(J
^lušucg.
Hj&e&Om
7,/a n d
NO. 9

/»n/tERie/«' m—ho
liXIS
• .--vr	•■: •.	■ .r.: ..*;- v vi •
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€lGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€B
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1982
VOL. LXXXIV
V GDANSKU SPOPAD! MED MLADIMI DEMONSTRANTI IN POLICISTI KONČANI
/z Clevelanda in okolice
Slabo vrsme zopsl prizadelo veš krajev srednjega vzhoda ZDA
CLEVELAND, O. — V noči od sobote na nedeljo je snežni vihar zopet zajel to mesto. Tokrat hudega mraza ' ni bilo, zapadlo pa je do 6 inčev in več vlažnega snega. Vremenoslovci napovedujejo nove vremenske težave sredi tedna in proti koncu tedna. Zaenkrat pa nimajo dovolj podatkov da bi pojasnili, kako hudo bo.
Nekatera mesta v južnih krajih Illinoisa in Indiane so v nedeljo dobila do 22 inčev novega snega, v Indianapolisu ga je zapadlo 17 inčev, bilo je veliko snega v St. Louisu in Kansas Citjeju, Mo.
Za nekatere kraje je bil najnovejši snežni vihar tudi najhujši letošnje izredno hude zime. V južnih krajih ZDA je bilo precej dežja, tako da so poplave zajele mnoga mesta. Cape Girardeau, Mo., je na primer dobilo kar 6 inčev dežja. Tp mesto je ob reki Mississippi.
-------
Vremenoslovec Nolan Duke, ki je zaposlen v zveznem meteorološkem zavodu v Kansas Cityju, je rekel, da je vzrok, zakaj je letos toliko snežnih viharjev, hladen zrak, ki prihaja iz Kanade. V Detroit Lakes, Minn., je bila najnižja temperatura v nede-Ijo zjutraj kar minus 3Q stopinj F.
Razmere, ki povzročajo taksno vreme, se ne bodo spremenile v prihodnjem mesecu, pravijo vremenoslovci, in zato je treba pričakovati nadaljevanje slabega vremena, Vsaj do marca meseca.
——o---------
Neodgovorna ravnanje Uslužbencev letalske Cružfee World Airways
v BOSTON, Mass. — Kot kar že, je vzelo 3 dni, predno so Uslužbenci letalske družbe World Airways potrdili, da £la dva potnika izgubila življenje v nesreči, ki se je zgodila preteklo soboto zvečer,
je DC-10 letalo te družbe ■Zdrknilo v vodo po pristanem Odpovedale so bile nam-rcč letalske zavore in letalo Se je popeljalo v morje, ko je ^manjkala letalska steza.
Nek potnik trdi, da je videl moškega v vodi, ki je kli-C£d na pomoč, a se ni nihče Zmigal za zadevo. Reševalci so povedali, da je eden od njih videl truplo drugega moške-ga v trupu letala. Tudi tega Poročila niso upoštevali pri reševanju preživelih potnikov m članov posadke.
Vzrok temu pripisujejo izjavam uslužbencev World Airways, ki so vedno trdili, da so bili vsi potniki rešeni io da ne pogrešajo nobenega, k* naj bi bil na letalu. Zade-va je prišla na dan šele, ko so s° pritožili svojci ponesrečenih potnikov. Svojci so rekli, da sta bila na letalu tudi 69-letni Walter Metcalf in njegov 40-letni sin Leo. Končno s° bile te trditve potrjene.
Sedaj iščejo reševalci obe Rupli, pri tem iskanju sedenj ej o tudi poklicni potaplja-
Novi grobovi
Ralph A. Oberstar
Včeraj, v ponedeljek, je na posledicah srčne kapi umrl v Euclid General bolnišnici 51 let stari Ralph A. Oberstar s 19706 Kildeer Ave., samski, sin Ralpha F. (pok.) in Mary, roj. Perterkel, Oberstar, brat Richarda, Jeanett in Rodney-ja. Pogreb bo iz Želetovega-pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 5. februarja,. dopoldne, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd., nato na pokopališče Vernih duš. Točen čas pogreba v petek ob tem poročanju še ni določen.
Frances Stražišar
V	ponedeljek, 1. februarja, je umrla Frances Stražišar, roj. Fortuna, vdova po pok. možu Antonu, mati Anthony-ja, 5-krat stara mati, 1-krat prastara mati. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. v četrtek, 4. februarja, v cerkev sv. Felicite ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
Apolonia Stanich
V	četrtek, 28. januarja, je v Wickliffe Country Place negovališču umrla 78 let stara Apolonija Stanich, prej bivajoča na 20460 Goller Ave., rojena Palkovich. v okolici Zagreba, na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA leta 1921, vdova po leta 1968 umrlem možu Jacobu, mati Mary Mi-galich in Emily Schuster, 6-krat stara mati, 10-krat prastara mati, sestra Mary Palkovich in Joseph (oba že pok.), zaposlena pri Heater Div., EatonManuf. Co. 26 let, do svoje upokojitve leta 1968, faranka pri Sv. Kristini in članica HBZ št. 47. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Kristine, od tam na pokopališče Vernih duš.
Philip J. Bencin
Na posledicah nesreče, ki se je zgodila 27. januarja, je v četrtek, 28. januarja, umrl v Richmond Hts. bolnišnici 19 let stari Phillip John Bencin, rojen 27. januarja 1963, sin Charlesa in Ellen, roj. Smith, Bencin, brat Erica in Paula,
V	kaki nerazviti družbi bi bila morda vloga partije lažje opravičljiva, če že ne upravičena. V Sloveniji pa njeno funkcijo opravičuje le strah partijcev pred izgubo “priborjenih” osebnih koristi.
Odtod smemo upati, da bo v Republiki Sloveniji nekoč le prišlo do resnične, to je odgovorne, samouprave podjetij. Gospodarska samouprava, ki bo povezana z lastninsko odgovornostjo delavskih skupnosti, bo izkazala, da je bila vloga ^posredništva” komunistične stranke — nepotrebna.
To je sicer mogoče — a ni peizbežno.
V	primeru, da bi bila podjetja pod pritiskom komunistične stranke tudi v bodoče ‘rešena’ osebne lastninske od-
Rsgan In Stockman močno zagovarjala Reaganovo politiko
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Donald T. Regan in načelnik zveznega proračuna David A. Stock-man sta v televizijskih intervjujih preteklo nedeljo močno zagovarjala gospodarsko politiko predsednika Ronalda Reagana. Regan je dejal, da bo Reaganova administracija odgovorna za uspeh ali neuspeh svoje gospodarske politike.
Stockman je povedal, da bo predsednik predložil zveznemu kongresu načrt za zvezni proračun za finančno leto 1983 že prihodnji teden. V tem načrtu bo Reagan predlagal nova, obsežna znižanja izdatkov zvezne vlade ter da bodo zopet največ prizadeti programi socialne podpore.
Kljub vsem prizadevanjem Stockmana in drugih gospodarskih svetovalcev predsednika Reagana, menijo privatni finančniki, bo predviden primanjkljaj zveznega proračuna v letu 1983 blizu 90 milijard dolarjev.
Gospodarskih napak zvezne vlade, storjenih tekom več desetletij ni mogoče odpraviti kar čez noč, je stališče Bele hiše.
------o------
Sporočajte osebne in krajevne novice!
*+**t»*+^******+******++»+**»
vnuk Charlesa Bencina st. (Eastlake, O.) in Marie, roj. Lenče, Britt (Punta Gorda, Ela.) ter Otta in Elle, roj. Hirter, Smith. Pokojni je bil graduant Euclid High School in bi že 17. februarja nastopil službo v ameriških mornariških silah. Od leta 1977 je bil zaposlen delni čas kot pomočnik v parkališču pri Želeto-vem pogrebnem zavodu na E. 152 St. Njegov oče je predsednik Boardwalk Const. Co. v Mentorju, njegova mati pa je uslužbenka euclidskega šolskega odbora. Pogreb je bil včeraj, v ponedeljek, iz Želetovega pogrebnega zavoda, kjer je pogrebne obrede opravil rev. Paul Rohrbaugh iz cerkve Faith United Church of Christ na Richmond Hts., na Municipal pokopališče v Mentorju.
govornosti, ter bi ostala še naprej državna last — se kaj lahko zgodi, da bo v Sloveniji kmalu konec tudi tržnega gospodarstva. Drža vna neuspešnost ne bo sledila dolgo tržni dinamiki, kajti razloge za prilagajanje trgu je mogoče nadomestiti z večjo politično “disciplino” in zaprtim gospodarskim modelom. Socializem sovjetskega kova je najverjetnejša posledica takega gospodarskega ogrodja.
Seveda obstaja tudi v primeru državnega lastništva podjetij še ena razvojna možnost. Recimo, da se posreči komunistični partiji v Sloveniji obdržati zadostno stopnjo dinamične samostojnosti, da lahko ohranja še vedno tržni sistem in odprto gospodarstvo ter upravlja “samoupravna” podjetja pod vidi-
VARŠAVA, Polj. — V zadnjih dneh je bilo v obalnem mestu Gdansku, kjer se je rodilo sedaj prepovedano delavsko gibanje Solidarnost, več hujših spopadov med mladimi demonstranti io policisti. Uradno poročilo notranjega ministrstva je trdilo, da je bilo ranjenih 8 policistov in 6 civilistov, 205 demonstrantov je bilo priprtih. Vsi, ki so bili aretirani v demonstracijah, bodo sojeni na posebnih sodiščih, ker je Poljska še vedno v izrednem stanju in je formalno na krmilu vojska.
Demonstracije v Gdansku naj bi se začele v bližini ladjedelnice V. I. Lenin, ki je bila vseskozi glavno oporišče Solidarnosti. Kot kaže, so pa bili demonstranti večinoma študentje in ne delavci. Po prvem spopadu blizu Rdje-delnice je kmalu prišlo do drugih v središču mesta. Policisti menda niso streljali na demonstrante, so pa uporabili solzivec.
V Varšavi in drugih ^mestih, kakor je znano, ni bilo neredov. V glavnem mestu pa je bilo na cesti in ob križiščih več policistov ki so kontrolirali promet. Takoj po začetku demonstracij v Gdansku so tamkajšnje oblasti prepovedale uporabo privatnih avtomobilov; prodajo bencina, telefoni pa niso več delovali.
Uradni krogi vojaškega režima očitajo ZDA, češ, da so bili mladi demonstranti pod vplivom sovražne ameriške propagande. Režim kritizira posebno Glas Amerike, Radio Svobodne Evrope in druge oddaje iz tujine. Te oddaje pozivajo Poljake, naj se uprejo vojaški vladi, trdijo predstavniki režima.
Povišane cene
Ta teden so začele veljati v Poljski nove, silno povišane cene mesu, za drugo hrano in potrebščine. Cene nekaterih živil so višje kar od 200 do 400 odstotkov. Kljub višjim cenam trgovine v Varšavi in drugih mestih niso nič bolje založene. Kakor je poročal iz
kom kapitalistične uspešnosti. V tem primeru bo partija vodila še naprej gospodarsko in politično življenje družbe, ki se bo znašla ne v kakem “novem socializmu”, marveč v novi obliki “fevdalizma”.
V taki ureditvi bi država nadomestila sre dnjeveškega “vladarja”, partijci pa “aristokracijo”, ki bi uporabljala in upravljala državne “fevde” (podjetja) — kakor, da bi bili njena last. Da ostane v takem primeru ljudstvu prosta le vloga “tlačanov”, je več kot jasno. Vprašanje je — če bi jo mirno sprejeli, ali pa če se je bi pravočasno zavedli.
S stališča gospodarske u-spešnosti bi taka ureditev bila mogoče zadovoljiva, s stališča moralne upravičenosti, družbene pravičnosti in na-
Varšave novinar ameriške CBS televizije, stane moška kravata toliko, kakor si zasluži navaden delavec v treh dneh. Navadna ženska pletena jopica pa je vredna okoli dva tedna dela.
Režim ne prikriva dejstva, da bodo življenjske razmere v državi letos veliko slabše, kot so bile lani. Pripominjajo pa, da je državni politični in gospodarski ustroj zavil na pravo pot in da se bodo razmere začele izboljšavati.
V zadnjih dneh prenašajo nekatere televizijske postaje PBS mreže d o k u m e ntarni film o Poljski, ki ga je pripravila Mednarodna komunikacijska agencija ZDA, katera je sicer urad zvezne vlade. Filmi in tiskovine, ki jih izdaja ta agencija, ne smejo biti po zakonu na razpolago v ZDA samih. Na željo Reaganove administracije pa je zvezni kongres odobril poseben zakon, ki je dovolil, da so mogli predvajati film tudi po televiziji v ZDA. V Clevelandu npr. je bil film, ki traja 90 minut, predvajan na kanalu št. 25 ob 10. zvečer sinoči.
Kritiki tako doma kot na tujem so deljenega mnenja o kvaliteti filma. V Zahodni Evropi so kritični predvsem zaradi tega, ker je sodelovalo veliko filmskih zvezdnikov, kakor Carlton Heston, Frank Sinatra in Glenda Jackson. Drugi kritiki pa so film pohvalili in trdili, da je bil na umestni ravni. Med drugim, so podali izjave mnogi državniki sveta, na primer Ronald Reagan, Helmut Schmidt, Margaret Thatcher in Francois Mitterand.
—-----o-----
VREME
Pretežno oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 36 F. Za nocoj napovedujejo vremenoslovci možnost dežja ali sodre. Jutri oblačno z dežjem in najvišjo temperaturo okoli 43 F. V četrtek bo precej hladneje z možnostjo naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 27 F.
rodnih koristi pa 'predstavlja nevarnost, ki je tem večja, ker bo njena pogubonosnost popolnoma vidna šele, — ko bo za kesanje prepozno — ker bo narod uničen.
Ker ne verjamemo v zgodovinsko “nujne” rešitve in smo prepričani, da je vsako razpotje priložnost za zavestno odločitev, je prav da premislimo, kaj naj bi naš narod ukrenil, da bi si > zagotovil istočasno — svobodo, gospodarsko rast in družbeno pravičnost.
Vsaka sprememba nudi, ne le možnost za izboljšanje, marveč tudi nevarnosti zlorabe. To drži še posebej pri večjih družbenih spremembah, ki naj bi bile vir rasti za vso narodno skupnost.
(Dalje prihodnjič)
Ponovitev uspela—
Ponovitev prireditve “Prvi Veliki Večer iz Slovenske Folklorne Zakladnice” Slovenskega folklornega inštituta, ki je bila preteklo soboto zvečer v SND na St. Clairju, je bila 'zelo uspešna. Tudi tokrat je bila dvorana zasedena, prav tako balkon, navzočih je moralo biti okoli 1000 ljudi. Čestitke vsem nastopaj očim in tistim, ki mladim plesalcem pomagajo in jih podpirajo!
Svečnica danes—
Danes je zapovedan praznik Svečnica, jutri, v sredo, pa bo god sv. Blaža, škofa in mučenca. Blagoslov grl bo na konch vsake maše.
Večerja in ples—
Dr. Modern Crusaders št. 45 ADZ priredi svojo vsakoletno večerjo s plesom v soboto, 6. februarja, v SDD na Waterloo Rd. Večerja bo servirana od 6. do 8. zvečer, potem bo ples, za katerega bo igral Lužarjev orkester. Vstopnice so po $8 na osebo in jih lahko rezervirate, ako pokličete Jane Novak na 461-2399 ali Franka Minella na 464-4651.
Skupno sv. obhajilo—
Oltarno društvo fare sv. Vida bo imelo svoje mesečno skupno sv. obhajilo v nedeljo, 7. februarja, pri sv. maši ob osmih zjutraj, ob dveh popoldne pa redni sestanek v društveni sobi farnega avditorija. Vse članice vabljene.
Nov čas oddajanja—
Tony Petkovšek sporoča, da odslej oddaja od 4. do 5. ure popoldne, od ponedeljka do petka, na postaji WELW 1330 AM. Do 1. februarja so bile te oddaje uro prej. Mnogi bodo mogli g. Petkovška poslušati, ko so v svojih avtomobilih na poti domov od službe. Njegova sobotna oddaja na omenjeni postaji je še vedno od 12. do 1.30 popoldne. Ne pozabite, da oddaja na tej postaji od 11. do opoldne vsako soboto v slovenščini g. Pavle Lavriša. Nova možnost?—
Cleveland Plain Dealer poroča danes, da bo morda kong. Dennis Eckart kandidiral letos za mesto podgu-vernerja Ohia. Pridružil se naj bi demokratskemu kandidatu za guvernerja Williamu J. Brownu. Eckart bi rad ostal v kongresu, vendar bo najbrž v neprijetnem položaju zaradi temeljite spremembe meja njegovega kongresnega okrožja.
Srnjakovo kosilo—
V nedeljo, 14. februarja, v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. sponzorira fara Marije Vnebov-zete svoje že tradicionalno kosilo v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Kosilo bodo pripravile ga. Josie Stanonik in njene pomočnice. Cena okusnemu kosilu je $8, ves prebitek je seveda namenjen Domu za ostarele. Vstopnice imajo pri fari, tu pri A.D., v Petričevi brivnici na E. 185. cesti.(481-3465), ter Joe Sajovic (541-2881), Frank Urankar (944-0481), Joe Ferra (531-7131), Tony Sturm (442-0142), Gus Petelinkar (481-6882), Louis Legan (531-9391) in John Pekete (481-4794).
Zopet naš stroj—
Med tiskanjem Ameriške Domovine pretekli petek dopoldne, se je pokvaril iiskar-ski stroj. Natisnili smo le 1400 izvodov A.D. Priskočil nam je na pomoč g. Pavle Košir, ki je ugotovil okvaro in jo tudi popravil v soboto zvečer. Tako smo mogli končati s tiskanjem petkove AD šele v nedeljo in oddati zadnje izvode na pošto v ponedeljek zjutraj. To je vzrok, zakaj je mnogo naročnikov AD prejelo petkovo AD tako pozno. Iznajdljivemu in požrtvovalnemu Pavletu Koširju pa naša naj iskrenejša zah-vaia.
Krofi—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu bodo prodajale krofe v soboto, 6. februarja, v društveni sobi svetovidske-ga avditorija.
Raznašalca iščemo—
Ameriška Domovina nujno išče raznašalca za Kildeer, Cherokee. Arrowhead. Mus-koka. Pawnee, Abby, Tyron-ne in Monterey ceste. Oglasite se v naši pisarni na 6117 St. Clair Ave. ali pa nas pokličite na tel. 431-0528 za informacijo.
Tiskovnemu skladu—
Mary Prince, Cleveland, O. je darovala $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Ga. Mary Modic, Lee Rd. v Clevelandu, je prav tako darovala $12 našemu listu.
Stanley in Ivanka Selak,' Girard, O., sta darovala $10 Ameriški Domovini.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
P.T.U. odsek vabi—
P.T.U. odsek farne šole pri Mariji Vnebovzeti vabi na svoj mesečni sestanek, ki bo v četrtek, 11. februarja, ob
7.30	zvečer v šolski jedilnici. Na tem sestanku bodo praznovali tudi Dan ustanoviteljev in počastili vse bivše predsednike tega kluba. Ne samo člani kluba, vsi starši in farani so vljudno vabljeni na ta sestanek.
Zadnje vesti
•	Rim It, — Italijanski policisti nadaljujejo s svojo vedno uspešnejšo kampanjo zoper teroriste Rdečih brigad. V zadnjih dneh so aretirali več oseb, osumljenih povezave ali članstva v tej organizaciji. odkrili so tudi mnoga skrivališča, med njimi tisto, v katerem je bil zadržan bivši predsednik vlade Aldo Moro, ki so ga teroristi ubili leta 1977. Preiskovalci so presenečeni nad tem, da mnogi prijeti teroristi izdajajo svoje kolege, kar pri Rdečih brigadi-stih nikakor doslej ni bila navada.
•	Washington. D.C. ZDA so ustanovile posebno vojaško enoto, ki ima namen reševati ljudi, ki jih naj bi ugrabili teroristi. Enota je precej podobna' tisti, ki je v Italiji našla skrivališče, kjer so Rdeči brigadisti imeli priprtega gen. Jamesa Doziera. Predstavniki ameriškega obrambnega tajništva nočejo o novi enoti dosti govoriti. Pravijo pa, da so vsi člani prostovoljci.
Dr. Marko Kremžar: Samouprava, solastništvo, samostojnost. . .
iv.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOM TNA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda...
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Gladovni štrajk
Published Tuesdays and I fidays except first two weeka in July and one week after Christma*
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece . Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
.gjj	No. 9 Tuesday, Feb. 2, 1982
Spregovoril je koroški student
Po tritedenskem obisku pri ameriških rojakih v letošnjem poletju, ki ga je p odvzela skupina maturantov celovške gimnazije za Slovence, je član te skupine opisal njihovo popotovanje v Koledarju Družbe sv. Mohorja v Celovcu za 1. 1982. Svoje poročilo končuje s temi značilnimi besedami:
“Naj zaključim z mislijo, ki nas je vse prevzela po tem potovanju k našim ameriškim rojakom. Ko smo se sami prepričali o globoki vernosti, ljubezni do slovenskega jezika in kulture, ki jo gojijo s tolikšno požrtvovalnostjo, o dobroti, ki smo jo našli povsod, kamor smo prišli, o izrednem ugledu, ki ga uživajo ti naši politični emigranti, tako pri državnih kot pri cerkvenih oblasteh, in o visokih položajih, ki jih zazvemajo nekateri od njih v teh državah, ne moremo verjeti tistim, ki proglašajo vse te naše ljudi za zločince, ubijalce, narodne odpadnike itd. Preveč absurdno se nam zdi, da bi kdo v domovini izdajal svoj narod, v tujini, kjer ga vse okolje vabi k odpadu od naroda, pa bi se navduševal za gojitev svojega jezika, in svoje kulture, kot smo to na lastne oči videli pri teh naših rojakih.”
Besede je napisal koroški slovenski študent-matu-rant, torej dograjen mlad izobraženec, ki ve, kaj govori. Objavil pa je svojo sodbo očividno zato, ker še vedno ni konca obrekovanja vseh tistih, ki so se v domovini uprli komunistični revoluciji, z zločinci, ubijalci in izdajalci, in so z grdo kampanjo oskrunili dobro ime tudi tistih slovenskih bratov, ki so jih po vojni kajnovsko pomorili. Krivo obtožbo njihovega izdajstva so uporabili za opravičilo svojega zločina nad njimi in jih dvakrat umorili.
Vse to so znane stvari. Že več kot 35 let režimski priganjači v Sloveniji svojih idejnih in političnih nasprotnikov na tujem (doma jih ne sme biti!) ne imenujejo drugače kot zločince, izdajalce. Sadovi emigrantskega narodnega in kulturnega delovanja, ki g£^ 1 koroški študentje tako občudujejo, ne smejo prekoračiti meje, o njih vlada v domovini zapovedan popoln molk. Povojnih političnih izseljencev, ki so kot begunci zapustili domovino iz upora zoper stalinistično nasilje, komunistična partija ni mogla dobiti v svoje roke, kot je dobila tisoče domobrancev, cla bi jih telesno pobila z domobranci vred. A pobija jih ves ta čas z uničevanjem njih karakterja, njihove časti in dobrega imena, z očitanjem nacionalno in moralno obsodbe vrednih dejanj, ki jih ti nikoli niso zagrešili. So izmišljena in lažnjiva, brez dokazov. To je duhovni umor, ki je tudi zločin, prav tako kot telesni umor.
Komunistična mojstrska propaganda je s te vrste uničevanjem svojih nasprotnikov dosegla velike uspehe zlasti med Slovenci po svetu, ki razmer v domovini niso poznali, kot so jih ljudje doma. Naslikali so jih kot izdajalce in zločince, in jih kot take še vedno obdelujejo, čeprav ne več z istim uspehom, ker se resnica sicer počasi, vendar vztrajno razodeva.
Morda je golo naključje, da je v istem mohorje-vem Koledarju za 1982 objavljen tudi članek o Baragovem domu v Clevelandu ob.njegovi 25-letnici. Je pa značilno, kako opis ustanovitve in obširnega delovanja tega doma' podčrtava in okrepljuje zgoraj navedeno izjavo koroškega študenta. Takole se bere:	“Ko so
ZDA po koncu druge svetovne vojne odprle vrata beguncem pred komunističnim nasiljem, so začeli prihajati v ZDA tudi Slovenci, ki so odklonili komunizem in iskali za sebe nove domove v svobodnem svetu. Postopno se je dober del teh Slovencev zbral v Clevelandu in okolici ter se začel tam uveljavljati. Slovenski narodni domovi v Clevelandu — skupno devet — z redkimi iziemami novim slovenskim priseljencem niso bili kaj prida naklonjeni, v nekaterih, med njimi v onem na St Clair Avenue, naravnost niso bili dobrodošli.”
“Ti novi priseljenci,” nadaljuje članek, “ki so prišli v ZDA večji del iz avstrijskih in italijanskih taborišč, kjer so skozi leta iskali uteho v društvenem in kulturnem delu, so hoteli to nadaljevati tudi v novi domovini. Iskali so zato primerne prostore, pa so pri tem naleteli na precejšnje težave... V takih razmerah se je rodila misel na lastni.dom.”
Nastane vprašanje: kje je bil vzrok in razlog za to, da so stari naseljenci odklanjali sodelovanje na narodnem in kulturnem polju novih priseljencev, katerih
pusti, da se ga dotakne božje usmiljenje, da spozna, da človek potrebuje več kot hišo, bančne knjižice in poln hladilnik dobre hrane in pijač.
Drugič pa ne razumem tega, ker sem prepričan, da sem lahko zadovoljen in srečen, ako ostanem, kar sem po svoji naravi — Slovenec. Živeti in delati moramo med ljudmi drugih narodnosti, a pozabiti ne morem svojega izvora, ki ni bil samo rojstvo, marveč tudi toplina in zavetje družine, ki je na j več j a sila v vsem in za vse človekovo življenje. Tako je bilo, dokler je bila družina res družina. Družina je vrednota, ki jo je treba znova obuditi k življenju. To se zgodi, ko najde Bog pro štor v družini — v ljudeh in v njihovih medsebojnih odnosih. Bog se ni oddaljil od ljudi, ljudje so se oddaljili od Boga.
Kdaj se je to zgodilo in kdaj se to dogaja? Ko. človek . pozabi na svoj izvor ali ga celo zanika in se mu odpove. Kri je kri in človek ne sme narediti s seboj, kar se mu zdi. V sebi moramo gojiti in ohranjevati, kar smo po svoji naravi. To je mogoče tudi v svetu, ki nam ne daje opore za tako ravnanje. Vede, ki raziskujejo osebo človeka, o tem mnogo povedo. Ni treba biti strokovnjak v teh vedah, da bi to spoznali. Svet, ki želi boljše bodočnosti, kot je sedanji položaj, je obrnjen k Janezu Pavlu II., ki povsod m na različne načine ponavlja in spodbuja:	bodite	zvesti
svoji narodni kulturi in jo živite, da boste ohranili svobodo in človeka vreden način življenja. Brez tega smo izkoreninjenci. Potre bujemo slovenskega tiska.
Nimamo dosti slovenskih listov in časopisov, in kar jih je, se borijo za svoj obstoj. Je skupina ljudi, ki veliko žrtvujejo, da se ohranja slovenski tisk, a ta skupina se krči največ zaradi tega, ker ljudje zgubljajo smisel za branje. Ne vem, koliko so krivi tega tisti, ki pišejo. Berem spise, ki so napisani tako, da ne ustrezajo potrebam in željam bralcev, marveč tistih, ki pišejo. Pisati moramo tako, da bralci čutijo, da smo se dotaknili njihovega sveta, njihovih problemov, njihovega prizadevanja za ohranjevanje slovenske narodne dediščine. Pisati moramo tako, da nudimo duhovno hrano, ki jo potrebujejo in želijo Slovenci v družbi, v kateri duhovne vrednote nimajo domovinske pravice. Ne smemo biti gluhi in slepi za vzroke zločinov, ki se dogajajo v naši okolici.
Danes slovenski listi ne morejo izhajati zato, da ustrežejo onim, ki pišejo zase. Ko pišemo, moramo pisati za bralce tudi, kadar jim hočemo povedati nekaj iz svojega.ožjega sveta, jim povejmo tako, da bodo čutili in doživljali
osebno sploh niso poznali? Odgovor je preprost in enostaven: odklanjali so jih, ker so bili zapeljani z načrtno komunistično propagando, da so ti novi priseljenci narodni izdajalci in zločinci. Politični boj marksizma je presegel vse meje resničnosti, dostojnosti in tega, čemur pravi Amerikanec ‘fair play’. Zločin karakterne moritve je tu za zgled, kakšnih sredstev se poslužuje totalitarni sistem v domovini za moralno uničevanje svojih protivnikov.
’ V takih okoliščinah je izjava koroškega študenta posebnega pomena. Kot ostra luč je posijala v mrko temino komunističnih laži in žarko razsvetlila resnico. Morda je sedaj čas, da na podlagi te resnice padejo z lažjo zgrajene pregraje in zavlada med nami duh medsebojnega spoštovanja in nacionalnega sodelovanja kot sinov in hčera istega slovenskega naroda.
LEMONT, 111. — Urejevanje mesečnika Ave Maria me uči upoštevati, kar ljudje pričakujejo od 1 verskega lista. Pisati ne smemo zase, ampak za bralce. Včasih je veljalo pravilo: Ako hočeš, da te bodo ljudje poslušali, govori o-trokom. Danes to več ne velja, ker sedaj otrok drugače spoznava svet in se uči kot mi v svojih otroških letih.
Ne mislim pisati o spremembah dojemanja sveta. O-pozoril bi pa rad, da smo mislili, da velja za vedno in je nespremenljivo, kar smo se naučili. Ako tako mislimo še danes, nas življenje ni dosti naučilo. Napačno bi bilo, ako bi zaradi tega naredili zaključek, da resnica ni več trdna in nespremenljiva. Resnica je nespremenljiva, spremenljiv je pa človek, ki misli, da je resnica vse, kar se je naučil in zna. Ne mislim vzbujati nezaupanja v možnost spoznanja resnice. Reči hočem, da mora biti človek vedno učljiv. Nikoli ne ve toliko, da se mu ne bi bilo treba več učiti. Vedno mora biti dopolnjevanje in napredovanje v spoznavanju resnice o stvareh, o svetu, o ljudeh, o sebi in o Bogu.
Vse božje stvarstvo, ki nas . obdaja in je čudovito v nas samih, ki smo krona stvarstva, je polno skrivnosti, polno vprašanj, ki čakajo na odgovor in kličejo po trajnem raziskovanju in razmišljanju. We znanje, ki nam ga je dala katoliška vzgoja o Bogu, je dobro in pravilno, a postali bi duhovno ubogi, ako bi mislili, da je to znanje zaključeno, kot da bi doseglo svoj višek in ne more več napredovati. Spoznavanje Boga v njegovi vsemogočnosti, usmiljeni dobroti in ljubezni nikoli ne doseže v tem življenju zadnjega viška.
Ljudje danes malo berejo. Vendar me zadene, kadar slišim: Ni nam treba več pošiljati Ave Maria. Otroci ne znajo slovensko, mi pa nimamo časa brati.
Ne razumem, kako je prišlo do tega. Prvič zato, ker človek potrebuje duhovne hrane. Ako se odpove branju, je ne bo dobil nikjer. Po valovih, ki jih sprejemata radio in televizija, je ne dobimo. Vsakdo mora dobiti sleherni dan nekaj trenutkov, ki jih porabi za duhovno utrjevanje in oblikovanje. Nihče ni brez duhovnih potreb. Ako pa ravna s seboj tako, kot da v njem ni duha, ki potrebuje duhovne hrane, je na duhovnem gladovnem štrajku. Ta štrajk človeka duhovno tako oslabi, da shaja lahko brez duhovne hrane. Tako misli in je prepričan, da v vsem pametno ravna. Ko pa doživi težke in neprijetne zadeve, ko v njegovo okolico ali v njega samega posežejo nezgode, bolezen, razočaranje... je strt. Zanj ni rešitve, ako ne
povezanost z ljudmi dobre volje, ki so pripravljeni delati za boljši svet. Človek ne more biti osamljen otok med nemirnimi vodami. Naš poklic je združevati prizadevanje za dobro na vseh področjih svojega udejstvovanja in odstranjevati ali vsaj zmanjševati moč in vplivnost uničujočih sil poštenosti in miru.
P. Fortunat OFM ------o-----
Komentar za vas,,,
Korak, ki na življenjski poli napraviš kdaj, zaslepljen
v zmoti,
za sabo stalno sled pusti, dokler na svetu boš živel, zaradi njega boš trpel.
(Bodenstedt)
“Ne, to pa že ne!” je bil nekdo hud, ko sem ga vprašal, zakaj nimajo več plakata, s katerim je Slovenski folklorni inštitut vabil na svoj prvi celovečerni nastop slovenske folklorne umetnosti. Pri nas ga že ne bomo imeli, ker nas je nekdo od Inštituta zmerjal. Pa še slovensko ni napisan, se je pogovoru pridružil njegov prijatelj.
Nimam namena, da bi s podobnimi dopisi pokazal na razne grešnike, češ ta in. ta je to storil, ali rekel, moj namen je, pokazati na napake, ki jih delamo in bi jih morali vsaj v bodoče opustiti Slovenci se kaj radi gremo stranke in društva. 'Toda to je še vse v redu, mejo pa začnemo prestopati takrat, ko se ne gremo samo stranke, ampak tudi strankarstvo, ki je strup slovenskemu narodu. Prav to pa naj bi bil vzrok, da se jaz osebno ne mislim igrati strankarstva. Le zakaj? Saj (smo vsi Slovenci in kot take nas’ je imenoval in nagovoril ljubljanski nadškof in metropolit dr. A. Šuštar: “Bratje in sestre istega slovenskega naroda, ljubite in spoštujte se med seboj, kjer koli živite. Rad bi vas utrdil v veri, da niste sami, da je Bog z vami.”
. Zdi se mi popolnoma pravilno, da je Slovenski folklorni inštitut izdal plakate svojega prvega celovečernega nastopa v angleškem jeziku. Slovenci smo. priden in pošten n*arod. Toda proti tujcu tudi mnogo preveč ponižen. Prav je, da pokažemo svoj narodni ponos, da nimamo samo pridnih rok, ampak tudi svojo narodno kulturo.
Po vsem svetu se moli za zedinjenje kristjanov. V nedeljo, 24. januarja, je bila v cerkvi Marije Vnebovzete pobožnost, ki je imela namen, da se naša srca v'goreči molitvi dvignejo k nebeškemu Očetu:	“Oče daj, da bo ena
čreda in en pastir.”
Ze pred 3. uro je organist g. Ivan Rigler začel igrati preludij. Ob 3. uri pa so v slovesnem sprevodu pristopili k oltarju zastopniki: katoliške, luteranske, Christian, Salvation Army Temple Corps in presbyt erianske cerkve., Med pobožnostjo je res odlično zapel nekaj pesmi zbor Marije Vnebovzete. Kasneje smo se zbrali v šolski dvorani, kjer je bilo ob sladkarijah,'dobri kavi in čaju prijetno vzdušje, med katerim se je ponovno oglasila prelepa slovenska pesem.
M. Merela -----o-----
ISKRICE
Bolje je tvegati in rešiti zločinca, kol pa obsoditi nedolžnega
—Voltaire
Navado, je steber, dkoli katerega se vije mnenje. Povezuje ju koristoljubje.
—Peacock
Iz newyorske prosvete
Napovedovalci vremena na televiziji so dejali, da nas je zadel “sibirski express” ali mrzel val iz severozahoda.' Temperatura je padla pod ničlo. Na ulicah so bili kupi snega in ceste in ulice pole- j. denele. Parkirati avto je bilo j težko, še . težje je bilo voziti | ga. Zato smo Slovenci iz na-še ulice sklenili, da gremo na j Osmo k maši in morebitni : prosvetni uri, s podzemsko, ' posebno še zato, ker je vel močan mrzel veter. Kakor so izračunali vremenoslovci — upam, da so bili bolj točni, kakor so pri napovedih vremena — je bilo tako mrzlo, kakor bi bilo, če bi ne bilo * vetra in temperatura 25 stopinj pod ničlo. Na postaji Queens Plaza se nam je pridružila Stojanova in na Grand Central, kjer smo čakali na .zvezo, še Miheličeva. Bilo nas je šest!
“Če Tončka prištejem (mislila je na Osovnika) in Babnike, ki bodo gotovo prišli, nas bo kar dovolj za uro!” nas je spodbujala Magda.
Ko smo prišli na Osmi cesti iz podzemske, je kakor nalašč vlekel tako oster, mrzel veter, da nas je zanašalo. Zavili smo se v plašče in hiteli. Kregarju je izpod kučme in šala samo dvoje solznih oči od časa do časa pobli-skalo v božji svet, sicer je pa kar mižal. Premraženi, a dobre volje, smo prišli v dvorano. Tam nas je na vratih pozdravil Tone in Babniki so nam postregli z vročo kavo. Bila je nazarensko dobra! Ko . smo videli malo Sandi Zupan, ko je skakala po dvorani, in njenega bratca Nejčeta, ki jo je iz vozička smehljaje opazoval, smo vedeli, da se svet še ni podrl. Naša “požrtvovalnost” je kar zbledela ob dejstvu, da so prišli Zupani iz Putnam County, kakih 60 milj od. New Yorka.
V mrazu sot nam otrpnili tudi možgani. Pozabih smo, da so štirje 'že navzoči praznovali ta dan svoj god — Tone Osovnik, Tone in Tončka
'V ,
Pismo z Otoka
LONDON, V. Br. — Že zopet nekaj vesti tu z “Otoka”!
Na prvo adventno nedeljo, 29. novembra 1981, je v zgodnjih jutranjih urah na lastnem domu v Hengoedu, južni Wales, umrl 56 let stari Mirko Jug, oče štirih sinov. Pokojni je bil rojen'v Poljčanah pri Celju. Ko je bil star 4 leta, so ga starši vzeli s seboj v Belgijo, kjer se je oče zaposlil kot rudar. Nazaj na Štajersko se je družina vrnila leta 1935.
G. Mirko je bil izredno nadarjen mož in imel v sebi vse talente, katere je pridno uporabljal v korist svoje družine. Več let je bolehal za rakom, posebno težkih zanj je bilo zadnjih pet mesecev. Izdihnil je v naročju svoje dobre, skrbne žene Ančke, roj. Gruden, doma iz Velikih Lašč.
Par ur pred smrtjo je Mirko prejel še zakramente za u-mirajoče, lokalni katoliški župnik je bil navzoč ob Mirkovi smrti ter ostal še dve uri, da je bodril in tolažil družino in druge sorodnike. V četrtek, 3. decembra, ob 2. uri popoldne je bila v pokojnikovi domači cerkvi pogrebna sv. maša, katero sta opravila skupno naš slovenski župnik g. Rot in domači župnik, vsak v svojem jeziku. Isto je bilo tudi na pokopališču.
Tako pri pogrebni maši v cerkvi in na pokopališču je bilo ogromno ljudi, med njimi nad 50 Slovencev. Veliko pa je bilo Srbov, Hrvatov, Poljakov in domačinov. Krsto
Babnik ter Tone Babnik H11 Spomnili smo se na to šelj med uro ter njim in še dU gim Tonetom in Tončkam ^ leli vse dobro.
Kregarju so ob topli ka' začeli možgani takoj deM Kar na hitro je na kosu Vs pirja narisal karikaturo, M ko smo zaviti v kožuW (bundled up) hiteli iz P1* staje proti naši cerkvi.
Po maši se je dvorana M dobro napolnila. Odkrito F4 ramo priznati, da tolikšne ", deležbe nismo pričakova" Kljub slabim cestam in zu so prišli požravovalni pr| svetarji iz krajev 50 in milj oddaljenih od cerkve.
Spored smo skrajšali, ^ neki, ki bi morali nastopi niso mogli priti.
Sandi in Marko Burgar Inga in Andrej Zupančič nam zapeli ob spremljavi y rije Burgarjeve pesmi ma” in “Sijaj, sijaj sončenj nato Inga in Andrej v due “O moj preljubi dragi ter skupaj z mamo Mari1’’ “Mrzel veter”.
Vsi so peli dobro in so ^ deležni navdušenega odoM vanja.
V odmoru smo pozdravil’ sredi nečaka na^
ii
tl
B
svoji
župnika Pavla Tumo iz zilije ter čestitali vsem T°!' kam in Tonetom.
A
V drugem delu je Miha
tl
strokovnjaško zaigral na vir ju Hamlishevo “What for love”.
Simon Kregar je pa re1 ral pretresljivo resnično zž1 bo 10-letnega dečka, ki je šil življenje svoje mame.
To zgodbo smo izbrali V; uk za naš mladi svet.
Po uri je bilo v dvorani, selo kakor že dolgo ne. Ij mur se ni mudilo na pot mdv, v mraz in veter. DO? no in telesno okrepčani sa prosvetarji vrnili na dok11 Pripomba:	Oprosti, kB”
za temperaturo in parki*? ni po pravopisu nobenega sto slovenskega izraza!
Dr. Zdravko
•<**&*!
z ostanki pokojnika so ? žili v grob njegovi sinovi', mesto vencev je dobra ? Anica nas prosila, naj se denar porabi za sv. ma§et naj. gre v sklad za boj f raku.
Pokojni Mirko Jug ^ miru božjem počiva v t?' šnji zemlji, ostale njegov naj tolaži dobri Bog.
*
V nedeljo, 6. decembri bil v Londonu v našem ^.
sv. maši sV' ( skroj,
po večerni klavž. V tem majhnem prostoru je otroci vred nad 100 roj3' Sv. Miklavž je bilo zeiA režij iv in po končane^1 klavževanju je bila malA kuska s potico, klobasa1?
vinčkom, tako da smo
vsi
šli izredno dobre volje na svoj dom.

Na praznik BrezmadeŽ3 tu začel nenadno padatis potem je več kot tedeb j( vladovala prav ostra _ Zelo oviran in zadržan B železniški in ostali Prve dni je bilo tudi ve^. metnih nesreč. Za mraZ3 , nastopilo deževje in P0 ., čilo ogromno škodo na ^ področjih. Tako zgodnje ^ stre zime ne pomnijo t*3 njih sto let.	.. j
Božič v Londonu je lep in suh, gor na sever, na Škotskem pa je bb0^ zavito v sneg. Kljub teb1,, bile cerkve vse dni prazJl nabito polne.
V ponedeljek, 27. bra, je prišlo v Lond°J
(Continued on page
Ob 30-letnici.
FREDERICKTOWN, Pa.— Dne 20. januarja 1982 je poteklo 30 let, ko so komunisti v Novem mestu polili škofa Vovka z bencinom in ga z a-žgali. Vsega opečenega škofa policija ni pustila z ambulanto prepeljati v bolnico v Novo mesto. Na postaji je škof ves opečen moral v groznih bolečinah dolge ure čakati na popoldanski vlak, ki ga je odpeljal nazaj v Ljubljano. Šele v ljubljanski bolnici zvečer je dobil prvo zdravniško pomoč. Do smrti je nosil posledice komunističnega požiga. Ameriški škof Sheen je zapisal: Na Vatikanskem koncilu sem imel čast sedeti poleg škofa-mučenca iz komunistične države. Komunisti so ga polili z bencinom in zažgali; hoteli so mu v ognju končati življenje.
Komunisti in njihovi priskledniki radi govore o spremembah v Sloveniji. Resnica je, da ječe niso več napolnjene z duhovniki in laiki, kot je bilo pred leti. A prave svobode v Sloveniji ni, pa naj komunisti in njihovi slepi somišljeniki govore in pišejo karkoli. Ce.je v Sloveniji prava svoboda, naj konzul in drugi komunistični propagandisti odgovore na tole vprašanje:
Kdaj bo smel človek v Sloveniji brez strahu pred ječo govoriti in pisati o požigu škofa Vovka v Novem mestu in objaviti uradno obsodbo (ki je nihče ni bral do danes) komunističnih zločincev, ki so napadli škofa? Nekaj let po napadu mi je uradnik komunističnega konzulata v o-braz lagal, da se kaj takega ni nikdar zgodilo v Novem mestu. Pa ga ni bilo nič sram,
' da je lagal. Je bil pač komunist. Osebno sem poznal nekaj ljudi, ki so bili priča napada.
Če je v Sloveniji svoboda in ljubezen do resnice, kdaj bo ljubljanski radio, ljubljanski TV prinašal resnične zgodovinske dogodke —- ne le obrabljeno in zlagano “herojstvo” komunistov — dogodke o sloven skih katakombah-ječah v Ljubljani, Mariboru in drugod, kjer so bili mučeni ne le duhovniki, ampak tisoči in tisoči očetov, mater, fantov, deklet?
Kdaj bodo slovenski otroci mogli poslušati na sloven-kem radiu, slovenskem TV resnične opise trpljenja slovenskih mater, ki so v dežju, snegu, mrazu, v premočenih, premraženih oblekah, brez prave hrane, stalno zmerjane po komunističnih “herojih” gradile ceste ne le v Sloveniji, tudi v Bosni? In zgodbe o-nih, ki so se v komunističnih ječah hranili z grili, ker ni bilo nobene hrane; zaprti samo zaradi tega, ker niso hoteli in v vesti niso mogli sprejeti nauka brezboštva, ki ga še sedaj kot edino “vero” brez Boga komunizem razširja v slovenskih šolah.
Zakaj komunisti ne pustite objaviti grozote, ki so jih nedolžne matere in očetje morali prenašati v ječah, na prisilnem delu, v samotnih ječah brez zvez z domačimi, ko so jih pristni komunisti leta in leta zasramovali, zaničevali, pretepali do krvi? Komunistična cenzura še danes ne pusti ne govoriti ne pisati o raznih komunističnih veljakih in “herojih”, ki so s svojim sovraštvom do sočlovfeka kazali, da ne spadajo med živali. ne med normalne ljudi, ampak vrše s svojo krutostjo poslanstvo hudiča.
Naj komunistični propagandisti govore, karkoli hočejo. Dejstvo je, da se komunisti v Sloveniji boje resnice. Zato ne puste, da bi kdo javno govoril o grobu v Kočev-
skem Rogu, Teharjih in drugod. V Sloveniji organizirajo romanja na grob morilca Tita. Kdaj bo v Sloveniji taka svoboda, da bi vsak smel romati na grob v Kočevskem Rogu, kjer je v enem. samem grobu vsaj 15 do 20 tisoč trupel pomorjenih brez sodbe, po navodilih Tita. Na grob morilca smeš. Na grob od morilca pomorjenih ne smeš. To ti je komunistična svoboda.
Konzuli in komunistični sodelavci izrabljajo svobodo a-meriške demokracije in brezplačno širijo komunistično propagando, tudi knjige z laž-njivo zgodovino. Tisti, ki se udeležujete sestankov s konzuli ali njihovimi pomagači brez ovinkov in strahu (saj nismo v “svobodni” Sloveniji), vprašajte tole:	Kdaj bo-
mo smeli v Ljubljani kot vi komunisti tukaj širiti liste kot kanadsko Slovensko državo, clevelandsko Ameriško Domovino, argentinsko Svobodno Slovenijo, pa knjige Pred vrati pekla, (opis duhovnikov v ječah Slovenije), Mojo rast (napisana v Šlove-niji, delno v novomeških zaporih), angleške Kozinatove knjige, Kobalove knjige itd.
Glavne seje šo za nami. Odbori za leto 1982 so izvoljeni. Pri društvu sv. Ane 170 KS-KJ je vse po starem. Ravno tako pri društvu Sveti Križ. Sedaj se pripravljajo letna poročila za leto 1981. Vse je na delu, z najboljšo voljo in s toplo željo za sodelovanje in uspehe. Z novimi upi gremo na širna društvena polja —-na delo za društva. Vsi želimo in obljubljamo, da bomo vse storili z našimi najboljšimi močmi, da bodo naša društva rasla in nadaljevala potrebna dela za lepšo bodočnost članstva, za skupnost in napredek naše narodnosti in za dobrobit vsakega posameznega člana, da bomo v počast našim organizacijam.
Vsa naša podporna društva v tej svobodni zemlji so še zelo in neobhodno potrebna. Dolžnost nas vseh je, da podpiramo njihovo rast, ki so za ves slovenski svet velikega pomena. Potrebno je, da redno priobčujemo društvene novice v našem Glasilu. Vsak napredek pri društvu mora biti v počast vsakemu članu. Vsaka novica o društvenem sobratu ali sosestri bi nam morala biti vsem pri srcu.
Zadnja leta - blažena leta so tudi za nami. Mnogi so bili tako zaposleni, da niti najnujnejše niso pogledali v slovenskem časopisju. Sedaj pa, kot nam je lepo razložil v božični številki Amerikan-skega Slovenca Mr. Jim Debevec - urednik pod naslovom:	“IN MONEY WE
TRUST?”
To je bil tako resen dopis, da bi ga morali vsi večkrat prebrati in celo ohraniti. Jasno je povedal v kakšnem stanju se nahajamo. Kako v dobroti pozabljamo Boga. Od kdaj in kako svet slavi Božič. Kako se številni ob vsem tem počutimo. Spomnil .nas je, da morda prihaja čas, da se zavzamemo z vso resnostjo in povzamemo pot, ki vodi ' k Bogu, ne sarno k dolarju. Da mislimo na trpeče, osamljene in zapuščene ter jih po možnosti razveseljujemo.
Spomnil nas je tudi, zakaj so pravzaprav bratske organizacije ustanovljene. Postavil nam je za vzgled ljudi, ki so in še delajo in pomagajo potrebnim. Ne mislijo samo
Jasno povejte: Vi komunisti povdarjate enakopravnost, svobodo za vse enako. Če vi komunisti nam ne pustite širiti naše liste in knjige v Sloveniji, tudi mi ne rabimo in ne maramo vaših, listov in knjig tukaj v Ameriki...
Oblast v komunističnih diktaturah, tudi v Sloveniji, je diktatorska, zgrajena na lažeh, varanju in potokih nedolžne krvi. Pa naj še tako pisarijo o “osvoboditvi”. Poljski zgled te čase jasno kaže tudi komunistom vseh vrst, da nobena diktatura — naj bo še tako zločinska, kot je komunistična — ne more za stalno udušiti želje po svobodi, resnici in pravici.
Raznim zaslepljencem, ki tako radi govore, naj bi mi pozabili na preteklost, pa tole misel: Dokler komunisti v Sloveniji ne prizna svojih zločinov in jih ne obžaluje, toliko časa je v njem še vedno isti duh, kot je bil takrat, ko je lagal, varal, moril, mučil nedolžne ljudi — očete, matere, fante, dekleta, duhovnike. Samo naivni Ame-rikanec, med te spada tudi naivni slovenski Amerikanec, bo govoril, da se je komunizem v Sloveniji spremenil.
Jože Cvelbar
naše, ^žrtvujejo svoj čas — nočejo pohvale, delajo iz ljubezni do bližnjega in ha ta način bogatijo svoja življenja za večnost.
Prav je, da sedaj ob začetku novega leta vzbudimo ljubezen do bližnjega. Da ga ne sodimo, ampak pomagamo v potrebi. Prižigajmo luč in zaživimo novo, vzgledno življenje.
Cenjenega urednika J. Debevec pa prosimo naj večkrat kaj tako vzpodbudnega in poučnega napiše.
BARAGOVO KOSILO
Bolj na tiho, vendar od vseh stran; nas vabijo na “Baragovo Kosilo”. To bo pri Sv. Štefanu dne 17. januarja. Kako bi se mogli temu odpovedati? Poznamo Baragovo življenje. K njemu se zatekamo v marsičem. Za njegovo poveličanje na oltar mnogi molimo. Baraga nam je lahko za vzgled v trpljenju in v dobroti. To, kar je doživljal in vršil on v svojem življenju, noben izmed nas ne bi zmogel. Živel in trpel je za druge. Žrtvoval, nase pozabljal, pritrgal čas pri spanju, se postil in delal stvari, ki so bile Bogu dopadljive. V vsaki stvari se je k Njemu zatekal, prosil in zahvaljeval. Vsi vemo, da je Baraga že davno svetnik. Vsi pa želimo in molimo, da bo svetovno priznan in povišan na oltar.
V ta namen se te dni mnogi trudimo in molimo. Drugi pa pripravljajo kosilo, da s tem pripomoremo temu zaslužnemu svetniškemu kandidatu in s tem vsaj malo zbližamo njegovo pot do oltarja. Na kosilo smo vsi prisrčno vabljeni. Upamo, da bodo vsi zavedni Baragovi prijatelji navzoči. Ob tem času bodo pobirali tudi članarino in dobro-voljne darove. Prosijo tudi za dobitke za srečelov in za domače pecivo. Torej na svidenje pri Baragovem kosilu.
PROFESOR REV. PAVEL BERDEN UMRL
Za Božič nas je vse bralce in naročnike “Stopinj” še prisrčno pozdravljal. Gotovo niti od daleč ni mislil, da ga bo za Božič že krila hladna zemlja. Sedaj piše č. sestra Reda Krečič: “Sporočam Vam, da
se je gospod Pavel Berden včeraj, 21. decembra, nenadoma poslovil od nas. Zgrudil se je na cesti, zadet od kapi, blizu svojega stanovanja v Mariboru, ko se je vračal iz mesta. Bil je na mestu mrtev.
Njegovo srečanje z večnim Sodnikom je bilo gotovo prisrčno, saj Mu je zvesto in vztrajno popolnoma služil. Sedaj imamo v njem priproš-njika pri Bogu.”
Ta novica nas je mnoge prizadela. Njegovo blago dušo priporočamo v toplo molitev. Naj počiva v miru!
Iz Arizone piše Mrs. Kristina Rout (Vučko), da je tam pred kratkim umrl njeni mož. Na tem mestu njej in njenim izrekamo naše sožalje. Duši pokojnika pa večni mir in pokoj!
PREKMURSKE KOLINE
Tudi te so izrstno izpadle. Pa kako ne bi? Vreme je služilo kakor nalašč. Mlade kuharice so pripravile dobro pristno hrano. Bujta repa je vedno zaželjena. In kdo nima rad krvavic? Teh je bilo kar troje vrst. To so bile prosene, hajdinske in krvave ali čor-ne. Jummy! JummyLVse so bile zelo dobre. Ravno tako prasetina, krompir in solata. Vse zelo okusno in povoljno. Pa še domače pecivo in vsa^ ko vrstna pijača.
Lepa družba se je zbrala in dvorano napolnila. Tudi več mladine je prišlo. Mladi so servirali in vse je šlo lepo. Lepa zadovoljnost je vladala. Navzoča sta. bila tudi preč. gg. Rev. Vendelin Špendov in Father Beno. Tudi tenant je bilo v počast in srečni smo se počutili.
Otroci Folklorne skupine so nastopili ‘ pod vodstvom gdč. Magde Symrah. Lovci so tako lepo vršili svoje vloge, da smo kar strmeli. Ti naj mlajši pa itak prevzamejo vedno naša srca. So zelo luškani in jih je veselo gledati.
Pa še nova muzika Oman-Rigler in drugi. Kdo jih ne bi bil veseli? Igrajo in pojejo tako lepo, da uživamo in pojemo kar z njimi. Ob prelepi slovenski pesmi in melodiji se vse sprosti. So še ljudje, ki rečejo, da bi kar lačni peli. To je nova skupina in smo je vsi veseli. Tud oni so ta prekmurski praznik olepšali. Več ljudi je glasno govorilo: “Pri vsaki slovenski stvari bi morali imeti ljudsko petje in nekaj muzike.” Le ena težava je. Muzika je vedno preglasna. Ali se to ne bi dalo malo olepšati? Prosim pa, da to nihče ne vzame kot kritiko. To naj bo samo v pomoč, če se da zboljšati in zadovoljiti. Je prav, da malo mislimo na to.
Sploh vsi, ki so pomagali pri tem delu, mislim, pri kolinah, zaslužijo čast in po-. hvalo. To so mesarji, kuharice, ki so več dni delali neumorno. Kelnarji in kelnari-ce, natakarji in voditelji. Pa še starši otrok, posebno Bajda in otroci in tudi muzikantje. Vse je vzelo veliko vaj in človeške energije. Ko pa pomislimo, kje bi bil slovenski narod, če nas te stvari ne bi družile?
Da! Vredno je, da dvakrat pomislimo, kajti mnogim se zdi, da lovimo zadnje lepote, šege in navade slovenskega naroda, ki smo jih prinesli s seboj. Zato smo vedno veseli in gojimo novo upanje, ko je z nami mladina. Samo v njej je naša bodočnost in samo po tej bomo,še lahko nekaj časa nadaljevali. Spomini na vse 1e stvari pa bodo živeli, dokler bo bilo eno slovenske srce v Ameriki. Zato NE PRENEHAJMO!!!
ZIMSKE POČITNICE
Te so si privoščili in odle-
teli v Porto Rico sledeči: Ignac in Marija Glavač, Tony in Darinka Tkalec, Joseph in Jane Gyura in Ignac in Hilda Graj. V Portu Rico bodo stopili na ladjo in bodo en teden na “Cruise” na italijanski ladji. Postali bodo na petih različnih otokih in si bodo te ogledali. Vemo, da bodo uživali življenje, na morju, kar je res brezskrbno in lepo, vsaj za kratek čas. \
Vsi njim želimo vso srečo, da bo vsaka minuta zanimiva ter da se bodo vsi zadovoljni in spočiti povrnili. Dal Bog!
V toplo Florido se je te dni tudi ponovno podala za en mesec Mrs. Verna Antolin. Tudi njej želimo mnogo toplega sonca in srečnih dni. Le srečna in vesela se povrnite. Pozdrav vsem!
------o------
Pismo z Otoka
(Continued from page 2)
vseh predelov Evrope nad 5,000 mladih, ki so se udeležili skupnega srečanja krščanske mladine, katero skupino vodi p. Rogers iz Taize. Mladi so bili različne veroizpovedi, zastopane so bile vse ' narodnosti. Na srečanju so obravnavali različna vprašanja in težkoče krščanstva v današnjih razmerah. Vse večje cerkve v mestu: Westminster katedrala, Westminster-ska opatija, katedrala sv. Jurija v South Warku, sv. Pavel so bila središča srečanj.
Plemeniti angleški narod se je to pot izkazal proti vsemu pričakovanju prav odprtih rok. Vseh pet dni bivanja v Londonu so imeli vsi udeleženci prosto vožnjo na avtobusni in podzemski progi. Vsakdo je dobil posebno izkaznico, v Westminster Ab-beyju so pa razdelili ogromne količine hrane.
Družine, pri katerih so stanovali, so vsem pripravili res prijetno bivanje, pa naj so bile črnske ali bele družine. Naš dom je imel 7 stalnih stanovalcev, čez dan pa je prišlo veliko rojakov na o-gled hiše, skromne kapelice, vsak o b i s k o v alec je bil skromno postrežen, kolikor je nam bilo mogoče.
Iz Ljubljane je prispelo 16 avtobusov z nad 500 Slovencev in okoli 100 Hrvatov. Slovensko skupino je vodil p. dr. Rudi Koncilja, njemu je pomagal še g. Peter Sieve, kaplan iz Starega trga pri Ložu. Duhovnikoma so pa pomagali številni bogoslovci iz vseh slovenskih škofij ter nekatere 1 a i kinje-Siovenke. HYala Bogu, je kljub neugodnemu vremenu romanje lepo izpadlo.
Slovenci so imeli večerno mašo v cerkvi sv. Jurija skupno s Hrvati, pri zaključni maši na Novega leta dan pa je Hladnikova “Marija skoz’ življenje” brez slehernih orgel kar grmela in donela po cerkvi.
Molitve in zasebne prošnje so bile od 8. do 10. zvečer v Westminstrski katoliški katedrali in Westminstrski opatiji. Tam so bile slovenske, nemške, francoske, hrvaške in angleške molitve in psalmi, katere je prav lepo spremljal poseben, odličen cerkveni orkester, katerih člani so bili različnih veroizpovedi. Isto je bilo tudi v katoliški katedrali in pri Sv. Pavlu.
Sklepna sloves nost vseh zborovanj za Nemce, Slovence, Hrvate in Francoze je bila v katoliški katedrali, pri tem pa je nas Slovence vodja srečanja vseh narodnosti, p. Rogers posebno pohvalil. Moto vsega srečanja je1 bil Mir, t.j. spoštovanje, ljubezen med vsemi krščanskimi narodi in drugimi verami ter
zvestoba Bogu in krščanstvu, pomoč vsem trpečim, molitve za mir in za razumevanje med narodi. Bog daj, da bi la lepa misel res dokončno zmagala ter rodila obilo dobrega sadu, katerega današnja doba v tej negotovi, materialistični, ateistični dobi posebno potrebuje!
*
No, dragi bralci, bi še kaj več napisal, pa naj bo za tokrat dovolj. O obisku sv. očeta koncem maja letos, če bom še živ, bom pripravil članek
12., 13. in 14. — Slovenski
športni klub priredi vsakoletni smučarski izlet v Greek Peak.
13.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškarado.
14.	— Župnija Marije Vne-
bovzete na Holmes Ave. priredi kosilo s srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Letos bo kosilo v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Po kosilu krajši program.
s
20.	— Dramatsko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
20. — Klub slov. upokojencev
v Euclidu priredi večerjo s plesom v SDD na Recher Ave.
20.	— St. Clair Rifle and
Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet.
21.	— Združena slovenska
društva (U.S.S.) priredijo svoj četrti vsakoletni zimski koncert USS godbe na pihala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples in zabava, ' igrajo Veseli Slovenci.
28. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od
11.30	dop. do 1.30 pop.
MAREC
13.	— Slovensko-ameriškl
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenshem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral bo Alpski sekstet.
13. Klub slov. upokojencev
na Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester.
27. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
17. — Tabor DSPB Cleveland
priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collinvvoodu. Igrajo Veseli Slovenci.
in opisal, kako bo vse potekalo. Tu "n Otoku vlada zelo veliko zanimanje za obisk. Tisti pa, ki obisku nasprotujejo, bodo še bolj osramočeni kot doslej.
Predragi rojaki doma in na tujem! Ponovno vam vsem voščim srečno, blagoslovljeno novo leto 1982 in vso srečo, zdravje in božje varstvo v njem vam želim.
Iskreno vas pozdravlja rojak
24. —- Pevski zbor Planina
priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples.
MAJ
1. — Pevski zbor Korotan
priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Pričetek ob 7.30 zvečer.
14. _ Misijonska Znamkarska Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do
1.30	pop.
20.	— Pevski zbor Jadran
priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester.
21.	— Društvo Najsvetejšega
Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne.
9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku.
31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku.
JUNIJ
(j,	— Otvoritev Slovenske
pristave s piknikom.
29. — Tabor DSPB Cleveland
poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo.
20.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku.
JULIJ
18.	— Misijonska Znamkarska
Akcija ima svoj piknik na Slovenski pristavi.
21.	— Klub slov. upokojencev priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd.
25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v parku.
AVGUST
22.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi piknik v parku.
SEPTEMBER
19.	— Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
Gizella Hozian poroča iz Chicaga ...
NAŠA DRUŠTVA
Peter Selak

j j j j 11 11 •!
::
KOLEDAR
društvenih prireditev
11 I!
r ****+***** *****++r+**+*+*++*+**++*++++++++++*+**++****»+*+*,'*+*'**+++i
FEBRUAR
ANDREJ KOBAL:
SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
Na predvečer odhoda z otoka so mi zamorci priredili koncert. Veliko jih je prišlo, med njimi tri v belo oblečena dekleta' ali mlade žene. Mr. Bailey ni dopustil, da bi stopile na vzvišeno mesto pred glavnim vhodom v hišo, zato so šle v ozadje in za njimi množica.
V gledališču sem večkrat slišal zamorske pevce tako imenovanih duhovnih (spiritual) popevk, a nikdar kaj tako pristnega. Trio je od začetka harmoniziral glasove s čustvi v nepopisno lepih spevih otožnih melodij. Vrstile so se bolj poskočne, pri katerih so dekleta začela tudi skakati in se vrteti. Množica se je odzivala s klici in narekovala, katero drugo naj zapojejo.
Booker T. ob meni mi je rekel, da bi bila dekleta še bolj poskočna in živahna, če bi imela malo koruznika (com whiskey — žganje iz koruze). Dejal je, da ga dobi dva kvarta (litra) za 50 centov. Dekleta so pila močno pijačo kar iz steklenic, kot da bi bila voda. Petje se je spremenilo v divje, a še vedno , harmonično vzklikanje z zvijanjem in poskakovanjem. Množica pa je kar naprej ploskala in rajala.
V blag spomin
Mailhew Balazek
DESETA OBLETNICA
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. februarja 1972
Si svet Ti zapustil in šel od nas; pri Bogu pa prosi tam vedno za nas.
Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino
kjer ni žalosti ne skrbi kjer vse se večno veseli.
Žalujoči:
žena Verona sestri Gizela Madison in Marija Temar (v Sloveniji) z družinami ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, O., 2. feb. 1982.
New York univerza — teza in {iredavanja »
Ameriškega visokega šolstva ni lahko primerjati z evropskim. Vsaka država Unije vzdržuje svojo univerzo z o-bičajnimi fakultetami in kolegiji, (colleges). Študije na univerzah vodijo do doktorata, na kolegijih do bakalavre-ata (bachelor of sciences) in na nekaterih do diplome magistra. Privatne visoke šole, katerih je več kot državnih in se skoraj vse akademsko štejejo na višji stopnji, imajo slično razdelitev v fakultete. V tem oziru so univerze podobne starejšim ustanovam Evrope, a tu primerjanje nekako neha.
Zlasti privatne univerze so se že po prvi svetovni vojni začele razširjati v skupine u-stanov. Prvotna ^univerza o-stane kot matica, kateri so podrejeni kolegiji in raznovrstne posebne šole v istem mestu ali v drugih okrajih. Ti služijo kot podružnice z lastnimi fakultetami za splošni učni program vzporedno z univerzo ali pa sam za posebne stroke.
Newyorska univerza nudi dober primer. Njen campus je v delu mesta, ki se imenu-1 je Bronx. Na središčnem otoku Manhattanu je njen Washington Square College, na južnem delu otoka v tako imenovanem finančnem Wall Street so njene posebne visoke šole za trgovsko in bančno poslovanje, v oddaljenem Westchester okraju je spet drugi kolegij univerze.
Podružnice sestavljajo enoto. Profesor na eni podružnici lahko predava razredom na campusu ali v drugih podružnicah. Ob koncu leta, ko u-niverza obhaja tako imenovani convocation, pa se zberejo vsi kandidati s profesorskimi štabi na campusu za razdelitev doktorskih, magistrskih in bakalavrskih diplom.
Razen nekaj semestrov po drugi svetovni vojni nisem na New York univerzi imel rednih predavanj. V letih 1934 in 1936 ko sem se še vpisal kot študent v enem ali dveh razredih, sem posvetil približno isto število ur kot inštruktor in pomočnik profesorju Victorju Peelu v oddelku za javno upravo. (Ta oddelek se je pozneje prelevil v posebno Šolo za javno upravo ali School of Public Administration.)
■Vpisal sem se v njegov seminar, a že predno se je semester končal, me je povabil, naj ga nadomestujem s predavanji v dveh izrednih tečajih, najprej v neki učni skupini v oddaljenem Westchester okraju, nato precej veliki skupini v policijski a-kademiji mesta New York (Police Academy).
Prva odgovornost zaradi oddaljenosti ni trajala dolgo, druga pa se je nadaljevala dva semestra in močno' vplivala na mojo kariero v po-
• vojnih letih. Kot predavatelj v policijski akademiji sem se namreč seznanil z newyor-škim policijskim komisarjem Stephenom Kennedyjem, ki je akademijo ustanovil.
Komisar Kennedy je videl potrebo za intelektualno po-vzdigo policijske službe. Medtem ko njegovi predniki niso smatrali za važno, če ima policaj kaj šolske izobrazbe ali ne, je Kennedy uvedel u-spešno dokončano srednjo šolo kot predpogoj za policijsko službo. S Kennedyjevim odobren jem sem poleg predavanj uvedel razne sposobne teste in sodeloval z drugimi raziskovalci pri preučevanj u policijskega osebja; kako je razdeljeno in učinkovito po mestnih okrožjih z ozirom na vzdrževanje miru in reda, na prometno in detektivsko službo, kakor tudi osrednjo upravo.
Že to sodelovanje, pozneje še druge odgovornosti v policijski službi za mesto New York, ki je tedaj štelo 25,000 moštva v uniformi, me je u-vedlo v Mednarodno zvezo policijskih šefov (International Association of Chiefs of Police), katere član sem še danes.
Victorja Peela bi smatral kot dobrotnika. Vedno me je tako ali drugače odpiral. Bil je čudak svoje vrste z vsemi grobimi lastnostmi švedskih farmarjev v Minnesoti, odkoder je izhajal. Pil je mnogo, prav po pregovoru o švedskih farmarjih v Ameriki in nikoli mu ni zmanjkalo šaljivih pripovedk o njih trdih glavah.
Njegove burke in šale kar ne spadajo v moj opis, a eno, bolj nedolžno, omenjam kot primer ne Peelovih, temveč švedskih “vicev” v Ameriki. Peel, neki inštruktor po imenu Cook in jaz smo neke so-■bote prenočevali v njegovi poletni koči ob morju na
Long Islandu. Peel je mnogo pil. Zjutraj je prebudil Cooka z jeznim vprašanjem: “Kdo vraga je spustil tisto kokoš v hišo?”
Cook, kratkoviden, je nataknil očala in debelo gledal: “Kakšno kokoš?”
“Tisto/ki se mi je podelala v usta.”
Te vrst humorja nisem naletel drugod v akademskem svetu. Peel pač ni bil navaden akademik. Ne vem, če je imel vrstnika v javnem pravu in administraciji. Tik pred vojno je postal dekan, pravne fakultete na Indiana univer-
V blag spomin
ŠTIRNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OČETA
tmm rgsel
ki je umrl 2. februarja 19fi8
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili.
Čeprav v hladnem grobu spiš,
' v srcih naših Ti živiš!
Žalujoči:
hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN sinova: MARTIN STANLEY s soprogo OLGO in DRUGI SORODNIKI Cleveland, O., 2. feb. 1982.
I Let Your Life Insurance I
!	Work for You	f
I	/■
American Mutual has a new concept which combinesS your life insurance with an exciting new benefit program i Scholarships, social activities, and recreational facilities proJ vnded by one of the largest Slovenian Fraternal Associations > in Ohio. For further information, just complete and mai1^ the coupon below.
American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is
Name
|
• X
it
iX «4
it it
I A
'V	' '	'	%
^'■ssC-C"vv-C-ČW'v‘vV-CKS-CVx'nW', x v \ x v \ V vsWxx
Address
City ...
State
Zip
GRDIN0VA PCSRESNA	ZAVODA
1053 East 62 St,	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDiXQVA TRGOVKA S PGHIŠTV0H	
15301 Waterloo Road	531-1235
zi, pozneje pa predsednik državne univerze Utah, Bil je tudi aktiven v politiki mesta New York. Na njegovo povabilo sem leta 1935 sprejel članstvo v odboru za izvolitev La Guardie za župana mesta New York.
Omenil sem že v prejšnjem poglavju tezo za doktorat, katero sem predložil in zagovarjal pod nadzorstvom pro-vesta Smitha, ki je bil glavni upravitelj univerze, obenem pa tudi dekan za politične vede (School of Government). Na tem rokopisu sem, delal v dolgih presledkih skoraj štiri leta. K tej nalogi sem se vedno s težavo povrnil.
Pisati o razvoju podonavskih držav bi ne bilo lahko celo • danes z zgodovinskega stališča, v tistih časih pa, ko so bile ustavne spremembe držav na dnevnem redu, je' bilo neprimerno težje. Kar je veljalo ta mesec, je bilo spremenjeno drugi mesec. Češkoslovaški državni ustroj je bil sicer dokaj stanoviten, a ta je predstavljal izjemo. Avstrija. Ogrska, Rumunija in Jugoslavija so bile obsežene v isti študiji.
Tretjino celotnega spisa (nad 500 strani) sem posvetil zgodovinskim d e j s t v om in tradicijam teh precej različnih narodov. Orisal sem mirna in revolucionarna gibanja iz časov absolutizma in tlačanstva ter prehod v novejše dobe ustavnosti, ljudskih pravic in odgovornega parlamentarizma.
Drugi, bolj obsežni del, je bil predvsem primerjalen. V okviru preteklosti in tradicij sem skušal predstaviti in tolmačiti načine, kako so se v teh petih državah uveljavljala načela demokracije, katera so v praksi preizkusile države zapadnega sveta. Nove povojne države so si osvojile in vpisale v svoje ustave oblike državnega ustroja in vladanja, ki niso ustrezale časovnim potrebam in starim navadam.
Kritiki v zapadnem svetu so skoraj soglasno obsojali po-
skuse v demokratizaciji Podonavja, češ da ti narodi niso dovolj zreli za samovladanie in da so notranji nemiri, pogosto menjanje osnovnih pravil vladanja in proglašanje diktatur dokaz nezrelosti. Mislim še danes, da sem s svojim tolmačenjem šel globlje kot površni kritiki in preučevalci ustavnih sprememb v posameznih državah.
Provost Smith, profesor Peel in tudi prbfesor Lindsay Regers s Columbia univerze so mi svetovali, da bi celo1 tezo objavil v knjigi. Sam za kaj takega nisem imel denarja, a založnik bi se za take študije težko našel v časih depresije, ko se niso prodajale niti najbolj popularne knjige. Da zadostim obveznostim univerze, predno se mi podeli doktorat, sem torej dal natisniti samo poglavje o krajevnih upravah v Podonavju pod naslovom Local Governments in the Danu-bian Countries. To sem storil po nasvetu provosta Smitha.
(Se nadaljuje)
------o------
198 Acre beef farm Willard Wisconsin. Woods, ponds, good land; beautiful home & buildings. Terms available. State Wide Real Estate, 515 Hewett St. Neillsville, WI 715-743-4604.
(9-12)
For Rent
Brand new double, dn. Euclid area. Adults only. No pets. $305 a month plus utilities and security. 585-7112.
(6-9)
~ WILL BUY
Amtique furniture,' coins, gold, silver, anything old.
641-7738
(6-9)
Kupujte pri trprow ih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
PrijafeS’s Pharmacy
St. Clair Ave. & K. «8 St. 3fil-t212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS.
MALI OGLASI
ROOMS FOR RENT
E. 71 and St. Clair. Call 361-8425 and ask for Gene.
(8-9)
“LojakTOOZOR!
Izvršujem vsa dela na hiši, znotraj in zunaj. Kuhinje, porči, stopnice. Betoniram privatne ceste (driveways). Brezplačen predračun. Kličite 944-1470 ali 486-5545.
(x)
SEAMERS Knitwear - Days Experienced only need apply. 9 a.m. thru 4 p.m.
The Lion Knitting Mills Co. 3256 W. 25 St.
(8-10)
ROOM FOR RENT
Up. Norwood Rd.
Call 431-7931
(8-9)
V~ NAJEM
Čista spalna soba se odda poštenemu moškemu. Tel. 481-3365.
(7-10)
DENTAL RECEPTIONIST & SECRETARY NEEDED
Knowledge of Slovenian or , Croatian language would be advantageous. Send resume care of American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleve., Ohio 44103, Box 123.
(X)
ROOMS FOR RENT
3 or 5 rooms & bath. St. Clair, Norwood Rd. area.
Call 881-1393 or 888-2765
(X)
For Rent
2 bdrm. suite, up. Chardon Rd. & Euclid area. Sec. dep. req. Call after 4 p.m. 531-4209
(6 9
V BLAG SPOMIN NAŠIH UMRLIH SORODNIKOV OB DRUGI IN TRETJI OBLETNICI:
VEHOVEC
STANISLAVA '
Umrla 16. februarja 1980
Mirno počivajta v tihem grobu, kjer ni bojev ne trpljenja, do angelskega klica,
k obnovljenemu življenju.
FRANK
Umrl 9. februarja 1979
Gospod, daruj jima večni mir, naj večna luč jima sveti, ker Ti si vse dobrote vir, uživajta naj pri Tebi raj nebeški.
Žalujoči:
Nečak SLAVKO MILLER z družino in ostali sorodniki. Euclid, Ohio, 2. februarja 1982.
sss

JV L LTLULT- LT- UL. L“L_L LT. L' LTL L L1_'L L L L L L L L UL L L L L L V L L V L L V L VL L L L L L L L V L L L L L L LTU L !__ L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L L
s	Wo*ses, gowns and pajamas
hš!£lt!lsdl o	Girls dresses, goms and pajamas
g2|4 glijf j|yg|	ftes and leys shirfs and stealers
Sale also Midas:	Many more items 50% off
ES% off on Ladies dresses,	Sale ends Feb« 20
20% DISCOUNT SALE
Ail Merchandise is reduced at Least 20%