ni dvoma, da gre občinam, ki se tega zavedajo, bolje,« je dejal minister in dodal, da bodo vsem ostalim pomagali, kajti »ključno je, da se vsi precepimo, od nas vseh je odvisno, kako bomo vstopili v poletje oziroma premagali to krizo«.
Minister se je zahvalil županom in vsej civilni družbi, da je na tako visokem nivoju uspela organizirati cepljenje in nagovoriti občane, da so se odzvali.
Kot je povedal direktor Zdravstvenega doma Bled mag. Leopold Zonik, so občine Bled, Bohinj in Gorje po podatkih NIJZ v slovenskem vrhu po številu cepljenih. Na prvem množičnem cepljenju so tudi premierno uporabili novo telefonsko aplikacijo, s katero skenirajo zdravstveno izkaznico in se podatki o cepljenem vnesejo avtomatično.
Blejski župan Janez Fajfar je povedal, da Občina Bled ves čas pozorno spremlja stanje glede epidemije in je sprejela tudi številne ukrepe za zmanjševanje števila okužb.
»Že ves čas zelo dobro sodelujemo z blejskim zdravstvenim domom, direktorjem Leopoldom Zonikom in ostalimi zaposlenimi ter civilno zaščito in društvi,« je dejal. »Občina Bled že ves čas
epidemije Zdravstvenemu domu Bled nudi logistično podporo, saj vsak dan vozimo teste v Kranj, prav tako pa redarska služba po potrebi pomaga pri usmerjanju parkiranja ob zdravstvenem domu. Prav tako zgledno sodelujemo tudi s koncesionarko, zdravnico Lilijano Krivec Skrt in njenim osebjem, ki prav tako danes pomaga pri organizaciji cepljenja. Civilna zaščita, prostovoljci in Območno združenje Rdečega križa Radovljica so danes prav tako z nami, za kar se jim toplo zahvaljujem, prav tako za dobro sodelovanje ves čas epidemije,« pravi župan Janez Fajfar.
:: Romana Purkart
Aktualno j^s?
Gradnja mostu v Piškovci
Občini Bled in Žirovnica sta naročnici in investitorki gradnje novega mostu v Piškovci, kjer dela potekajo v skladu s terminskim planom. Izvajalca gradnje sta podjetji Garnol d.o.o. ter Gorenjska gradbena družba d.d. Na prvi pogled se res mogoče zdi, da gredo dela počasi, a so postopki in procesi zahtevni, zaenkrat gre vse po načrtih. Predviden zaključek del po pogodbi je konec januarja 2022, Občina Bled pa upa, da bo promet stekel že konec letošnjega leta. Projektirani most obsega vozni pas širine 4 m in hodnik za pešce v širini 1,85 m, konstrukcija mostu je projektirana za ves motorni promet, zato omejitve nosilnosti na mostu ne bo. Dela na gradbišču izgradnje nadomestnega mostu Piškovca se nadaljujejo. Kljub deževju in zelo visokem vodostaju je izvajalec začel s postavitvijo podporne konstrukcije, na katero bodo namestili opaž za izgradnjo mostu.
Dela so vredna okoli pol milijona evrov, investitorki pa sta obe občini.
Kot je povedal žirovniški župan Leopold Pogačar, je gradnja mostu konkretna in simbolna poteza sodelovanja dveh sosednjih občin, blejski župan Janez Fajfar pa je dodal, da se veseli obnove, saj gre za dragoceno cesto med obema občinama, pomembno tako za domačine kot za tiste
turiste, ki radi raziskujejo pokrajino okoli nas. Organizacija gradbišča je urejena tako, da so vsi objekti za potrebe gradbišča, npr. gradbeni kontejnerji, pisarna, skladišče, wc, na strani Občine Žirovnica. Glavni vhod na gradbišče je tako z žirov-
niške strani, kjer je tudi gradbiščna tabla, tablo pa bodo postavili tudi na blejski strani. Nadzor izvaja podjetje Atelje Prizma, gradbeništvo, trgovina in storitve, odgovorni nadzornik je Domen Zalokar.
:: Romana Purkart, foto Urška Kregar Cundrič
Stanje v turizmu je težko, turistični delavci se kljub temu veselijo odpiranja panoge
Na novinarski konferenci pred letošnjim poletjem so na Bledu opozorili na trenutno stanje v turizmu in na postopno odpiranje panoge. Kot pravi župan Janez Fajfar, je turizem daleč najbolj pomembna gospodarska panoga v občini, izpad turističnih prihodkov pomeni tudi izpad občinskih.
»Vesel sem, da so občani cepljenje vzeli zares, saj za turistično in gostinsko dejavnost precepljenost prebivalstva pomeni veliko. Najprej moramo zaščititi sebe, saj na Bledu poleti pričakujemo kar nekaj gostov iz tujine, treba pa je zaščititi tudi njih,« še pravi župan, ki je ponosen na odziv svojih občank in občanov.
»Okolica je urejena, velikega cvetenja jezera ni bilo, zdaj je čas za obisk Bleda. Domači gosti se vračajo, napovedi pravijo, da bodo letos Bled obiskali tudi gostje iz bližnjih držav, tako da upamo, da bo sezona boljša kot lanska,« še pravi župan.
Direktor občinske uprave Robert Kli-nar je predstavil potek investicij v občini in vpliv krize na občinski proračun, ki se laže predvsem v zmanjšanju prihodkov od turistične takse. Direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj je poudaril prizadeva-
nja Turizma Bled, turističnega gospodarstva in lokalne skupnosti, da bi gostom, ki prihajajo na Bled, ponudili čim več aktivnosti na prostem. Mreža pohodnih poti, ki ji Bled dodaja še razvejano mrežo kolesarskih povezav, postaja vse bolj privlačna za goste, prav tako pa vse bolj izrazito postaja tudi povezovanje v skupnosti Julijske Alpe. Izvršna direktorica Hotela Triglav Sonja Primožič je dejala, da so turistični in gostinski delavci seveda veseli, da po sedmih mesecih lahko dejavnost ponovno zaženejo, ne morejo pa napovedati, kako bo potekala poletna sezona. Re-
m K
zervacije prihajajo, vendar hkrati prihajajo tudi odpovedi, situacija je negotova.
Direktor javnega podjetja Infrastruktura Bled Janez Resman je dejal, da se na eni strani manj gostov seveda pozna tudi pri količini odpadkov iz turizma, po drugi strani pa opažajo povečevanje zbrane embalaže, predvsem embalaže za enkratno uporabo, kar pa je zaskrbljujoče. Zato je še enkrat pozval vse domačine, naj premislijo, preden kupijo izdelke z veliko embalaže, kajti le-ta postaja vse večji problem.
:: Romana Purkart
Aktualno	17
Gorski javor v Zdraviliškem parku
V	Zdraviliškem parku na Bledu raste novo drevo, gorki javor, ki je na Bled s seboj prinesel novo zeleno zgodbo. V tednu biodiverzitete in ob svetovnem dnevu čebel sta ga posadila veleposlanik Irske, njegova ekscelenca Myles Geiran, in blejski župan Janez Fajfar.
»To drevo ima veliko pomenov. Je nekaj, kar lahko občudujemo, je nekaj praktičnega, hkrati pa je simbol prijateljstva med Irsko in Slovenijo ter Bledom.
V	svojem praktičnem smislu drevo prispeva k ekosistemu, prehranski varnosti, nudi okolje za čebele, od čebel pa dobimo med. Je simbol prijateljstva. Pomembno je tudi, da je prav ta teden teden biodiver-zitete, obeležili pa smo tudi svetovni dan čebel,« je dejal veleposlanik.
Čebelarska zveza Slovenije je ob svetovnem dnevu čebel, ki je nastal na pobudo Slovenije, zapisala:
»Da je lahko tudi majhna država, kot je Slovenija, uspešna v mednarodnem merilu, priča zgodba, povezana z razglasitvijo svetovnega dneva čebel. Od pobude, ki jo je predlagala Čebelarska zveza Slovenije v letu 2014 in jo enotno podprla slovenska politična javnost, pa vse do razglasitve na Generalni skupščini OZN v New Yorku 20. decembra 2017, so pretekla dobra tri leta. Letos, na dan rojstva velikega čebelarskega učitelja Antona Janše, 20. maja, praznujemo svetovni dan čebel že četrto leto. Sporočilo tega dne je jasno: Naredimo več za čebele in druge opraševalce, da bomo na dolgi rok s tem pomagali k zagotavljanju hrane, ohranjanju zdravega okolja in biotske raznovrstnosti. Vse to v blaginjo nam in našim zanamcem!«
Predsednik Čebelarskega društva Bled - Gorje Lovro Legat je dejal, da so posadili medovito drevo, kar je bil velik dogodek tudi v duhu svetovnega dneva čebel. Drevo bo rastlo poleg čebelnjaka, tako da bodo čebele imele hrano zelo blizu. Gorski javor medi tako kot smreka, ima posebne uši, ki izločajo medovito tekočino, ki jo potem čebele nabirajo. »Letos je za čebele zares slabo leto, sami moramo
MP
__r*

L *
IrlilS
J /I-JI m-
¡1 ^1 -
vzdrževati svoje čebele, njihov stalež, če ga bomo nehali, bodo pomrle od lakote. Vzdržujemo ga z dodatnim sladkorjem, sam sem porabil že okoli 200 kg sladkorja za krmljenje in pogače. S tem samo vzdržujemo čebelji zarod, da ne usahne. Nujno potrebujemo lepše vreme, ko bo začela cveteti lipa, pa upamo, da tudi gozd, čebele morajo to cvetenje namreč dočakati v primerni kondiciji. Poudariti moram, da tega nismo nikoli počeli tako pozno spomladi, najdlje do 20. aprila, ne pa konec maja,« z zaskrbljenostjo pravi Lovro Legat.
Dr. Jan Bizjak, ki je s svojo strokovno ekipo iz Infrastrukture Bled pripravil zemljo in prostor za drevo, je pojasnil, da so posadili avtohtono slovensko drevo, gorski javor. »Drevo je avtohtono, najdemo ga po slovenskih gozdovih, medi, jeseni pa se tudi zelo lepo obarva. Tudi to je nenazadnje pomembno, saj bo drevo raslo v Zdraviliškem parku. Sadika je že kar velika, saj je bilo drevo šolano, to pomeni, da je bilo vzgojeno v drevesnici, kjer je preživelo kar nekaj let, njegova življenjska doba pa je sto let ali več.« Čebelar Blaž Ambrožič pravi, da namesto da bi

v letošnjem letu svoje panje in dejavnost razširil, da bi nastajale nove satnice, teh ni, sam pa je do sedaj porabil že 300 kg sladkorja. Brez hrane bi čebele pomrle takoj. In kaj letošnje razmere pomenijo za prihodnja leta? »Narava se bo pobrala, to ni dvoma. Pri čebelah je le problem, da če bi jih sedaj prepustil samim sebi, jih ne bi ostalo niti za preživetje vrste.« Če je leto vremensko normalno, imajo čebele v naših krajih več kot dovolj hrane. »Zgodi se, da čebelarji iz drugih krajev čebele pripeljejo k nam na pašo. Pet let nazaj so bile na primer razmere idealne, ko je medila smreka, tako da so tudi čebelarji iz drugih krajev pripeljali čebele k nam na pašo,« še dodaja v upanju, da bo letos smreka ponovno zacvetela.
Župan Janez Fajfar je bil vesel dogodka, veleposlaniku se je zahvalil za to prijetno in koristno gesto, čebelarjem pa zaželel vso srečo in predvsem lepše vreme. Zdraviliški park na Bledu je tudi sicer zelo prijazen do čebel, saj so v parku skupaj s postavitvijo učnega čebelnjaka zasadili tudi medovite rastline, tako da imajo čebele pašo zelo blizu.
:: Romana Purkart
Počakaj na bus!
V Občini Bled so v okviru operacije Počakaj na bus odstranili in namestili nova avtobusna postajališča, štiri postaje na Koritnem, dve v Ribnem, dve v Sebenjah in po eno v Bodeščah, na Selu, na Rečici, Cesti v Vintgar in na Selišah.
Finančna vrednost operacije znaša približno 90.000 evrov, od tega je Občina Bled upravičena do sofinanciranja s strani Evropskega kmetijskega sklada
za razvoj podeželja v višini 53.000 evrov. Operacija Počakaj na bus je skupni projekt šestih občin, Jesenic, Bleda, Nakle-ga, Radovljice, Tržiča in Mestne občine Kranj, ki ga za občine vodi LAS Gorenjska košarica oziroma vodilni partner BSC Kranj, v njem sodelujeta tudi CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp in Turizem Bohinj. Namen operacije je vzpostavitev mreže 26 kvalitetnih avtobusnih postaja-
Aktualno ^jg
9
lišč v šestih občinah. Spodbuditi želimo pogostejšo uporabo javnega prometa, z razvojem trajnostne mobilnosti pozitivno vplivati na zdravje občanov in obenem ohranjati naravo.
Kaj je trajnostna mobilnost?
Trajnostna mobilnost je premikanje na trajnosten način - s hojo, kolesarjenjem in uporabo javnega potniškega prometa. Njeno vodilo je zagotavljanje časovno, finančno in okoljsko učinkovite ter dosto-
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek se je na obisku v Triglavskem narodnem parku z namenom seznanitve z razmerami v kmetijstvu sestal s predstavniki Javnega zavoda Triglavski narodni park, Zavoda za gozdove Slovenije, Občine Bohinj, Turizma Bohinj, Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije in lokalnimi deležniki.
Minister dr. Jože Podgoršek je poudaril, da je iskanje kompromisov in sodelovanje vseh deležnikov na različnih področjih za sobivanje interesov ključno ter da ima kmetijstvo pomembno vlogo v narodnem parku, zato je treba poiskati načine, da bo kmetijstvo omogočalo dostojno življenje ter da ga prepozna tudi turizem
pne oblike premikanja za vse. Z učinkovitimi ukrepi manjša potrebo po osebnem motornem prometu in posledično zmanjšuje škodo, ki jo ta povzroča tako okolju kot našemu zdravju.
Zakaj potovati »trajnostno«? Ker tako s premikanjem hkrati poskrbimo tudi za svoje zdravje in dobro počutje, znižamo si stroške prevoza, prispevamo k boljši kakovosti zraka, učinkoviti rabi energije in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Za konec pa še misel nekdanjega župana
in se z njim povezuje. Direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park mag. Janez Rakar je povedal, da obisk ministra kaže, da država prepoznava Triglavski narodni park ter njegovo vlogo in delovanje. Skupna prizadevanja ministrstva in Triglavskega narodnega parka za ohranjanje kmetijstva in izboljšanje situacije je označil za zelo pozitivna. Kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku ima namreč pomembno vlogo tako za varstvo narave in ohranjanje krajine kot tudi za trajnostni razvoj. Zato Javni zavod Triglavski narodni park spodbuja ekološko kmetovanje, trajnostno rabo zemljišč, lokalno predelavo ter razvoj in trženje tradicionalnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter za
Bogote: »Razvita država ni tista, kjer imajo revni avtomobile. Je tista, kjer bogati uporabljajo javni promet.«
Projekt delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD - izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020. Več o projektu in aktivnostih si lahko preberete na: www.las-gorenjska-kosarica.si/pocakaj-na-bus/.
:: CIPRA Slovenija
podporo tem dejavnostim, ki so v skladu s cilji parka, podeljuje znak kakovosti.
Na področju gozdarstva so bili na srečanju izpostavljeni izzivi, kot so socialna vloga gozda zaradi množičnega obiska in novih oblik rekreacije, izvajanje sanacije v gozdu v osrednjem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka zaradi posledic podlubnikov in vetroloma ter povečanje državnega lastništva v narodnem parku.
Glede na površinski delež gozdov (57 odstotkov) in kmetijskih zemljišč (10,6 odstotka), delno tudi voda v ribiškem upravljanju v narodnem parku ter tradicionalno rabo, kot so dejavnosti kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, imata ministrstvo z resornimi agencijami, zavodi, direkcijami in Javni zavod Triglavski narodni park kot upravljavec zavarovanega območja številna prekrivajoča delovna področja, na katerih je že sedaj vzpostavljeno dobro sodelovanje.
V	okviru obiska si je minister ogledal tudi Infocenter Triglavska roža na Bledu s stalno razstavo in v Bohinju obiskal turistično kmetijo Gartner Pr Odolneku v vasi Studor s predelavo mleka, ki jo vodi mladi prevzemnik.
V	Centru Triglavskega narodnega parka Bohinj se je minister sestal še s predstavniki Občine Bohinj, Turizma Bohinj, Kmetijsko gozdarske zbornice in lokalnih skupnosti.
:: Javni zavod Triglavski narodni park
Stališča do OPPN Kamp so javno razgrnjena
Na podlagi 6. odstavka 50. člena in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 -ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUD-PP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15
- ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS št. 61/17 - ZureP-2) vas obveščamo, da so stališča do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Občinskega
podrobnega prostorskega načrta Kamp v Veliki Zaki, javno objavljena od 7. 5. 2021 dalje na spletnih straneh Občine Bled www.e-bled.si.
:: Janez Fajfar, župan Občine Bled
Triglavski narodni park obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek
Aktualno Dogajanja
Iz Blejskega jezera potegnili za pol tone odpadkov
Društvo za podvodne dejavnosti Bled je pod okriljem Slovenske potapljaške zveze in v sodelovanju z Ribiško družino Bled, Občino Bled in Infrastrukturo Bled v soboto, 22. maja, izvedlo zdaj že tradicionalno 28. čistilno akcijo Blejskega jezera in njegove okolice.
V tradicionalni akciji čiščenja Blejskega jezera in njegovih obrežij so že 28. leto zapored združili moči DPD Bled in ostali klubi Slovenske potapljaške zveze ob podpori Občine Bled, Ribiške družine Bled, Infrastrukture Bled, blejskih gasilcev, reševalcev in okoljevarstvenikov. Več kot 50 prostovoljcev je jezero in njegovo okolico očistilo za približno pol tone odpadkov, med katerimi so se znašli tudi prometni znaki, gume in kolesa, hkrati pa so iz jezera odstranjevali invazivno tujerodno školjko potujočo trikotničarko.
Predsednik blejskega društva Janez Andreje je, še preden so potapljači in po-tapljačice skočili v vodo, dejal, da upa, da bodo iz jezera potegnili vse odpadke, ki so se znašli v vodi in da jih bo čim manj. »Lansko leto namreč na Bledu ni bilo
toliko obiskovalcev, kot smo jih bili vajeni prejšnja leta, zato pričakujemo manj smeti v vodi.« Želja se mu žal ni uresničila, saj so iz vode potegnili za okoli pol tone različnih odpadkov. Kljub epidemiji so blejski potapljači v okviru društva in reševalne službe, ki jo opravljajo, vseskozi delovali normalno. »Naša reševalna enota je usposobljena in trenira tedensko, prav tako smo mi tedensko v vodi zaradi školjk, naša naloga pa je tudi, da nenehno opazujemo, kaj se z jezerom dogaja.«
Društvo za podvodne dejavnosti Bled pa je pred kratkim opravilo izjemno pomembno nalogo, namreč pregledalo je vsak centimeter natege. »Vsak centimeter natege je posnet, delali smo celo poletje, ogromno ur smo preživeli pod vodo, potem pa smo še analizirali podatke. Tako smo dokazali, da natega deluje,« je povedal predsednik društva Andrejc.
Blejski potapljači pa nadzirajo tudi in-vazivno školjko, ki se je naselila v jezero. »Školjka je pod kontrolo, ni pa mogoče reči, da smo jo iztrebili, ker se še pojavlja na različnih koncih jezera. Takoj, ko jo za-
znamo, jo odstranimo, jezero pa pregledujemo tedensko.« Predsednik Slovenske potapljaške zveze, dr. Mitja Slavinec, je dejal, da gre za najstarejšo ekološko akcijo v Sloveniji. »Akcija je pomembna, saj potapljači z njo naredimo zelo veliko, da je Blejsko jezero bolj čisto, še večji doprinos in prispevek akcije pa je sporočilo, ki ga prinaša. To pa je, da moramo prav vsi skrbeti za vode, da ne mečemo odpadkov vanje, kajti potapljači ne moremo nikoli pobrati toliko smeti, kot jih lahko ljudje zmečemo v vodo.«
Predsednik komisije za ekologijo Slovenske potapljaške zveze in član DPD Bled Marko Gajic se je po zaključeni akciji zahvalil vsem prostovoljcem in dejal: »Želimo si ohraniti naš naravni vodni biser, da ga bodo lahko občudovale in v njem uživale tudi prihodnje generacije. Poleg odpadkov smo letos iz jezera odstranjevali tudi tujerodno školjko potujočo trikotničarko, saj s tem prispevamo k uravnoteženosti jezerskega ekosistema.«
Potapljače je pozdravil tudi blejski župan Janez Fajfar.
Podjetje Spar Slovenija s kampanjo Razmišljaj EKOlogično potapljače pri čiščenju slovenskih voda podpira že pet let.
:: Romana Purkart
Slamniki 1941-2021 80 let Osvobodilne fronte - boj za prihodnost
»Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo... Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna na-jžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina« (Cankar)
Osvobodilna fronta je ideja svobode, enakopravnosti in socialne pravičnosti, je ideja človeškega dostojanstva in časti, je ideja neodtujlive človekove pravice do iskanja osebne sreče. OF je bila slovenski narod. Gverilski odpor proti številčno in tehnično močnejšemu sovražniku je mogoč samo, če uživa podporo domače-
ga prebivalstva - ne samo v prehrani in ostali podpori, pač pa tudi z obveščanjem, v prikrivanju in z moralno zaščito. Partizanska vojska je bila dejansko oboroženo ljudstvo.( Janez Stanovnik ob 70 letnici OF).
Tako je bilo tudi na Gorenjskem. 20. aprila 1941 so se na zbrali komunisti Jesenic, Bleda, Gorij in Bohinja pri Matevžu Volfu, po domače pri Blažu. 27. aprila je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Decembra istega leta se je zgodila tako imenovana Bohinjska vstaja, kjer se je zbralo preko 350 fantov in deklet. Zbor in tudi kasnejši
umik se je vršil preko Slamnikov. OF je za slovenski narod imela posebno mesto v boju jugoslovanskih narodov proti fašizmu in nacizmu.
Kaj nam je od vsega tega ostalo v slovenskem narodnem značaju, kaj nam danes daje osnovo za čast, dostojanstvo in ponos ?
Organizacija ZB za vrednote NOB s svojimi prireditvami, srečanji, proslavami, komemoracijami in spominskimi pohodi ohranja spomin na trpljenje v času druge svetovne vojne. Tigrovci na čas na-tajanja fašizma, veteranske organizacije pa na čas osamosvajanja. Vsi pa smo si
Aktualno Dogajanja
enotni, da to ni samo spomin, ampak je danes ponovno en velik opomin. V nekaterih krajih so ljudje pokleknili, spreminjali imena ulic, osnovnih šol ali celo vojašnic. Pozabili so na hrabrost in na žrtve v Begunjah, Jugoslaviji in na celem svetu. To se zgodi, če zatajiš in spreminjaš zgodovino. Na Bohinjski Beli imajo svoj krajevni praznik 20. aprila v spomin na dogodke na Slamnikih. V Zasipu je krajevni praznik 5. avgusta v spomin na sabotažno akcijo v Piškovci. Člani organizacije ZB za vrednote NOB iz Zasipa in Bohinjske Bele smo se dogovorili in 27. aprila 2021 izvedli spominski pohod na Slamnike. Član KUD Bohinjska Bela je izvedel recital, harmonikar pa je zaigral lepe, nežne in borbene partizanske pesmi. V nekoliko deževnem dnevu se je zbralo skupaj s člani ZB in simpatizerji blizu 40 ljudi. Sosed Brane in Dušanka sta nas gostoljubno sprejela pod streho, kjer smo prijetno pokramljali in pojedli Kurejev partizanski golaž. Srečanje smo zaključili z recitalom pesmi Avtopromet
Andreja Pogačar, domačinka, ki želi spremeniti svet
ne pozna in tudi ne moremo pričakovati, da bi jo«. Problem bi moral reševati torej tisti, ki ga ustvari. »Tako je, proizvajalci morajo v tistem trenutku, ko izberejo material, pomisliti, kaj se bo z njim zgodilo po uporabi«. Sami potrošniki se odločajo na podlagi cene, izgleda izdelka in tistega, kar jim marketing proda.
V času epidemije se je poraba materialov za enkratno uporabo še povečala. Ali obstajajo boljše rešitve npr. za embalažo, ki jo gostinci uporabljajo za pakiranje hrane za s seboj? »Problem te embalaže je, da je v večini narejena iz materialov, ki prihajajo iz neobnovljivih virov ali pa je kompozitna, kar pomeni, da se z njo nič ne zgodi,« pravi Andreja Pogačar. Večina papirnate embalaže, ki jo kupimo v trgovini, je narejena iz papirja in plastike - če nima certifikata »bio razgradljivo« to pomeni, da je papirju primešano še kaj drugega, največkrat je prevlečen s plastiko. »In prav ta navadna plastika je tisto, ki v celoti oteži reciklažo papirnatega lončka. Če pa je kozarček prevlečen z bio plastiko, ga potem lahko odložite bodisi v papir bodisi v bio razgradljive odpadke. Kljub temu pa se mi zdi, da je tudi to samo prehodna rešitev. Prihodnost je vsekakor v mono materialih«.
Andreja Pogačar se je tudi sama odpravila na podjetniško pot. Dodopack je podjetje, ki se ukvarja z ekološko, trajnostno in biorazgradljivo embalažo.
:: Romana Purkart, foto Tomo Jeseničnik
Gorica avtorja Iztoka Mlakarja v Lojze-tovi izvedbi in spremlavi harmonikarja Primoža. Sprehod na Slamnike bomo še ponovili. Na koncu smo se spraševali, kdaj bomo dovolj jezni in hudi, da bomo
znali reči NE, dovolj imamo te zmešnjave in zavajanja. Za svobodo se bomo borili.
:: Bojan Trseglav in Milan Krivec, KO ZB za vrednote NOB Zasip in KO ZB za vrednote NOB Bohinjska Bela
Andreja Pogačar je domačinka iz Zasipa, oblikovalka in raziskovalka trajnostnih oblik in materialov za embalažo.
Embalaža je v 21. stoletju postala velik problem. Zakaj? »Embalaža je ena dobra zadeva, saj zaščiti izdelke, po drugi strani pa je njena velika slabost ta, da je zelo kratek čas v uporabi,« pravi Andreja Pogačar. Problematični so lahko tudi materiali, iz katerih je sestavljena. Na trgu je namreč veliko materialov, ki jih na koncu ne recikliramo. »Zelo veliko je kompozitnih materialov, kar pomeni, da je embalaža sestavljena iz različnih materialov. Ti so spojeni in jih med seboj ni možno ločiti.« S takim odpadkom se potem ne zgodi nič, bodisi pristane na odlagališču bodisi v sežigalnici.
S tem se Andreja Pogačar ukvarja tudi v svoji doktorski disertaciji. »S svojim doktoratom želim dokazati, da bi bila najboljša rešitev za embalažo uporaba mono materialov, to so materiali, ki so sestavljeni iz ene snovi in se dajo reciklirati oziroma gredo večkrat v obtok.« Kot še pravi, vsa infrastruktura, ki stoji za reciklažo, ne zmore predelati vseh smeti, ki jih proizvedemo. »Potrošnja je izjemno visoka, naša družba pač ni naravnana k zmanjševanju potrošnje, pač pa nasprotno, k njenemu povečevanju.« Problem pa je tudi v izobraževanju. »Res je, ne izobražujemo ljudi o zmanjševanju potrošnje, pač pa o recikliranju«. Tudi pri embalaži trčimo ob interese korporacij. »Ni v interesu korporacij, da bi na tem področju
naredili kakšen velik napredek, saj bi se njihovi stroški povečali, s tem bi poskočila cena, izdelki kar naenkrat ne bi bili več konkurenčni.« To pa pomeni, da bi morala v celotno zadevo poseči politika in to ne samo na nacionalni, pač pa vsaj na evropski ravni. Problema se je treba lotiti resno in celovito, ne moremo vsega prenesti na ramena potrošnikov. Kljub temu je breme tega, kaj izbrati v trgovini, na ramenih potrošnikov. »To se mi ne zdi v redu, saj je poplava materialov prevelika, od potrošnika ne moremo zahtevati, da bo na tem področju izjemno izobražen. To je znanost zase, ki je človek, ki se z njo ne ukvarja,
Dogajanja Kultura
T
Beseda v sliki
V Medgeneracijskem centru Bled za vas pripravljamo navdihujoč umetniški večer, prepleten z različnimi dogodki. V petek, 11. 6. 2021, ob 18. uri bomo na ploščadi Olimpijskega trga pred Ledeno dvorano Bled združili zaključek dveh krožkov -otvoritev razstave likovnih tečajev Ex li-bris v barvnem linorezu in Barvno teorijo, ki ju je vodila akademska slikarka Lučka Šparovec, ter kreativno predstavitev knjige Razlito črnilo, ki jo je pod vodstvom
Nine Kosmač ustvarilo deset ljubiteljev pisane besede v okviru tečaja Kreativno pisanje. Občudovali boste lahko dela udeležencev, ustvarjena v grafični tehniki barvni linorez, tempera in akril. Poleg nastalih slik in grafik bodo razstavili še ostale grafične motive, ki sedaj krasijo različne promocijske izdelke, namenjene prepoznavnosti njihove poslovne ali interesne dejavnosti. Ob tem boste prisluhnili še različnim predstavitvam avtorjev,
starih od 15 do 72 let, ki v knjigi pripovedujejo v obliki zgodb, pesmi in ilustracij, o razočaranju, upanju, brezupu, mistiki, slepem občudovanju, norosti in predvsem o ljubezni. Ob vsej kreativi pa bo od 16. ure naprej potekala izmenjevalnica oblačil, kar je idealna priložnost za osvežitev vaše pomladno-poletne garderobe. Bodite del te zgodbe in si popestrite prijeten junijski večer.
:: Hana Premrl in Monika Valjavec
Žarek je posijal na Bled
Kot vsako leto smo v Društvu Žarek tudi v letošnjem letu v sklopu dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica - enota Bled v sodelovanju z Infrastrukturo Bled izvedli čistilno akcijo na območju Alpskih blokov na Bledu. Očistili smo okolico blokov ter igrišče, na katerem otroci v lepem vremenu preživijo največ časa. Odzvalo se je veliko otrok in staršev iz okolice, vreme pa nam je bilo tudi naklonjeno. Ker so bili vsi sodelujoči zelo aktivni, smo se v očiščeni okolici okrepčali s prigrizki in pijačo. Vsem sodelujočimi se zahvaljujemo za udeležbo.
Konec aprila pa smo se z otroki dnevnega centra Naj mladih ne vzgaja ulica z Jesenic ter vseh treh dislociranih enot, Bleda, Gorij in Mojstrane, odpravili na izlet na Bled. Z otroki dnevnega centra z Jesenic in dislocirane enote Mojstrana smo se zbrali na železniški postaji Jesenice ter se polnih pričakovanj in novih dogodivščin z vlakom odpravili na Bled. Na Bledu so nas pričakali še otroci enot Gorje in Bled. Povzpeli smo se do razgledne točke na Ojstrici, kjer smo uživali v prelepem
razgledu na Blejsko jezero. Med potjo do Ojstrice so imeli otroci priložnost videti čisto pravega gamsa, ob jezeru pa tudi čisto pravega krapa, ki smo ga gospodu ribiču pomagali izvleči iz vode. Večina otrok je bila takšnih doživetij deležna prvič. Na koncu izleta smo se še zasluženo posladkali s sladoledom. Domov smo se vrnili rahlo utrujeni, vendar zadovoljni ter polni novih vtisov in doživetij.
Brezplačna delavnica »Sproščeno v poletje« na Bledu od 28. 6. do 2. 7. 2021.
V enoti dnevnega centra Društva Žarek Bled bomo v sodelovanju z Medgene-racijskim centrom Radol'ca-Bled v času poletnih počitnic, in sicer od 28. 6. do 2. 7. 2021 od 8.00 do 14. ure, izvajali brezplačne delavnice »Sproščeno v poletje«.
Na delavnici »Sproščeno v poletje« bodo mladi in otroci lahko izrazili in obogatili svojo ustvarjalnost ter kreativnost. Ustvarjali bodo z barvami za steklo fun&fancy, das maso, fimo maso, s prstnimi barvami, ob lepem vremenu pa bodo svojo ustvarjalnost in kreativnost izrazili tudi na prostem. Vsi, ki se bodo udeleži-
li delavnic, naj s seboj prinesejo malico, za pijačo in prigrizke bomo poskrbeli v Društvu Žarek. Vse informacije dobite na telefonski številki 030 625 298. Veselimo se srečanja z vami. Na delavnico »Sproščeno v poletje« se prijavite: e-mail: dnev-ni.center@drustvo-zarek.si oz. na tel. št. 030 625 298.
:: Barbara Omerzel
5. slikarski Ex tempore Bled
Oktobra lani je razglasitev epidemije prekinila 5. slikarski Ex tempore Bled 2020. Vse do sedaj zaradi izredno zahtevnih zdravstvenih pogojev in ukrepov, ki niso omogočali prostega prehajanja mej med regijami, zaradi prepovedi dogodkov in omejitev druženja dogodka ni bilo mogoče zaključiti.
Svoja dela, skupaj 98, je v oceno strokovni žiriji oddalo 61 likovnikov. Strokovna žirija v sestavi Ddr. Damir Globočnik, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, akademski slikar in kipar Nikolaj Mašu-kov in dr. Andreja Zapušek Černe, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, je podelila naslednje nagrade:
Veliko nagrado (Grand prix) Bleda je prejel VINKO BOGATAJ za sliko TAM ZADAJ JE BLED (na fotografiji).
Nagrada za najboljše delo mladega ustvarjalca do 35 let je bila podeljena PA-TRICIJI PIRC za sliko JEZERO V NEVIHTI. Posebno priznanje žirije je za sliko PODNEBJE dobil ZDRAVKO PURGAR. Nagradi v kategoriji »Podnebje« sta prejela NATALIYA GORZA za sliko PAVLINČEK in BOŠTJAN MOČNIK za sliko TIME AFTER TIME. V kategoriji »Blejski kot« sta prejela nagradi DUŠAN TURŠIČ za sliko ŠE BO BLED, ŠE BO ORION NA NEBU ČEZ 1000 LET in MARJANA DIMEC za sliko RDEČI SIJAJ, v kategoriji »Prosta tema« pa NINA ŠPOLAR za sliko GIBANJE in MILENA NEMEC za sliko NEVIDNO ZLO. Nagrada za delo na papirju je bila podeljena MATEJI GAČNIK za sliko POD BLEJSKIM OTOKOM. Pohvale strokovne žiri-
je so prejeli KATJUŠA HAJDINJAK za sliko VARIACIJA, CIRIL KRAIGHER za sliko REBER in LUKA MIKLAVŽIČ za sliko BREZBRIŽNOST.
:: Zora Završnik Črnologar, predsednica slikarskega društva ATELJE BLED
Kultura
13
Beremo
Viktor Marinov Paskov: Balada za Georga Henycha
Bolgarski pisatelj, glasbenik, muziko-log in filmski scenarist Viktor Marinov Paskov (10. 9. 1949 Sofija - 6. 4. 2009 Bern) je končal glasbeni konzervatorij v Leipzigu in tam delal kot džez izvajalec, operni pevec in glasbeni kritik. V Bolgariji je delal kot novinar, redaktor pri filmskem studiu Bojana, vodil gledališče v Burgasu, bil programski direktor bolgarske televizije. Kot diplomat na kulturnem področju je delal v Parizu, Berlinu in Bernu.
Njegovo delo obsega romane in povesti: Mladoletni umori 1986, Balada za Georga Henycha 1987 (velika nagrada za tujejezično literaturo na Salonu knjige v Bordeauxu), Cij Kuk 1991, Nemčija, umazana zgodba 1992, Avtopsija neke ljubezni 2005 in Gauguinova zorna točka 2008.
Balada opisuje resnično osebo, češkega goslarskega mojstra Georga Henycha, ki je z ženo Boženko 1910 prišel v Sofijo. Bolgarija je povabila češke in italijanske glasbenike ter izdelovalce glasbil, da bi v njihovi državi postavili temelje glasbeni umetniški poustvarjalnosti. Balada zajema zadnje mesece življenja umetnika genija, ki je svoje delo opravljal z veliko tankočutnostjo in ljubeznijo. Izdelovanja godal je naučil premnoge učence. Konec življenja preživlja sam v veliki revščini, lakoti, strahu pred nasilnim sosedom in samoti v kletnem stanovanju v ulici Volov.
Njegov glasbeni kolega trobentač Marin Paskov se ga spomni, ko se odloči, da bo ženi sam izdelal kuhinjsko kredenco, po kateri ona tako močno hrepeni. Marinovemu sinu Viktorju je mojster Ge-

org pred leti izdelal zelo majhno violino osminko. Ko Marin najde zapuščenega umetnika, njegova družina poskrbi zanj. Deček Viktor se spoprijatelji z dedkom Henychom, nosi mu hrano, pogovarjata se o lesu, glasbilih, veri in čakata sence prednikov, ki prihajajo k staremu mojstru.
»Končno sem odkril dedka po svojem okusu - bil je izredno reven, neskončno dober, pravljičnega videza, gospodar skrivnosti, ki je prišel iz neznane, daljne dežele in govoril čarobni jezik, obvladal čuden poklic in živel uborno kot svetnik.« (str. 38)
Marinova družina živi v večstanovanj-ski hiši na klancu revežev v ulici Iskar. Viktorjeva mama izhaja iz premožne družine Medarov, ki se ji je odpovedala zaradi poroke z Vlahom. S šivanjem ovratnikov služi denar in sanja o kredenci, ki jo Marin res naredi sam v goslarski delavnici. Hkrati se spletejo lepe vezi med tremi generacijami. Goslar Henych ima posebno govorico, ker se ni dobro naučil bolgarščine. »Kralju« Viktorju zapušča svoje duhovno bogastvo in goslarsko orodje. Na koncu mojster izdela zadnjo violino violo d'more za Boga. Zaradi rušenja hiše ga oblasti pošljejo v dom za ostarele. Družini Paskov se oglasi še s pismom. Ko umre, ga pokopljejo z njegovo violino za Boga, ki jo je vedno nosil s seboj.
»Poklic največji na svetu in mojster srečni, ker dela ... Pa kaj, če ni denarja, pa kaj, če sam, star, bolan in lačen. Dela za poklic! ...
Zakaj violina velika? - Zato ker ljubezen mojstra velika! Nihče viole d'amore ne igra? - Ne igra, zato ker pozabili ljubiti. Mojster pozabil ljubiti poklic. Klient pozabil ljubiti violino. Violina pozabila ljubiti muzikanta. Človek pozabil ljubiti sebe.« (str. 108)
Prvi prevod dela Viktorja Paskova je opravila Namita Subiotto. Ljudmil Dimi-trov je napisal spremno besedo in Slovencem omogočil prevod te visoko etične povesti o mojstru geniju, ki je obsojen, da ni priznan med ljudmi. Pomembneje pa je, »da tistim, ki verjamejo vanj, preda božansko v njem,« zapiše Dimitrov.
»Georg Henych je bil moj svet. On pa ni niti slutil, kako globoko je segel v življenje nas treh.« (str. 67)
:: Irena Razingar, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled
V našem društvu KUD Kamot Zasip se vedno kaj godi. Ker nam trenutna situacija dlje časa ni dopuščala druženja na odru, smo se odločili, da se preizkusimo v filmskih vodah. Malo za šalo, malo za res, predvsem pa za smeh in dobro voljo, za delovanje in za premik v pozitivo. Štiri dekleta smo se podala pred kamere in komaj čakamo na končni izdelek.
Film Sladka štirideseta govori o pestro preživetem dnevu štirih prijateljic, ki se spominjajo najlepših časov mladosti. Pri statiranju so nam prijazno priskočili na pomoč tudi drugi člani društva, vaščani in gostje iz drugih vaških društev. Snemanje je potekalo v vaški gostilni Kurej in v Troha baru na Bledu. Prav vsem se
Namesto na oder pred kamere
Mladi Kultura
zahvaljujemo za prijazno sodelovanje. Nekaj kadrov filma bomo posneli še na Homu in Bledu. Brez najboljše snemalne ekipe seveda ne bi šlo, hvala Produkciji Dinamik! Vsaka izkušnja za nas je bila izjemna in neponovljiva. Čaka nas še nekaj snemalnih dni. Upamo, da bo končni izdelek kmalu narejen samo za vas, naši dragi gledalci! Spremljajte nas na naši FB-strani!
:: Meta Vodnjov, KUD Kamot Zasip
V spomin na Vido Jeraj
Pesnica in učiteljica, sopotnica moderne in mati štirih otrok. V času šolanja na daljavo v tem šolskem letu sem večkrat razmišljala o učiteljskem poklicu in poslanstvu. Kako bi se na takšno obliko poučevanja odzvala Franica Vovk (roj. 31. 3. 1875), ki je leta 1895 prišla kot učiteljica v Zasip in se zaljubila v kmečko življenje? Ker je bila nežna po duši, vihrava, drzna, hkrati pa tudi samokritična, razdvojena in žalostna, bi se po več kot 140 letih od rojstva najbrž znašla v iztirjenem svetu, ki bi ga skušala uravnati tako kot že mnogi pred
njo. Pomembno je, da je imela rada otroke in je uživala v poučevanju. Z veseljem jih je peljala iz šolske učilnice do Svete Katarine na Homu. Ko pa se je leta 1901 poročila, je poklic učiteljice žal morala opustiti. Družila se je z znanimi slovenskimi pesniki in več let preživela na Dunaju, kjer jo je obiskoval tudi Ivan Cankar. Srečo je našla v pesnjenju za otroke in odrasle. 1. maja naslednje leto bo minilo 90 let, odkar je sodila sama sebi, saj sta jo nesreča in žalost spremljali vse življenje.
:: Ana Hlebanja
»Sam po parku ...«
»Sam po parku se sprehajam, listi v vetru se igrajo, pari tiho šepetajo, kje si moja, deklica ti? Ribnik sanja tihe sanje, veter zame se ne zmeni, svet sprašujem, naj pove mi: Kje si moja, deklica ti? Nekoč pa s tabo sem se sprehajal, se še spominjaš, maj je cvetel? In cvetja vonj je oba opajal in tukaj, veš, sem te objel. Maj ni več in ti odšla si, cvet v slovo si mi pustila, po poteh, kjer sva hodila, sam zdaj hodim, deklica ti.« Ja, takole nam leta in leta prepevajo naši GU-GU. A to romantično in nostalgično prepevanje je danes že realnost v vseh pogledih. Globalni zdravstve-
ni krizi še kar ni videti konca, omejitveni ukrepi, številna priporočila, ... še vedno vzbujajo v slehernem posamezniku, da se bolj drži znotraj lastnega »mehurčka«. Naš prečudovit biser Bled z vso izredno urejeno okolico, seveda po največji zaslugi dr. Jana Bizjaka, ki z vso svojo ekipo v Infrastrukturi skrbi zanjo ter si zasluži velik poklon, si je v zadnjem času opomogel. Malo samote mu je godilo, da je zadihal s polnimi pljuči, kot pogovorno rečemo. Po masovnem turizmu je ta zelen, urejen, čist, cvetoč, . in spoštujmo naravo in vse, ki se trudijo za ohranjanje
le-te. A počasi ob čudovito urejenih zelenicah pogrešamo kulturna dogajanja, tako ob samem jezeru, na otoku, Festivalni dvorani kot v vseh naših krajevnih skupnostih.
V Kulturno-umetniškem društvu Zasip si na svoj način prizadevamo z ohranjanjem kondicije in kujemo načrte, ki jih bomo lahko realizirali, ko bo res priložnost za večja druženja. Tako smo v »mehurčku« sedaj usmerjeni v pisne oblike komunikacije s krajani. Monografija »Katarine - ko spomini oživijo«, posvečena pridnim veziljam našega krožka,
je v domačem Zasipu naletela na izredno pozitiven sprejem. Ob tej priliki se vsem krajanom Zasipa, ki so podprli delovanje našega društva ter samo literarno delo, odsrčno zahvaljujemo in smo res počaščeni. Ob takšni zahvali našim podpornikom, ko nam je vsem skupaj res mar za kulturo, smo motivirani za delo v prihodnje. Trenutno je v nastajanju še ena monografija in sicer z naslovom »Oktet LIP Bled - s pesmijo skozi čas«, ki bo opremljena tudi s priloženo zgoščenko. Na njej bo predstavljen repertoar njihovih največkrat odpetih pesmi (ljudskih, narodnih, dalmatinskih, Avsenikovih, ...). Samo delo bo skozi glasbeno zgodovino, kulturna dogajanja v vasi skozi leta, dejavnostjo našega okteta ter s fotografijami z njihovih koncertov in nastopov, predstavilo tudi aktualne pevce. A v
društvu ne »sadimo samo rožic«. Veliko je v tako številčnem društvu, ki ima šest delujočih sekcij, želja, včasih tudi žalostnih trenutkov, ker te niso uresničene, četudi bi si to vsi želeli. Omejeni smo s finančnimi sredstvi, tako npr. nimamo pogojev uresničevanja želja Aktiva žena Prgarije. Nimamo ustrezne kuhinje, ki bi izpolnjevala potrebne standarde, da bi lahko izdelke lokalno ter ekološke pridelane hrane ponudili tudi na tržnicah ter obiskovalcem Bleda in okoliških krajev. Okusi naše Prgarije se tako selijo iz »rojstne hišice prgarskih dobrot« na posamezne lokalne turistične kmetije. Trenutno ne moremo izvajati pevske dejavnosti, zlasti našega zborčka Canticum Novum, ker je glede na covid ukrepe in zmogljivosti naše dvorane to onemogočeno. In kar še nekaj »trdih orehov«, ki jih moramo
Kultura Mladi
streti znotraj našega Doma krajanov ter same krajevne skupnosti, nam je ostalo za prihodnje mesece. »Trdi orehi« nam včasih jemljejo prepotrebno energijo, da bi bila vsa društva v vasi še bolj povezana, še aktivnejša in predvsem delovala v dobro vseh živečih in prihajajočih na Bled, v Zasip ter na Hom. In naj zaključim z začetim zapisom - sam po parku . si ne želimo vedno sprehajati. Sprehajajmo se skupaj, vsaj s prijatelji, domačini, občani, . spoštujmo se in imejmo radi, ne bodimo nevoščljivi in škodoželjni - zavedajmo se, da je življenje res eno samo in da je vsako zamujeno priložnost težko nadoknaditi! Do naslednjega javljanja, ki bo zagotovo toplejše in svobodnejše v smislu druženj, vse dobro in predvsem zdravo!
:: mag. Dragica M. Sternad Kenda, predsednica KUD Zasip
Dogajanje v DO RE Ml-ju
Mesec maj se je za nas lepo začel, saj je po dolgem času ves pouk stekel v živo. V učilnice se je vrnilo skupinsko petje in muzi-ciranje. Spletne nastope naših učencev si lahko ogledate na strani http://www.dore-mi.si/DOREMI,,koncerti.htm. Pripravljamo jih na štirinajst dni. V mesecu maju smo tako pripravili že 15. spletni nastop v tem šolskem letu. Na šoli pa smo organizirali nastope »Otroci otrokom«, kjer so učenci nastopajoči in publika. Ob med-
narodnem dnevu zavedanja o avtizmu, ki ga vsako leto obeležujemo 2. aprila, smo v sodelovanju z Bled TV pripravili prispevek o dveh talentiranih učencih in njunih učiteljih. Prispevek si lahko ogledate na http://www.bled.tv/ob-svetovnem-dnevu--zavedanja-o-avtizmu/.
Trije naši učenci so ob občinskem prazniku kulturno popestrili letošnjo podelitev občinskih priznanj, ki jo je župan pripravil na občinskem vrtu. Ker se učenci in učitelji še vedno ne morejo srečevati brez omejitev, smo v DO RE MI-ju pripravili novost, ki je na sporedu ob torkih na vsake 14 dni - DO RE MI Torkanje. Gre za poučna srečanja učencev in učiteljev DO RE MI-ja, na katerih si vsi skupaj ogledajo zanimive posnetke, izvejo, kaj je novega pri Babici Tomki, spoznavajo glasbene zasedbe, naši učitelji pa z učenci delijo svoja dragocena znanja na različnih področjih. Za naše najmlajše še naprej pripravljamo glasbeno oddajo Babica Tomka, ki jo najdete na spletni strani www.babicatomka.
si. Trenutno smo začeli s predvajanjem oddaj iz druge sezone, kjer babica prepeva pomladne ljudske pesmi.
V mesecu juniju pa vse zainteresirane vabimo k vpisu v program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu. Program je namenjen otrokom od 3. do 8. leta starosti. Otroci, ki obiskujejo glasbeno uvajanje, vstopijo na zanimivo glasbeno potovanje, kjer pridobivajo različne glasbene izkušnje in razvijajo svoje sposobnosti ter se krepijo v lastnem izražanju. Mentorji občutljivo in inovativno, z uporabo različnih kvalitetnih glasbenih materialov, zvo-čil in glasbil, vodijo učne ure, ki se razlikujejo glede na stopnjo šolanja. Glasbeno uvajanje se deli na tri stopnje. Po končani tretji stopnji uvajanja je otrok pripravljen na obiskovanje programa Glasbena vzgoja po Edgarju Willemsu, glasbeno uvajanje pa je zaradi celostnega pristopa tudi odlična priprava na vstop v osnovno šolo.
:: Špela Globočnik, DO RE MI
Poletne počitnice v Medgeneracijskem centru Bled
V Medgeneracijskem centru Bled že diši po poletnih počitnicah. Že 6. leto se trudimo pripraviti otrokom pester, zabaven in vsakemu posebej zanimiv počitniški program.
Tokrat bomo izvedli 8 počitniških tednov, namenjenih otrokom od 6. do 14. leta.
5. 7.-9. 7. 2021 POČITNIŠKA TV ODDAJA Z ANO PIRIH (brezplačno, financira VGC)
»3...2...1... kamera teče ... akcija!« to se bo iz Medgeneracijske-ga centra Bled-Radolca slišalo v prvem julijskem počitniškem tednu. Če te zanima nastopanje pred kamero in mikrofonom, te vabimo, da se nam pridružiš tudi ti. V skupnem tedenskem druženju bomo postavili TV-studio, sestavili scenarij (tekst) za TV-oddajo, vadili nastopanje in oddajo posneli skupaj z vami -
mladimi voditelji in igralci pred kamero in mikrofonom.
Družili, ustvarjali in snemali bomo med 5. in 10. julijem, od 9. do 11.30 ure.
Mentorica delavnice bo Ana Pirih, radijska voditeljica, pove-zovalka prireditev in bivša televizijka. Pridružil pa se nam bo tudi fotograf in snemalec iz Češke Štepan Glombek, ki bo naše TV-ustvarjanje tudi posnel in sestavil v celoto.
12. 7.-16. 7. 2021 BORILNE VEŠČINE Z DENISOM PORČI-ČEM - CHORCHYPOM (70 €)
Bi se za en teden rad/a prelevil/a v samuraja? Pridruži se nam in spoznaj svet borilnih veščin s Chorchypom. Moč, modrost, čast, spoštovanje in disciplina so vrline, ki Denisu pomenijo največ, dejaven je na več področjih, poleg profesionalnega borca,
Mladi Turizem
trenerja, učitelja, aktivnega glasbenega ustvarjalca ... še bi lahko naštevali, vendar je bolje, če ga v tem tednu sami spoznate in skupaj z njim podelite še svoje talente.
19. 7.-23. 7. 2021 JEZIKAMO PO ANGLEŠKO IN NEMŠKO S TINO PAPLER (70 €)
Učenje angleščine in nemščine je lahko tudi zabavno in za otroke pravi izziv. Tina Papler bo poskrbela za zabaven, sproščen in hkrati strokoven pristop, s katerim bo otrokom pričarala nadvse jezične in nepozabne poletne počitnice. Jezikanje bomo tako povezali s športom, ustvarjanjem in ostalimi zanimivimi aktivnostmi.
26. 7.-30. 7. 2021 SLIKARSKA KOLONIJA Z LUČKO ŠPARO-VEC (100 €)*
*SLIKARSKA KOLONIJA z akademsko slikarko Lučko Špa-rovec (11.00-15.00), od 10 let naprej. Program zajema spoznavanje različnih risarskih in slikarskih tehnik, spodbujanje otrokove ustvarjalnosti skozi proces spoznavanja likovne umetnosti, razvijanje lastne likovne govorice, predstavitev likovnega zapisa v osebnem slogu, ugotavljanje pomena risanja in slikanja kot osnove za vse druge likovne dejavnosti ter kosilo. 2. 8.-6. 8. 2021 CIRKUŠKE VRAGOLIJE Z GAŠPERJEM STOJ-CEM (70 €)
Za vse cirkuške navdušence! Čaka vas zabaven teden z Gašperjem Stojcem, ki vas bo popeljal skozi vrhunske umetniške gledališke stvaritve in skupaj z vami uprizoril pravo predstavo. Cirkuške spretnosti, slackline, žongliranje z žogicami so namreč super orodja, ki učijo mlade vztrajnosti, učenja iz napak, zabavne rekreacije in obvladovanja samega sebe. 9. 8.-13. 8. 2021 RADI MIGAMO, GIBAMO, ŠPORTAMO (70 €)
Za zdravo telo greste lahko na kolo ali pa . se nam pridružite na enem izmed naših najbolj razgibanih tednov, kjer bodo športni pedagogi in animatorji poskrbeli, da nam ne bo vroče samo zaradi poletnih visokih temperatur. Spoznavali in preizkušali bomo različne športne discipline, migali na različnih lokacijah, razvijali motoriko ter se prepustili novim športnim dogodivščinam.
16. 8.-20. 8. 2021 ODPLEŠI SVOJE SANJE S PLESNIM STUDIOM ŠPELA (70 €)
Naš moto v tem tednu bo, da več plesov na dan odžene dolgčas stran. Skupaj z dolgoletno plesalko in umetniškim vodjo Špelo Mandelc bomo spoznali in preplesali več različnih plesnih stilov in sestavili prav posebno počitniško koreografijo. Za naš mini nastop si bomo izdelali vse potrebne kostume oz. modne dodatke, pri katerih nam bo na pomoč priskočila naša kreativna ustvarjalka Mojca Ahčin Rozman.
23. 8.-27. 8. 2021 MOZAIČNI TEDEN Z URŠKO AMBRO-ŽIČ POTOČNIK (100 €)**
**MOZAIČNI TEDEN z Urško Ambrožič Potočnik - od 7 let naprej. Letos bodo otroci mozaik izdelovali cel teden. Urška jih bo popeljala skozi celoten kreativen proces, od iskanja idej do dizajniranja ter izvedbe. Zaradi individualnega pristopa bodo
otroci razdeljeni v dve skupini. Poleg mozaičenja pa bo še vedno dovolj časa za ostale poletne sproščujoče aktivnosti.
Program poleg znotraj različnih tem zajema še aktivno preživljanje počitnic, kopanje v Grajskem kopališču, obisk mini golfa, potepanje v naravi, učenje gasilskih veščin, ustvarjalne delavnice, varstvo, kosilo .
Cena za drugega otroka (razen pri programih, označenih z *) znaša 60 eur.
Kraj: program izvajamo v prostorih Ledene dvorane na Bledu ter okolici.
Čas: programi potekajo od 7.30 do 15.30, izjema Slikarska kolonija (11.00-15.00).
Število mest je omejeno, obvezne prijave na: hana.premrl@gu-est.arnes.si ali 040 284 550.
Program sofinancirata občini Bled in Gorje! Pridržujemo si pravico do sprememb v primeru spremenjenih covid vladnih ukrepov.
:: Hana Premrl in Monika Valjavec, Medgeneracijski center Bled
POLETNI POČITNIŠKI PROCRAM ¿tai
t 5.7.- 3. 7. PGČITNIŠHR TV DDDflJfl ¡brezplačno]
& 12. 1. 1E. 7. fltmjLHt UE SEINE £ DiÜPJCKirPÜH [ 70 El r 19. 7. - 23. 7. JEŽIH RUR PO ANGLEŠKO IN NEDŠKD [70 C J
*■ ae ■■ ist s iHfiBSJtR lUiM mlin ni -
GG G DD 14 LET 7,30 - IS, 30
CIRKUŠKE VnHGDLIJE [7Ü E] GIB RHU, SPETRTflHG [70 El*
3. ZtfPEEEäZ NRHJ [7D C)
17. B. CR J
9 a

PilJAVE 1 S I ft A M O DO 15. 6. 2021 OZ. DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST
^ PREMR(.@CUE5T ARNE5.SI 0*0 294 55Ü
Sistem za avtomatizirano izposojo koles ponovno v delovanju
Bled Green Ways je preprost, praktičen in ekološko naravnan sistem za avtomatizirano izposojo koles, ki uporabnikom in uporabnicam omogoča izposojo navadnih mestnih, treking ter električnih koles na štirih lokacijah: Infocenter Triglavska roža Bled, Camping Bled, Dom krajanov Zasip in Zadružni dom Ribno.
Kratek vodič za registracijo, podaljšanje registracije in izposojo::
Že registriranim uporabnikom se je pravica do izposoje koles avtomatsko podaljšala za obdobje enega leta. • Registracija novega uporabnika je možna v Infocentru Triglavska roža Bled (Ljubljanska cesta 27). Bodoči uporabnik se je dolžan identificirati z osebnim dokumentom in podpisati izjavo o strinjanju s Splošnimi pogoji uporabe, objavljenimi na spletni strani www.bled.si. Po uspešni registraciji
uporabnik prejme uporabniško ime in geslo, imetnik Blejske kartice pa tudi PIN-kodo. Ob registraciji uporabnik prejme natančna navodila o izposoji kolesa.
• Ko si uporabnik želi izposoditi kolo, pristopi na eno izmed lokacij postaj za avtomatizirano izposojo koles, kjer se prijavi v sistem. Na kiosku pod LCD--zaslonom pritisne gumb za začetek, vtipka uporabniško ime in geslo oz.
Turizem
17
prisloni Blejsko kartico in vtipka PIN--kodo. Uporabnik sledi navodilom na zaslonu, izbere kolo in se odpelje.
•	Uporabnik si lahko izposodi kolo ter upravlja s svojim uporabniškim profilom tudi preko brezplačne mobilne aplikacije Mobiln.si.
•	Uporabnik kolo lahko vrne na katerokoli postajo, ki ima prosto ključavnico. Kolo potisne v ključavnico in ga na ta način zaklene.
Paketi in cena uporabe sistema:
•	Paket Občan Bleda oz. imetnik Blejske kartice je namenjena občanom Bleda oz. imetnikom Blejske kartice. Ti uporabniki sistema lahko kolo uporabljajo do 24 ur v tednu. Registracija je brezplačna, paket pa ni prenosljiv na drugo osebo.
•	Paket 24 je namenjen vsem neobča-nom Bleda, ki nimajo Blejske kartice. Strošek registracije znaša 24 EUR. Ti
uporabniki lahko sistem koristijo do 24 ur v obdobju enega tedna od registracije v sistem. Paket ni prenosljiv na drugo osebo. • Paket Sobodajalec je namenjen ponudnikom turističnih namestitev na Bledu, ki bi radi svojim gostom omogočili vožnjo s kolesom. Ponudniki lahko kupijo več kartic za uporabo koles za svoje goste. Strošek registracije ene kartice je 10 € za pridobitev kartice in 50 € za izposojo koles na sezono. Ena kartica pomeni istočasno izposojo enega kolesa. Ti uporabniki sistema lahko kolo uporabljajo do 4 ure dnevno.
Kdo lahko postane uporabnik sistema Bled Green Ways?
Vse fizične osebe, starejše od 14 let. Za osebe, ki še niso polnoletne, uporabniško ime in geslo na sedežu Infocentra Triglavska roža Bled priskrbijo njihovi starši oz. zakoniti zastopniki.
Priporočilo za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2
Uporabniki koles naj pri uporabi sistema upoštevajo splošne ukrepe Nacionalnega inštituta za javno zdravje za zaščito pred okužbo z novim koronavirusom. Najpomembnejša pot prenosa virusa je preko izločkov iz dihal in preko onesnaženih rok. Priporočamo, da pri uporabi koles upoštevate zadostno medsebojno razdaljo, si temeljito razkužite roke pred prevzemom in po oddaji kolesa ter se ne dotikate obraza (še zlasti oči, nosu, ust), preden si umijete ali razkužite roke. Tako za razkuževanje kot za razkužilna sredstva poskrbi vsak uporabnik sam.
Prisrčno vabljeni, da koristite dano možnost trajnostne oblike prevoza za potovanje po vsakdanjih opravkih znotraj Občine Bled. Želimo vam prijetno in varno vožnjo.
:: Turizem Bled
Cvetlični dan Turističnega društva Bled
Naši člani že dobro poznajo našo dolgoletno akcijo razdeljevanja sadik balkonskega cvetja, tako imenovani Cvetlični dan, ki ga organiziramo predvsem kot vzpodbudo za ocvetličenje balkonov in ureditev hiš in okolice naših domov. Podarili smo skoraj 1000 sadik.
Akcija predstavlja tudi nekakšen uvod v aktivnosti društva na področju skrbi za
lepši in urejen Bled in najavo akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna, v kateri naša komisija podolgem in počez pregleda vse hiše in podeli priznanja tistim, ki se najbolj potrudijo. Žal pa v zadnjih letih opažamo, da je ocvetličenih balkonov in oken na naših hišah vse manj. Predvsem nove hiše so pogosto brez cvetja in zdi se, da mlajšim to predstavlja nepotrebno
delo. Res je tudi, da nakup cvetja in ostalega potrebnega ni majhen strošek. Kljub temu upamo, da nam bo uspelo ohraniti to lepo navado, saj je lepo pogledati hišo, kjer se bohoti negovano balkonsko cvetje, pa tudi naši gostje bodo s počitnic odnesli lepši vtis.
:: TD Bled
Turizem Šport
Spot Prid'te na Bled, mi smo že kle med prvimi tremi v Madridu
V Madridu je sredi maja potekala turistična borza Fitur Madrid, ena izmed največjih poslovnih borz v mednarodni turistični industriji.
Borze se v imenu destinacij skupnosti Julijske Alpe udeležila tudi predstavnica Bleda, Vanja Piber. Eden izmed dogodkov je bilo tudi tekmovanje predstavitvenih destinacijskih filmov. Bled se je s spotom Prid'te na Bled, mi smo že kle uvrstil med tri finaliste v kategoriji »promocija mest«. V kategoriji »promocija turističnih produktov« je zmagal film Slovenske turistične organizacije »You can't spell Slovenia without love«.
Turizem Bled s 1. junijem začenja kampanjo z omenjenim spotom na Televiziji Slovenija. Kampanja nagovarja slovenske goste, naj prenočijo na Bledu. Namenjena je predvsem razumevanju Bleda kot de-stinacije za preživljanje dopusta in ne le destinacije za kratek popoldanski obisk. Raziskave v turizmu pravijo, da bodo letos gostje iskali kraje, kjer ne bo gneče, kjer se bodo počutili varne in kjer bodo lahko uživali na prostem. Spot, posnet z blejskimi vrhunskimi športniki, nagovarja prav tovrstne goste. Bled je destinacija, na kateri se je treba zjutraj prebuditi.
:: Romana Purkart
Novosti v Začaranem gozdu
Začaran gozd na Homu se je odel v začarano zelene barve. Pridobil je nekaj novih čarobnih kotičkov. Na 2 km dolgem potepu skozi gozd vas na koncu gozdnega lova pričaka mini vilinski vrtec. Otroci se lahko poigrajo in postavijo svojo vilinsko vas. Ko pot zavije v škratji gozd, vas tam pričaka prava škratja domačija. Škratje sobe, škratja telovadnica, škratji prestol in še in še. V Začaranem gozdu lahko praznujete tudi rojstni dan. Veseliva se dneva, ko se bomo lahko v večjem številu srečali pri vilah, ki skrbijo za volčje krdelo. Komaj čakajo, da jih skupaj nahranimo. Če vas zanima kaj več, nas lahko spremljate pre-
ko Facebooka in Instagrama. Pripravili smo tudi novo spletno stran Začaranega gozda (https://zacarangozd.si/).
Ideja Začaranega gozda pa je rodila še nekaj, na kar sva z Lucijo zelo ponosni. V lično izdelani škatli najdete nahrbtnik Travniške in gozdne pustolovščine ter vse pripomočke, s katerimi se lahko odpravite raziskovat svoj najljubši kotiček narave. Učenje s pomočjo pravljic, domišljije, gibanja in čutenja je nekaj, kar otroke spodbuja k raziskovanju. Prav to pa naši otroci najbolj potrebujejo. Vabljeni v naravo na potep po Homu!
:: Lucija Vidic in Meta Vodnjov, KUD Kamot Zasip
Aljažev stolp pospremil baklo na pot po Sloveniji
Šesterica gorskih reševalcev iz društev GRS iz Zgornjesavske doline je z derezami in smučmi osvojila Triglav in tako na dolgo pot po Sloveniji simbolno pospremila Slovensko baklo, znanilko prihajajočih olimpijskih iger v Tokiu. Do slavnostne otvoritve olimpijskih iger 23. julija, bo plamenica, ki simbolizira tako Triglav kot jekleno voljo naših vrhunskih športnikov, v 81 dneh obiskala vseh 212 slovenskih občin. Na Zgornjem Gorenjskem bo med 10. in 13. julijem.
Aljažev stolp, eden najprepoznavnej-ših simbolov slovenstva, ki je še povsem pod snegom, se je bakli »pokazal« le z zastavico z letnico 1895. Takrat ga je Jakob Aljaž s kolegi postavil na vrh 2864 metrov visokega Triglava, le leto dni kasneje pa so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. V 125-letni zgodovini olimpiz-ma in Aljaževega stolpa se je slovenska bakla ob pogumnem vzponu gorenjskih gorskih reševalcev tako prvič pojavila na
našem očaku. Ekipo na vrhu so sestavljali nekdanji smučarski skakalec in olimpi-jec Rajko Lotrič, udeleženec zimskih OI v Calgaryju 1988, ter Franci Teraž, Seba-stjan Šila, Florjan Erlah, Tomaž Jelenko in snemalec Peter Vrčkovnik, v dolini pa je za logistiko skrbel predsednik GRS Mojstrana Jože Martelak. Če smo natančni, se je slovenska bakla povzpela kar 2866 metrov visoko, saj je bilo na vrhu še dobra dva metra snega. Gorenjski gorski reševalci so jo po spustu v dolino Vrat predali naši olimpijki Alenki Dovžan, domačinki iz Mojstrane, najbolj olimpijskega kraja v Sloveniji. Dovžanova, bronasta z olimpijskih iger v Lillehammerju 1994 v alpski kombinaciji, je baklo v spremstvu policije in alpinistov ponesla od Planinskega muzeja do Trga olimpijcev v Mojstrani, kjer sta jo pozdravila tudi podžupan Kranjske Gore Bogdan Janša in prvi podpredsednik OKS-ZŠZ mag. Janez Sodržnik.
:: Alja Pahor, Odnosi z javnostmi OKS-ZŠ
65. Mednarodna veslaška regata
Po prvomajski regati bo v juniju Veslaška zveza Slovenije organizirala že 65. Mednarodno veslaško regato. Program: Petek:
15.00-19.00 predtekmovanja Sobota:
8.00-13.00 finalna tekmovanja 15.00-19.00 predtekmovanja Nedelja:
08.00-13.00 finalna tekmovanja
Nova krožna pot na Osojnico
Turistično društvo Bohinjska Bela si je kar nekaj časa prizadevalo za ureditev nove pohodne poti z Bohinjske Bele preko Meger na Osojnico. Prejšnje leto sta člana TD Bohinjska Bela Branka in Janko Kelbel poiskala dober in varen prehod. V TD smo si pot ogledali in predlagali Turizmu Bled, da se jo vključi v sprehajalne poti Bleda. Obljubili so nam, da bodo poskrbeli za postavitev enotnih oznak in bo pot vključena in vrisana v naslednji zemljevid sprehajalnih poti Bleda in okolice. Trasa nove poti je bila zaraščena in na nekaterih mestih težko prehodna, zato smo se v društvu odločili, da pot uredimo,
predvsem na težko dostopnih odsekih je bilo vsa dela potrebno opraviti ročno. Zbralo se je lepo število prostovoljcev TD Bohinjska Bela in pripomoglo, da je sedaj nova krožna pot, ki je zelo privlačna za vse obiskovalce, označena in varna.
Zavedamo se, da je nova pot z Bleda preko Osojnice na Belo lep doprinos k turistični ponudbi Bleda, še vedno pa v društvu gojimo upanje, da bi se na vrhu Osojnice postavil razgledni stolp, ki je včasih tam že stal, kot nam lahko povedo starejši občani Bleda.
:: TD Bohinjska Bela
Projekt "Digitalizacija kulturne dediščine"
Turizem Bled se je uspešno prijavil na javni razpis Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo »Preoblikovanje turistične ponudbe v vodilnih turističnih destinacijah v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije covid-19«.
S projektom digitalizacija kulturne dediščine z delovnim naslovom »DIGIRIKLI BLED 2020/2021« ustvarjamo nova, edinstvena doživetja na inovativen način, z uporabo sodobnih orodij digitalizacije. Projekt predstavlja začetek sistematičnega pristopa k razvoju in oblikovanju novih unikatnih doživetij z digitalnim inoviranjem kulturne dediščine. Osrednja tema je Arnold Rikli, začetnik zdraviliškega turizma na Bledu.
V okviru tega projekta digitaliziramo prve tri enote kulturne dediščine povezane z Arnoldom Riklijem in na tej podlagi pripravljamo nov integralni turistični proizvod »Po poteh Arnolda Riklija«. Te so:
•	Riklijevo zdravilišče;
•	spomenik Arnoldu Rikliju na Straži;
•	vremenska hišica s spominsko ploščo Arnoldu Rikliju v Zdraviliškem parku na Bledu.
Naš cilj je, da v okviru projekta razvijemo celovit produktni koncept dediščine Arnolda Riklija, ki bo predstavljal podlago za razvoj edinstvenih, zelenih, butičnih doživetij, prilagojenih željam in interesom glavnih ciljnih skupin gostov, pod skupnim imenom »Po poteh Arnolda Riklija«. V okviru tega projekta bomo pripravili idejno zasnovo in na njeni podlagi pripravili doživetja, ki bodo vsi vključevali tudi prve tri digitalizirane enote kulturne dediščine.
:: Diana Šebat, Turizem Bled
Obvestilo uredništva
Prispevke v rubriki »Prejeli smo« sprejemamo na naslov blejskenovice.bled@gmail.com. Zgodbo o Hotelu Europa v tiskani izdaji Blejskih novic s to številko, dokler ne bo novih dejstev, zaključujemo, vsa ostala mnenja bomo objavljali na spletu (www.mojaobcina.si/bled). Zaradi omejenega prostora tiskane izdaje Blejskih novic avtorje in avtorice prosimo, naj svoje prispevke skrajšajo na do 3000 znakov skupaj s presledki, daljša besedila se selijo na splet. Prispevki morajo biti v skladu z določili Zakona o medijih ter ne smejo biti žaljivi.
Prejeli smo
Hotel Evropa Bled - javnost postopka po blejsko
Usmeritve prostorskega razvoja temeljijo na zavedanju, da je prostor omejena dobrina. Načrtovanje posegov vanj mora biti skrbno usklajeno: med interesi vlagateljev in interesi javnosti. Naloga občine je, da interese uravnoteži, če to ni možno, mora pri odločanju prevladati javni interes. V zadevi Hotel Evropa Bled (v nadaljevanju HEB) je predstavitev zmagovalne rešitve povzročila viharni odziv raznih javnosti: lokalne in širše, laične in strokovne. Zakaj? Ker je prostor javna dobrina, na Bledu še posebno dragocena, saj je vir turistične dejavnosti. Sodelovanje občanov v procesih odločanja, ki so povezani z razvojem v prostoru, je neobhodno. V primeru HEB - "občina bi morala zagotavljati visoko stopnjo sodelovanja in obveščenosti občanov pri prostorskih ureditvah lokalnega pomena ter pogojih umeščanja objektov v prostor, določenih z OPN" {15. čl. (6) OPN} - javnost ni imela možnosti, da bi sodelovala pri pripravi projektne naloge, ki določa vsebino in pogoje za načrtovanje. Ker za lokacijo HEB v OPN ni določnih pogojev, je naročnik javnega arhitekturnega natečaja lahko neovirano določil vsebino in pogoje v nalogi, saj je občinska uprava z arbitrarno razlago pojma "manjši družinski projekt" aktivno sodelovala v korist zasebnega, prevladujoče tujega kapitala in v škodo javnega interesa. Odziv javnosti je utemeljen in nosi v sebi jasno sporočilo: rešitev z vidika sprejemljivosti posega v varovano območje ni sprejemljiva, saj ne upošteva omejitev, ki so namenjene ohranitvi vrednosti in identitete prostora. Zmagovalna rešitev sicer zadošča zahtevam natečajne
naloge, ne upošteva pa omejitev iz OPN, gre za odmik od strateških aktov ("strategija razvoja turizma na Bledu predvideva širitev kapacitet v manjših nastavitvenih obratih, saj je izkustveno hotelskih kapacitet v občini dovolj") in ni usklajena z javnostjo.
Zapovedana netransparentnost, tiho zavezništvo med občinsko upravo, županom in investitorjem postavljajo pod vprašaj trditev občine, "da so do rešitev prišli v skladu z zakonodajo in občinskimi ter državnimi predpisi na tem področju". Dogovarjanje mimo javnosti v predmetni zadevi evidentno pomeni neupoštevanje zakonskega načela sodelovanja javnosti (ZUreP-2).
Javnost ni imela možnosti, da uveljavi javni interes v prostoru, saj je bila iz priprave projektne naloge izključena. Z vidika legitimnosti ravnanja občine, ki je pri pripravi projektne naloge sodelovala na način, da je zasebni interes pretežno tujega kapitala postavila pred javni interes v prostoru, gre za način delovanja, ki ni prispevek h krepitvi zaupanja javnosti v delo občinske uprave. Priprava tovrstne projektne naloge namreč ni priprava na vojaško nalogo, ki poteka v konspirativni maniri, temveč skladno z OPN javna zadeva. Javnost postopka je zakon.
P.S. Več o zamolčanih straneh zgodbe na www.spostujmo--Bled, prispevek Hotel Evropa Bled - mokre sanje tujega vlagatelja? in mnenja, ki so sledila v nadaljevanju (vse iz SP Dela).
:: Sonja Dornik
Spoštovani!
Naloga občine je slediti zakonodaji in lastnim predpisom. Občinski prostorski načrt je bil javno razgrnjen, kot to določajo predpisi. Občina Bled je postopek vodila skladno z občinskimi predpisi in zakonodajo. Kot je zahteval OPN, ki ga je sprejel občinski svet, je bil za izbiro projekta objavljen javni natečaj, ki ga je vodila Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). ZAPS je vodil odprti, projektni, dvostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve, predmet natečaja je bila izdelava natečajnega predloga za izgradnjo novega hotela Europa Bled in ureditev celotnega območja hotela.
Občina Bled je po zaključku natečaja organizirala okroglo mizo in razstavo prispelih rešitev, ZAPS pa je na svoji spletni strani v skladu s pravili objavil zaključno poročilo o delu ocenjevalne komisije. Razumljivo je, da delo ocenjevalne komisije do zaključka postopka ni bilo javno, takšna je stalna praksa, saj je le tako mogoče zagotoviti enakovredno obravnavo vseh prispelih rešitev. Povzetek vseh 18! sej komisije je objavljen na spletu skupaj z zaključnim poročilom, v katerem je jasno zapisano: »11. decembra 2020 se je komisija sestala na seji, kjer je uskladila zaključno poročilo in izbrala zmagovalca natečaja ter priporočila
za nadaljnje projektiranje. Glede na ugotovitev komisije, da tudi 1. izbrana rešitev presega za okolico značilne gabarite, je komisija določila zmanjšane ključne urbanistične kazalce, ki jih mora izdelovalec v nadaljnjem projektiranju upoštevati, in sicer:
-	da zasnova dveh ločenih volumnov in povezovalnega nadstreška lahko dosega faktor zazidanosti max. do 25 %,
-	višinski gabarit na nivoju Kolodvorske ceste ne sme presegati treh vidnih etaž (P+2+T), pod nivojem Kolodvorske ceste pa sta dopustni do dve vidni kletni etaži,
-	faktor izrabe stavbe za nadzemne površine lahko znaša do 1,0. V faktorju izrabe se ne upošteva kvadratura nadstreška, ki mora biti lahke montažne izvedbe (les ali kovina). Nadstreška se ne sme zapirati, ostati mora odprt in prehoden«. Pomembno je tudi, da skladno s 168. členom OPN Bled k projektni dokumentaciji za gradbeno dovoljenje poda mnenje o skladnosti z zahtevami za dodelavo elaborata tudi Strokovni svet za urbanizem Občine Bled. To je zapisano tudi v zaključnem poročilu komisije.
Poudarjamo, da je komisija zahteve po dodatnem zmanjšanju objekta sprejela na zahtevo Občine Bled.
:: Janez Fajfar, župan
Evropa: Od brezobzirnosti in brezbrižnosti do zaskrbljenosti in revolta
PROLOG
Ne vem, ali je bližje resnici teza oziroma mnenje, da je Bled postal talec pohlepa, nesposobnosti in neodgovornosti, ali pa je ravno obratno, da je vse bolj očitno, da se na Bledu iz otopelosti počasi, a zanesljivo rojeva kritična masa tistih, ki zmorejo in se znajo uspešno zoperstaviti preteči nevarnosti in Bled, tak kot smo ga podedovali in ga vsaj večina med nami želi tudi ohraniti, ubraniti najprej pred svojo lastno neumnostjo in neodgovornostjo in potem tudi pred plenilci vseh sort, barv in porekla, ki Bled vidijo kot priložnost in plen. Čas bo pokazal, kaj od tega
drži. Če kaj.
MED INOVATIVNOSTJO, (NE)KOMPETENTNOSTJO IN ZAPLANKANOSTJO
O ustvarjalnosti in inovativnosti lahko govorimo šele takrat, ko iščemo novo v duhu časa, ki ga živimo, v sozvočju z vsem starim, kar smo podedovali in ohranili pred propadom in z rahločutnim razumevanjem potreb, dognanj, izzivov in vrednot, ki jih prinašajo novi časi, o zaplankanosti pa, ko hočemo novo na star, varen, že viden in preizkušen način brez iskrice ustvarjalnosti, duha in
Prejeli smo Oglasna stran
znanja in takrat, ko se stroka in posameznik brez samozavesti, poštenja in hrbtenice, zaradi svojih lastnih profanih interesov, poceni proda nekomu z veliko moči, malo znanja in še manj občutka za skupno. Nekomu, ki natančno pozna ceno vsega na tem božjem svetu, nima pa niti najmanjšega pojma o resnični vrednosti katere koli stvari. Prodana stroka ni več stroka, prodana duša pa z izgubljeno kredibilnostjo postane nekompetentna.
KOMEDIJA ZMEŠNJAV
Prokrustov sindrom prikrajanja in raztegovanja pravil je očiten. Žal to ne velja samo za investitorja, kar bi bilo do neke mere še razumljivo, ampak domala za vse udeležence te neverjetne predstave čudaštva in neprofesionalnosti. Investitor v isti sapi trdi, da je vse dogovorjeno in da nič ni dokončno. Občina in natečajna komisija podpirata izbrano rešitev, po naročnikovem mnenju edino možno, in hkrati ugotavljata, da bo treba skoraj vse spremeniti. Del lokalne politike, nekateri od svetnikov, vidijo rešitev problemov v obvezni, avtentični razlagi slabo definiranih pojmov, drugi del pa se za kaj takega ne čuti dovolj sposobnega in se tega boji kot hudič križa in predlaga, da problem rešijo strokovnjaki sami, ki pa so projekt, skupaj s prišepetovalci, že zdaj pošteno zavozili. Projektanti bi z inovativnimi rešitvami izboljšali, posodobili in nadgradili (za)varovani ambient Bleda z novo ultimativno dominanto, zainteresirana javnost pa bi nov objekt sprejela le s stoletje in več starimi, preizkušenimi rešitvami. Civilna iniciativa ve, česa noče, ne ponuja pa rešitve, ki bi jo pomirila in zadovoljila, varuhi prostora, skriti za čudno skovanko »nosilcev urejanja prostora« očitno vse bolj trpijo za kompleksno slepoto, oddaljeni opazovalec pa se lahko samo čudi, kako nam uspe prav vsak, še tako preprost projekt, dodobra zavoziti.
Projekt ima po mnenju investitorja baje stoodstotno (100 %!?!) podporo in soglasje lokalne oblasti, strokovnjakov in varuhov prostora. Investitor je povsem prepričan, da so vse definicije pojasnjene in usklajene in hkrati trdi, da definicij sploh ni, ali pa - razumi če moreš - da nič od dogovorjenega ni zares dogovorjeno, odločeno in dokončno.
Občina in natečajna komisija pa, skupaj s strokovnjaki, podpirata projekt in hkrati ugotavljata, da je predimenzioniran, neustrezen in da izbrana rešitev ne izpolnjuje pogojev iz natečaja. V natečaju pa je določba, po kateri elaborati, ki jih je natečajna komisija dobila v obravnavo, vključno z izbrano rešitvijo, sploh ne bi smeli biti obravnavani.
Kot da bi vsi naenkrat pri tej nalogi izgubili razum, kot da bi vsi hkrati prodali svojo dušo hudiču: nenavadna naključja, čudaške utemeljitve in domala neverjetne interpretacije postopkov in pravil, ki smo jim priča skozi vso zgodbo, kažejo na hudo zadrego odločevalcev, kako kolikor toliko razumno pojasniti javnosti tisto, v kar očitno, kljub vsemu trudu, gostobesednosti, logičnim bravuram in miselnim preobratom, ne verjamejo niti oni sami. Vsi deležniki pa polni pričakovanj in optimizma že vidijo luč na koncu tunela. Spolzek teren bipolarnosti ne bi mogel biti bolj očiten, kot je.
:: Emil Brence
Opomba uredništva: Celotno besedilo si lahko preberete na www.mojaobcina.si/bled.
JCr	Čebelarstvo Ambrožič
k	Selo pri Bledu 26,4260 Bled
	041/227 407, 041/657 120
t^rafov rtietf	www.kralov-med.si
5 ^^toU
IZOBRAŽEVALNI CENTER BLED
031 526 854 info@mtina.si | www.rutina.si
POGREBNE STORITVE
NOVAK
Anton Novak d.o.o. Hraše 19, Lesce www.anton-novak.si
^ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom
velika izbira krst in žar
^ ureditev vseh potrebnih dokumentov
4 organizacija in izvedba pogrebnih ceremonialov na pokopališčih v občinah Bled, Gorje, Radovljica in Bohinj.
NOVO NOVO NOVO NOVO
Sprejemamo naročila za sveče in suhe ikebane, žalne ikebane, šopke, poročne šopke in aranžmaje ter aranžiranje daril. Velika izbira sveč.
	
DEŽURNA SLUŽBA: 040 887	169, 041 655 987, 040 887 112
Oglasna stkan
100% SUV. 100% električen.
ID.<4h
že za 240 EUR*
na mesec
www.volkswagen.si/id4
Kombinirana poraba električne energije (kWh/100 km): 16,9-15,5 (NEVC). Emisije C02:0 g/km. Emisije C02 med vožnjo in skupne emisije C02 so odvisne od vira električne energije. Volkswagen zato priporoča uporabo ekološko pridobljene elektrike. Ogljikov dioksid (C02)je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizem nega ozona, delcev PM10 in PM2S ter duši ko vi h oksidov. S lika je si m bo I na. *Obrok leasinga 240,33 EUR je izračunan z upoštevanjem znižanja maloprodajne cene vozila v obliki bonusa v vrednosti 2.500 EUR z vključenim DDV. Do bonusa v obliki znižanja maloprodajne cene vozila je leasingojemalec upravičen, če sklene pogodbo o finančnem leasingu vozila z družbo Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana in vozilo zavaruje s sklenitvijo Volkswagen zavarovanja (permanentno zavarovanje avtomobilskega kaska pri zavarovalnici Porsche Versieherungs AG, podružnica v Sloveniji ter permanentno obvezno avtomobilsko zavarovanje pri Zavarovalnici Sava d.d.), pod pogoji akcije ID3 BON _e2go_2021. Strošek za varovanja vozila ni vključen vobroku leasinga. Ostali pogoji pogodbe o finančnem leasingu, so razvidni na www.porscheleasing.si. Akcija velja do 30.6.2021.
INTEGRAL AVTO d.o.o. Jesenice
Cesia mar&la lila 67, 4270 Jeseni« telefon: 04 / 58 33 372, 58 33 373 inPo@iritegr3l-avto.si, wwv.integfal-avto.sf
9 V t O m any AJ psks «sta 43.4246 Lesce l e 5 C e	T: 04 S3 53 8QB, www.artDmonir.il
Izdelava umetnih muh in vab za ribolov, vezalni material,
organizacija ribolova
	e	UD A T R I S	
	PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV eeLPsmee C. 43, 428 lesce		
Kurilno olje vrhunske kvalitete!			
Naročila na 080 2341 in narocila@datris.si			
e
Optika
Mesec
OPTIKA MESEC BLED Poslovni center Union. Ljubljanska cesta 11. Blad T: 08 205 77 97
OPTIKA MESEC JESENICE Cesta maršala Tita 31. Jesenice T: 04 5B3 26 63
očFi::r-A ampul
okelUlPni pregledi
OPTIKA
korekcijska očala mein ke i k po l trde non l mit n n le če modna sončna očaJa športna torična očala sončna očala Z dioplrijo
Oglasna stran
23
kamnoseštvo
VURNIK
spomeniki, izdelovanje napisov okenske police, stopnice kuhinjski in kopalniški pulti
preverite ponudbo na: www.kamnosestvo-vurnik.si
bledtours
potovalno izletniški center
Z nami na dopust
HejOo31 321 1GG www.bledtours.si
Na vse rezervacije popust TAXI - AVTOBUSNI PREVOZI 24/7 031 205 611 - agency@bledtours.si
KUPON JUNIJ 2021
10%
na izbrani artikel
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež:
I MCL Mesni center Luka d.o.o., I Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe Tigovine:
I MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a
Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, I tel.št. 040/294-444
Kupon velja v juniju 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON JUNIJ 2021
10%
na izbrani artikel
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444
Kupon velja v juniju 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON JUNIJ 2021
10%
na izbrani artikel
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež:
MCL Mesni center Luka d.o.o.,
Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
Tigovine:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444
Kupon velja v juniju 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno
*Kuponi se ne seštevajo. Popust velja izključno za izdelke MCL.
KUPON JUNIJ 2021
10%
na izbrani artikel
IZKLJUČNO ZA IZDELKE MCL
Sedež:
MCL Mesni center Luka d.o.o.,
Ce^a Kokrškega odreda 26, 4294 Križe
Tigovine:
MCL Mesni center Luka d.o.o., Ce^a Kokrškega odreda 26, 4249 Križe, tel.št. 040/294-444
Kupon velja v juniju 2021 // Za kupce MCL parkiranje brezplačno

RENAULT CLIO LIMITED
„ bogato opremljen
i!'
I
129C	^gt \\//
z Renault fleksi financiranjem*	. —
ugodnosti do	^
možnost menjave vozila po 4 letih
*Mesečni obrokvelja za model RenaultCLIO LIMITED SCe65 in začetno ceno 12.450 €, ki že vsebuje redni popustvvišini500Cterdodatnipopustvvišini200€, ki velja ob nakupu z Renault Fleksi financiranjem. **1.150 € oglaševanih ugodnosti sestavljajo popust za obvezno in osnovno kasko zavarovanje v vrednosti 304€, podaljša no jamstvo (5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej) vvfednosti 500 € in vzdrževanje za motor (4 leta ali 80.000 km, karkoli se zgodi prej) po polovični ceni, v vrednosti 350 €. Velja preko Renaultfinanciranja. Pridržujemo si pravico do napak. Več informaeffo ponudbi, nakupu in pogojih nakupajenavoljo na renault.si.
Poraba pri mešanem ciklu: 5,1-7,8 l/IOO km. Emisije C02:116-142 g/km. Emisijska stopnja: EUR06DFULL. Emisija NOx: 0,017-0,0338. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (C02)je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segreva nje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti kčezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM, in PM2Sterdušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22,1000 Ljubljana.
Renault priporoča 0Cistaril	www.renault.si
Jesenice, Finžgarjeva 2, Tel.: 04 58 33 330 Lesce, Hraška cesta 25, Tel.: 04 5B 5B 450
sPB Mesnica Domžale, Ljubljanska ce^a 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Union center Bled, Ljubljanska cesta 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121
sPB Mesnica Domžale, Ljubljanska ce^a 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Union center Bled, Ljubljanska ce^a 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121
sPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Union center Bled, Ljubljanska ce^a 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121
sPB Mesnica Domžale, Ljubljanska cesta 82 1230 Domžale, tel.št. 01/72--98-474
Union center Bled, Ljubljanska cesta 4260 Bled, tel.št. 04/57-80-121
ELEKTRIČNA VOZILA PEUGEOT
Že za 23.990 €*
I MOE-«»
PEJGEQT
j^ftj" Peugeot je v Sloveniji S^SS član skupine Emil Frey
peugeot.si
R E LJG EOTpriporoCaTÖTAL. *Primer informativnega izračuna finančnega leasings Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot e-208 (Active 50 KWh) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.250 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot — pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 28.490 EUR (v izračunu ni upoštevana subvencija Eko Sklada , ki je znaša, na dan 28.4., 4.500 EUR); mesečni obrok je 313 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 28.04.2021 znaša 8,48% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 7,3%; financirana vrednost 19.943 EUR; skupni znesek za plačilo 34.236 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Poraba električne energije (Wh/km) pri kombinirani vožnji: 159-183; izpusti CO2 pri kombinirani vožnji (g/km): 0. Brez izpustov CO2 med vožnjo. Ogljikov dioksid (CO,) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zralca iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2i5 ter dušikovih oksidov. Ponudba velja za vozila dobavljena do 31.8.2021.
AVTO PARTNER d.o.o., Cesta ž elezarjev 27, 4270 Jesenice, tel. 04 583 6660