E E G E l «3- co KO O C c CJ ►—< z: o rsj h- >—« co «—j LLi 2: c ^ o oč o C C !> o co z r—> c z: o o c o d a: o i— M co V) 3E VD * Ui Ul >o 3 a 3 m m rrg DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST SAMORASTNIKE V CANKARJEV DOM TREBNJE Med obiskom po Dolenjski seje v petek v Trebnjem mudil tir. Matjaž Kmecl, tedaj kandidat za člana predsedstva Republike Slovenije. Gostitelji so Kmecla seznanili s težavami pri svojem kulturnem ustvarjanju in ohranjanju kulturne dediščine na svojem območju. Gost iz Ljubljane je menil, da so trebanjski problemi, za katere je zvedel ob obisku, zelo podobni onim j* občin, ki so slične trebanjski. Poudaril je, daje za našo prihodnost dobro, če se hodo kulturniki še pojavljali kot skupine političnega pritiska. Kmecl je med drugim svetoval Trcbanjcem, naj pripravijo v ljubljanskem Cankarjevem domu pregledno razstavo del iz Galerije likovnih samorastnikov Trebnje. BO POCENI MESO ZAPRLO HLEVE? METLIKA — Pred časom so v mesnicah, kijih oskrbuje z mesom metliška klavnica, ki sodi v sklop tamkajšnje Kmetijske zadruge, znižali cene mesu. Kar za 37 odst. se je najprej pocenila svinina, pred dnevi pa so za 17 odst. pocenili še teletino. Ker je ponudba prašičev na trgu večja, kot je povpraševanje po njih, je v skladu s tržno logiko njihova cena padla. K temu je obilo pripomogel uvoz odojkov in svinskih polo-vic. Prav tako se je znižala cena telet, in lo iz 40 na 33 dinarjev za kilogram žive teže. V Metliki se bojijo, da so te rešitve slabe in kratkoročne. V zadrugi niso Pfoti znižanju cen mesa, kar je za potrošnika dobro, vendar opozarjajo, da to ne sme iti na škodo kmeta. Sicer bo v hončni posledici račun spet plačeval potrošnik: ali v obliki pomanjkanja mesa ah s (pre)visoko ceno ali pa kar na oba ta načina. CENEJE KOT V AVSTRIJI . KOČEVJE — Na tržnih dnevih Name, "l so ob petkih, je blago cenejše, v nekate-r|h primerih tudi bolj poceni kot v Avstri-J'. pravi direktor kočevske Name Jože Mihelič. Cqne so znižali tudi v Naminem diskontu. Za veliko noč pa bodo še nekatera znižanja, predvsem za mesne izdelke piščance. MedrepuHški pogovor o odlagališču Krško: tudi o renti KRŠKO — Pod vodstvom podpredsednika slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta Janeza Bohoriča in Ivana Kovača se je v sredo v Krškem sestala medrepubliška koordinacija, ki ima'na skrbi razreševanje vprašanja odlaganja srednje in nizko radioaktivnih odpadkov. Pospešeno delo zadnjih mesecev je že obrodilo sadove, tako da so v obeh republikah že lahko sprejeli skupen terminski plan dejavnosti, ki so potrebne za izbiro lokacije za trajno odlagališče radioaktivnih odpadkov. Seveda se gradnja objekta še ne bo pričela tako kmalu; računajo, naj bi z gradnjo začeli leta 1995. Gradnja trajnega odlagališča pa je nujna, kajti ostale možnosti, kot so odlaganje teh odpadkov v oceane ali izvoz v druge države, ne pridejo v poštev. Z gradnjo odlagališča pa bo treba nedvomno pohiteti, kajti sedanje začasno skladišče bo polno že čez dve leti. Podpredsednik krškega izvršnega sveta Janez Bohorič se je v Krškem pogovarjal tudi s predstavniki vseh treh posavskih občin. Tema pogovorov pa je bila tako imenovana družbena renta, ki na bi jo Posavje dobilo zaradi manj vrednega življenja v bližini JE Krško. Gre za skupen program urejanja boljših zvez, območne komunalne deponije, cest ter informacijskega sistema, novih delovnih mest, plinifikacije in za podobne naloge. Ta program naj bi bil uresničen do leta 2000, vreden pa naj bi bil okoli 6 milijonov dolarjev. To pa naj ne bi bilo vse, določeno rento naj bi Posavje dobilo tudi zaradi republiških posegov v posavski prostor. Kako smo volili na Dolenjskem? V vseh dolenjskih občinah je dobil največ glasov za predsednika predsestva publike Slovenije Milan Kučan — Brez večjih zapletov — Ponekod so bile vi na potek volitev. Sicer pa sije obljubljajo, da bodo NOVO MESTO — Za nami je prvi krog povojnih neposrednih, demokratičnih, strankarskih volitev v Sloveniji. Tako smo tudi v praksi preizkusili vse napotke, ki so nam jih dajali že tedne pred odločilnim dnem, toda za nekatere jih je bilo očitno še premalo, saj iz nekaterih občinskih volilnih komisij poročajo, da se niso prav znašli ne voiilci ne volilni odbori. Toda večjih zapletov le ni bilo, če se- Jože Pučnik (27,4), Ivan Kramberger veda ne upoštevamo pomanjkanja ka- (18) in dr. Marko Demšar (10,4 od- bin in vrst, kar pa ni bistveno vplivalo stotka). Od kandidatov za člane pred- sedstva so največ glasov zbrali naslednji štirje: Ciril Zlobec (50,5 odst.), Ivan Oman (48,7), dr. Dušan Plut (44,2) in dr. Matjaž Kmecl (35,9 odst.). Od kandidatov za zbor občine republike Slovenije, v novomeški občini sta bili volilni enoti 48 in 49, nobeden od predlaganih kandidatov ni dosegel potrebnega števila glasov, zato se bosta tista dva ki sta jih zbrala največ, ponovno pomerila na volitvah 22. aprila. To bosta v volilni enoti 48 Matjan Dvornik, Demos (43,2 odst.), in Janez Bajuk, SZ (18,4), ter v volilni enoti 49 Stanislav Bevc, Demos (43,9 odst.), in Mojca Novak, ZSMS (19,7). V črnomaljski občini je 13.404 volilnih upravičencev, nedeljskih volitev volilne komi-Ujubhajo, da bodo na naslednjih volitvah odpravile pomanjkljivosti. Ponekod so nadzorovali volitve tudi predstavniki opozicije, ki prav tako niso imeli pripomb. Nekoliko se je zapletlo le na volišču v Hudejah v trebanjski občini (več o tem na 5. strani), kjer so morali odpreti dodatno volišče, tako da so Romi volili ločeno od ostalih prebivalcev. V novomeški občini seje od 42.989 volilnih upravičencev odzvalo vabilom in volilno pravico na 159 voliščih uveljavilo 37.921 volilcev ali 86,3 odstotka. Od kandidatov za predsednika predsedstva je največ glasov dobil Milan Kučan (44 odst.), sledijo pa mu dr. ŠIBAK POTRESNI SUNEK ČRNOMELJ — Seizmografi Seizmološkega zavoda Slovenije so pretekli četrtek ob 8. uri in 27 minut zabeležili šibak potresni sunek, ki je imel žarišče 84 km jugovzhodno od observatorija na Golovcu, torej v Beli krajini. V epicentru je sunek dosegel 4. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Izgube večje od akumulacije Zaključni računi, še bolj pa nelikvidnost, govorijo o slabem stanju v dolenjskem gospodarstvu NOVO MESTO — »Podaljšanje roka za izdelavo zaključnih računov je prineslo le to, da so še bolj neumni kot sicer, čeprav so bili v zadnjem času organizirani trije seminatji o tem, kako jih sestaviti. Bolje bi bilo, ko bi ga povsod naredili kar po svoji knjigovodski pameti. Sicer pa podatki o (ne)likvidnosti jasno povedo, kje je kaj narobe,« je rekel na ponedeljkovi tiskovni konferenci, na kateri so predstavili lanske rezultate dolenjskega gospodarstva, v novomeški podružnici SDK pomočnik direk-toija Tone Golobič. Zaključni računi — pripravilo ga je 146 pravnih oseb —sicer govorijo o nič kaj razveseljivem stanju v dolenjskem gospodarstvu. To je lani ustvarilo za 5,7 Zmagala demokracija Od nedelje naša dežela ni več listo, kar je bila doslej. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi: z volitvami je bila dokončno ovr-žena iluzija, da je moč na hitro, z revolucijo izboljšati človeka nevreden svet ter ustvariti pravično in srečno družbo. Komunistična bližnjica v socializem, ki je bila zgrajena na prisili, pa tudi na človekovi nesvobodi, ni pripeljala v raj, in kot je bila za posameznike, skupine ali celo narode tragična, je vendarle prinesla človeštvu dragoceno zgodovinsko izkušnjo in spoznanje. Propadlo «inžemrsko« spreminjanje duše, loje človeške nravi, ki je takšna, kakršna pač je in ki seje ne da zgraditi po želji revolucionarjev, je največ pripomoglo, da je revolucija tako klavrno zvodenela in da se spet vračamo nazaj, k evoluciji, to je k postopnemu, počasnemu, mukotrpnemu, a bolj premočrtnemu družbenemu razvoju, k večstrankarskemu političnemu tekmovanju in tudi h kapitalizmu. Sprijazniti se je pač treba s tem, da materialni napredek in učinkovitost poganja predvsem — naj se sliši še tako bogokletno — človeški egoizem in da je vse, kar lahko (levičarska) politika za razvoj družbe stori, leto, da z instrumenti socialne države ublaži posledice tega krutega dejstva. Seveda pa to ne pomeni, da naj se človek odreče svojemu hrepenenju po humani, pravični in harmonični človeški družbi Boj za tako družbo, ki jo imenujemo socializem, ne da bi natančno vedeli, kaj to je, bo ostal, dokler bo živelo človeštvo. V strankarskem političnem življenju, ki smo ga nedeljo začeli živeti bo levica, če bo v opoziciji, opravljala koristnejšo vlogo, kot jo je doslej, ko je imela monopolno oblast. Saj zdaj iz lastnih izkušenj zanesljivo vemo, da se prej ali slej spridi vsaka oblast, ki ni kontrolirana MARJAN LEGAN KKAMHFRCFK KUČAN ZA NOVO OBLAST, ZA BOLJŠI JUTRI — V nedeljo smo odšli na volišča. Morda je nekaj simbolike tudi v tem, da so bile prve povojne, neposredne, demokratične in strankarske volitve v Sloveniji prav na cvetno nedeljo in temu lahko rečemo tudi slovenska pomlad. Za nami je šele prvi korak slovenske demokracije. Še veliko prepirov in zamer bo pri družbenih spremembah, ki se bodo pojavljale v naslednjih mesecih. Še prej pa bo treba počakati na drugi krog volitev v nedeljo, 22. aprila. Na sliki, volišče 192 v ulici Slavka Gruma v Novem mestu je bilo eno najbolj obiskanih na nedeljskih volitvah. (Foto: J. Pavlin) milijard din prihodkov. Zgovornejši so podatki, ki kažejo, da je imelo gospodarstvo pozitiven izid iz svoje poslovne, a negativen iz finančne dejavnosti. Bruto dobiček v skupnem znesku 405,8 milijona din je ugotovilo 112 do 146 izdelovalcev obračuna, 12 jih je ugotovilo dobiček in izgubo(!), 20 pa izgubo. Z izgubo v znesku 138,2 milijona din je po narejenih obračunih poslovalo 31 podjetij, a se vsaj pri 11 na seznamu ta lahko mirno črta, če odštejejo največje obračunske nesmisle. Naj večji resnični izgubarji niso novost, to so: rudnik Kanižarica, Novoles tozd Finalna predelava lesa, Novoteks Tkanina, večina Isker in ŽTO. Akumulativna sposobnost dolenjskega gospodarstva še je močno poslabšala, akumulacija je bila za dobro desetino manjša od skupne izgube. V znesku 121,8 milijona din jo je izkazalo 88 od 146 organizacij, a tri četrtine tega Tovarna zdravil Krka, ki je v vsesplošno težavnem položaju in revščini svetla izjema. Naložbe so se znižale, enostavna reprodukcija ni bila zagotovljena. Razveseljivo pa je, da so se v virih poslovanja povečali trajni, kar seveda vsaj v normalnih razmerah blagodejno vpliva na finančno stabilnost in likvidnost, ki je sicer v večini primerov slaba. To ni nič čudnega, primanjkljaj trajnih virov v znesku 1,6 milijarde dinje namreč izkazalo 60 podjetij. Marsikomu ni uspelo spraviti lanskih velikih revalorizacijskih obresti v ceno in ko bo to res treba plačati, se bo vse začelo podirati kot domine, je rekel Golobič, ki kot nepojmljive omenja stečaje, ki sedaj pri nas pobirajo tudi take z dobrimi programi, česar ni nikjer v svetu. Gospodarstvo Dolenjske je lani sicer razdelilo 102 milijona din ali 8 odstotkov več dohodka, kot gaje ustvarilo, saj je bilo treba davke in prispevke poravnavati ne glede na rezultat. Obremenitev za splošno in skupno porabo seje še povečala, davki in prispevki so precej presegli obračunane čiste osebne dohodke. Ti so v povprečju znašali 1.050 din na mesec in so bili 16-krat večji kot leto poprej, medtem ko so bili življenjski stroški po uradnih podatkih 13,9-krat večji. Z. L.-D. na 2. strani: • 200.000 Kramberjerjev? na 3. strani: • Mlečni bumerang že leti na 4. strani: • Zadniapoložnica za zaklonišče na 5. strani: • Volilni primer Hudeje na 6. strani: • Bizeljski most še buri duhove na 11. strani: • Prenovljeni sindikat: metulj ali vešča? na 12. strani • Sprava je preizkusni kamen nase odgovornosti za prihodnost na 14. strani: • Podjetništvo raste na pravni praznini na 15. strani: • Je boi proti drogam izgubljen? ■par" m a Re- Ponekod »o bile vrste pa se jih je udeležilo 86,8 odsL Največ glasov je dobil Kučan (48,5), potem pa Pučnik (23,7), Kramberger (18,1) in Demšar (9,7). Med člani predsedstva so se Črnomaljci najpogosteje odločili za Pluta (66,6), Omana (50,2), Zlobca (47,7) in Rupla (28,6). Od kandidatov za zbor občin Republike Slovenije pa se bosta v drugem krogu pomerila Zvone Ivanušič, kandidat Demosa (38,3), in Igor Fortun, kandidat ZSMS-LS (37,3), medtem ko je Ferdinand Korošec (SZS • NOVO MESTO — V volilni enoti št. 4, ki obsega občine Novo mesto, Črnomelj, Metliko in Trebnje, seje za 4 mesta v družbenopolitičnem zboru skupščine Republike Slovenije potegovalo 15 list kandidatov strank in list posameznih kandidatov. Največ volilcev, 213 odstotka, je glasovalo za listo kandidatov Slovenske kmečke zveze, nato 18,5 odstotka za listo ZKS—SDP in 16,2 odstotka za listo Slovenskih krščanskih demokratov, lista Slovenske demokratične zveze je kot četrta dobila 9,8 odstotka glasov, ZSMS kot peta 8,5 odst.. Zeleni kot šesti 7,7 odst. Kaj pomenijo ti rezultati? Nobena lista kandidatov ni dobila potrebnih 25 odstotkov glasov, da bi lahko Dolenjska že zdaj zapolnila svoja mesta v republiškem družbenopolitičnem zboru. Morda bo kakšen od teh kandidatov sicer prišel v zbor — če se bo tako odločila posamezna stranka, ko bo ob upoštevanju skupnega deleža dobljenih mest in glasov delala novo prednostno listo. in ZKS-SDP) dobil 20,5 odst. glasov, Paško Bilič (društvo invalidov Slovenije) pa 3,9 odst. V metliški občini je v imenik vpisanih 6.106 volilcev, udeležba pa je bila 82,1 odst. Tudi tuje največ glasov dobil Kučan (51,4), nato pa Pučnik (22,7), Kramberger (17) in Demšar (8,9). Med člani predsedstva je na prvem mestu Plut (68,9), sledijo Oman (50,6), Zlobec (47,9) in Kmecl (32,3). Za delegata v zbor občin republiške skupščine je dobil Slavko Dragovan, kandidat Slovenske kmečke zveze, 54,1 odst. glasov in bil izvoljen. V trebanjski občini so si kandidati za predsednika predsedstva Republike Slovenije sledili tako: Kučan (37), Pučnik (31,3), Kramberger (22,3) in Demšar (9,4). Med kandidati za člane predsedstva pa je največ ljudi podprlo Omana (55,5), sledijo Zlobec (50,5), Plut (40) in Kmecl (36,2). Za zbor občin je bil s 64,1 odst. glasov izvoljen kandidat trebanjske podružnice SKZ Alojz Metelko. Sicer pa je bila volilna udeležba kar 88,4 odst. V krški občini je tudi bila dobra volilna udeležba, 80,4 odst. Največ glasov je dobil Kučan (37,20), sledijo pa Pučnik (27,6), Kramberger (22,7) in Dem- (Nadaljevanje na 2. strani) Meglena sBta poslovne uspešnosti Krška SDK o gospodarjenju lanskem - Izgube KRŠKO — Krška SDK je sredstvom javnega obveščanja sicer posredovala podatke o lanskih zaključnih računih posavskega gospodarstva, vendar že v uvodnem delu poročila omenja težave glede primerljivosti rezultatov v lanskem letu s tistimi v predlanskem. Zato bodo posavski novinaiji danes sklicali tiskovno konferenco z SDK in drugimi, kjer naj bi dobili podrobnejšo razlago, kako je bilo s poslovanjem. Zato to pot samo nekaj številk o lanskih poslovnih rezultatih. Ob tako naraščajočih lanskih cenah je težko reči, kaj pomeni za 5 odst. večja rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje v krški občini in 3-odstolna rast v brežiški. Vendar bi bili rezultati brez NEK tudi v Krškem precej drugačni, kaj dosti pa tudi ne pove primerjava z. republiko, kjer pa je fizična rast industrijske proizvodnje večja le za 1,1 odstotka. Med spodbudnejše kazalce je treba prišteti prav gotovo tudi rast izvoza, kije znašala lani v krški občini za 10 odst., od tega pa je bilo več kot polovico konvertibilnega izvoza. Temu primerno se je zmanjšal tudi uvoz. Tako je lani posavsko gospodarstvo prigospodarilo za 2.686 milijonov dinarjev skupnega prihodka, kar dve tretjini teh prihodkov pa odpade na krško občino, medtem ko je udeležba brežiškega in sevniškega gospodarstva znašala 14 odst. oziroma 18 odst. Razlika med prihodki in odhodki je bruto dobiček, kije znašal v Posavju 140 milijo- • Posebno poglavje so izgube posavskega gospodarstva, ki so v devetih mesecih lanskega leta znašale »le« 9 milijonov dinarjev, ob koncu leta pa kar 114 milijonov. V skladu s skupno izgubo narašča tudi število izgubarjev; v letu 1988jih je bilo 13, lani pa že 28. Podobno, kot Krško prednjači pri gospodarski moči, ima tudi največje izgubarje, v celoti pa so krške izgube znašale kar 78 odst. Največji izgubarji so že po tradiciji v elektrogospodarstvu, prvič pa je na tem seznamu tudi Nuklearna elektrarna Krško. Skratka. v krški občini je 17 izgubarjev, v brežiški 6 in v seyniški 5. Izguba seje najbolj povečala v sevniškem gospodarstvu, najmanj pa v brežiški občini, največji izgubar izmed vseh pa je Rudnik rjavega premoga Senovo z domala 23 milijoni dinarjev izgube. nov dinarjev. Dohodek pa je znašal 507 milijonov dinatjev.— vanj je prišteta tudi akumulacija — vendar je bilo ob koncu leta procentualno manj odvedenega za akumulacijo kot ob tričetrtletju. Velike dajatve za potrebe družbene skupnosti, so seveda vplivale tudi na slabše poslovne rezultate in na manjšo akumulacijo. J. S. Do konca tedna bo deloma jasno in toplejše vreme, v nedeljo pa se obeta novo poslabšanje. PRVA DELA V HMELJARSTVU — Prejšnji teden so na 67 ha hmepu sevniškega M-Kmetijskega kombinata v Loki, Šentjanžu, na Kompoti m Logu pričeli s prvimi deli v hmeljarstvu. Kot je povedala tehnologinja za hmetjarstve Vlasta Knapič, poteka vse po načrtih (tudi napenjanje oz. pritrjevanje vrvice v Loki, kjer so zaradi HE Vrhovo izgubili skoraj polovico —natanko pa 20 ha površin — glej posnetek!), pri delih pa pomaga tudi 45 sezoncev. Zaradi neugodnega vremena pričakujejo nekoliko slabši pridelek. Skupaj naj bi obrali okrog 100 ton hmelja, zvečine za izvoz. (Foto: P. Perc) 200.000 Krambergerjev? »Zmagal je Kramberger,« je izjavil dobri človek iz Negove, potem ko se je pokazalo, da je sam svoj kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije na volitvah dobil 18,8 odstotka glasov, kar pomeni, da je zanj glasoval vsak peti državljan Slovenije. S tem je za eno velikostno stopnjo presegel dr. Marka Demšarja, kandidata na volitvah sicer zelo uspešnih in medijsko odlično organiziranih liberalcev, in bil le stopnico niže od Jožeta Pučnika, ki gre pod Demosovo zastavo v drugi krog spopada za prvega med enakimi državljani moje dežele. Petino glasov Slovencev in pripadnikov manjšin, ki žive pri nas, je torej dobi! človek, ki nima svoje stranke, mož, ki pravi, da ni še nikoli prebral nobene knjige, napisal pa naj bi jih bil osem (če lahko tistemu rečemo knjiga), zanimiv posameznik, ki na vsakem koraku udriha čez komuniste in komunizem, glasoval pa bo za Kučana, dobrotnik, kije darova! na stotisoče DEM k gotovini in medicinski opremi, vendar pri tem ni obubožal kvečjemu nasprotno. Dobrih 18 odstotkov tistih, ki so volili Ivana Krambergerja, je zelo zelo veliko ljudi več kol 200.000. Lastnik opice Ančke, kot nekateri, s kančkom zlobe ali brez, pravijo Iveku, je v volilni enoti Šentjur z 32 odstotki glasov presegel vse tri tekmece, o fenomenu Kramber- ger pa govore tudi podatki iz dolenjskih, novomeških volilnih logov. Na volišču Radovlja pri Šmarjeti je dobit 56 odstotkov glasov, na suhokra-jinskem Visejcu dobrih 51, na Dolžit, kraju, ki ima šolo, so volilci oddali Ivanu 46, Milanu pa 15 odstotkov svojega upanja in zaupanja Najbrž bo v najkrajšem času na temo »Kramberger in petina Slovencev, ki bi mu zaupali« hotela doktorirati četica sociologov in politologov, nekaj domnev na to temo pa si drzne nakazati tudi novinarsko pero. Tiste, ki so volili Ivana Krambergerja lahko damo v nekaj košaric. Recimo v uporniško. Ob sorazmerno izredno visoki volilni udeležbi (76,2 odstotka) se je delu volilcev zdelo potrebno in primemo svoj protest izraziti z volitvijo Ivana Paleta, zoper koga ali kaj so s tem protestirali je gotovo zelo široka Kramberger je našel veliko zagovornikov tudi med »ponižanimi in razžaljenimi«, med ljudmi ki so nič, imajo nič in verjamejo, da lahko en sam posameznik spremeni svet To je Ivan Kramberger tudi obljubljal njegove besede so imele velikokrat primesi odrešeništva Domnevamo lahko, da so zanj glasovali tudi totalni marginalci slovenske družbe, na neki svoj, poseben način je namreč Kramberger pravi klošar Slovenije. Klošar-podjetnik. Pokazali smo na tri socialno-politične skupine Slovencev, ki so rekle »Kram- ivan ] 'PKEPiEPMK, SL OHENU£l' tlMVJTBZkHE1. berger za predsednika«. Skupin je lahko seveda več, zanimivo bi bilo videti ali so med njimi (razen samega Krambergerja) stične točke in katere so, ključno vprašanje v tem trenutku in tudi v prihodnje pa je, ali res petina Slovencev misli je prepričanih, da bi bil Ivan Kramberger lahko predsednik predsedstva Republike Slovenije. Predsedniški kandidat se je te hipoteke rešil in ob tem del svojih sanj, načrtov in ne nazadnje duše izrazil z besedami: »Vesel bi bil če bi zmagal srečen sem, ker nisem.« Ivan Kramberger je v svojem ponarejenem bugatiju tako odbrzel v zgodovino, sedanjosti in prihodnosti pa je zapustil vprašanje o politični osveščenosti 200.000 Slovencev in velikanski praznini kije ne pokriva noben volilni program. Skratka, če I vana Krambergerja ne bi bilo, bi si ga bilo koristno izmisliti M. BAUER Kakšna bo prihodnost Kanižarice? V Kanižarici pravijo, da bi morali v bližini zgraditi manjšo toplarno-elektrarno, sicer je obstoj rudnika vprašljiv — Vdor vode uspesno zaprli_ KANIŽARICA — 12. marca, natanko dva meseca po vdoru vode v rudnik rjavega premoga v Kanižarici, jim je uspelo končati sanacijo vdora v jami, 28. marca pa so zaprli vdor vode tudi s površine, z injektiranjem posebne mase v dve okrog 300 metrov globoki vrtini. Sanacija je bila tako uspešna, da sedgj iz vdornega mesta, od koder je pritekalo več kot 8.000 litrov vode na minuto, ne priteka niti liter več. Sicer bo čiščenje rovov in vodozbir-nikov trajalo še do konca leta, kar pa ne bo bistveno vplivalo na proizvodnjo. Se vedno pa bo obstajala nevarnost izkopavanja premoga v bližini vdora vode. v Kanižarici so se morali sprijazniti tudi 'a a Brane Brinjevec bifeju topel čaj ali odideš na stranišče, si že iskan in preklet. Prenekateri gredo tako daleč, da nas zatožijo nadrejenim, in lažejo, da so nas iskali po cele ure. Velikokrat je treba te malo pogledati po trgu, pa ne bo živčnosti. V izmeni sva na trgu te dva in vsak ima polovico parkirnih mest,« je v zagovor povedal Brane. Dve uri parkiranja na trgu velja danes 5 din. Inkasant mora v sedmih urah vnovčiti 133 lističev, da dosega normo, ki so mu jo postavili v podjetju. Če ima doseženo tudi mesečno normo, dobi nekako 3000 din plače. »Na Komunali pravijo, da si niti svoje plače ne zaslužimo, sam pa mislim, da to čisto ne drži. Netržne dneve je res katero od parkirišč prazno, sicer pa je trg vselej zaseden. Včasih se zgodi, da je zaseden tudi izhod s parkirišča, vendar pri tem nismo krivi mi, saj nismo miličniki, da bi preganjali tiste, ki puščajo svoja vozila kar ob cesti. V vseh letih smo se marsičesa naučili. Značilno je, da lastniki .pejčkov’ in fičkov parkirnino poravnajo takoj in brez prigovaijanj, z lastniki oplov, mercedesev in beemvejev pa se moramo prerekati o tem, ali bodo sploh plačali. Vsega bo konec, ko bo trg zaprt za ves promet, parkirnino pa bomo pobirali zunaj starega mesta,« nam je za konec zaupal inkasant Brane. J. P. NOVO MESTO — V Iskri Tenel Novo mesto, ki jo je v drugi polovici lanskega leta njena tedanja matična delovna organizacija Avtomatika zaradi težav na vsak način hotela spraviti v stečaj, razmere še vedno niso take, kot morajo biti v solidnem podjetju, se pa po besedah direktoija Iva Longaija z izvajanjem sanacijskega programa počasi urejajo. Leto 1989 je Tenel zaključil z dobri-1 mi 17 milijoni dinaijev izgube, kar je celo nekaj manj, kot so predvidevali. Proizvodnja, ki je bila lani zaradi slabe oskrbe z repromateriali zaradi plačilne nesposobnosti in zaradi manjšega povpraševanja skoraj za desetino manjša I kot leto poprej, se letos počasi povečuje. V marcu so podpisali tudi pogodbo s sovjetskim partneijem v vrednosti 5,5 milijona dolaijev za tri leta, kar je dobra perspektiva za počasno vračanje na nekdaj za Tenel tako pomembno sovjetsko tržišče. Dela imajo zaenkrat dovolj, I za drugo polovico leta pa še iščejo naročila. V Tenelu je sedaj še zaposlenih 630 ljudi ali po ocenah sanacijskega pro-1 grama še vedno več kot 100 preveč. Tudi letos imajo v Tenelu veliko te-1 zuje tudi naslednji primer. Neznanec I sreča v Kandiji možaka s psom precej nenavadnega videza. Ustavi se in vpraša: »Oprostite, gospod. Katere stranke pa je I vaš pes?« Lastnik mu je mimo povedal I pasmo, trenutek kasneje pa sta tako vpra-I šani kot spraševalec, zavedajoč se lapsusa, I planila v smeh. Nekoliko začudenje bil te I pes, očitno ni imel časti spoznati Kram- bergerjeve opice Ančke. ORLI —No "iovomeščanka je pred dnevi I kasko zavarovala svoj avto in pri tem za I JLA odštela 5 odstotkov davka, kar je bilo |v denarju 180 din. Tako potolažena in vsesplošno zavarovana se je odpravila na njivo, nakar je nad njo nekaj strahotno za-I rohnelo. Motika ji je padla iz rok, nakar se | je ozrla kvišku in komaj še uspela pogleda-1 ti v kadeča se motoija letala Jugoslovanskega vojnega letalstva, katerega pilot seje odločil preleteti Novo mesto v višini mar- I jetic, kot temu pravijo naši orli. Veseli bi I bili, če bi poveljnik vojaškega letališča v Cerkljah povedal, na kateri najmanjši vi- | šini lahko njegovi fantje preletavajo nase-. Če ni vojaška skrivnost. žav zaradi pomanjkanja denaija. V fe-bruaiju in marcu so imeli nekaj časa | blokiran račun. Izteijave jim gredo težko, saj gospodarstvu nasploh manjka denaija in je slab plačnik. Likvidnostne težave v največji možni meri rešujejo tako, da dobavitelje plačujejo kupci. podobnega načina se poslužujejo tudi jih. Se vedo pri trgovskih partneijih. Se vedo tudi niso povsem razčiščeni odnosi med Te-nelom in Iskra banko, kije, kot je zna-1 no, povsem pod vodo. SREBRNJAKOVA IN ŠUŠTERŠIČ MALI SLATNIK — Športno društvo iz Križ je pred dnevi v osnovni šoli Mali Slatnik pripravilo šahovsko tekmovanje pionirk in pioniijev. Med dekleti je zmagala Srebrnjakova pred Draganovo in Goršetovo, pri fantih pa so prva tri mesta zasedli Šušteršič, Judež in Božič. PO OBČINSKO — Novomeški obči- ; I naiji so neomajni, kadar gre za izterjavo »cesarju, kar je cesaijevega«. Ne da bi prej ; I izračunali, da jih položnica, znamka, bi-I rokratsko delo in še kaj stane veliko več . I ko 1 (en) dinar, hočejo prav en sam sam- ■ I cat dinar s položnico izterjati za plačilo 4. ; | akontacije kmečkega zavarovanja. Izra- ; I čun se jim bo morebiti navsezadnje vseeno I izšel, saj bodo po drugi strani dobili denar, I kateremu so se v nekaterih sosednjih I občinah po priporočilu republiške skupš-I čine že odpovedali. Gre namreč za plačilo I prispevka za zaklonišča, ki je na novomeških položnicah še zmeraj pridružen I drugim prispevkom. Kaže, da tukajšnji Občinarji res silno potrebujejo zaklonišča. I Se bodo imeli vsaj kam poskriti, ko jih bo Ido kosti oglodano ljudstvo klicalo na I odgovornost! | PA ŠE PO IMVEJSKO — Tudi nad j novomeškim avtomobilskim velikanom I so se začeli zgrinjati temni oblaki gospo-ldarske reforme. V sili hudič muhe žre, I vprašanje pa je, ali bo vsakršno varčevanje I res pomagalo. Denimo: delavcem je za-I ukazano, naj iz tovarniške menze ne odna-| šajo domov kruha in druge suhe hrane, ki Ijim ni teknila ob predpisanem času. Ve-. I sten vratar je že imel opravka s kršitelji, 1 zapisal jih je, enako kot delavca, ki ga je I zalotil, da ima na denarnici nalepljeno — I I nalepko z IMV-jevim znakom. DRAGA TELEFONIJA V SUHI KRAJINI ŽUŽEMBERK —- PTT Novo mesto I obljublja, da bo v najkrajšem času | vključilo n vključilo novo žužembeiško telefonsko I centralo, kar naj bi pomenilo bistvene [ boljše povezave dosedanjim naročnikom ter možnost priključitve tistih 270 I naročnikov, ki sedaj tako potrpežljivo čakajo na piiključitev. V krajevni skupnosti načrtujejo v enem letu izgradnjo I telefonskega omrežja na Ajdovski pla-......................vestirali 600 ti- noti. Letos naj bi v to investirali < soč dinarjev, s tem pa omogočili priključek 80 interesentom. Sedaj na Ajdovski planoti ni niti enega telefon-i priključka. Kaže pa, da bo naroč- skegaj nika telefonski priključek stal kar pre-1 cej. Prispevek naj bi bil okoli 2.500 DEM, zraven pa pridejo še drogovi in prostovoljno delo. Kdor živi na podeželju, je pač na vse načine tepen. V SREDO SEVILJSKI BRIVEC STRAŽA — NOVO MESTO — & I je čas za rezervacijo avtobusnih sedeže* in vstopnic za ljubljansko predstavo m-ti Rossinijeve opere Seviljski brivec. N* predstavo, ki bo v sredo, 18. aprila, oj 19. uri v ljubljanski Operi, se boste od I peljali iz Straže ob 16.45 in z novome» ke avtobusne postaje ob 17. uri. Rezri vacije sprejemajo na telefon 84-750. (Sprehod po Metliki j k. I VEZILO, GLASILO DELOVNI^ LJUDI BETI IN KOMET, je objavilo* I letošnji 2. številki tudi podatek, da del*' I Beti kar triindvajset ljudi, ki se pišejo N? na;i.b; Pluti* KRAMBERGERJA BI KAP — Ivana Krambergeija bi kap, če bi vedel, daje vesela druščina šegavih Podgorcev v sončnem prvoaprilskem nedeljskem popoldnevu, natančno teden dni pred volitvami, pred zidanico v Ještovcih, vinski I gorici med Dolžem in Pangrč Grmom, uspešno »nategovala« mimoidoče, daje j Krambergeija kap. Sicer pa se Kramberger nima za kgj jeziti na Podgorce, še zlasti ne na Dolžane, ki so mu na volitvah dali največ glasov. Za Krambergerja je na Dolžu volilo kar 46 odstotkov volikev. (Foto: A. B.) I manič. Sledijo jim Ribariči, Bajuki, Ph*£ finaliči, Jurejevčiči, Spudi^ 1 Drago vani, Miham,i, juicjcvuu, Simoniči, Pezdirci, Geršiči in Kotenj I Teh je namreč v Beti od vsakega priim** več kot deset. Ker vodijo Nemaniči, nek* teri že namigujejo na prispodoba^ ^ INI anivtvr v NJE, priča tudi podatek, da stane naje** stavnejša krsta, reci in piši, 5.500 dinaijj^ Če prištejemo k temu še druge pogreb** _ . ■ 11 stroške, nas velja pokop pokojnika že Od vode do avtobusne postaje ||§§g|gfg administratorjev^ se redijo na rač** Plan komunalnih del v metliški občini v letošnjem letu — Za ta namen naj bi bilo na voljo blizu 7 milijonov din — Tudi sofinanciranje v KS__________________ delavcev. NA OGLASNIH DESKAH, KI K IMAJO nameščene v stanovanjskih ste! pičih, objavljajo vsak mesec imena in imke tistih, ki neredno plačujejo centra#' METLIKA — V letošnjem letu naj bi po izračunih, ki temeljijo na prilivu sredstev v občinski proračun v zadnjih dveh mesecih, za komunalna dela v metliški občini zbrali nekgj več kot 6,9 milijona dinaijev. Ngjveč, blizu 5 milijonov din, naj bi se za ta dela zbralo iz 3,5-odstotnega prispevka iz bruto plač, iz krajevnega samoprispevka naj bi se do konca junija, ko se bo iztekel, za komunalna dela zbralo milijon dinaijev, ostalo pa od davka od goriva, sredstev območne vodne skupnosti in denar, ki ga iz teh skladov prenašajo iz lanskega leta. Trgu svobode v Metliki. S tem denar- Največ denaija, blizu 2,5 milijona dinaijev, so v planu komunalnih del za letošnje leto namenili za naložbe na področju oskrbe z vodo in obnovo vodovodnega omrežja. V okviru te postavke komunalnih del v občini načrtujejo izgradnjo prve faze novega 500-ku-bičnega rezervoaija na Veselici, gradnjo vodovoda Hrast—Dole—Grič, prenovitev vodovodnega črpališča v metliškem zajetju Obrh, obnovo vodovodnega omrežja na Partizanskem trgu in jem bodo plačali še izdelavo investicijskih programov za vsa ta dela ter še nekaj drugih del, kot je sanacija zajetij v Jamnikih in druga manjša dela. Za posodobitev cest Jugoije—Sela, Bereča vas—Lokvica, Gradac—Okljuka, Radoviča—Radoši, odcep od gorjanske ceste do Škemljevca in za novo asfaltno preplastitev metliških trgov je v tem planu namenjenih milijon dinaijev. Za redno komunalno dejavnost, ki jo opravlja metliško Komunalno podjetje, so v planu komunalnih občinskih del za letos namenili 672 tisočakov; ta denar naj bi Komunalno podjetje porabilo za vzdrževanje metliških parkov in ulic, za zimsko službo ter nabavo potrebne opreme. Za vzdrževanje, ureditev in razširitev metliške sanitarne deponije je namenjenih 114 tisočakov, za dela pri dokončanju metliške kanalizacije, ureditvi odtoka odpadnih voda in čistilne naprave pa dobrih 700 tisočakov. Pol milijona dinaijev so namenili za dokončanje telefonskega omrežja, prav toliko kot delež pri izgradnji metliške avtobusne postaje, nekaj več za vzdrževanje magistralne in regionalnih cest, malo manj pa za sofinanciranje programov v krajevnih skupnosti. A. B. kurjavo, odvoz smeti in vodo. Iz mesec*' Št. 15 (2121) 12. aprila Ena gospa je slišala, da so se obči-I naiji ob poslovilnem obisku Dušami Šinigoja v Novem mestu premiera do tepihov zahvaljevali za vse, kar je storil za Dolenjsko. Dolenjci sicer M vemo, katera nqj bi bila ta dobra dela." I vendar je lepo slišati, da je Šinigoj k nekje nekaj naredil. mesec so to isti stanovalci, in sicer prav, sti, ki so se pred leti na nož borili za dod® tev največjih stanovanj. Takrat veijeOJ : niso pomislili, da je večje stanovanje te“ | dr'NARODNOZABAVNI ANSAMBEj KRES, na njegovem čelu stoji MaO Končar-Jack, je posnel v studiu Srak* Novem mestu dve skladbi: Vinska vig(j\ in Bela krajina. Se posebej prva bo vri' predvajana po Studiu D v dneh okt | metliške Vinske vigredi, ni pa izključrijj da bo postala tudi himna te velefešte, k* v Metliki 18., 19. in 20. maja. Kol pe% seje pri Kresu predstavila Ana Janko Šober, bolj znana sicer kot pcvovodkteL ki je vodila tudi mešani pevski zbor " I dokler ni propadel. Črnomaljski drobir LE OBLJUBE? — Nekatere stranke so si v svoje programe zapisale posebno skrb za kulturno dediščino. Obljube so ena, njihova uresničitev pa že druga zgodba. Tako na primer na predstavitvi arheoloških izkopavanj ob cerkvici sv. Duha in umetnostno zgodovinskih raziskav cerkve ni bilo videti nobenih predstavnikov strank. Jim morda ni šlo prav nič za volilne glasove ali pa je njihova strategija le leporečenje? DETEKTIVI — Ko so pred šestimi leti obnavljali kulturni dom v Črnomlju, so, vsaj tako je bilo rečeno in tudi zarisano v načrte, obnovitelji pustili cevi za centralno kurjavo, da jim pozneje, ko naj bi priključili radiatoije, ne bi bilo potrebno znova razbijati po domu. Očitno pa so upali, da “°do postavljali radiatoije šele čez nekaj desetletij ali celo stoletij, ko se bodo načrti fc porazgubili, tistih, ki bi se spominjali, kako je bilo ob zadnji adaptaciji, pa ne bo ''eč na zemlji. Žal pa so se v domu prav letos spomnili, da bi uredili težko pričakovano ocentralno kuijavo in ko so želeli Priti do priključkov, jih ni bilo. Celo parket so pobrali s tal, o ceveh pa ne duha ne sluha. Če bi hoteli ugotavljati prisotnost eevi na vseh šestih mestih, ki so označena v načrtu, bi prekopali ves dom. Da bi bilo rnanj škode, bi bilo bolje, da bi najeli kar detektive, ki bi izsledili morebitne (baje Plačane) priključke in morda še kaj drugega. ŠPORTNA DVORANA — Ob koncu prireditve Srce srcu v športni dvorani so številni obiskovalci ugotavljali, da si je ujen arhitekt postavil spomenik, ki bi lahko postal tudi grobnica. Če bi prišlo do kakršnekoli nesreče, bi si po vijugastih stopnicah lahko le malo ljudi rešilo kožo. Arhitekt očitno ni načrtoval, da bo dvorana kdaj sploh polna. Drobne iz Kočevja KONČNO POCENITVE — Prvih Pocenitev so končno deležni tudi kočevski Potrošniki. Kruh, ki ga sem pripeljejo iz Delnic, je v trgovinah za okoli 20 odstotkov cenejši kot domači, kočevski. V Kocenu je možno kupiti še slaščice in burek Delnic. Italijanski toaletni papir je po din (10 zvitkov) in je občutno cenejši kot domači papir, a še vedno dražji kot avstrijski. V trgovinah so cenejše tudi pijače, vendar velja 6-odstotni popust le, če kupite najmanj 10 litrov. STOJEČE MESO — Poročajo tudi, da je na oni strani Kolpe meso (govedina, svinjina) po okoli 36 din kilogram, pri nas Pa je blizu 30 odstotkov dražje. Naši mesarji pravijo, daje pač treba tistim, na jugu pomagati. Spet drugi pa, daje tisto meso iz lačne Poljske in daje zaradi dolge vožnje slabe kakovosti oz. kar zeleno. Seveda pa mšpekcije slabega mesa ne bi pustile uvoziti in prodajati. Naše meso je torej, kar se cen tiče, dobro stoječe, medtem ko na jugu pada. MARS V KOČEVJU — Mars je rimski bog vojne, ki se je začela tudi med trgovci. V Kočevju smo te dni dobili trgovino »Mars«, ki jo je odprlo zasebno podjetje Papirus iz Ljubljane. Prodaja šolske potrebščine, papirno galanterijo, razglednice in drugo, celo umetniške slike na papirusu. Ribniški zobotrebci OSTRO PRED VOLITVAMI — Komaj je sekretar OK SZ (DL) Miran Košmrlj oni dan v nekem ribniškem po-c djetju nalepil predvolilni plakat na oglas-„ no desko, že ga je nekdo strgal, češ: »Kaj fa,spet lomijo ti komunisti!« Seveda si s Jakimi protikomunističnimi in protisoda-‘ističnimi borci ne bo kaj dosti pomagala J [J!11, .opozicija. Kdor trga plakate tej stran-; J™ bo gotovo kmalu tudi drugi, altema- i v"‘-Nekultura ostane nekultura. 1 .f NEJSI KRUH — Končno so tudi v bmški občini začele nekoliko popuščati 'foe. Tako se da v nekaterih trgovinah obiti cenejši kruh. To pa ni zasluga do-ačega pekarskega podjetja, ampak kon-J uj,e"^nega zasebnega peka iz Dobrepdj. . • “PLAČA SE — Nekateri se pritožuje- “ •{ :, P° vaseh ponoči ni miru. Bifeji, ki so * d l°fPni ure> »uradujejo« do f rta l° gotiko na zadnji občinski seji je bil, * PnJave proti takim kršiteljem so, ven-d 80 kazni tako nizke, da se gostilničarki J m tako poslovanje očitno splača. ■t Cjrehanjske iveri 1 ^OSTOR — Trebanjci pravijo, daje ^ n aJn' Sas, da se krajevna služba družbeni ./** knjigovodstva izseli iz sedanih proti jov-če bi to storila, bi se v delovišče ii) ?»ekajevcev nemudoma preselila ljudska ,, J‘zrnca, kateri so omenjene prostore I,, K odgovorni trebanjski možje obljubi-|)i Pred časom. Po drugi strani pa bi odlil . Itev obravnavane finančne in nadzorne iir ,„~n?ve s sedanje lokacije povzročila še n‘ tju ^ajšanje. Namreč šofeijem, ki v zapr-a' j oehh kombijih domnevno prevažajo " tak^°Cenosti’ kakršne šteje SDK. S prav •t nj.Im kombijem seje prejšnjo sredo voz-.ir’ ... naučil na razmočeni zelenici pred jd : *bo SDK in dalje čez pešpot itd. in ver-?oje preklinjal tako dovozno pot. 0 y VGRADOVIH — Ko so v občini izid Sr„,e,)' da je nekdo prevzel Tavčarjevo i' (][»■ o na Visokem pri Škofji Loki, se •C1 l .zazdelo silno imenitno, da imajo talk1' svei et* Pnh«dnje revije udeležUi tudi pevski zbori iz drugih belokranjskih šol. Na foto- kot je treba. Praznik bo potekal od petka, 20., do nedelje, 22. julija, ko v Kapelah pričakujejo 4 do 5 tisoč ljudi. Kapelski godbeniki se vestno pripravljajo na samostojni koncert, ki ga bodo pripravili na praznični petek, ko bodo tudi otvoritve nekaterih razstav. V soboto bodo v Kapele že prispele godbe iz oddaljenih krajev, med njimi češka godba iz Olomouca, nemška iz Ober- V nedeljo bodo v Kapele prispele slovenske godbe, ki bodo nato gostovale po okoliških vaseh in krajih ter se domačinom predstavile z igranjem. V Kapelah bo istega dne tudi srečanje borcev in aktivistov Kozjanskega. Na osrednji prireditvi bo okrog 700 godbenikov v pisanih uniformah zaigralo štiri skupne skladbe. Med njimi bo tudi slovesna koračnica, ki jo je posebej za to priložnost napisal Radovan Gobec, za inštrumente pa pripravil Bojan Adamič. Množici godbenikov bo dirigiral Radovan Gobec. Do julija je sicer še daleč, a ne za organizatorje, ki jih v tem času čaka še ogromno dela. Potrebno bo precej za-nesenjaštva in tudi žrtvovanega prostega časa, saj taka prireditev veliko stane. Danes pa kljub vsestranski podpori denarja ni lahko zbrati. A če ljudje živijo z godbo in če godba živi v njih, je vse skupaj nekoliko lažje. b. DUŠIČ PRAVOPIS APRILA ALI ŠE KASNEJE? Najprej je bilo napovedano, da bodo Pravih slovenskega pravopisa kol prvi del novega Slovenskega pravopisa izšh februarja. Potem so la rok preklicali in obljubili, da bo knjiga, za katero je bilo treba po prednaročniški ceni oditeti 260 dinarjev, izih marca. Zdaj, ko sta mimo marec in polovica aprila, pa v knjigarnah pravijo, da bo Pravih slovenskega pravopisa morebiti moč dobiti »že ob koncu tega meseca«. A komaj verjamemo, da bo res kaj. Izdajatelji se bodo tokrat sklicevali na to, da je april že sam po sebi muhast, in izid bržkone predstavili na maj. Tako vemo vse, kar je treba vedeti: bo. ko bo. V tolažbo nam je lahko le obvestilo izdajateljev knjigarnam, da se je natis zalekel zaradi nepričakovano velikega števih naročnikov. OD TU IN TAM PO SLOVENIJI • LJUBLJANA — V Narodni galeriji bodo danes, v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri odprli razstavo Smeri razvoja nemške umetnosti od 1880 do 1933, ki sojo posredovali Mestni muzeji Karl-Marx-Stad-ta. Na ogled bo 113 slik, grafik in kipov 68 umetnikov, od katerih naj kot najbolj tipične predstavnike posameznih likovnih smeri omenimo Maxa Liebermanna, Lo-visa Corintha, Oskaija Kokoschko ter skupino Most. • LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo še do 8. maja na ogled fotografska razstava neorealističnega fotografa Enrica Pasqualija iz Bologne v Italiji. Obiskovalci imajo priložnost prvič pri nas videti fotografije tega mojstra iz petdesetih letih. • LJUBLJANA — Galerija Tivoli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru vabi na ogled razstave Tri stoletja kubanske grafike, ki sojo odprli včeraj. Razstava obsega 110 grafičnih listov iz obdobja 1650 — 1987, vanjo pa so s svojimi deli vključeni tudi umetniki, ki so dalj časa živeli in ustvaijali na Kubi. predsedstvo sta vsak na svoji seji obravnavala problematiko, ki je zaradi tega nastala, in menila, da Zvezi kulturnih organizacij ni moč sprejeti letnega denarnega načrta, marveč je beseda lahko le o začasne« programu financiranja. Ker bo denarja znatno manj, kot ga Zveza kulturnih organizacij potrebuje, bodo prizadeti vsi »upniki« te organizacije. Najbolj seveda tista kulturna društva in skupine, ki so bili že do zdaj odvisni od blagajne Zveze kulturnih organizacij. Po mnenju predsedstva pa nikakor ni moč prikrajšati najboljših in najperspektivnejših kulturnih skupin, še posebej ne tistih, ki jih sestavljajo pretežno mladi ljudje. Taki sta, denimo, folklorna skupina Kres, ki sije pridobila že mednarodni ugled, in mešani mladinski pevski zbor pri glasbeni šoli Marjana Kozine, ki kvalitetno hitro napreduje. Ob tem se zastavlja vprašanje usode skupin, ki so organizacijsko in finančno vezane na delovne organizacije, tembolj, če so slednje na finančno trhlih nogah, saj je pričakovati, da se jih bodo kolektivi poskušali otresti. Kot rečeno, Zveza kulturnih organizacij ne bo imela denarja, da bi kulturnim društvom in skupinam kaj prida pomagala. To pa po mnenju predsedstva ne bi smelo povzročiti upadanja ali celo ukinjanja ljubiteljske kulturne dejavnosti. Ce bi kje zdaj prenehali z delom, bi to imelo hujše posledice, kot če bi kaj odmrlo v stabilnih časih in razmerah. Predsedstvo je sklenilo storiti vse, da se to ne bi zgodilo. Takoj po volitvah bodo obiskali večja kulturna društva v občini, jih seznanili s problematiko in jih poskušali prepričati, naj vztrajajo v razmerah, kakršne pač so, pa čeprav bo težko. I. Z. kultura in izobra- ževanje V KRKI RAZSTAVLJATA KIPAR IN OBLIKOVALKA NOVO MESTO — V Krkini novomeški galeriji (avli poslovnih prostorov v Ločni) bo do vključno petka, 20. aprila, na ogled razstava kiparskih del akademskega kipaija Boštjana Putriha in izdelkov iz keramike oblikovalke Simone Putrih, obeh iz Ljubljane. Razstavo so s krajšim kulturnim programom odprli v sredo, 11. aprila. SLOVO ROČNI OBDELAVI TREBNJE — Trebanjska knjižnica dober teden dni uporablja računalnik, s katerim zdaj začenja voditi evidenco obiskov in v katerega bo vnesla predvidoma do poletja vse naslove iz svojih katalogov. Knjižnica v Trebnjem, v katero je vpisanih okrog 2.000 članov, ima s trebanjskim oddelkom ter z izpo-sojevališči v Mokronogu, Šentrupertu, Dobrniču in na Mirni blizu 30.000 enot knjižničnega gradiva. »ZAPOSTAVLJANJE« IN RAZSTAVA RIBNICA — Z monodramo nobelovca Iva Andriča »Zapostavljanje« je te dni gostovala na odru doma JLA v Ribnici igralka Beograjskega narodnega gledališča Ljiljana Blagojevič. V domu JLA pa bo še do nedelje, 15. aprila, na ogled razstava likovnih del, ki so jo sem pripeljali iz doma JLA v Beogradu. M. G-č PREDAH ZA REKO SAVO LJUBLJANA — V Moderni galeriji razstavljata ameriška likovnika Helen in Nevvton Harrison projekt Predah za reko Savo. S tem projektom obravnavata vprašanja, kijih odpira ogroženost Save in obrečnih predelov od slapa Savice do izliva te reke v Donavo. Harri-sonova, sicer profesorja na univerzi v San Diegu v Kaliforniji, spadata med najvidnejše svetovne umetnike, ki se ukvarjajo z vprašanji krajine, ekologije, politike in umetnosti. Prepričana sta, da je moč (tudi s posegi, kijih predlagala) ohraniti in ozdraviti Savo ter da je še možna »nova zgodovina« za to našo reko. Četrto grmsko srečanje Na njem so se predstavili mlade baletne plesalke, glasbenika in akademski slikar — Lep večer NOVO MESTO — V sredo, 4. aprila, zvečer so v glavni avli osnovne šole 15. divizije pripravili že četrto grmsko srečanje. Prireditev, ki postaja tradicionalna in pomemben kamenček v mozaiku novomeške kulture, je bila tokrat posvečena baletu, glasbeni poustvarjalnosti in slikarstvu. Vodila stajo učitelja Sonja Simčič in Branko Šuster, ki je tudi pripravil domiselno sceno, simbolizirajočo pomlad. Obiskovalcem, zvečine krajanom desnega brega Krke, sta se najprej predstavili mladi baletni plesalki Andreja Žitnik in Maja Bricelj, nato pa še Rosana Hribar in Jana Menger, ki sta prikazali zanimiv izrazni ples, vse pa so nastopile ob ustrezni izbrani glasbi. Ob tej priložnosti je Sonja Rostan, ki že peto ■jillf ?ra^j>: otroški pevski zbor osnovne šole Loka pod vodstvom Darka Kočevarja •luflt "> ob spremljavi kitarista Zdravka Kuniča poje Kočevarjevo pesem Veter. Zapelo bo kar 480 mladih tort' 30«? ratf niči’ NOVo MESTO — Tukajšnja Zve-si n . u^ornih organizacij bo tudi letos m|IPj.av'*a občinsko revijo otroških in i5' knl'rtskih pevskih zborov. Ta vsa-0 ” rek V? manifestacija bo tokrat v to-koti>' kult apr‘*a’ v novomeškem Domu jplje are- Nastopilo bo osem zborov, sti f* Vs , ejej° skupaj blizu 480 članov, : kri1 m Pa se bo predstavil s tremi >blj* pt*jmimi. Si stili 3 0c*ru Doma kulture se bodo zvr-SoUaV6 otr°ški zbori, in to iz glasbene Marjana Kozinc, osnovne šole Brni iflhrniaii" OSnovne šole Katje Rupcna, trije 0s J 1 mladinski zbori, in sicer iz deljjJ jern°Vne š°le Martina Kotarja v Šent-tr « šo]pCw'.osnovnc šole Bršljin in osnovne stu .. ter, ^"'ke Šobar-Nataše (v Šmihelu), ^ yj,tPh^V.'? ^Udinska zbora: iz srednje šole * 'nct1 ris g , 'n zdravstvene usmeritve Bo-,graje 'n >z. glasbene šole Marjana M rp)l-!e ‘z povedanega razvidno, seje lih ^ me5kv,J° prijavil samo en izvennovo-dujo ' zbor, brez tega pa bi mirne ^Pisali, da je prireditev zgolj no- vomeška. Tokrat je izpadla vrsta šol, ki so na prejšnjih revijah nastopale s svojimi zbori, med drugim celo take, kolje grmska, katere zbor je v preteklosti štel med najboljše. Tudi letos bo revijo strokovno spremljal prof. Mirko Slosar iz Kopra. Ob koncu prireditve se bo pogovoril z. zbo- • Tradicionalne republiške revije mladinskih pevskih zborov v Zagorju, ki bo od 17. do 20. maja, se bosta udeležila oba zbora, ki delujeta v okviru glasbene šole Marjana Kozine. To sta otroški zbor pod vodstvom Cvetke Hribar in mladinski zbor, ki ga vodi Jožica Bradač. Oba zbora bosta na takšni prireditvi nastopila prvič. rovodji, in to z vsakim posebej, ter najboljše zbore predlagal za nastop na medobčinski reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo bo Pevska zveza Dolenjske in Bele krajine organizirala maja v Črnomlju. Stanjšane rezine za amaterizem DOLENJSKA, POSA VJE — Bojazen, da bo z ukinitvijo kulturnih skupnosti in sočasnim prenosom odločanja o kulturnih zadevah na organe državne oblasti Se največ izgubil amaterizem, je bih povsem upravičena. Vsakogar, ki je bil količkaj optimističen in je pričakoval, da se bodo stvari morebiti le obrnile tako, da ljubiteljska kulturna dejavnost vsaj nazadovala ne bo, če že ne bo mogla napredovati, so prve konkretne Številke, sporočene od tam, kjer dehjo razrez proračunskega hlebca, pra v gotovo že prepričale o nasprotnem. Kako bi ga tudi ne, ko pa je rezina, od katere naj bi živelo kulturno ljubiteljstvo, znatno tanjSa od pričakovane. S tem je naj-hujSi udarec dobil amaterizem predvsem i' tistih in ne tako maloštevilnih občinah, kjer sta kulturna ponudba in kulturno življenje v glavnem odvisna od tega, kaj zmorejo spraviti skupaj ljudje, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko oziroma nepoklicno. Take občine pa v dolenjski in posavski regiji, če omenimo samo ti dve, močno prevladujejo. Navsezadnje lahko vržemo v isti koS glede tega kar vse po vrsti, tudi novomeSko, ki ima od vseh največ profesionalnih kulturnih usta- nov in največ ljudi, ki se s kulturo uk varjajo poklicno, ki pa je do zdaj nismo imeli v mislih. Dejstvo je, da predstavlja amaterizem tudi v kulturi te občine tako velik odstotek, da bi brez njega imeli znatno slabSo in manj raznoliko kulturno ponudbo in večkrat mrtvo kol živahno kulturno življenje. Slišati je, da gre za prehodno obdobje, v katerem je zaradi vsesploSnih težav in na vseh področjih nakopičene problematike potrebno zmanjSati»apetite« in nameniti denar za dejavnosti in reči, od katerih da smo »življenjsko odvisni«, da se bodo zadeve sčasoma uredile v prid ljubiteljske in sploh vsakršne kulture, le potrpeti daje treba. Marsikaj je slišali, tudi to, da kultura pač ne more biti izjema v času, ki od vseh terja samoodrekanje, varčevanje, racionalizacijo in kdove kaj še in kar naj bi šlo v korist gospodarstva, ki da je pred potopom. Lepo in prav, toda tu gre v prvi vrsti za dejavnost in ljudi, ki v tej dejavnosti dehjo brez-phčno, žrtvujoč vse svoje znanje in izkušnje, in nemalokrat celo na račun svojega žepa, s tem da marsikaj plačajo z lastnim na vsakdanjem delu trdo prisluženim denarjem. Če torej kdo od takšnih ljudi zahteva, naj se odpo ve tistemu, česar sploh nima. je to, milo rečeno, nerazumljivo, če ne celo nesramno. Sicer pa, kdor le malo bolje pozna kulturniški amaterizem, mu kaj takega sploh ne pride na misel. Je pa nekaj drugega, na kar je treba opozoriti Če bodo kulturna društva, v katerih prej omenjeni amaterji delajo zastonj, ob še tisti eksistenčni minimum, kijim ga je prejšnji samoupra v-ni sistem priznal, ali če se bo ta minimum bistveno zmanjšal, potem seje bati, da čez leto ali dve, če ne že prej, tovrstne problematike sploh ne bo več. Ljudi bo minila že zdaj močno omajana volja do žrtvovanja za kulturo in društva z vsemi skupinami bodo razpadla. Kdo se bo poslej ukvarjal s kulturo in skrbel za kulturno življenje državljanov, o tem pa naj razmišljajo tisti, ki režejo rezine amaterizmu, in pa, seveda, stranke na oblasti Morebiti bo slednjim šele zdaj prišlo v zavest, da so v strankarskem predvolilnem boju, obljubljajoč ljudem vse sorte spremembe in pridobitve, pozabile na kulturo. Na duhovno hrano državljanov, h katerim so se tolikokrat obračale. I. ZORAN 15(2121) 12. aprila 1990 leto poučuje baletno-plesno vzgojo na glasbeni šoli Matjana Kozine — njene učenke so tudi omenjena štiri dekleta — povedala, da ima ta dejavnost v Novem mestu že kar lepo tradicijo, saj je z njo že pred dobrim desetletjem in pol začela Milica Buh, in sicer še v okviru takratnega zavoda za kulturno dejavnost. Dodala je, daje med mladino veliko zanimanja za baletno-plesno vzgojo, kar med drugim dokazuje to, da trenutno obiskuje ure te vzgoje 90 učencev oziroma učenk. Zatem je Branko Šuster, duša kulturnega življenja na osnovni šoli 15. divizije, predstavil akademskega slikaija Jožeta Marinča iz Kostanjevice, kije za to priložnost pripravil v prireditveni avli manjšo razstavo svojih slik. Gre za osem oljnih slik s krajinskimi motivi oziroma med temi tudi nekaj tihožitij. Šusterje poudaril, da slikar resda izhaja iz ekspresionističnih izhodišč, vendar vsak motiv likovno tako zgradi, da učinkuje kot avtonomna avtorska stvaritev. Predvsem pa je treba podčrtati Marinčevo suvereno obvladovanje barv, po čemer je še posebej znan. Kot zadnja sta nastopila kitarist Dušan Pavlenič, glasbeni pedagog na glasbeni šoli Matjana Kozine, in violinist Anton Čorbič, profesor glasbe, ki poučuje na novomeški gimnaziji. Izvedla sta nekaj zanimivih glasbenih stavkov iz repertoaija, ki sta ga kot novi novomeški duo pripravila v zadnjem času. Že s tem nastopom sta ustvarila vtis, ki napoveduje, da ju bomo še srečevali na prireditvah. Tudi v snovanju takšnih instrumentalnih sestavov se čuti dih nove »novomeške pomladi«. Naslednje, peto grmsko srečanje bo jeseni, kajpak z novimi ustvaijalci in poustvarjalci. I. ZORAN pisma in odmevi Čudna dobrota Misel o »hajduštvu« Veliko krivic je v Beli krajini še odprtih. Zaslužni možje uživajo v miru pen-zije, pravica pa je šla počivat. Najbrž pa ni prav, daje tako. Krivic ne odobrava noben pošten človek, lahko pa ima ob njih vrsto pomislekov. Če mi kdo podari ukradeno kolo ali avto, mi bodo to zanesljivo zasegli in to je pošteno. Podobno velja tudi za tiko podarjeno zemljo. Vsak, ki so mu pri nas dali tujo zemljo, je moral vedeti, če je pravi lastnik tega zemljišča zemljo prodal, zapil ali zakartal ali je ostal brez nje kako drugače. Podarjevanje zemlje je bilo podobno balkanskemu hajduštvu: vzameš sosedu in podariš revnejšemu prijatelju. Čudna vrsta dobrote! Prvotni gospodar in lastnik seje bil namreč trudil, za plačilo, ker je bil skrben, pa je bil po vojni ob vse, zato pa je obdarovanec »muhte« prišel do tujega imetja. Je to tisto, da smo v naši državi bili v vseh zadevah nekaj posebnega in smo bili na to celo ponosni?! Pred kratkim sem poslušal na TV nekega uniformiranca, ki seje hvalil, da smo mi imeli vedno svojo pot, iz katere ne bomo krenili. Bog ve, če je že ugotovil, kam nas je pripeljala ta pot?! F. DERGANC Prebujamo se! Pri obnovah naj bi povedali svoje mnenje tudi _______Črnomaljci_______ V eni zadnjih številk Dolenjskega lista sem zasledila vest, da namerava črnomaljska kmetijska zadruga obnavljati tržnico v Črnomlju. O prenovi in obnovi starega mestnega jedra smo si prav gotovo nabrali že precej slabih izkušenj, morda pa tudi kakšno dobro, zato menim, da bi morala kmetijska zadruga javno objaviti predvideni obnovitveni načrt, da bi se Črnomaljci o njem lahko izrekli. Zlasti še, ker nekateri menijo, da sodi sedanja tržnica v krog neustreznih posegov v starem mestnem jedru. O klavnici pa naj rečejo kaj tudi ekologi in turistični delavci. Prav tako bi veljalo javno razgrniti načrte obnovitvenih del pri kulturnem domu v Črnomlju. Vemo, da je dom potreben raznih obnov in izbojšav, sredstev pa je malo, zato nam ni vseeno, za kakšna dela gre. Predvidena obnovitvena dela je moč predstaviti na različne načine. Ni bojazni, da ne bi bilo odziva, kajti Črnomaljci se prebujajo. KSENIJA KHALIL Črnomelj IŠČE »ATOMSKEGA« ZALOŽNIKA Prejel sem spet »ameriško pismo« Emila M. Černeta iz Clevelanda. V njem med drugim pravi: »Mogoče te bo tudi zanimalo, da se osebno poznam s Paulom W. Tibbet-som. To je polkovnik ameriške aviacije in tisti slavni človek v zgodovini, ki je vrgel atomsko bombo nad Hiroshimo. Dal mi je svojo knjigo FLIGHT OF THE ENOLA GAY —Polet z Enolo Gay. Tako je bilo ime njegovi materi. On stanuje v Columbusu, to je glavno mesto države OHIO. Je izredno preprost človek in dober za pogovor. Mogoče se bom dogovoril s kakšno založbo za prevod v slovenščino.« Torej, založniki, razmislite o ponudbi! J. P. Nujno—v bife? Eno ali dvoje vozil? 2. aprila ob 11.20 uri sem se sprehajala ob Cesti komandanta Staneta. Pripeljal je rešilni avto, kije z vključeno sireno prehiteval ostala vozila. Voznik rešilnega avtomobila je zavil na desno proti postaji milice in pozneje sem videla, da je bil rešilni avtomobil parkiran pred to stavbo. Skozi vrata postaje sta stopila miličnik in voznik rešilca. Postala sem in opazovala, kdaj bo prišel kak človek, ki potrebuje pomoč. Vendar ga ni bilo. Voznik rešilnega avtomobila si je slekel belo haljo, jo odložil v ta avtomobil in potem odšel z miličnikom v bližnji bife. Morda pa kdo v bifeju potrebuje pomoč, sem pomislila in odšla za njima. Pomoči tudi tukaj ni potreboval nihče, kajti odšla sta za točilno mizo. Upam, da tisti trenutek ni nihče kje drugje potreboval prevoza v bolnišnico, saj je bil voznik reševalnega avtomobila nujno zadržan. Številka tega vozila je bila NM 148-202. Morda gre za naključje: mogoče je bil omenjeni rešilni avtomobil že prej pred postajo milice in je po ulici peljalo mimo drugo reševalno vozilo? N. G. Izjava članom in slovenski javnosti Ob enourni protestni stavki 5. aprila V četrtek, 5. aprila, je sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije od 9. do 10. ure izpeljal splošno enourno protestno stavko, katero je 28. marca razglasil republiški odbor. Za stavko v zdravstvu in socialnem skrbstvu Slovenije smo se odločili zaradi skrbi za zdravje in varnost prebivalstva, potem ko smo pridobili pisna soglasja naših članov iz vse Slovenije za organiziranje splošne stavke za dosego jasno opredeljenih zahtev. Splošna protestna stavka je bila razglašena šele potem, ko smo interese svojih članov skušali zaščititi in uveljaviti v devetih mesecih pogajanj. Vlada, s katero smo se pogajali, je pokazala nizko raven politične kulture in svojo lastno nesposobnost za izvedbo korenite reforme in odpravo vzrokov trajne krize v zdravstvu in socialnem skrbstvu. To so zakrivali z ukrepi, ki so le za mesec ali dva pokrili najbolj akutne probleme, in potem vedno znova prelomili dane obljube. Prav zato naš sindikat vztraja, naj sc ugotovi odgovornost tistih funkcionarjev, ki v preteklih letih za zdravstveno reformo niso storili nič kljub našim opozorilom. V bodoče je treba preprečiti, da ti in takšni funk-cionarji s svojo nepripravljenostjo in nesposobnostjo onemogočajo odpravo pravih vzrokov krize v naših dejavnostih in s tem tudi izpolnitev naših zahtev. Sindikat danes s svojo stavko zahteva nov, sodobnejši sistem zdravstvenega in socialnega skrbstva in pogoje za stabilno delovanje, ki mora zagotavljati uporabnikom zgledno organizirano varstvo. V bodoče pa bo sindikat predvsem zahteval takšno kolektivno pogodbo, ki bo našim članom zagotovila osebne dohodke in druge pravice iz dela in bo naše delavce izenačila z zaposlenimi v gospodarstvu. Prva povojna splošna stavka zaposlenih v zdravstvu in socialnem skrbstvu Slovenije je uspela. To nam dokazujejo sporočila pomurske, podravske, koroške, celjske, posavske, zasavske, gorenjske, ljubljanske, dolenjske, notranjske, severnoprimorske in obal-no-kraške regije. Med stavko smo hkrati doživljali tudi podporo in razumevanje uporabnikov. Stavka je potekala v skladu s stavkovnimi pravili našega sindikata in so bila tako upoštevana etična in moralna načela naše stroke. Člani sindikata zdravstva in socialnega skrbstva so tako znova potrdili, da zaupajo svoji sindikalni organizaciji, in na tem zaupanju bomo gradili tudi v bodoče. Prav ta podpora naših članov naj bo opomin vsem tistim, ki mislijo, da bodo zdravstveno politiko lahko oblikovali brez tistih, ki jo izvajajo, in da smo odslej še močnejša in učinkovitejša organizacija za zaščito interesov svojih članov. Dr. JOŽE ARZENŠEK, predsednik stavkovnega odbora Kostanjevičani, še sami kaj ukrenite! Predvsem se vprašajte: kaj je kraju ponujenega, ker naj bi odstopil to, kar ima še edino vrednega? Pozorno sem sledil člankom, ki so bili objavljeni v Dolenjskem listu o morebitnem igrišču za golf v Kostanjevici na Krki. Tudi sam bi rad povedal nekaj besed o tej stvari. Polje, kjer naj bi naredili igrišče za golf, nekoliko poznam. Strinjam se, da je to edinstven naravni biotop in da je, tak kot je zdaj, namenjen vsem. Lepota je za vse in ne stane nič. Resje, daje Kostanjevica turistično manj razvita, kljub temu daje nekoč imela vse možnosti za razvoj turizma. Sprašujem pa se, če bo golf potegnil kraj iz turistične zaostalosti ali pa bo to še kamenček v mozaiku Za izboljšanje položaja invalidov Pobuda in predlogi socialdemokratske mladine naših zavoženih in nepremišljenih de- Invalidi so v družbi v izrazito neenakopravnem položaju. Država in družba jih bodisi zavedno, bodisi nezavedno deskriminirata ter postavljata v ekonomsko deprivilegiran položaj: izobraževanje jim je otežkočeno, možnosti za ustrezno zaposlitev pa drastično omejene. V najslabšem položaju so prav mladi invalidi, ki so dvakratno deprivilegi-rani in odrinjeni na rob: kot mladi in kot invalidi. Izhajajoč iz načel socialne pravičnosti in svojega političnega programa, ki postavlja na prvo mesto pravice in interese mlade generacije in deprivilegira-nih skupin nasploh, se Socialdemokratska mladina zavzema za odločno izboljšanje položaja invalidov, kar med drugim pomeni: — odstranitev arhitektonskih ovir, ki onemogočajo gibanje invalidnim osebam; — vse obstoječe in novo grajene javne zgradbe naj se v ta namen čimprej prilagodijo — preureditev večjega števila vozil javnega prometa, da bodo ustrezala invalidom; — splošno uvedbo zvočne signalizacije v prometu kot dopolnila svetlobni; — vsaj ena televizijska poročila dnevno morajo biti podnaslovljena; — ustrezno prilagojene telefonske govorilnice; — vsako podjetje mora na določeno število zaposlenih zaposliti določeno število invalidov oziroma plačati dodaten davek, ki se namenja skrbi za invalide. — uskladitev norm za invalidnost z mednarodnimi; Skrb za pravice in interese invalidov ni niti stvar volilnega boja niti stvar usmiljenja države ter strank, ampak njihova in naša dolžnost. MATEJ MAKAROVIČ Socialdemokratska mladina njih treh letih največji razcvet. Pred golfom je bil to tenis. Gotovo igra prinaša denar, vprašanje je le, komu? Ko je ameriška naftna industrija prišla na nedotaknjena škotska otočja z namenom, da bi tam črpala nafto, je otoškemu svetu uspelo zase iztržiti velike ugodnosti. Po pogajanjih jim je uspelo dobiti ceste, šole, trgovine, telovadnice, letališče in denar za ekološko sanacijo stanja, ki bo nastal s prihodom umazane industrije. Med drugim so kot argument uporabili tudi dejstvo, da se bodo v njihovih krajih naselili novi ljudje, delavci naftne družbe, ki bodo potrebovali novo infrastrukturo, če naj ne bi povsem izrabili že obstoječe. Ne nazadnje so vedeli, da prodajajo košček domovine, ki nima cene. Niso namreč nasedli frazam o napredku, ki da ga bo tuji investitor prinesel njihovim krajem. Postavili so pogoje in zahtevali njihovo celotno izpolnitev. Kdo pa se pogaja v imenu Kostanje-vičanov, ki so prvi lastniki tega, kar jim nekdo skuša odprodati? Očitno nimajo človeka, ki bi s tujim investitorjem in z ljudmi iz Krškega lahko vodil pogajanja in zastopal krajane. Pa ga tudi imeti ne morejo, kajti šele zdaj se umikajo zdrave sile, ki so štirideset let razpolagale z narodovo last- NUJNA JE RAZDELILNA POSTAJA KOČEVJE — Pri analizi porabljene električne energije v TOZD Elektro Kočevje ugotavljajo, da porabniki te energije v kočevski občini ne povečujejo v zadnjih letih toliko kot v ribniškem napajalnem območju. V zadnjih letih se poraba na tem območju povečuje v industriji za okoli 10 odst. in pri ostalih porabnikih za okoli 6 odst. Planska načrtovanja za prihodnjih pet let pa nakazujejo, da se bo poraba energije v Ribnici in okolici povečevala, zato se je treba čimprej lotiti gradnje razdelilne trafo postaje. V. D. KONČANE GASILSKE KONFERENCE KOČEVJE — V kočevski občini so se končale letne konference gasilskih društev, na katerih so gasilci ocenili svoje delo in sprejeli programe za letošnje leto. Posebej so obravnavali, kako zagotoviti denar za potrebe gasilstva. V vseh društvih so bili enotni, da je potrebno denar, ki se zbira za požarno varnost v občinskem proračunu, nameniti za potrebe gasilstva. Pohvalno so se izrazili o delu društev Mladi gasilec, ki delujejo na posameznih šolah. Pri obravnavi preventivne dejavnosti so se zavzeli, da se temu delu posveti še večja skrb. Podrobneje se bodo o delu gasilstva v občini pogovorili še na letni konferenci občinske gasilske zveze. V. D. Protest borcev — železničarjev Izdaja Črnih bukev opozarja, da smo še daleč od demokratičnega soglasja Nekateri dogodki, zlasti pa izdaja tako imenovanih »Črnih bukev«, pa nas Zastopniki aktivov ZZB NOV na slovenskih železnicah, ki že od leta 1952 delujejo na območju ŽG Ljubljana, smo na sestanku v Ljubljani govorili tudi o družbenih dogajanjih in predvolilni dejavnosti strank. Priprave na volitve in volitve same imamo za odločen korak k demokratizaciji naše družbe. Kot doslej tudi tokrat izražamo podporo vsem, ki z besedo in dejanjem uresničujejo demokratično družbo. Temelje demokratične svobode kot sestavni del pluralističnega sistema morajo vsi spoštovati ne glede na politično ali kakršnokoli drugo prepričanje. Tako tudi, prepričani, da izražamo mnenje vseh borcev in železničatjev, podpiramo in pozdravljamo poziv predsedstva Slovenije k pomiritvi. S tem se pridružujemo tistim, ki so to že storili in s tem izpričali svojo narodno in politično zrelost. NORČEVANJE IZ SLOVENŠČINE »Pozivamo le, na obvezno predavanje — uosposabljanje RVS po letnem programu OK ZR FS Brežice in programa Republiike konferenca ZR VS, ki bo dne 10.03.1990 ob 09.00 uri v Domu JLA v Brežicah, na temo: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita — družbena vsabina in osnova stališča zasnove in doktrina SLO in DS:, sistem in subjekat SLO in DS; varnost in družbena samozaščita v funkciji SLO in DS; Predavatel bo službenik Sekretarjata za ljudsko obrambo SO.e Brežice.« To je iz besedila poziva, ki gaje podpisal predsednik OK ZRVS Brežice Ciril Rupert. Sram meje, da ne najdemo Škarij za rezanje kril takšnemu norčevanju iz slovenskega jezika. I. POČKAR opozarjajo, da smo še daleč od demokratičnega soglasja. Poteza s Črnimi bukvami ni bilo demokratično dejanje in odkriva namene tistih krogov, ki stojijo za njo. Niti volilni interesi, če bi šlo samo za to, ne morejo biti izgovor, da v svobodoljubni Ljubljani ponovno izide fašistični propagandni pamflet, prvič izdan pod nacistično okupacijo od Hitlerju zapriseženih domobranskih pro- IZŠLA 3. ŠTEVILKA ROMSKEGA VESTNIKA ČRNOMELJ — Belokranjsko društvo Rom je ob svetovnem dnevu Romov izdalo 3. številko Romskega vestnika, v kateri so največ prostora posvetili položaju Romov, povedali, s čim niso zadovoljni, pohvalili pa izobraževanje Romov. Razpisali so se tudi o društvu Rom, ki bo imelo v letošnjem letu več akcij, potožili pa, da se zaradi pomanjkanja denaija niso mogli udeležiti praznovanja svetovnega dneva Romov v Murski Soboti, katerega gostitelji so bili preteklo leto prav belokranjski Romi. nino, kot se jim je zdelo, in bi, kolje videti, pred svojim odhodom še zadnjič rade potegnile dobiček zase s prodajo tuje lastnine. Tuji investitor je očitno predstavljen kot božiček s polnim košem daril. Ampak če bi to bil, bi ne bil investitor. S tujim vlagateljem se mali kraj srečuje prvič, Kostanjevica pa je le stopnička na njegovi poti. Zvitejši bo imel dobiček, nevednejši pa zgubo. Zdi se, kot da bi jagnje stalo pred volkom. Kaj je kraju ponujenega, ker bo odstopil to, kar ima še edino vrednega? Krka je uničena, a se za to, kot je videti, prav nihče ne zmeni. Namesto načrtov o ozdravitvi in ekonomskem izkoriščanju zdravega okolja mu ponujajo sanje o hitrem zaslužku na trhlih nogah. Tam, kjer naj bi bilo igrišče za golf, je zdaj krajinski park. Tuje približno 60 ha kmetijske zemlje različne kakovosti. Za igrišče bi ga morali izsušiti, kar nedvomno pomeni hud poseg v naravno okolje, celo rušilen. V starem samostanu, kije spomeniško zaščiten, naj bi se naselil hotel najvišje kategorije. Samostan je kulturna in duhovna last vseh Slovencev in še posebej tistih, ki so ga, po požigu partizanov med vojno, obnavljali in mu dajali novo kulturno vlogo. Vprašajte ljudi, kako se jim bo zdelo, ko ne bodo več mogli na polje med oba potoka, v samostan, ki mu ljubeče pravijo »grad«? Če hočete zaslužek od turizma, zakaj ne začnete hiše zidati pri temeljih? Zahtevajte sanacijo reke Krke, turisti se bodo tako prej vrnili. Vpra- šajte Blejce, koliko zaslužijo samo s pletnami in kočijami! Zvrtelo se vam bo v glavi! Petindvajset minut vožnje s kočijo stane 150 din. Kostanjevičani se spoznate na čolne in konje, imate prelepo okolico in še marsikatero drugo možnost za turistični razvoj. Tisti, ki namerava vložiti svoj denar, ve o golfu, tržišču, kovanju dobička vse. Kako mu boste kos? Tuji in domači investitor sta naročila marketinške študije o golfu v Kostanje- j vici. Očitno so te pokazale, da bi lahko 1 prinesel dobiček, drugače bi tja ne silili. ! Kaj ste storili domačini? Ali res kar verjamete, da bo golf prinesel blagostanje ; kljub jedrski centrali, umazani reki, prašičji farmi? Tujci postajajo vse preveč ekološko osveščeni, in da bi jih take stvari ne motile, je težko pričakovati. Pa naročite še vi, dragi Kostanjevičani kakšno študijo, in ne veijemite, da je zlato vse, kar se sveti! In tudi ko boste tujce enkrat spustili v Kostanjevico, se j jih ne boste tako zlahka znebili, če bi jih i imeli enkrat dovolj. Posel je posel in se navadno zavaruje z velikimi denarji, zavarovalne pogodbe pa je težko prekiniti. In tujim zavarovalnicam, ali pa našim, ni ravno za to, da bi plačevale klientom odškodnine. Kaj pa, če se investitorji obrnejo dru- ! gam? Tisti lepi košček pod Goijanci bo j še vedno imel svojo vrednost in iz leta v j leto bo v tem dirjajočem svetu njegova j cena večja. RIHARD DOLENC Ljubljana : Praga, otekline in Kompas Z eno naših največjih turističnih agencij na češko — štiri ure za vse — Dober dan, zaprt gradi Ker je ena naših največjih agencij Kompas ponujala strokovno ekskurzijo, smo se odločili za to potovanje na Češko. Naš namen ni bil mrzlično nakupovanje cenene robe na Češkem, ampak v nekaj dneh čimveč videti, zvedeti, spoznati, pa tudi kaj vrednega kupiti. Očitno pa smo bili kot »pridna«, disciplinirana skupina godni za nadaljnje vodičeve mahinacije, ki jih je spretno zavijal v uglajenost. Privoščil si nas je že ob samem prehodu češke meje, kjer nas je spretno informiral, da je najbolje, da na Češkem nič ne kupujemo, in je ves čas ponavljal in grozil, kaj vse se zgodi, če ... Zanimiva je bila tudi »črna menjava«. Ponudil nam je informacijo, da je trenutna uradna menjava 700 kron za 100 DEM, in se nam ponudil kot menjalec za 2.100 kron. Pri delitvi kron pa se je zagovoril, da je menjal po 2.300. Zavrelo pagandistov, ki z njim lastnim cinizmom prezrejo stotisoče Slovencev, ki so jih sami pobili in poslali v taborišča uničenja. Uvrščanje levo usmeijenih demokratičnih politikov med diktatoije je odraz odsotnosti politične kulture in želje zavladati z vsemi sredstvi, tudi nedovoljenimi in nečastnimi. Živeča generacija je bila očividec dejstva, da so se tako kapitalistični kot socialistični sistemi sprevračali v strahovlade; da pa smo tudi mi še včeraj živeli v takem sistemu, kar trdijo samozvani demokrati, je navadna potvorba, ki njihove najvnetejše somišljenike spodbuja k revanšizmu. Dokaz, da nameni določenih krogov v opoziciji niso pošteni, je tudi njihova groba reakcija na odklonilno stališče demokratične javnosti na nemoralno plakatno in druge akcije dela opozicije. Borci — železničaiji bomo na volitvah podprli kandidate obeh strank, ki so za predsednika predsedstva predlagali Milana Kučana, kajti v tem vidimo poroštvo, da bomo stopili v novo politično in gospodarsko obdobje našega življenja brez težkih družbenih pretresov in bolečega državljanskega razkola. 24 podpisov Odprto pismo novomeški skupščini Bo treba Študijsko knjižnico Mirana Jarca zapreti?___________________ Skupščina občine Novo mesto bo 19. aprila potrdila (ali pa ne — o čemer nismo niti malo prepričani) predlog sprememb programov skupnih družbenih potreb v občini Novo mesto za leto 1990. Predlog predvideva tudi znižanje prispevne stopnje za kulturo za leto 1990, kar za Studijsko knjižnico Mirana Jarca pomeni naslednje: ne bo mogoče adaptirati kletnih prostorov v knjižnici in nabaviti opreme za te prostore. Ker bo predlog v skupščini gotovo potijen, saj gre za razbremenitev gospodarstva (čeprav dvomimo, da bo s tem gospodarstvo kaj bistveno razbremenjeno), nam preostaneta le še dve možnosti: L Ponovno dokazovati družbi (beri: oblasti) o prepotrebnosti adaptiranih 150 m2 prostorov. Te možnosti ne bomo uporabili, ker je bilo to že neštetokrat stoijeno. Glede na potrebe bi morala biti knjižnica adaptirana in zgrajen prizidek že v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990. 2. Knjižnico zapreti. Nočemo groziti, hočemo le imeti tisto, kar je osnovni pogoj, da bo naše delo sploh še lahko mogoče. Bojimo se namreč, da se bo del knjižnice (večji del, kjer so skladišča knjig) zaradi preobteženosti nenadoma podrl. Knjižne police namreč že nekaj časa podpirajo stropove. Da o tem, da že nekaj časa nimamo več nikakršnega prostora, kjer bi skladiščili knjižno gradivo, niti ne govorimo. Tistemu, ki ne verjame neštetim zapisanim listinam o potrebnosti adaptacije, svetujemo, naj pride v knjižnico in si ogleda naše prostore. Zagotovo bo šel vanje samo enkrat, drugič si namreč ne bo več upal. Če skupščina in izvršni svet v stari sestavi ne čutita nikakršne odgovornosti do knjižnice (beri: kulture), potem naj vsaj prepustita odločanje o tem, ali je knjižnica potrebna ali ne, novi skupščini. Delavci Studijske knjižnice Mirana Jarca 8 DOLENJSKI UST nam je v hotelu, kjer smo spoznali, da je uradna menjava 1.900 kron za 100 DEM. Istega dne po večeiji smo »obtičali« v baru, saj vodič ni kazal pripravljenosti za nočni ogled Prage. Po nasvetih vodiča pa individualni ogled ni bil zaželen, ker so baje praške ulice leglo kriminala. Sobota je bila za vodiča dan počitka. Zjutraj nas je odpeljal v veleblagovnico in izginil. Pogrešali smo informacije, usmeritve. Biser potovanja je bilo prav gotovo to popoldne. Fantastična, duhovita in neutrudna vodička nas je vodila po Pragi in 1 nam (baje po ostrem dogovoru z našim vodičem) morala v 4 urah pokazati vse lepote in bogastva Prage. Tako se je ogled sprevrgel v tekanje od spomenika do spomenika, s trga na trg in naposled končal z oteklimi nogami in polnimi mehuiji na večeiji pri Fleku. Prijetno utrujeni, polni navdušenja nad zanimivostmi Prage in vodičke, kije vso stvar prijetno aktualizirala z družbeno situacijo na Češkem in pri nas, smo bili ob črnem pivu veselo razpoloženi. Navdušenja pa je bilo hitro konec, ker nas je vodič zopet prepričal, da nam je potreben počitek. Pripeljal nas je v hotel, kjer smo se ponovno potikali po notranjosti. Odhod iz Prage je bil uspešen. Čakala nas je še dolga pot proti gradu Konopište. Tam pa smo ugotovili da je grad zaprt! Dodiču se torej prej ni zdelo vredno preve- ■ riti. Pa do Hluboke! — Toda, glej, tudi tega odpro šele 31. marca! Besni zaradi izgubljenega popoldneva použijemo kosilo v zanikrnem hotelu i* oddrvimo proti meji, kjer brez težav prestopimo. Denar nam je ostal, torej k Škrjancu pod Ljubelj. Kava, čokolada itd-Vodiču se nikamor ne mudi. Smeje se, k° mi zapravljamo. Zunaj pa sneg! Jasno je-da bo Ljubelj zaprt. Postajamo nestrpni Nihče ne dvigne računa zato pa MWSH veijetno pobaše vodič. Zdaj pa gremo lahko domov, venda* nazaj, še malo po Italiji in čez Trbiž. ' končni fazi smo zadovoljni. Vredno je doživeti Prago! V bodoče pa bomo izbirali agencijo, k1 bo dajala večjo garancijo za strokovno it' peljavo ekskurzije. Želimo vam sreče pf izbiri vodičev, tudi takrat, ko boste po svetu vozili samo »ene dolenjske u6telje«. Hvala za razumevanje! Za ime vodič* se, prosimo, pozanimajte sami, ker mi po" znamo samo njegovo ime — Janez! Udeleženci izlet* OŠ Milka Šobar-Nataša in gostje Novo mest*1 ___________________________________^ ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage medicinske instrumente pri OORK so prispevali: stanovalci P*' deršičeve ul., Novo mesto — namesto cvetja na grob pokojnega Lada Stibrie* 1.035 din; občina Novo mesto — namestf cvetja na grob Franca Škofa in Lada St*' briča 1.000 din; srednja šola tehnično" zdravstvene usmeritve, Novo mesto '' namesto venca na grob mame tov. An* Pavlin 500 din; osnovna organizacija s# dikata Splošne bolnice Novo mest® —namesto venca na grob Ivana Zori* 200 din; kmetijska zadruga Krka, DSS? Novo mesto — namesto venca na grO" očima Radmile Rastoder 500 din; Ang*' Petrič, CBE 46, Metlika — namesto cve® ja na grob Francija Škofa iz Novega mest* 300 din; sodelavci Konfekcije I Novotek? Novo mesto —■ namesto cvetja na gf°® Marije Radcž 700 din; osnovna organi** cija sindikata DO Krka, Novo mesto namesto venca pokojni mami Ivana R* deža 800 din; Ciril Lešnjak, Kristano* 55, Novo mesto — namesto cvetja " grob Eme Kovič 100 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! r*& £**•«*?* *•* ia*i* bjjj^**i*z2 Vito Savič Le za sožitje Nič kulture v (pred)volilnem boju KOČEVJE Predvolilnim dogajanjem in kandidatom smo dali kar precejSen poudarek. Tokrat pa objavljamo nekaj mnenj prosvetnega delavca Vita Saviča, ki ni kandidat, za nameček pa je še doma iz južnih krajev. O sedanjih dogajanjih pravi: »Nisem pričakoval, da bo potekal predvolilni boj na tako nizki ravni, zato sem presenečen. Sem za demokracijo, kritiko in soočanja na kulturni ravni. Upoštevati je treba tudi nasprotna mnenja, predvsem pa spoštovati človekovo dostojanstvo. Demokracija je pogojena s kulturo. Brez kulture ni demokracije. Govorimo o nepolitični vzgoji in izobraževanju. Kljub temu pa je celo v Cicibanu objavljen predvolilni nagovor za Kučana in Pučnika, čeprav cicibani niti brati ne znajo. Strokovno-vzgojni časopis »Otrok in družina« pa je imel priloženo listo kandidatov. V sredstvih obveščanja je porabljenega 80 odstotkov prostora ali časa za politiko in politične razprtije. Proti temu bi moral protestirati Svet za človekove pravice in zahtevati, da poročajo več o kulturi in objavljajo prispevke, ki bodo pripomogli k sožitju, in ne sovraštvu med ljudmi. Sem za sožitje med narodi v Jugoslaviji in svetu. Iz svojih izkušenj vem, da Marovič in Dedijer pretiravata in k takemu sožitju rte prispevata.« J. PRIMC Kakšno prihodnost nam obetajo? Zeleni Posavja zastavljajo javna vprašanja predsednikom posavskih občin NA MADŽARSKEM Trener mi je povedal, da bova s Sergejo odpotovali na plavalni trening na Madžarsko. V mestu Balatonfiisfe nam je bil bazen na razpolago vsak dan od 7. do 9. ter od 18. do 20. ure. Bazen je bil zelo lep, saj je v enem naj večjih madžarskih športnih središč. Treningi so bili dokaj naporni, vendar smo se imeli lepo, saj smo se med počitkom zabavali s kartami in drugimi družabnimi igrami. Le hrana mi ni bila preveč všeč, ker je bilo vse preveč papricirano. Na Madžarsem mi je bilo všeč, čeprav je bilo mesto bolj pusto. Domov nisem mogla pisati, ker ni bilo pošte in tudi razglednic ni bilo dobiti. Takšnih priprav v plavanju si še želim. NATALIJA REPEC, 7. c OŠ Jurij Dalmatin Krško zdravniški pregled Učenci 7. razreda smo imeli zdravniški Pregled. Nestrpni smo odšli do brežiškega zdravstvenega doma. V laboratoriju smo dali kri in vodo. Nato so nas medicinske sestre stehtale, izmerile, preverile krvni Pritisk in pregledale vid. Skoraj vsa dekle-ja smo imela povečan pritisk zaradi stra-bu. Nato nas je zdravnica pretipala in na-*ančno pregledala. Poslušala nam je bitje srca, kar je bilo videti grozno smešno. Nekateri so dobili zdravila. Po pregledu smo S1 ogledali zdravstveno ustanovo. Ta dan Je bil zelo zanimiv in pester. Najbolj zani-mivo pa je bilo to, da nas je med čakanjem obiskal ravnatelj, ki ni mogel preživeti dneva brez nagajivega 7. razreda. NATALIJA VAHČIČ, 7. r OS Artiče V programu ene od strank v Sloveniji sem pred kratkim prebral: »Časi prevlade in monopola ene politične stranke, ki svoj interes uveljavlja mimo volje naroda in skupščine, so minili...« Popoldne istega dne je radio Ljubljana sporočil, kaj vse so delegati skupščine republike Slovenije govorili o problematiki varstva okolja. Iz objavljene razprave krškega delegata Zorana Solna (sedanjega predsednika SO Krško in direktorja Zavarovalne skupnosti Krško) je bilo slišati: »Skupno z nuklearno elektrarno Krško, ki pravzaprav ni sama nič kriva za nastalo situacijo, poskušamo poiskati prehodno rešitev v smislu preureditve obstoječega skladišča v ograji nuklearke (gre za skladišče radioaktivnih odpadkov, op. pisca). Seveda upoštevajoč pri tem vse opredeljene varnostne ukrepe za njeno obratovanje v tem prostoru, vendar pa pod naslednjimi pogoji oz. zagotovili: popolna varnost obratovanja nuklearne elektrarne z nespremenjeno dozo sevanja, strogo začasen značaj skladišča, omejitev začasnega skladiščenja samo za potrebe nuklearne elektrarne in pa primemo družbeno ovrednotena odškodnina v zameno za sprejem nuklearnega objekta v naše okolje.« V spominu imam to, kar bi rad javno vprašal predsednika SO Krško (delegata na seji skupščine republike Slovenije). Skupščina SO Krško je 7. 11. 1989 sklenila, da se o razširitvi skladišča R AO v Krškem organizira široka javna razprava, ki bi se morala končati do konca januarja. V razpravo smo se hoteli vključiti tudi Brežičani, ki že »poži- OTROCI NA MORJE KOČEVJE — Desetdnevna otroška kolonija bo letos predvidoma spet v Poreču. Vanjo bo sprejetih 55 otrok, cena pa bo 1.100 din. Predvideno je tudi, da bodo kočevski otroci na letovanju (10 dni) med 1. in 20. avgustom. Prijave za letovanje sprejemajo socialni delavci na osnovnih šolah in Občinska zveza prijateljev mladine (v Turistični —‘ ’ postaji). pisarni pri avtobusni DANES PODELITEV JAKOPIČEVE NAGRADE LJUBLJANA — Danes, v četrtek, 12. aprila, bodo v Modemi galeiji ob 20. uri slovesno podelili nagrado Riharda Jakopiča, najvišje priznanje na področju likovne umetnosti v Sloveniji. Uvodno besedo bo imela Judita Krivec Dragan, nagrado pa bo dobitniku izročil dr. Jure Mikuž. Na slovesnosti bo nastopil kvartet flavt pod vodstvom mentoija prof. Fedje Rupla. ramo« negativne vplive JE Krško. Toda do danes o tej razpravi ni bilo ne duha ne sluha (ne v Krškem in ne drugod v Posavju). Torej, v imenu katerih prebivalcev je govoril v skupščini Slovenije delegat Zoran Soln? V imenu volilcev Krškega ali pa morda v imenu vladajoče garniture Krškega? Morda tudi 'v imenu prebivalcev Posavja? Verjamem, da sta na isti seji skupščine Slovenije sedela tudi delegata iz Brežic (predsednik SO Stane Zlobko) in Sevnice (predsednica SO Breda Mijo-vič). Kako sta reagirala na razpravo svojega kolega Zorana Solna? V čigavem imenu sta reagirala? V imenu volilcev ali v imenu monopolne vladajoče politične stranke, ki si dovoljuje »kup- Pingpong o OD Učitelji se nočejo primer-jati s šiviljami Na zasedanju vseh zborov sevniške občinske skupščine je delegatka Fanika Zemljak, učiteljica na osnovni šoli A na Gale v Sevnici, po posredovani informaciji o zagotavljanju sredstev za delovanje družbenih dejavnosti vprašala, ali te stopnje lahko izpolnijo pogoje, ki so bili dogovorjeni v Sloveniji, da učitelji ne bomo šlrajkali.« Odgovor odgovornega za gospodarstvo Jožka Kovača je bil dovolj jasen: »Mi tega ne zagotavljamo, pričakujemo pa večjo solidarnost za uresničitev teh obljub republiškega izvršnega sveta.« Potem se je razvnela razprava, ki zasluži pozornost. Predstavniki sevniške-ga gospodarstva so zaman tarnali, da hudih obremenitev ne zmorejo več in da plače tekstilcev zaostajajo za ostalim gospodarstvom za 30 odstotkov, za negospodarstvom pa že za 46 odstotkov. Da je delo konfekcionark podcenjeno, je skušala na svojem primeru na seji dokazati delavka, ko je pretresljivo pripovedovala, kako mora v tej draginji preživeti družino s poltretjo staro milijardo, tisti s sedmimi, osmimi milijardami pa grozijo s štrajki. Ko je to izgovorila, ni bilo treba dolgo čakati na »vrnjeno žogico«. Prišla je seveda iz ust delegatke iz učiteljskih vrst, kije ostro zavrnila primerjavo učiteljev s šiviljami, saj gre za povsem drugačno izobrazbeno sestavo. Pingpong bi se lahko zavlekel kajti iz Jutranjke se je oglasil Jože Dernač, rekoč, da ima tudi on višješolsko izobrazbo, in se po tej lahko primerja z marsikaterim učiteljem, nikakor pa ne po plači. Tudi županja Breda Mijo-vič, ki dela v Jutranjki, ima sicer po višini 3. plačo, vendar še zmeraj ni višja od 700 DEM, kolikor naj bi dobil učitelj pripravnik po zagroženem štrakju. P. PERC LESJAKOVI GLASBENIKI — V belgijskem mestu Charleroi bo 28. aprila letos velika tradicionalna slovenska veselica 90. Na tej prireditvi, ki bo polnila z dobrim razpoloženjem dvorano Salle Familia tega dne od 18. ure do enih ponoči naslednjega dne, bo nastopil tudi Kvintet Oto Lesjak iz Hildena (na fotografiji). Ta ansambel in Slovenska katoliška misija iz Charleroija vabita na veselico vse slovenske rojake iz Belgije, Nizozemske, Luksemburga in Francije, a tudi od drugod, seveda. Zapostavljen predšolski otrok Kakšne možnosti bodo imeli otroci v Sloveniji in kakšne pri nas A A* 27. marca je bil v Cankarjevem domu strokovni kolokvij o predšolski vzgoji. V zelJ>, da bi čim bolj razsvetlili strokovna vPrašanja in dileme v zvezi z vzgojo in »arstvom predšolskih otrok, st) sodelovali , lini strokovnjaki ter praktiki raznih rok iz vse Slovenije. Ugotavljali so, da so bile v začetni fazi razvoja te dejavnosti v ospredju varstvene P°lrebe zaradi produkcijskih možnosti s«ršev. Zaradi tega je bil zastavljeni si-manj ustrezen za tako različne potre-?* olr°k in kvalitetno delo. Sedanje druž-?cnJ: razmere pa zahtevajo vedno bolj vahtetno vzgojno delo. ^®radi velike specifike in možnosti Pmdšolskih otrok je potrebno združiti vsa Prizadevanja v korist otroka. Upošteva se specifika predšolskih otrok, zagoto-. svojstven razvoj s specifičnimi meto-i-jJJJJ.m organizacijo. Potrebno pa je tudi ~®‘jSati pogoje delovanja. Oblikovali so nii c®’ naj * na n'v°ju republike Slovele formira poseben resor za otroka in litai ln°’ k' b' zagotavljal enovitost in kva-Dr h" razvoJ- Napovedali so postopen enod na povečanje števila usposobljenih avcev na 1 oddelek. m Sedaj so v večjem delu Slovenije že n) Pereče potrebe po varstvu, saj so v v NPr*>u Mi širili kapacitete vrtcev kot Kih °Vem mestu, delno pa tudi zaradi dru-na Vp*'?ov- Tako v večji meri prehajajo zdr m&nj številne skupine, ki so zaradi „(rf?vstveno-higienskih razmer in peda-6 Bk>h kriterijev dosti bolj ustrezne. Kakšno pa je stanje in možnosti v občini Novo mesto? Zelo težko. Kritične so težave s kapaciteto kuhinje in kvalitetno nemoteno oskrbo s prehrano. Veliko je pomanjkanje ustreznih prostorov za vzgojnovarstveno dejavnost, telovadnic in drugih potrebnih prostorov skorajda ni, glede na dolgi poslovni čas vrtcev pa manjkajo tudi delavci. Vzgojnovarstveni dejavnosti, kije imela v primerjavi z drugimi v naši občini doslej manjše možnosti za razvoj in je željno pričakovala v temeljih planov napovedane boljše čase, ponovno grozi močna okrnitev. Racionalizacijskih možnosti skoraj ni več, saj bi lahko bile največje pri kadrih, kar pa ob upoštevanju dolgega posloval-nega časa iz varstvenih in kvalitativnih razlogov ni več sprejemljivo. Do kod pa so sprejemljive predlagane večje obremenitve s stroški staršev teh otrok? Saj so to večinoma mlade družine s kupom materialnih in drugih težav, ki jih še posebej poraja gospodarska kriza. Vzgojo in varstvo otrok v naši občini bremeni več stroškov v primerjavi z republiškim povprečjem, saj nenamenski prostori ne omogočajo racionalnega poslovanja. Če pa bi hoteli bistveno znižati te stroške, bi ogrozili varnost otrok in kvalitetno delo. Tudi prispevki, kijih mora vrtec odvajati nazaj družbi, so med najvišjimi. Ker pa ni več skupnosti otroškega varstva, so žal trenutne možnosti vplivanja pa tudi dogovarjanja zelo majhne. Izvršni svet še ne pozna celotne specifike te de- čevanje« na zaprtih sestankih s predstavniki IS Slovenije in JE Krško o tisočletni usodi prebivalcev Posavja? V imenu Zelenih Posavja zanesljivo niso imeli pravice glasovati imenovani trije delegati - predsedniki skupščin občin. Niso imeli pravice glasovati, ker nočejo z Zelenimi voditi dialoga (delna izjema je predsednik SO Brežice) in ker ne dovolijo v svojih občinah razprave o pobudi za referendum prebivalcev Posavja, ki so edini pristojni odločiti, če še želijo živeti z jedrsko nevarnostjo in si zagotavljati kruh v energetski branži namesto v kmetijstvu, obrtništvu in turizmu. Kdo bo sedanjim predsednikom posavskih občin dal garancijo, ki jo je zahteval Zoran Šoln na seji skupščine republike Slovenije »delegatskega sestava«? Morda IS Slovenije, kije odgovoren, daje republiški komite za industrijo • in gradbeništvo izdal 17. 7. 1989 uporabno dovoljenje »politični tovarni« JE Krško, ki še vedno nima osnovnega pogoja za obratovanje — trajnega odlagališča za svoje tisočletja človeštvu nevarne radioaktivne odpadke? Morda politiki iz Slovenije in Hrvatske, ki se igrajo z JE Krško, kot je na zadnji seji SO Brežice izjavil predstavnik JE Krško? Za konec pa misel, kije bila izrečena na skupščini občine Krško 7. 11. 1989, ko so »odgovorni« prvič javno spregovorili, da dobiva Krško letno 6,i milijona DEM rente od JE Krško (ta denar pa »vlagajo« v obnovo mestnega jedra, zgradbe UJV, kabelsko televizijo, avtobusno postajo, telefonsko centralo, ceste, stanovanjsko sosesko itd.): »Vse to, kar je zgrajeno s tem denarjem, imajo tudi prebivalci drugih mest v Sloveniji, toda nimajo jedrske elektrarne!« Pričakukjemo, da boste tovariši predsedniki posavskih občin jasno odgovorili, kako si zamišljate nadaljnji razvoj Posavja! S pomočjo jedrske tehnologije ali na osnovi naravnih danosti Posavja? IVAN TOMSE predsednik ZELENIH Brežic Praznik na ustanovni dan Novega mesta Pobuda, da bi občinski praznik premaknili z 20, okt, na 7. april Močna pluralizacija našega vsakdanjega življenja je sprožila procese izražanja do sedaj tlačenih interesov, pogledov in želja. »Spoznali« smo, da se zgodovina Slovencev in tudi Dolenjcev ni pričela z letom 1941. Ugotavljamo, da so različna poimenovanja, obeleževanja in praznovanja v veliki meri odraz zgolj enega, točno določenega obdobja naše zgodovine (od leta 1941 — 1945). So odraz totalitarnosti sistema, kije zgodovinsko, teoretično in praktično gledano na koncu svoje poti. Zato predlagamo, da se takoj lotimo procesa demistifikacije polpretekle zgodovine. Prvi korak v tej smeri bi lahko bila prestavitev obeleževanja občinskega praznika z 29. oktobra, ki obeležuje dogodek iz zadnje vojne, na 7. april. Tega dne leta 1365, kot verjetno večina prebivalcev novomeške občine ve, je vojvoda Rudolf IV. Habsburški »na Dunaju podpisal listino, s katero je svoji novonastajajoči mestni naselbini ob srednji Krki v Slovenski marki podelil posebne pravice in postave.« Ta dan zato tudi štejemo za ustanovni dan Novega mesta. Menimo, da je ta datum primeren za praznovanje, saj je Novo mesto kulturno, gospodarsko in upravno središče občine. Poleg tega bi se s tem datumom tudi izognili »enoz-načnosti in ideologizaciji« praznika, ki ga vsaj nekateri ne štejemo za svojega! . MARJAN RISTIČ, predsednik OK ZSMS Novo mesto mm jSl li/tod/rvUltoa' ‘bobungJrtjar tujka/ Zeleni nad atomski strah Kaj bo zahtevala krška stranka za varovanje okolja — Voda, ne policijska postaja! — Sporočite javnosti, nismo pa še imeli priložnosti, da bi jim jo v razgovoru v celoti ustrezno predstavili, zalo težko oblikuje za to področje res ustrezne predloge. V skupščini občine v sedanjem sistemu nimamo svojega delegata, ki bi dobro poznal to področje, ga ustrezno predstavil ter odgovarjal na vprašanja. Posvetovalni organ »Odbor za razvoj otroškega varstva«, ki naj bi argumentirano zastopal predšolsko vzgojnovarstveno dejavnost s strani stroke, pa ob pripravi racionalizacijskih predlogov ni bil sklican. Sedanji predlogi, ki jih je izvršni svet posredoval delegatom skupščine občine Novo mesto, pa so žal za predšolsko vzgojnovarstveno dejavnost in za otroke zelo ogrožujoči. Trenutno staršem otrok in delavcem vrtca ostaja upanje, da se bo izvršni svet občine pri pripravi predlogov reševanja le še poglobil v specifične potrebe na tem področju, upošteval stanje ter pripravil smotrn in pravičen predlog. Ali pa bo potrebno še razčiščevanje na skupščini občine? Sedaj so pred nami specifične potrebe otrok in njihovih staršev pa tudi potrebe delovnih organizacij; razvojno gledano, pa je lahko zelo kritično za celotno družbo. Ali bo urejena in kreativna ali pa bomo glede prestopništva in drugih podobnih težav sledili potrošniškim družbam, na področju znanja, predvsem kreativnosti, pa krepko zaostali za razvitim svetom. MARJANA ŠETINA-KLADNIK, ravnateljica VVO Glede na to, da za razliko od mnogih tudi manjših krajev v Sloveniji v krški občini doslej nismo zaznali kaj več od rahle sapice slovite slovenske politične in demokratične pomladi, smo se Zeleni Krškega odločili, da poleg gibanja, ki bo delovalo na področju ekologije, postanemo tudi stranka. Zahtevali bomo, da se javna razprava o nameravanem širjenju skladišča za radioaktivne odpadke in parogenera-torje v NE Krško ne začne, dokler odgovorni republiški organi ne objavijo imen občin, ki so izbrane za možne lokacije končnega odlagališča RAO. Zahtevali bomo, da se iz sredstev za odškodnino oziroma plačila za strah, ki sta ga trajno povzročila postavitev in obratovanje JE Krško, namesto graditve policijske postaje, marmornatih pločnikov in drugih megalomanskih projektov v prvi vrsti zagotovi zdrava pitna voda vsem občanom krške občine. Če se iz omenjenih sredstev gradijo infrastrukturni in komunalni objekti, naj bo to na obrobnih, podeželskih območjih občine, kjer je težje zagotoviti sredstva iz drugih virov. Podprli bomo prizadevanja krajanov KS Dolenja vas in drugih krajev, ki žive neposredno v senci jedrskih objektov in praktično na univerzalnem smetišču komunalnih, jedrskih in odpadkov neznanega izvora, da jim priznajo prednost pri razdeljevanju zloglasne rente. Zahtevali bomo ustanovitev komisije, ki bo preverila porabo sredstev, ki sta jih NEK in tovarna Vi- KRITIKA INŠPEKCIJSKI SLUŽBI ČRNOMELJ — Na črnomaljskem izvršnem svetu opozarjajo, da se vsa opozorila, ki letijo na novomeško upravo inšpekcijskih služb, končajo pri tem, da ni denarja ali pa da inšpekcijska služba ni kadrovsko zasedena. Zato pa tudi marsikdaj ni ažurna. Vendar bi po mnenju Črnomaljcev inšpektorji vsaj takrat, ko jih še posebej opozorijo — to velja predvsem za urbanističnega in gradbenega inšpektorja — morali ukrepati takoj oz. čimprej. Predlagali so tudi, naj bi bil tudi urbanistični inšpektor v Črnomlju, tako kot so nekateri drugi, za katerih delo nimajo pripomb. DOMAČE TRNJE • Kako bi bilo, ko bi za spremembo namesto tehnoloških presežkov govorili o političnih presežkih? • Politične teorije so kot stare obleke — vedno znova jih vlečemo iz naftalina. • Predvolilna kampanja je lepše ime za tekmovanje političnih »kuharjev«. • Najbolj se zavzemajo za odnos z Izraelom tisti politiki, ki iz Jugoslavije ustvarjajo kopijo Libanona. • Od predvolilnega golaža bodo še najbolj siti kuharji. • Človek človeku — politična opozicija. dem prispevala v sklad stavbnih zemljišč. Zahtevali bomo merjenje onesnaženja zraka in vode, ki ga povzroča tovarna Videm, in objavo rezultatov, podprli pa bomo tudi pobudo liberalcev o ustanovitvi neodvisne strokovne organizacije za analizo ogroženosti okolja. Zeleni Krškega pozivamo občane, ki so pri prodaji pridelkov ali nepremičnin oškodovani zaradi bližine nevarnih in ekološko škodljivih objektov, in tiste, ki menijo, da čutijo zdravstvene, in druge posledice, naj nam to pisno ali osebno javijo. Pričam nasilja nad naravo in ljudmi jamčimo anonimnost. Zeleni Krškega p. p. 71, Krško tel. 31-794 PRI LONČARJU Obiskali smo lončarja Jakoba Nosana. Lončar nas je lepo sprejel v delavnici. Najprej nam je pokazal, kako se izdelujejo glinasti kipci in z zanimanjem smo opazovali njegove spretne roke. Nazadnje smo se po pogovoru z lončarjem tudi sami preizkusili v izdelovanju glinastih kipcev. Spoznal sem, daje lončarsko delo težko, a zelo zanimivo. Tudi menije ta poklic zelo zanimiv. BORUT BAJDE, 3. r. OŠ Dolenja vas pri Ribnici POROČILO Štirje prostovoljci smo se zgodaj zjutraj odpravili na delo. Sli smo namreč podirat smrekice za novo šolsko ograjo. Začetno delovno veselje nam je kmalu splahnelo, saj smo skoraj zmrznili na traktorju. Končno smo prispeli v širne gozdove Močnika. V dobrih treh urah smo pripravili 45 štirimelrskih smrek in se, ponosni na svojo delovno zmago, napotili v Artiče. GORAZD BALAS, 8 b OŠ Artiče NARAVOSLOVNI DAN Naravoslovni dan smo namenili čiščenju šole. Razdeljeni smo bili v več skupin, ki so imele različno delo. Učenci 6. razredov so imeli skupinske naloge iz gospodinjstva. Po končanem delu je bil šolski okoliš bolj urejen. ANDREJA PLUT, 8. a OŠ Semič KOMORNI KONCERT OŠ Šentrupert sta obiskala violinist Igor Kurent in harfistka Francesca Frigot-to. Prišla sta iz Italije. Za uvod nam je o njima nekaj posedal predstavnik ZKO Trebnje Stane Peček. Igor nam je povedal o harfi, da stane približno toliko kot dva mercedesa in da jo je dobila Francesca /a darilo. Učenci smo pozneje poslavljali vprašanja. Ko je nekdo vprašal, zakaj je na tistem delu violine, ki ga ima violinist prislonjenega k vratu, pritrjen kos usnja, nam je Igor povedal, da zato, da mu ne drsi po obleki. Umetnika sta nam seveda tudi igrala. Mislim, da nam bo ta mali koncert ostal v lepem spominu. HEDVIKA AHLIN, 6. r. OŠ dr. Pavla Lunačka Šen entrupert BILO ME JE STRAH Nekega dne sem pojedla čokolado, čeprav ni bila moja. Kmalu je hotela čokolado vzeti sestra, vendar je ni bilo več. Zelo meje okregala in dejala, da bo povedala mamici. Zbala sem se, ua me bo okregala tudi mamica. Poleg tega sem sc svojega dejanja zelo sramovala. S svojimi prihranki sem kupila drugo čokolado in jo vrnila sestri. MARJANA MIŠIČ, 3. r. OŠ dr. Anton Debeljak Loški Potok Zakaj pa ravno jaz? M. BRADAČ Kraj je bil zelo lep, ne le zaradi gozdov in vinogradov, ki so ga obdajali, ampak tudi zaradi svoje urejenosti. Pse ceste in uličice so bile asfaltirane, imeli so javno razsvetljavo in v središču naselja je bilo atobusno postajališče. Manjkala ni niti mrliška vežica niti kulturni dom s kinom. Med iskanjem znanca, ki je stanoval v eni od teh številnih novih hiš, sem se dodobra razgledal naokoli Nihče med lastniki hiš ni pri gradnji varčeval z lesom, kar je dajalo njihovim domovom še poseben pečat veljave, da o potratnih marmornatih stopniščih in tlakovanih pločnikih niti ne govorim. Vso to lepoto je kazila ena sama nedograjena stavba z obilico gradbenega materiala, razmetanega naokoli, čeprav se je videlo, da v pritličju že nekdo prebiva. Ko sem gledal ta nered, sem imel občutek, kot da je zidarjem v trenutku padlo orodje iz rok in so odšli Hiša je bila v visoki travi zanikrno sadno drevje pa je dodobra zdelal škrlup. Znančev dom je bil prav blizu te vaške sramote. Še pod globokim vtisom zaradi lega nasprotja sem ga kmalu vprašal »Ti, od katerega reveža oziroma nesposobneža pa je listale žalost tam?« Zamahnil je z roko, rekoč: »Ne boš verjel. To je hiša našega predsednika sveta krajevne skupnosti. Sicer pa tudi ni čudno, ko ga ni nikoli doma.« Presenečen sem bil le za trenutek, kajti takoj se mi je začelo jasniti Spomnil sem se, kako so pred vojno kandidati za župana dajali za volilni golaž in zakaj bi ga današnji takoj dali zato, da ne bi bili izvoljeni »Najbrž čez dan teka po vaseh in organizira akcije, katere ste mu naložili. Zvečer pa sedi na sestankih. Po izgledu vašega kraja bi rekel, da je zelo prizadeven in uspešen. Najbrž ga zelo cenite.« »O, to pa, to! Vsi ga kritizirajo in mu mečejo polena pod noge. Zelo težak človek je. Prav skrivati se moram prednjim. Najbolj pri srcu nam je bil pravzaprav takrat, ko smo ga že tretjič zaporedoma volili Sicer se je predsedništva precej otepal, toda volji naroda ni mogel uiti« »O, dobro vem. kako take volitve izgledajo. Za neplačane funkcije in delo se nihče ne puli Lahko bi ga ti zamenjal, vsaj za eno mandatno dobo.« sem začel izzivati V hipu se je popolnoma spremenil in dobil jezen videz: »Zakaj pa ravno jaz? Nimam prav nobenega veselja za to. Tudi trdnega zdravja nisem več.« »Kaj pa kateri drugi od sosedov? Zakaj niste siromaka razbremenili, da bi tudi on lahko kaj storil samo zase?« sem nadaljeval z igro. »Ne pride v poštev! Vsi imajo popoldansko obrt in velike vinograde.« »Kdo pa naj bi potem bil?« »Zaradi mene ga lahko tudi uvozijo!« je pribil razjarjen. Kaže pa. da sem znanca podcenjeval. Nenadoma je uperil prst vame in uničujoče rekel: »Kaj pa ti, si bil kdaj glavni v vašem kraju?« Kri mi je udarila v glavo: »Veš kaj, si pa predrzen! Dobro veJ, da sem v svojem življenju v krajevni skupnosti in v podjetju opravljal številne naloge. Ni ga odbora ali skupščine, kjer ne bi bil član ali delegat. Tudi predsednikoval sem raznim društvom in organizacijam. Vaški župan pa res nisem bil in nikoli tudi ne bom. Zdaj je dovolj mlajših brihtnežev. Že brez tega . imam visok pritisk in vinograd r> travi« Sl A VKO KLANČIČ AR od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka Bodo morali delavci krasti po trgovinah? Delavci SGP Posavje, kakor se od novega leta dalje imenuje novo gradbeno podjetje v Sevnici, zraslo na majavih temeljih proslulega SGD Beton Zagorje, uspešno nadaljujejo tradicijo bivšega tozda Gradbeništvo, ki sije p preteklih dveh letih priboril neslavno prvenstvo po številu stavk, prekinitev dela, izsiljenih zborov ali kakorkoli že bolj ali manj sprenevedavo poimenujejo izražanje nezadovoljstva delavcev. Zavrelo je spet v začetku marca, ko delavci nikakor niso bili zadovoljni s plačami niti poznejšimi pojasnili, ko je že začel delovati stavkovni odbor, da bi do konca junija lahko povečali plače le za okrog 20 odstotkov, terenski dodatek pa z 200 na 500 din. Prekipelo je zlasti 22 delavcem, ki so zaradi napake pri obračunavanju osebnega dohodka dobili celo manjši OD od zajamčenega (1.600 din!). 51 (od skupno 118) delavcev, pretežno iz drugih republik, je sredi meseca zagrozilo s stavko, delavci, ki so bili nezadovoljni z izidom glasovanja na delavskem svetu (odločil se je za 1000 din mesečnega terenskega dodatka in za 25-odstotno povečanje OD v februarju), so zapustili omenjeno sejo in opozorili na nadaljnje možne zaostritve. Delavski svet je bil torej večinsko proti stavki, tako se je, ko so med dela vci zbirali podpise, odločilo 56 članov kolektiva, paradoks pa je, da se za stavko ni nihče opredelil tudi s svojim podpisom! Skratka: pravila igre (tudi stavkovna) so bila na strani večine delavcev in vodstva podjetja, ki je tako dobilo v roke tehtne in zakonite argumente za ostre disciplinske ukrepe zoper delavce, ki bi vztrajali pri stavki Razumeti je treba obe strani; delavce, ki ogorčeni zaradi nizkih mezd, tarnajo, da s tem denarjem ne morejo živeti in grozijo, da bodo začeli krasti hrano po trgovinah, ako ne bodo dobili v mesečnih kuvertah več kot za golo preživetje, pa tudi večino in vodstvo podjetja, ki ne pristajata na metode in logiko mitingarskih »anlibirokratskih revolucij«, ki so bile docela prepoznavne celo v teh zahtevah po socialno pravični družbi (državi). Ne drži zmeraj dokaj uveljavljena analogija slabe plače — slabo vodstvo! Pri gradbincih je dobro vedeti, da so zvečine v hudih škripcih, da jim zelo primanjkuje dela in se zavoljo tega nikjer ne morejo pohvaliti, da so zadovoljni s plačami itd Pri SGP Posavje pa so si delavci zdaj izborili (izsilili?) z omenjenim dodatkom in povišanjem OD dobrih 3200 din za polkvalificiranega in 3800 din za kvalificiranega delavca mesečnih prejemkov. Ko so na sevniški vladi razpravljali o informaciji o problemih k SGP Posavju, o čemer je poročal sekretar občinskega sindikalnega sveta Janez Košar, so poudarili, da, kdor hoče stavkati, kar naj! Pravila igre pa je treba spoštovati, sicer... Kaj pa kvaliteta dela sevniš-kih gradbincev, se lahko primerja z delom kon-fekcionark, ki morajo (pre)živeti v Sloveniji celo z nižjimi plačami od teh denarcev sevniških gradbincev? P. PERC • V bivšem Betonovem tozdu Gradbeništvo v Sevnici je bilo še pred 4 leti zaposlenih 185 delavcev, trenutno jih je še 118. Marsikdoje pričakoval, da bo glede na pogoste stavke v zadnjem času, ko so delavci večkrat zahtevali tudi zamenjavo direktorja oz. njegovih najožjih sodelavcev, prišlo do »kadrovskih zamenjav« na krmilu ali pa do korenite redukcije zaposlenih nekvalificiranih oz. polkvahficiranih delavcev. Zgodilo se ni ne eno niti drugo. Še več: v Sevnico dobijo kot (po mnenju nezadovoljnih delavcev!) nekakšno doto še 12 delavcev iz bivše delovne skupnosti skupnih služb bivšega matičnega podjetja SGD Beton Zagorje. V vodstvu podjetja pa razumejo to kot priliv potrebnih strokovnjakov. Dolžniki zaradi dolžnikov Semiš ka Iskra je z letošnjim novim letom postala podjetje, na zahtevo delavcev pa je dobila tudi no vega direktorja in no vo vodstvo nasploh. Direktor Janez Kure je prepričan, da sedanja organizacijska shema Iskre ustreza sodobnemu marketingu. Njiho va strategija je predvsem usmerjanje v izvoz, ki ga nameravajo v letošnjem letu povečati še za dodatnih 35 odst. Po teh sicer skromnih podatkih bi človek vsaj na prvi pogled lahko sodil, da so Iskro v Semiču nekoliko obšle težave, ki pestijo naše gospodarstvo. In jo najbrž tudi bi, če ne bi imela toliko dolžnikov. In prav zaradi njih je tudi Iskra dolžnik, od 15. februarja pa je nepretrgano blokirana. Je torej tudi Iskra postala žrtev srbske blokade? Nekoliko že, toda vedeti moramo, da je od 40 milijonov terjatev polovica iz Slovenije, naj večji dolžniki pa so podjetja iz sistema Iskre in Gorenje. Zaradi srbske blokade se je le dodatno upočasnilo plačevanje računov, vendar pa v Iskri vedo, da Srbi ne bi bili kaj prida boljši plačniki, če bi bila blokada ali ne, saj nimajo denarja. Je pa tudi Iskra postala previdnejša in blago pošilja tistim srbskim kupcem, ki ji ga tudi plačajo. Vendar pa, kljub neplačevanju, zelo neradi prekinjajo poslovne odnose, saj morajo tudi sami delati Sicer pa je, kar se tiče blokade, Srbija za Iskro »majhna riba«, njihov poglavitni sovražnik je drža va, k i bi morala opustiti svojo blokado. V Semiču delajo, kot se sami radi izrazijo, v zanje zelo sovražnem, neugodnem okolju, saj jih država ter njeni prispevki in davki preveč obremenjujejo. Ne nazadnje tudi Markovičev program ne bo uspel, če se ne bosta zmanjšali splošna in skupna poraba. • V nasprotnem primeru bo morala iti Iskra v stečaj — 15. aprila bo namreč 60. dan, odkar je neprekinjeno v blokadi za vse prispevke — a ne zato, ker ne bi izvažala, ker bi slabo delala, imela nekurantne zaloge, ampak preprosto zato, ker jo država neusmiljeno pleni. V zadnjem času je sicer slišati govorice o zmanjševanju prispevnih stopenj in s tem o razbremenjevanju gospodarstva, toda v Iskri se boje, da ne bi ukrepi zanje prišli prepozno. Očitno pa bo potrebno še malo potrpežljivosti Te pa so v tem največjem kolektivu v črnomaljski občini pokazali dovolj. Zadosti velik dokaz je že to, da od okrog 1.600 delavcev tretjina zaposlenih dobi v kuverti le borih 2.000 din. Toda ljudje so presenetljivo mirni, a do kdaj bo trajal mir, si ne upa napovedati niti direktor, saj neobzimost države traja že predolgo. Problem nizkih plač bi v Iskri sicer lahko rešili: na cesto bi postavili nekaj deset ali nekaj sto delavcev, toda to po njihovem mnenju ne bi bila nikakršna rešitev. Njihova filozofija temelji na tem, da je bolje, da dobijo vsi nekoliko manj, kot pa eni nič, drugi pa nekoliko več. Prepričani so namreč, da je lažje najti dodatno delo za ves kolektiv kol pa določiti tehnološke viške. Da bi imeli s slednjim precej Velike težave, se je pokazalo že ob poskusu, ko so hoteli 20 delavk z viniškega konca zaposliti v tamkajšnjem Novoteksu in jim s tem tudi precej skrajšati pot na delovno mesto, a sta se za ta korak odločili le dve dela vki, druge so ostale raje z veste Iskri. M. BEZEK-JAKŠE Kakšne sprave je žejna Suha krajina? sliko besed je bilo v zadnjem času izrečenih o narodni spravi, s te ali one strani, s takšnim ali drugačnim namenom, tako ali drugače obarvanih, zašiljenih, priostrenih ali strupenih, pa tudi pomirjajočih, blažečih, tolažečih, zaupanje zbujajočih. Predvolilni čas pravzaprav ni pravi za razprave Uike vrste, saj so čustva takrat vzburjena, živci do skrajnosti napeti, razum pa na preži, pripravljen vsako najmanjšo neprijetno resnico sprejeti kot napad in jo hitro spreobrniti v protinapad. To velja seveda za tiste, ki so neposredno vpleteni v boi za oblast. Nas, navadnih državljanov, se to toliko ne tiče, zato se nam zdi prav, da resnica pride na dan. Tudi tista, ki je bila toliko časa prikrivana in zamolčana, vse resnice, seveda pod pogojem, da to so, saj je časovna odmaknjenost, pa tudi naša zrelost presojanja, v katero pa nekateri nikakor niso pripra vljeni verjeti, taka, da se ni bati dramatičnih preokretov. Že sama zgroženost nad slepoto in nebrzdano podivjanostjo človeške nravi, ki jo je druga svetovna vojna, revolucija, protirevolucija, osvobodilna ali državljanska vojna, kakorkoli že kdo imenuje to tragično izkušnjo slovenskega naroda, sprostila na dan, nas mora napeljevati k treznosti, razsodnosti in zmernosti Dovolj hudega je že bilo. Tudi za tiste, ki smo ostali in se šele polagoma začenjamo zavedati vseh posledic, ki nas zadevajo še dandanes. Nespametno bi se bilo zatorej sedaj še enkrat ločevati na enakih osnovah, kot so se ločevali tedanji sodobniki nespametno pa bi bilo tudi zatiskanje oči pred večplastnostjo in zapletenostjo razmer, katerim so bili izpostavljeni, in pred stvarmi ki so jih počeli Ločevanje in poglabljanje ran bi nam otežkočilo skupno pot vprihodnost, pravo poznavanje stvari, in nai bodo še tako neprijetne, pa nam bo pomagalo obvarovati se podobnih zablod. Tudi narod mora, tako kot ranjena žival pač zalizati svoje rane. Ljudi je treba spraviti med seboj, vsaj simbolno, saj so leta ogenj jeze in maščevanja že zdavnaj pogasila, označiti bo treba do sedaj skrite in prezirane grobove in poravnati krivice, ki so bile storjene, seveda tako, da ne bodo nastajale nove. vse to je moč z dobro voljo in pripravljenostjo kaj hitro napraviti, saj gre, kot že rečeno, za simbolno in ne tolikanj perečo zadevo. Porebna pa nam je, tako kot Albancem na Kosovu odprava krvne osvete med posameznimi rodovi Če je to uspelo njim, zakaj ne bi nam. ROD — KAM IŠČEŠ POT? Namen tega pisanja pa ni razglabljanje o spravi med ljudmi, čeprav bomo za ilustracijo razmer v to reportažo vpletli tudi dve življenjski zgodbi. Postavljamo namreč, vsaj kolikor nam je znano, precej novo vprašanje: kaj je s spra vo v različnih delih Slovenije. Znano je namreč, da je Slovenija doživela med okupacijo dokaj različno usodo, čeprav nočemo podcenjevati trpljenja nikogar. Objektivno gledano, pa je treba vendarle priznati, da so vojaške sile, pa naj bodo to okupatorske ali pa domače, v službi narodnoosvobodilnega boja ali pa tiste, udinja-jajoče se tujim okupatorjem, na različnih področjih prizadejale ljudem in premoženju različno škodo. Dolenjska igra pri tem v očeh sodobne zgodovine kaj različno vlogo. Po eni strani je znana kot pokrajina, kije dajala v svojih Šimih gozdovih gostoljubje partizanskim enotam, celo najvišjim organom nove slovenske oblasti, po drugi strani pa je dala največ pripadnikov slovenske kvizlinške vojske, bele garde in domobrancev. Ena od njenih krajin. Bela krajina, je znana kot zibelka partizanstva, druga. Suha krajina, kot zibelka kvizlinštva. Kdaj in zakaj je slednja postala to, bo še morala dokazati znanost, v pravo luč pa postaviti tudi krivdo preprostih Ijtuli, ki so bili v ta nemili vrtinec potegnjeni po sili razmer. Nekaj pa je gotovo: ne Bela krajina ne Suha krajina nista imeli od tega nobenih koristi Belo krajino so zmagovalci kaj hitro pozabili kot neko romantično epizodo na vijugasti poti do oblasti. Suho krajino pa so dolga leta odrivali iz zavesti kot leglo izdajstva, nevredno kakršnekoli pomoči Verjetno ne čisto zavestno, vsaj nobenih dokazov ni za to, vendar pa ves povojni razvoj, ki bi se ga dalo verjetno še preukreniti kaže na to. Dolenjska je med vojno izgubila veliko ljudi, precej domov je bilo požganih, uničenih ogromno kulturnozgodovinskih spomenikov. Veliko ljudije padlo med vojno, precej pa takoj po vojni, v čistkah, katerih smisel bo zgodovina težko dokazala. Medtem ko Suhi krajini propadajo opusteli kmečki domovi in cele vasi, pa v kočevskih jamah trohne kosti mož, ki bi bili na teh domovih lahko skrbni gospodarji Kako je brezbrižnost do povojnega razvoja te pokrajine krojila prebivalstveno politiko Suhe krajine, še najbolj povedo podatki o številu prebivalstva v krajevni skupnosti Hinje. V njej je živelo leta 1955 še 1515 ljudi, leta 1975 jih je bilo 1095, danes pa jih je tam okoli 850. Ti podatki so vsekakor zastrašujoči še bolj pa se je treba zamisliti nad tem, kakšno je prebivalstvo, ki ostaja v teh vaseh. Alije sposobno obdržati pokrajino ži vo? Naslednji sta vki po vedo vse. V krajevni skupnosti Hinje je skupno 274 gospodinjstev. Kar 56 gospodinjstev je takih, v katerih živi samo še en član. To je več kot Franc Turk petina Samo dva člana ima 46 gospodinjstev, nekaj manj kot petina Ker gospodinjstva z enim ali dvema članoma tvorijo v glavnem ostareli prebivalci, je jasno, da v 102 domovih v krajevni skupnosti skorajda ne moremo pričakovati naraščaja IN KAMEN NI OSTAL NA KAMNU Kako je ugašala sla po življenju v tako velikem delu Slovenije, pred zadnjo vojno cveto- čem in gosto naseljenem? Poglejmo si dva pri-dve čisto naključno izbrani življenjs mera, dve čisto naključno izbrani življenjski usodi iz vasi Žvirče. Pri Licajevih, tako se pravi hiši, kjer živi Debenjakova Mila osemdesetletnica sama na blizu štirideset hektarov veliki kmetiji Rodila je šest otrok. Eden je umrl kmalu po rojstvu, pet pa jih je odraslo, vendar si nobeden ni usodil ostati doma na kmetiji Mila jim ne zameri Tudi sama na teh kamnitih tleh ni užila dosti lepega Med prvo svetovno vojno je izgubila očeta Pravzaprav se ga niti dobro ne spominja tako majhni sta takrat še bili s sestro. Oče je padel kot avstrijski vojak na srbski fronti Mati se ni hotela še enkrat poročiti Dekleti sta ob težkem kmečkem delu odraščali posuili na materino veselje godni za možitev in se poročili z bratoma Debeljakovima iz Višenj. Mila je z možem kmetovala doma sestra Jožefa na sosednji kmetiji »Bilo je v tistih časih pred vojno precej drugače, kot je sedaj. Grmovje ni zaraščalo pašnikov, divjad ni vdirala do hiš. Vse je bilo lepo obdelano. Če nismo mogli sami pokositi pa smo dali košnjo drugim, s tem da so kosili tudi za nas. Mrva mrvo kosi, smo temu rekli takrat Za divjad pa so znali vaščani sami poskrbeti, da se ni preveč razširila Tudi divjega lova je bilo precej, če ni šlo drugače,« se spominja Mila Vojna je prinesla strah in nezaupanje med ljudi. Moški so se skrivali po skednjih, v gozdnih grapah, da jih niso dosegli tisti, ki so jih hoteli z obljubami in grožnjami spra viti v svoje vrste. Zdaj je šel noter ta zdaj oni Do konca se ni obdržal skoraj nihče. Moški iz Ž virč so se odločali v glavnem za napačno stran. Ena in druga vojska je pobirala hrano, domače živali, ena in druga zažigala gospodarska poslopja domove. Italijani so požgali lope za seno, ki so ga skrivali na jasah globoko v gozda Nemci so marca leta 1944 zbombardirali pol vasi, leto pozneje pa so ponoči vas obkolili partizani in zgnali iz preostalih hiš vse prebivalstvo. Odganjali so živino, klali prašiče in jih metali na vozove, enako perutnino. Bilo je kot na sodni dan in mnogi so mislili, da je prišla zadnja ura Tako tudi Milin mož, ki se je skril v hlev pod jasli Partizani so kolono starcev, žena in otrok usmerili v sosednjo vas. Zvedelo se je, da bodo vse požgali Mila je poslala štiriletno hčerko, da se je skrivaj splazila do očeta in mu to po vedala. Z njo v naročju seje potem pridružil koloni in ostal živ. Stari Tekavec, ki bolan ni hotel zapustiti krušne peči ni imel te sreče. Ko je plamen zajel vso vas, je od njega ostal le še pepel Iz Strug, kamor so jih nagnali partizani so vaščani, kolikor jih je še ostalo, žalostno gledali v ognjeni soj domače vasi Do konca vojne je manjkalo manj kot dva meseca Verjetno bo težko pojasniti kakšen strateški vidik je vplival na odločitev, da se upepeli toliko slovenskih domov. Zlasti zato, ker je bil izid vojne, v takrat skoraj povsem osvobojeni Evropi že na dlani USOJEN IN OBSOJEN NA SIROTO Franc Turk ježe krepko prekoračil petdeseta Ima lepo urejeno in opremljeno kmetijo, vendar pri teh letih in v teh krajih težko pričakuje, da bo zanjo dobil naslednika Pri hiši, kot pri mnogih drugih, ni mlade ženske, ki bi lahko ko v srce zatrl občutek krivde in manjvrednosti Le redki so si lahko ustvarili družino. Precej pa je verjetno temu krivo tudi to, da so dekleta izkoristila vsako priložnosi da so pobegnila iz teh kamnitih lazov in porušenih domačij mesto. France še ni imel deset lei ko se je naselila groza v njegovo mlado srce. Marca štiriinširi-desetega, ko so nemški bombniki zatulili nad vaškimi hišami in so jim bombe s silnim pokom raznašale strehe, je njegova mati pograbila Blizu križišča sredi vasi Žvirče še dandanes, natanko po petinštiridesetih letih, štrlijo v nebo razvaline kmečke hiše. Mogočen kamniti portal priča, da je bila to včasih trdna domačija. Danes kaže pravo podobo Suhe krtine: samo portali so še, za njimi pa ni več živjjei\ja. (Foto: T. Jakše, 15. marca 1990) mlajšo sestrico Micko in vsi skupaj, stara mama, mati s sestro in on, so se zatekli k živini, ki{ je bila v pritličju. Komaj so dobro prestopili prag hleva, že jih je vse skupaj zagrnila noč. Franceta so menda šele drugi dan potegnili iz ruševin. Kot po čudežu je ostal, če odštejemo nekaj prask in odrgnin, skoraj nepoškodovan. Vse ostalo, kar je bilo v hlevu, živina in ljudje, je bilo mrtvo. Tako je France ostal sam. Oče je nekaj prej odšel k domobrancem. Ko se je ponudila prilika, je vzel k sebi še sina, saj druge izbire ni bilo. Pol vasi so porušili Nemci, leto kasneje so drugo polovico požgali partizani Tudi stričevo hišo, v kateri je France medtem dobil zatočišče. Tako je bil France nekaj mesecev, vse do konca vojne, v domobranski postojanki v Stični, kjer je oče skrbel za konje. Kolikor se France spominja, oče nikoli ni sodeloval v oboroženih spopadih. Ko se je vojna bližala h koncu, se je z vprežnim vozom priključil koloni, ki se je čez Gorensko in Karavanke vila na Koroško. France se medlo spominja tiste zmede, prerivanja, kričanja, streljanja, negotovosti Potem se spominja tudi vrnitve. Kako so jih Angleži naložili na vagone in jih poslali nazaj Medlo se spominja strojnic ob progi, partizanov, ki so prihajali v vagone, pobirali stvari, zasliševali, pretepati Vsega je bilo dovolj. Le varnosti za zbeganega, prestrašenega dečka ni bilo nikjer drugje kot v očeto vem naročju. V za vetju očetovega naročja, ki mu je bilo edino, kar je še imel v življenju, je iskal sredi tega krutega tujega sveta nadomestilo za družino, za dom. Vendar ne za dolgo. Nekega dne je z okna škofovskih zavodov v Šentvidu videl očeta skupaj z množico drugih odkorakati na zadnjo pot Oficirje sicer rekel Francetu, ki je hlipajoč zrl za kolono, da se bo oče že drugi dan vrnil, toda tistega dne ni bilo nikoli France je spet ostal tako neizmerno sam na lem svetu. Tokrat ga na samoto ni obsodila nemška bomba. V svobodi brez sodbe, brez premisleka ga je obsodila na večno siroštvo roka, kije s svinčnikom napravi- la kljukico ob imenu njegovega očeta. Prav taka birokratska roka je vselej zavestno ali nezavestno preskočila Suho krajino, ko je pisala načrte za vsestranski razvoj slovenskega podeželja, za ohranitev slovenskega rodu na zemlji ki jo je stoletja skrbno obdeloval in negoval Če je sploh kdaj kakšna roka do sedaj delala take načrte. TONE JAKŠE Ljudmila Debeljak delo In pravičnost. fmr " ?:.$ iO' y> /*' ls£n . vrl/ /f /MMO/ jč> /*\ .Uas . \ ; fl/ mmo #t yji(P, f ^ ŽOGiC|V *tpP0Q[Ck /UJ^jk&Otv ‘/»/m ln< Fl Art/ av%> jtoplt' narfCa/. j ffe r06 /huAo" &*&* \ * rtnclcvr dmo'« DEM DEM< SL tsrssjsr *r Prenovljeni sindikat: metulj ali vešča? V, volilnem zatišju po srditem predvolilnem boju konec prejšnjega tedna, ko je precej Slovencev premlevalo, koga naj i' nedeljo voli, da bo slovenski jutrišnji dan nekoliko svetleji, kot je bil včerajšnji, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani končal 12. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kije bil hkrati tudi L kongres Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Preko 230 delegatov je po dveh dneh burnega polemičnega in odprtega kongresnega razpravljanja in odločanja, ki ga je spremljalo blizu 100 novinarjev, zapustilo oblazinjene sedeže v veliki dvorani Cankarjevega doma in y sivem, deževnem vremenu, kije kar vsiljiva prispodoba današnjih razmer, krenilo v svoja delovna okolja, kjer bodo poskušali uresničiti to, kar so na kongresu sprejeli kot svoje smernice in naloge. In tega ni ne malo in nikakor ne bo BRANE BAMBIČ, delegat sindikata dejavnosti kemične, gumarske in nekovinske industrije, zaposlen v novomeški Krki »Na kongresu je prišla do izraza še večja prenovitvena volja, kot je izražena v programskih dokumentih. Ostro se je zastavila dilema, ali se organizirati po panožnem ali teritorialnem načelu. Mislim, da dileme ni mogoče enostransko rešiti. Nqjboije bi bilo doseči pravo mero obeh načel Pomembna se mi zdi tudi trdna odločnost sindikata, da se pri sklepanju kolektivnih pogodb z gospodarsko zbornico in vlado ne sme popuščati pod minimum pravic, za katerega smo se izrekli na kongresu.« različnih koncih Slovenije in postavile pod vprašaj samozavest starega ali »režimskega« sindikata, kot njegovi kritiki radi pravijo. Iz zapredka preoblikovanja in spreminjanja se je izvila nova sindikalna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ali se je rodil metulj pisanih in pestrih, predvsem pa močnih kril ali pa seje rodila vešča, ki se bo osmodila y plamenu lastnih obljub, bo pokazal čas. In to prav kmalu! VČERAJŠNJI SINDIKA T NI DANAŠNJI Pogoj za prenovo sindikata, ki je na kongresu doživela potrditev, je bil najprej kritičen obračun s samim seboj in lastno preteklostjo. Delegati so prišli na kongers odločeni, da dokončno prekinejo s starim, obračunajo z dosedanjim delom, da se rešijo zlega duha preteklosti, ko je bil sindikat očitna transmisija oblasti, ne pa samostojna delavska organizacija. »Če smo do sedaj bili sestavni del oblasti, se sedaj osamosvajamo in postajamo neodvisni,« je v u vodni besedi ugota vljal stari in na kongresu ponovno izvoljeni predsednik RS ZSSS Miha Ravnik. »Včerajšnji sindikat ni današnji sindikat Z delom in dokumenti dokazujemo, da opuščamo preteklost in napovedujemo prihodnost« Ravnik je pravilno ugotovil, da so delavca v g la vnem vsi zapustili, tudi tisti, ki so se še včeraj sklicevali na oblast delavskega razreda čeprav je delavec v resnici nikoli ni imel! Današnje gospodarske razmere so krute, prihodnost za marsikoga negotova Odveč je naivnost, da so v takih razmerah delavci zadovoljni s svojim sindikatom, odveč pa je tudi prevzemanje krivde za sedanje razmere na pleča sindikata Minuti sindikalni kongres se ne bo vpisal v zgodovino sloevnskega sindikalnega gibanja le Po lem, da so delegati preimenovali staro sindi- ^a. n° organizacijo. Z novim imenom so ozna-“ globlje in bolj bistvene spremembe, kot je Samo ime. Stari sindikat je na kongresu pravzaprav a°zivel pravni in formalni konec. Počila je °pna, p katero je bil nekaj desetletij varno zavit 2 blagoslovom oblasti in na nek način odtujen SJ?iemu članstvu. Za temeljit preobrat od poli-“čne transmisijske organizacije k delavski organizaciji s pogajalsko in zaščitno vlogo se je p^cej moči nabralo znotraj samega sindikata, Pospeševali pa so jo sunki, ki so leteli iz spremenjenih splošnih razmer in krize, manjši su-d p Poletel tudi s strani alternativnih sin- a‘kalnih organizacij, ki so se ustanavljale na kovna in nesposobna vodstva, pri nas pa tako, da delavce brezpravno izrivajo iz podjetij. S sindikalno listo je sindikat uveljavil in zajamčil najnižjo plačo, s svojim tvornim prispevkom k ustavnim spremembam pa je uveljavil pravico do svobodnega organiziranja sindikatov ter si zagotovil pravico nastopanja v parlamentu kot predlagatelj zakonov, aktov in ukrepov, kadar gre za socialni, ekonomski in materialni položaj delavcev. V republiški skupščini je sindikat z lastno zakonsko iniciativo uspel, da je bil sprejet zakon o skladu republike za razvoj, ki bo omogočil odpiranje novih delovnih mest in ohranitev zdravih podjetij. Z odločnimi zahtevami se je y skupščini boril za razbremenitev gospodarstva ODLOČNI NE ZA IZHODIŠČNO PLAČO 300 DEM Najbolj oprijemljiva in ta čas zelo pomembna zadeva kjer se je sindikat že izkazal, še bolj pa se bo moral izkazati, kot zahtevajo tudi MARIJA BEZJAK, članica prejšnjega republiškega sindikalnega sveta, predsednica sevniškega občinskega sindikata, zaposlena v Lisci »V kongresnih dokumentih imamo dobro zastavljene osnove za pravi res delavski sindikat Vendar pa delavce predvsem zanima, kaj bomo naredili V Lisci smo šli v podpisovanje pristopnih izjav. Včlanilo seje 90 ostotkov delavcev, kar pomeni, da v tem sindikatu vidijo varstvo in zaščito svojih interesov. Zavzemamo se za močan in enoten sindikat.« Zveza sindikatov je v obdobju pred kongresom dosegla pomembne premike, čeprav so tekli nekoliko prepočasi, kot pa je bila volja članstva in zahteva časa. Med dosežke si sindikat šteje premaganje ideološke zavore, češ da je naša družba brezkonfliktna in da delavec ne more stavkati proti samemu sebi Z ustavnimi spremembami in stavkovnimi pravilije bila tudi po zaslugi prizadevanj sindikata delavcem zagotovljena pravica do stavke. Zveza sindikatov seje prva lotila reševanja problematike presež-nihdelavcev, čeprav je socialna zaščita vbistvu stvar države. Sindikat je zavrnil ideološko zablodo, da delavec kot upravljavec nosi odgovornost za rezultate svoje organizacije in je tako kriv tudi za stečaj, saj odločitve za razvoj, tehnologijo, organizacijo in poslovodenje niso bile zares v njegovih rokah! Drugje prestrukturiranje teče tako, da iščejo nove razvojne poti, vlagajo svež kapital, da zamenjujejo nestro- JOŽE MIKLIČ, predsednik MS ZSS za Dolepjsko: »Delegati so na kongresu odgovorno podprli kongresne dokumente, ki smo jih snovali skorqj leto dni. Po lastnih dolgoletnih izkušnjah v sindikatu dejavnosti in iz poznavanja sosedpjih evropskih sindikatov menim, da imamo danes zares drugačen sindikat. Kongres je bi! v marsičem prelomen, sindikat se po njem bolj povezuje s članstvom in se obrača k vsakemu članu. Mislim, da bo sindikat dosege! zasta vij ene cilje.« kolektivne pogobe ne bodo sklenjene, pa naj velja prepoved prenehanja delovnih razmerij zaradi stečaja! NA VRSTI JE DELOVANJE O kongresnih dokumentih — predloženih jih je bilo kar precej — od statuta, temeljnih nalog sindikatov za obdobje 1990—1994, resolucij, poročila o delu RS ZSS do programskega dokumenta in več resolucij, je tekla živahna, kritična in polemična razprava y treh delovnih skupinah. Ostra bitka se je bila predvsem o statutu oziroma o tem, kako naj bo Zveza sindikatov organizirana, da bo kar najbolj učinkovita in da je ne bo zagrabila stara bolezen vseh velikih organizacij, birokratizacija in oddaljevanje od članstva. Delegati iz baze so bili zelo kritično razpoloženi do stare kadrovske zasedbe in profesionalnih sindikalnih funkcionarjev, zahtevali so, da članstvo in sindikati neposredno razpolagajo z denarjem, ki se nabere s članarino. Članarina naj bi bila last članov in sindikatov, ne pa skupna last sindikalne zveze. Splošna ugotovitev je bila, da obstaja vsebinsko nasprotje med dobrim programom in pomanjkljivim statutom, ki ohranja staro togo organiziranost in staro kadrovsko zasedbo. V novem statutu naj bi opredelili odločilen vpliv sindikatov dejavnosti in drugih oblik organiziranosti Sam sprejem statuta so zato preložili za pol leta, ko naj bi ga preoblikovali in sprejeli na konferenci Vetrovi pluralizma, za katerega se je sindikat opredelil omogočajo polna jadra in plovbo tudi sindikalnim organizacijam, ki nastajajo zunaj dosedanjega sindikata. Več delegatov je zato izrazilo bojazen, da se sindikat preveč drobi in izgublja svojo moč. Prevladala je težnja po močnem in povezanem sindikatu, ki pa mora biti zares drugačen od dosedanjega. opredelitve in posebna resolucija kongresa, so nedvomno kolektivne pogodbe. To je orodje sindikalnega boja za pravice zaposlenih in zakon, nad katerim bdi sindikat V njih so določene delavčeve pravice, in sicer tako, da kolektivne pogodbe nižje ravni določijo le višjo raven pravic, nikakor je ne morejo zmanjševati Zveza sindikatov je odprla proces kolektivnega pogajanja, vendar do podpisa splošne kolektivne pogodbe za zaposlene v gospodarstvu še ni prišlo, ker vodstvo sindikata ne pristaja na »ponižujočo vrednost izhodiščnega osebnega dohodka, ki jo ponuja Gospodarska zbornica, to je 300 DEM, kar je manj od zajamčenega osebnega dohodka,« kot je dejal Ra vnik ob so glasnem pritrjevanju in ploskanju vseh delega tov. Delegati so na kongresu v sklepih med drugim poudarili da bodo v primeru, da Gospodarska zbornica ne bo sprejela minimalnih zahtev iz deklaracije o kolektivnih pogodbah (npr. naj nižja plača za najenostavnejša dela najmanj 600 DEM) organizirali splošno stavko v vsej Sloveniji Razvoja podjetništva, drugačnega odnosa do dela, zadovoljstva ljudi in gospodarskega napredka ni mogoče graditi na mizemih plačah. Graditi je mogoče le na poštenih plačah! Krajši delovni čas, omejitev samostojnega odločanja delodajalca pri sklepanju ali prenehanju delovnega razmerja, ugotavljanju presežka delavcev, pravilno odločanje o pravicah in obveznostih delavca, polna zaposlenost socialna varnost brezposelnih, varnost zaposlitve in delovna perspektiva, dodatni mehanizmi zaščite za socialno ogrožene člane, nosečnice, porodnice, invalide, vse to mora biti kot varovalna zaščita vgrajeno v kolektivne pogodbe. Dokler Kongres se je končal kot bi lahko splošno ocenili z dobrimi sklepi in dobro usmeritvijo. Toda papirje papir in napisane besede ostanejo zgolj besede, če jih ne uresničujemo v vsakdanjem življenju. Nav to čaka prenovljeni svobodni slo venski sindikat sindikalne akti viste in TEMELJNI SINDIKALNI CILJI • BogatejSe življenje • Za enako delo enaka izhodiščna cena • Najnižja cena dela — zajamčena pravica • Poštena plača • Polna zaposlenost • Znanje in usposobljenost — jamstvo zaposlitve • Socialna politika — del razvoja • Vsak zaposleni do stanovanja • Spodobna pokojnina • Celovito varstvo invalidov • Skrb za usodo delavca v primeru stečgja • Humano, zdravo in varno življenje • Skrajšan delovni tednik vodstva, ki naj bi v prihodnje po usmeritvah programskih dokumentov vlekli konkretne poteze za njihovo uresničevanje in ponujali jasne odgovore na vsakodnevne življenjske potrebe delavcev. »Cenili nas ne bodo po programskih obljubah, temveč po njihovem uresničevanju. Potemtakem usodo tega sindikata držimo v lastnih rokah,« je bilo na kongresu slišati predsednika RS ZSSS Miha Ravnika. M. MARKELJ Brane Bambič Marija Bezjak Jože Miklič Rimljani, plugi in nekaj malega turizma D JL \.avno v tem času pred dvema letomaje na območju Benečije pri Trebnjem ugotavljala angleško-slovenska arheološka ekipa, kaj prazgodovinskega skrivajo tukajšnje preorane njive. Da nekaj tega je v zemlji tod okoli so zaslutili strokovnjaki že pred raziskavami Pri topografskem preverjanju trase nove avtomobilske ceste so namreč odkrili na preoranih zadružnih njivah med Motelom in zaselkom Benečija južno od magistralne ceste Ljubljana—Zagreb temnejše in svetlejše lise. površina polj pa je bila precej na gosto posejana z odlomki prazgodovinske in antične keramike. Poznavalčevo oko je zlahka prepoznalo delce antičnih tegul in imbreksov in drugega teda-njega gradbenega in podobnega materiala. Za začetni vtis je bil dovolj za hipotezo, da predvidena trosa nove hitre ceste poteka prav po ar-heološ,. .> tej državi res zaslužili, da svobodo pričakujemo s strahom ?« se je minuli teden vprašal ugledni hrvaiki komentator Hido Biščevič, misleč pri tem na stvarne posledice velike različnosti programov strank, ki se ali se Se bodo v Jugoslaviji borile za oblast Vprašanje je Se kako na mestu tudi brez analitičnega drezanja v strankarske razprtije, kajti zaskrbljeno si ga lahko zastavimo že ali natančneje predvsem zaradi delovanja tako imenovane jugoslovanske nadstranke oziroma njenih ostankov. Gre seveda za zvezo komunistov Jugoslavije oziroma njen Centralni komite. V tej zvezi in tem telesu so z redkimi izjemami samo še komunisti Srbije, njenih kolonij in JLA. Da, Jugoslovanske ljudske armade! Vztrajna navzočnost generalov in admiralov v CK ZKJ, najvišjem organu organizacije, ki je ni več, je res nenavadna, še bolj osupljiv paie tudi vojaški podpis pod vsebino pisma, ki ga ie to samozvano in nelegitimno telo naslovilo jugoslovanskim komunistom. Zanimivo je, da so zadnji sestanek ogorčeno zapustili tudi sicer res za vsako ceno in vedno jugoslovanski Bošnjaki, Makedonci pa so unitaristično partijo spregledali že prej. saj je Milan Pančevski, vodja ostankov ZKJ, njihovih gora list Pisanje, narekovano v Beogradu, se zavzema za nadaljevanje prekinjenega 14. izrednega kongresa ZKJ, da bi tako na nek način umili obraz in politični ugled tako imenovanih zdravih sil v ZKJ, glavni cilj te skupine ali skupinice, ki se pokriva s plaščem »skrbi za usodo Jugoslavije«, pa je razbitje samostojnih in prenovljenih organizacij Zveze komunistov c Bosni in Hercegovini, Hrvatski, Makedoniji in Sloveniji. Zakaj sta se admirala Peter Simič in Stane Brovet podpisala pod nekaj, s čimer se ne strinja večina komunistov-prenovi-teljev vsaj štirih jugoslovanskih republik? To namreč ni samo radikalno vmaševanje JLA y politiko, ampak tudi odkrit prestop vojske v tabor jugoslovanskih hegemoni-stov in unitaristov, v katerem lahko med mnogimi znanimi in neznanimi obrazi tu in tam za trenutek zagledamo tudi do neznosnosti samozavestni nasmeh premiera Anteja Markoviča. To pa še ni vse, kar lahko v zadnjem času vrežemo na rovaš JLA. V kakšnifunkcijije bil bojda rutinski obisk armadnega generala in jugoslovanskega obrambnega ministra Veljka Kadijeviča pri enotah petega armadnega območja, to je v Sloveniji in na Hrvaškem? Je bila ta inšpekcija po znamenitem pismu in v času volitev (Slovenija) ali tik pred njimi (Hrvaška) grožnja z grobo politično in vojaško silo, da o nultem občutku za takt niti ne govorimo? Tako smo namreč to razumeli v Sloveniji — celo naše vodstvo, ki je Kadijeviča zaradi takšnih insinuacij sprejelo le na vljudnostni obisk, na kavo. Naš vojaški minister je to gostoljubnost očitno dobro razumel in nanjo odgovoril 6. aprila v Zagrebu. Izjava je ocena tridnevnega vojaškega obiska pri nas in na Hrvaškem. V njej je (po Tanjugu) med drugim rečeno: »Družba bo lahko odpravila krizo in vztrajala pri uresničevanju programa Z1S, če bodo pristojni organi z odločnimi ukrepi preprečili kršenje usta ve in zakono v in zagotovili večjo odgovornost, red in organiziranost Opozorili so, da se morajo tisti, ki zdaj v predvolilni tekmi za oblast zanikajo vse vrednote in dosežke našega dosedanjega razvoja, ponujajo bratomorno vojno, prekrojitev meja in razcepitev države, zavedati, dajim bomo to preprečili Svobodo smo drago plačali in treba jo je varovati in ohraniti s sodelovanjem vseh rodoljubnih sil« Že na prvi pogled je očitno, da si bolj grobega vmešavanja JLA v predvolilno kampanjo v severozahodnem delu države sploh ne da zamisliti Gre za grožnje, izsiljevanje in samovoljno razsojanje o dobrem in slabem. Takoj po prekinjenem 14. izrednem kongresu ZKJ so generali-politiki med prvimi ugotovili in jasno ter glasno povedali da ne moremo govoriti o kongresu ZKJ, če niso navzoči vsi deli te organizacije Kaj se je moralo zgoditi v Beogradu (pred vojaškim pozdravom Slobodanu Miloševiču ali po njem), da takšno stališče ne velja več, kar se vidi tudi po tem, da sta Si- mič in Brovet s podpisom pisma skrčila iški pašaluk, ZKJ na beograjski pašaluk, okrepljen s komunisti iz JLA? Ali to pomeni, da JLA ni več vsejugoslovanska vojska? Zakaj ni Kadijevič, ki se tako suvereno sestaja z bani posameznih republik, tistega o kršenju ustave, zakonov, bratomorni vojni, prekra-janju meja in razcepitvi države izrekel po sestanku s predsednikom SR Srbije Miloševičem? Tam se vse omenjeno in še več dogaja vsak dan, kar po zaslugi bržkone nepristranskih mednarodnih komisij ve ves svet Je po vsem tem (kljub pogojno pritrdilni izjavi generala Stevana Mirkoviča za Dugo) depolitizacija JLA možna, mogoča opcija? Kaj meni o zadnjih političnih dejanjih najvišjih predstavnikov armade Predsedstvo Jugoslavije, njihov vrhovni poveljnik? Sicer pa je zadnje vprašanje bolj za okras, tako kot Jugoslaviji njeno predsedstvo. MARJAN BAUER Sprava je preizkusni kamen odgovornosti za prihodnost P S. red ti ___. red desetimi leti, natančneje 13. marca 1980, je dr. Alojzij Šuštar prevzel nadškofovsko službo v Ljubljani Ob jubileju, ki je več kot samo to, smo ljubljanskemu nadškofu in metropolitu, predsedniku Slovenske pokrajinske škofovske konference ter ne nazadnje dolenjskemu rojaku, postavili nekaj vprašanj, primernih za ta trenutek slovenske Cerkve in družbe. Z dr. Alojzijem Šuštarjem se je pogovarjal Marjan Bauer. Naslov in mednaslovi intervjuja so redakcijski • Gospod nadškof, ko so Vas postavili na čelo slovenske Cerkve, niste, vsaj navzven, torej npjširši javnosti, razgrinjali nobenega programa. Za naprej ste imeli le prošnjo:»Molite in pomagajte!« ter svoje škofovsko geslo »Božjo voljo spolnjevati!«. Nekoliko kasneje (leta 1982) ste, še vedno zvesti temu načelu, med drugim zapisali: »Nevarno je ob začetku škofovske službe razvijati načrte in napovedovati program svojega delovanja. Kolikokrat načrti in napovedi ostanejo besede na papirju, čeprav so bili resno mišljeni. Ne samo zunanje razmere in nepredvideni dogodki, tudi lastna nemoč in ozke meje lahko prekrižajo načrte in zavirajo ali celo preprečijo izvrševanja programa.« Kako po desetih oziroma osmih letih merite te svoje besede ter pot, ki sta jo v tem času prehodili Vi in slovenska Cerkev? Še posebej — to ni samo moje mnenje — ker se je pri zasedbni mesta ljubljanskega nadškofa in metropolita zgodila redka sosledica, bili ste in ste še »pravi človek na pravem mestu o pravem času«. MOJA NALOGA JE SLUŽENJE BOGU IN UUDEM »Dovolile, da se ustavim najprej ob zadnjem sta vku. Prekratek je še čas za sodbo o mojem delu teh deset let Sele zgodovina bo mogla mnogo pozneje kaj povedati o tem, kar nam potrjujejo tudi izkušnje iz preteklosti Končno pa tudi ni tako pomembno, kako koga presojajo ljudje. Odločilno je, kako človeka presoja bog. V prvem pismu Ko-rinčanom piše apostol Pavel Meni je malo mar, če o meni sodite vi ali kakšno človeško sodišče, pa tudi jaz o sebi ne sodim. Moj sodnik je namreč Gospod’(I Kor 4,3-4). Zase si sicer ne bi upal reči da mi je človeška sodba le malo mar. Vedno je treba upoštevati tudi sodbo ljudi in se iz tega učiti posebno, če ljudje kritično in utemeljeno presojajo razne odločitve in dejanja. Vendar je edino pomembna tista sodba, ki jo o človeku izreče Bog. Če gledam na zadnjih deset let, imam vtis, da so hitro minila Bilo je veliko dogajanj v domači Cerkvi pa tudi v Evropi in po svetu Po svojih močeh sem delal in doži vljal nekatere spremembe pri nas doma in po Evropi Močno sem doživljal tudi svojo nemoč in različne vrste omejenosti Večkrat sem o teh omejenostih razmišljal jih pregledoval in iskal novih možnosti Po svoji službi je škof izpostavljen javnosti tako cerkveni kakor družbeni Prizadeval sem si za poštenost in iskrenost, za pravičnost in za spoštovanje vsakega človeka in za iskanje skupnega med vsemi ljudmi, za odkrit in utemeljen pogovor kot edino možnost reševanja Vsakemu človeku je treba pustiti svobodo in njegovo osebno prepričanje, zavračati je treba vsako nasilje, sprenevedanje, sumničenje ali podtikanje. Če v začetku nisem razvija! programov, sem pa sam zase v teh letih velikokrat o tem razmišljal in se pogovarjal tudi z drugimi ter skušal sprejemati njihove pobude. Doživljal sem lepo sodelovanje tako v slovenski pokrajinski škofovski konferenci na pastoralnem občnem zboru ljubljanske nadškofije kakor tudi y raznih svetih in komisijah. Ob desetletnici sem spet nekoliko več razmišljal o sedanjem trenutku in o nalogah za prihodnost in to omenil tudi v pismu duhovnikom v Sporočilih slovenskih škofij v začetku aprila letos. Dve tretjini moje škofovske službe sta minili Če Bog da zdravje in življenje, mi ostane še pel let. Vpismuduhov-nikom sem omenil, kaj naj bi bila moja posebna skrb za to zadnjo tretjino. Ševeda pa je treba računati tudi z raznimi izrednimi dogodki tako pri nas kakor p Evropi in drugod po svetu. Izkušnja v letu 1989posebno v Vzhodni Evropi nam veliko pove. Pomembno se mi zdi da budno spremljamo razvoj in skušamo spoznati znamenja časa, nenehno iščemo in spoznavamo klice s strani ljudi in Boga. Geslo, ki ga navajate, pa sem medtem že pred časom spremenil tako, da se glasb .Molimo in pomagajmo si med seboj!’ Molitev in pomoč sta tudi moja naloga, ki jo vidim predvsem y služenju in pomoči drugim ljudem.« • Neposreden povod prošnje za ta pogovorjebil poleg Vašega delovnega jubileja, ki smo ga vsi veseli, tudi začetek pogo vorov med posvetnimi oblastmi in Cerkvijo o spravi oziroma narodni in državljanski umiritvi na Slovenskem. Kotje znano, Vas je glede tega 9. marca povabil na pogovor predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije tovariš Janez Stanovnik. Če sem pravilno obveščen, je šlo za prvi uradni dialog med slovensko oblastjo in Cerkvijo po vojni, če seveda odštejem vsakoletne uradne sprejeme za predstavnike verskih skupnosti, ki so sicer koristni, vendar tudi nekako kremfieloški, saj morajo analitiki šteti vsako besedo in poudarek v izgovorjenem ter vse skupaj primerjati s tistim od lani ali predlani Kako bi lahko ocenili pogovore s predsednikom Predsedstva zdaj ž* Republike Slovenije? MANJ OBSOJANJA DRUG DRUGEGA »Ni bil to prvi uradni dialog med slovensko oblastjo in Cerkvijo po vojni Redne pogo vre sem imel predvsem s predsednikom komisije za odnose z verskimi skupnostmi posebno s prejšnjim predsednikom dr. Borisom Frlecem. Ponovno sem se pogovarjal tudi z nekdanjim predsednikom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jožetom Smoletom pa tudi s predsednikom Slovenije Janezom Stanovnikom in predsednikom vlade Dušanom Šinigojem. Uradni sprejemi ob novem letu so seveda nekaj drugega. V pogovorih z omenjenimi osebami je šlo navadno za čisto določena vprašanja. Nismo dajali v javnost posebnih sporočil, vsaj zadnja leta ne. Devetega marca me je povabil predsednik Stanovnik in mi hotel pojasniti nekatere stvari glede izjave Predsedstva in izvedeti tudi moje mnenje. Hvaležen sem bil za to priložnost Nekateri so sicer želeli širše poročilo o vsebini, ker so tu in tam menili, da sva že sklenila neke vrste spravo, posebno ker je bila nekaj časa prej dana podobna pobuda v Nedeljskem dnevniku, ki je bila naslovljena na predsednika Stanovnika in name. Predsedniku sem pojasnil da tudi Slovenska pokrajinska škojo vska konferenca že dalj časa pripravlja izjavo o spravi Razložil sem mu nekatere stvari, ki so bistveno povzete v naši izjavi 13. marca letos, čeprav takrat besedilo še ni bilo dokončno pripravljeno. Opozoril sem tudi na nekatere nejasne stvari v izja vi Predsedstvu ne da bi se bil spuščal v podrobnejšo analizo vsebine. Pričakovati je, da bo vedno več javnega razpravljanja in res že lahko beremo to in ono. Ne smemo biti presenečeni da so mnenja različna Sam pa sem presenečen, da se še vedno ponavljajo nekateri čudni načini razpravljanja in izrazi ter neko nezmotljivo ocenjevanje drugih in samega sebe, kakor da bi bilo že vse popolnoma jasno. Zato smo v izja vi poudarili štiri pogoje za spravo, ki se mi zdijo odločilnega pomenu V razpravi o spravi bi želel predvsem več stvarnosti strpnosti priznanja različnosti spoštovanja drug do drugega in manj obsojanja drug drugegu« • Po srečaiyu Stanovnik-Šuštar sta bili izdani dve samostojni poročili, dokumenta, ki skušata vsak na svoj način — ta je včasih tudi soroden —zbližati Slovence čez prepad, ki ga opazujemo in predvsem čutimo že skorqj 50 Irt- Morda na tem mestu ni odveč poudariti, da je prvi poskus sprave med Slovenci pravzaprav zastavil leta 1977 takratni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Jože Pogačnik, ki je v imenu vseh verujočih Slovencev prosil odpuščanja za vse krivice, ki so jih slovenski krisfianipovzročiti, kot je dejcd, »na življenju, imetju ali dobrem imenu«. Takrat razen nasprotovanja na te besede ni bilo odmeva. Ali menite, da smo z ignoriranjem Pogačnikove pobude Slovenci izgubili kar precej časa, v katerem bi se lahko trdneje kot kdajkoli oblikovali kot složno in enotno ljudstvo, ali pa morda menite, da vsaka stvar pač zahteva svoj čas? NADŠKOF POGAČNIK JE ODPUSTIL IN PROSIL ODPUŠČANJA »Če vzameva časovno zaporedje, Vaše vprašanje ni čisto točno. Izjava Predsedstva je bila pred pogovorom s predsednikom Stanovnikom, naša izjava pa po pogovoru Izjave nadškofa Pogačnika iz leta 1977 nisem imel več v spominu, drugi so me opozorili nanjo, posebno ko je nastalo vprašanje, kdo seje prvi zavzel in dal pobudo za spravo. Zato sem vesel, da sem dobil besedilo iz leta 1977 in je bilo spet v celoti objavljeno v Družini ŠL 12, 25. marca 1990, ob desetletnici nadškofove smrti Nadškof Pogačnik ni samo prosil odpuščanju ampak je tudi izrecno poudaril, da kristjani vsem odpuščamo in da ne sme biti v njih nobene maščevalnosti To je izredno plemenita izjavu na katero smo lahko ponosni in je pomemben zgodovinski dokument. Zato smo tudi slovenski škofje v svoji izja vi izrazili svoje temeljno soglasje. Takrat je izjava nadškofa Pogačnika ostala brez odmevu Nasprotno: beseda sprava je bila takrat naravnost prepovedana saj se še spominjamo, kakšna je bila gonja proti Spomenki Hribar, ko se je javno zavzela za spravo. Vesel sem, da se je sedaj toliko spremenilo. Žal smo medtem veliko zamudili Marsikaj bi bilo drugače, če bi se pravočasno za- čeli pogovarjati med seboj. Če kdo ni vsega tega sam doživljal mu je to naravnost nerazumljivo. Respaje, da vsaka stvar zahteva svoj čas. Vendar zgodovina ne pozna nekega mehaničnega razvoju ampak jo v veliki meri svobodno oblikujejo ljudje Upajmo, da bomo v prihodnosti bolje oblikovali svojo zgodovino kakor v preteklosti • Najvažnejši del najinega pogovora je gotovo primerjava izjave, ki sojo po pogovorih Stanovnik-Šuštar izdale slovenske uradne oblasti, z izjavo Slo venske pokrajinske škofovske konference. Gre za isto temo, vendar tudi za drobne in tudi matu drobne razlike v stališčih. V izjavi, ki ste jo podpisati Vi kot nadškof, metropolit in predsednik konference, je sicer v začetku poudarjeno, da nočete zavzemati stališč do posameznih trditev v izjavi Predsedstva, kar pa najbrž ni ovira za Vašo globalno komparacijo, še zlasti, ker gre na eni strani, če sem pravilno razumel za prizadevanja za umiritev, na drugi strani pa za spravo. Umiritev je lahko seveda le posledica sprave. Razen tega pa prihodnost, kot je lepo zapisal novinarski kolega dr. Drago Klemenčič, ne bo iskala sprave med ideologijami temveč med ljudmi Za komparacijo oziroma naznačitev skupnega in različnega v obeh izjavah Vas prosim tudi zato, ker sta izjavi v živahnem političnem in siceršnjem obtoku. Milan Kučan, eden od potencialnih Stanovnikovih naslednikov in torej Vaš sogovornik glede umiritve oziroma sprave, je na primer (navajam po Dnevniku) pokazal prepričljivo razumevanje izjave slovenske škofovske konference in iz nje potegnil: zavzemanje za resnico; ocenjevanje dejstev v luči časa in razmer; videnje posledic za tisto, kar je bilo, kar se dogaja in kaj bo; previdnost pri obsojanju ljudi KAJ OSTAJA NAMESTO SPRAVE? »Kot rečeno, je bila izjava Predsedstva pred pogovorom Stanovnik-Šuštar. Vesel sem, da različni ljudje iščejo in vidijo najprej, kar je skupnega v obeh izjavah Skupnih prvin je res veliko. Predvsem je skupen cilj, ki je mimo sožitje, svoboda, enakopravnost in preseganje preteklosti ter skrb, da bi se hude stvari iz preteklosti nikdar več ne ponovile. Skupne so tudi nekatere bistvene prvine, zahteve in pogoji, a so tudi razlike. Na to opozarja že naslov. Mi zavestno govorimo o spravi, ker je to edina pot k cilju. Jasneje poudarjamo tudi obe stopnji, namreč spravo z mrtvimi in spravo med živimi Določneje je tudi povedano, kako je treba uresničiti eno in drugo obliko sprave. Z mrtvimi je to bolj simbolično. To bi bilo lahko enkratno javno kulturno dejanje, za vse verne tudi maša za-dušnica. Težja bo sprava med živimi To bo dolgotrajen proces in nekateri na to niso pripravljeni in ne bodo pripravljeni A ne vem, kaj tem ljudem namesto sprave ostaja: ali sovraštvo, nasprotovanje in medsebojno pobijanje ali kaj drugega. V naši izjavi smo jasno poudarili štiri pogoje: ugotoviti je treba dejstva, presojatijih y takratnem okviru in v njihovi vzročni povezanosti ocenjevati sadove z današnjega stališča in končno biti zelo zadržan in previden pri presojanju ali celo obsojanju oseb. Zelo jasno smo omenili štiri razsežnosti človeško, narodno, etično in krščansko. Med kristjani ne sme biti nobene maščevalnosti čeprav je za nekatere to zelo težko in se jim zdi naravnost nesprejemljivo. Ljudje smo pač taki lažjejezahte-vatipravično kazen, maščevanje in povračilo kot pa odpuščanje. A nasilje vedno rodi le nasilje. Zato moramo odločno zavračati tako miselnost in se zavzemati za odpuščanje, kar pa pomeni obojestransko priznartje krivde, odpuščanje in prošnjo za odpuščanje Kristjani pa imamo dolžnost, da naredimo prvi korak.« • Ali se Vam, gospod nadškof in metropolit, ne zdi, da smo vendarle na začetku nečesa, kar se sicer nebnemu* » vmešavanje cerkva in vernikov v življenje družbe in javne zadeve«, česar so se nekateri bali bolj kot hudič križa, gotovo pa lahko govorimo o enakopravnejšem, če ne kar enakopravnem sodelovanju vernikov in ti drugih ljudi, ki niso prisegali na e samo in ve se, katero ideologijo, v soustvarjanju življenja v družbi, v Re-publiki Sloveniji?_____________ NE SAMO PRA VICA, AMPAK LŽNi TUDI DOLŽNOST CERKVE IN VERNIH »Za božjo voljo, nehajmo z govorjenjem o vmešavanju Cerkve v politiko! Cerkev in verni so sestavni del družbe in zato imajo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da povedo svoje mnenje. Res smo v tem pogovoru šele na začetku. Preveč globoki so še predsodki proti Cerkvi in proti vernim. Razumem, da se je težko otresti takega mišljenja in popraviti napačno predstavo o Cerkvi, če so nekomu to vcepiljali 40 let Toliko bolj je potrebno, \ da popravimo napačne predstave v učbenikih in v javnem mnenu. Verni smo še daleč od popolne enakopravnosti, doslej obstaja vse bolj y besedah in obljubah morda tudi zaradi volitev. Prave preizkušnje bodo prišle šele po volitvah katerih del je že za nami Takrat se bo pokazalo, koliko je pripravljenosti za resničo spremembo, da popravimo, kar je bilo hudega, da začnemo znova in drugače. Glavna je sprememba mišljenja in sprejemanje različnosti, pristna demokratizacija in spoštovanje drugače mislečih Pravih demokratičnih oblik skupnega sožitja se moramo šele učiti« • Volitve, vsqj en det, so za nami, vendar med Slovenci še vedno odmeva izjava slovenskih škofov o volitvah. Cer-! kevje dala mnenje o nečem, kar tudi ona ocenjuje kot najpomembnejši politični trenutek naše povojne zgodovine. Nqjveč prahu je dvignila 4. točka izjave, v kateri je med drugim rečeno: »Če bomo volili dosedanjo oblast, bodo to mnogi razlagah, kakor da se strinjamo z ureditrijo, kakršno smo imeli do se-daj. Cepa s preteklostjo ne moremo biti zadovoljni, če hočemo temeljite spremembe in drugačno razvojno pot naše domovine, bomo vohti stranke in ljudi, ki so si za te spremembe že sedqj ntuboi prizadevati.« Ah se Vam kot podpisniku te izjave ne zdi, da je Cerkev z njo neposredno stopila na volilni oder in postala svojevrsten jeziček na tehtnici, sqj na neki način jemlje točke, kot je bilo zapisano, »sedanji oblasti«? »Ob Vašem vprašanju, ali je Cerkev s svojo izjavo o volitvah stopita neposredno na volilni oder, bi rad najprej opozoril na to, daje Cerkev kot skupnost vernih in kot del naše družbe od vsega začetka stopila na volilni oder. Toje njena pravica in dolžnost, če so tudi verni enakopravni državljani in smejo pri vo-litvah odločati po svojem prepričanju in po svoji ve- 1212) priloga dolenjskega lista m 'S. s B-aJLjrr**. TISA 5 f JC3 3 £ f* hte-kol Uje. ti in vbotro-ost, EM! iona TEMINA ČRNIH BUKEV Že zlepa se ni na slovenskih knjigotrških policah pojavila knjiga, ki bi tako vznemirila ljudi, kot jih je izdaja Črnih bukev. Ker gre za ponatis knjige iz leta 1944, ne pa za kakšno novost, je seveda treba vzroke za takšen odziv poiskati najbrž tudi zunaj nje same in njene vsebine. V normalnih razmerah bi pač zgolj ponatis neke knjige ne mogel doživeti takih odzivov. Zunanj i razlog j e ned vomno ta, da je za večino ljudi knjiga pravzaprav presenetljiva in vznemirljiva novost. Na trg je namreč prišla iz popolnega molka, z dna cenzurnih bunkerjev, saj se pred leti Črnih bukev še imenovati ni smelo, kaj šele, da bi jih kdo prebiral ali ponujal drugim v branje. V temo neobstoječega in na breg prepovedanega so jo potisnili takoj po zadnji vojni. Po svoji vsebini je bila preveč obremenjujoča za podobo minulih dogajanj, kot so jih videli in zapisali zmagovalci. Pisanje zgodovine je pač eden od privilegijev zmagujočih strani. Vsebina knjige pa je tisti drugi in pravi razlog za osuplost, razburjenost in jezo, ki spremlja njeno pot v javnost. V bistvu so Črne bukve an-tikomunistična propagandna publikacija, ki se ji na vseh ravneh vidi, kako na hitro in z mujo je bila narejena. Z njo so njeni avtorji skušali ljudem pokazati, kakšen črn hudič je za slovenski narod Osvobodilna fronta, črn predvsem zato, ker jo vodi in usmerja komunistična partija, kije zgolj orodje sovjetskega imperializma. Njen poglavitni cilj ni osvoboditev slovenskega na- roda, marveč bolješivizacija in raznarodenje Slovencev ter končna priključitev slovenske zemlje k Sovjetski zvezi. V podkrepitev teh tez in protislovenskega značaja Osvobodilne fronte so v knjigi zbrali pričevanja o terorju, ubijanju slovenskega življa in uničevanju narodnega imetja, kar vse naj bi imeli na vesti partizani in vosovci. Vsebina je zlasti v tistem delu, kjer je govor o ubijanju, grozljiva in ni za bralca rahlih živcev. Vendar pa zgolj po tem ne bi izstopala, saj smo končno lahko prebrali že precej knjig, ki so enako nazorno popisovale in dokumentirale teror, na našem območju predvsem seveda teror bele garde in domobrancev. Čustvene reakcije ob branju najbrž zbuja predvsem to, da se večini sedanjih bralcev (povojnih generacij) kot hiša iz kart podira podoba dogajanja med zadnjo vojno, da se jim zgodovinska resnica, ki so jo sprejeli in vsrkali, kaže kot lažna. Človek se počuti opeharjenega, prevaranega v tistem, kar sodi med nosilce njegove identitete, se, pravi ogoljufanega za resnico izročila. Pri tem niti ni pomembno, da je tudi v črnih bukvah po vsej verjetnosti marsikaj naslikanega po svoje in zunaj resnice. Navaden premislek pravi, da povsem zlagane le ne morejo biti, saj so v njih našteta imena, objavljene so fotografije, skratka, vsako laž je mogoče razkriti in ovreči. In to bodo zgodovinarji in strokovnjaki najbrž tudi prej ali slej naredili. Ta hip pa se zdi pomembno predvsem to, da je bila knjiga ponovno natisnjena in da je problematizirala dogmatsko enostranskost pogledov na preteklost. S tem pa je — kar se bo gotovo tudi izkazalo — navsezadnje problematizirala samo sebe. M. MARKELJ APIH KOT LIRIK Kdo ne pozna njegovih pesmi Bilečanke iz leta 1940 in še starejše Nabrusimo kose iz leta 1937, ki ju je tudi sam uglasbil in sta morebiti prav zato, ker sta se peli, tako hitro ponarodeli. Prepevali so ju partizani in po osvoboditvi skoro-da ni bilo proslave, da se ne bi oglasili z odra. Njuna vsebina pove, da sta se avtorju Milanu Apihu porodili v nekem hudem času kot klic po odrešitvi iz velike človeške stiske in kot izraz hrepenenja po svobodi. Omenjeni pesmi pa sta bili do pred kratkim znani kot edini izpod Apihovega peresa. Da avtor, ki smo ga doslej poznali kot revolucionarja, političnega polemika in v zadnjih letih pisca spominske proze, piše tudi poezijo, je bila, kot rečeno, skrivnost. Zdaj pa imamo pred sabo knjigo, ki doka- strasti, strahu, zaskrbljenosti pa tudi o temeljnih eksistencialnih občutjih (bivanje — minevanje — smrt). Čustvo izterja besedo, saj želi pesnik izrgati minevanju vsaj nekaj neponovljivega in nedoumljivega čara svojega življenja, zapisati se hoče v spomin in se s tem nekako izpovedati. Pred nami je torej knjiga, ki skozi pesem spregovori o Apihovi Človeški strani in hkrati zaokroža podobo o njem samem. Je izraz nekakšne sprave s samim seboj, ko je treba svetu pokazati tudi svojo človeško »revo«, »postaviti stvari na svoje mesto in nekaj dokončati,« kot je v spremni besedi zapisala Spomenka Hribar I. ZORAN PARTIZANSKO GOSPODARSTVO Slovenska narodnoosvobodilna borba ni bila pomembna le po politični in vojaški plati, tisti usodni čas je od Slovencev zahteval veliko in izkazali so se kot sposobni, domiselni in ustvarjalni ljudje tudi na drugih področjih. O vojaških vidikih narodnoosvobodilnega gibanja je bilo že veliko napisanega, česar za ostala področja ne bi mogli trditi. Zato je treba pozdraviti izid dela Miroslava Stipančiča Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941 — 1945, ki je pred kratkim izšlo kot 52. knjiga v Knjižnici NOV in POS. zuje, da je Apih pomalem vseskozi, posebno še v zadnjem obdobju, marljivo in pretehtano prelival svoje misli, spoznanja in občutja v pesniško besedo. Gre za Apihovo pesniško zbirko Sredi polja drevo, ki je pred kratkim in v avtorjevem 84. letu izšla pri Državni založbi Slovenije. V tej knjigi, ki obsega z uvodoma omenjenima pesmima skupaj trideset pesmi, razdeljenih v štiri tematsko zaokrožene nenaslovljene cikle, se Apih predstavlja kot lirik. V ganljivo preprostem in tu in tam šaljivem in samoironič-nem tonu govori o ljubezni, Gre za temeljit in obsežen zgodovinski prikaz oskrbovanja narodnoosvobodilne vojske in prebivalstva na ozem- lju pod italijansko okupacijo v tedanji Ljubljanski pokrajini, po kapitulaciji Italije pa še na celotnem operativnem območju 7. korpusa NOV. Avtor ugotavlja, da so iznajdljivi in požrtvovalni gospodarstveniki dosegli, da je partizansko gospodarstvo kljub izrednim razmeram zagotavljalo hrano ogroženemu prebivalstvu, slovensko partizansko vojsko pa oskrbelo ne le s hrano, marveč z vsem potrebnim, od orožja do obutve. Organizirali so odkup hrane, setev in žetev, obnovo uničenih domov, denarne zadeve, zavarovanje gozdov, gradili so partizanske delavnice, skladišča itd. O vsem tem obširno govori knjiga. A poleg tega, da beleži zgodovino, je njen pomen tudi v tem, da svojevrstno zastavlja izziv povojnemu gospodarstvu, ki se nikakor ne more pohvaliti z uspešnostjo. Morda bi se kaj koristnega sedanji gospodarstveniki naučili iz polpretekle zgodovine? »Visoka etika in delovna morala vodilnih in drugih delavcev so morebiti lahko tudi v današnjem času vodilo za premagovanje gospodarskih in družbenih težav,« piše v Stepančičevi knjigi. M. MARKELJ SVET OTROŠKIH IGER Ko se otroci zavrte v krogu in zapojejo: »Ringa ringa raja«, je to vsem dobro znana otroška igrica, kot jih je še mnogo takih. Le malokdo pa pomisli, da je morda ringaraja ostanek starih svatovskih obrednih plesov. In podobno je mogoče v številnih otroških igricah, od gnilega jajca, najrazličnejših izštevank, naštevank in poštevank do nagajivk in po-smehljivk najti komaj še slutene sledove starih obredov, magičnih obrazcev, pravero-vanj in spoznanj. Takšna zanimiva razmišljanja lahko najdemo v knjigi Marije Vogelnikove Ura je ena, medved še spi. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi, prinaša pa izbor otroških iger in igric, kot jih je avtorica obnovila iz svojega spomina. Posamezne igrice so podane tudi z notnim zapisom in inačicami besedil. Knjižica za branje, igro in razmišljanje. MIKROVALOVI V KUHINJI Med novostmi, ki so prišle v sodobno kuhinjo in temeljito spremenile način priprave hrane, so verjetno najbolj revolucionarne mikrovalovne pečice. In če je za prenekatero kuhinjsko novost doslej veljalo, da je pomenila korak nazaj v kulinariki, pa za mikrovalovne pečice tega ni mogoče reči, saj so jedi, pripravljene v njih, okusne, ostanejo sesta-vinsko bogate, hkrati pa ohranjajo svoj naravni videz. Pomemben je tudi prihranek ener-gije. Seveda če se kuharica ne ustraši mikrovalov in obvlada pripravljanje hrane z njimi. Ker mikrovalovne pečice nezadržno prodirajo tudi v slovenske domove, bo mnogim PriSls prav knjiga Elke Blome ABC kuhanja v mikrovalovni pečici, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Knjiga govori d vsem, kar je treba vedeti pri kuhanju z mikrovalovi, od izbire ustrezne pečice in posod do časov priprave in receptov. m-j te- fo- Kolikorpa Cerkev pomenile škofe in duhovnike, st kaie upoštevati pri odločitvah in o odgovornosti, kije n- P°Vezana z volitvami, pa v ničemer ne presega pri-fe\ stojtosti duhovnikov in škofov. Take izjave so toliko o-‘ ^Potrebne, če zaradi zgodovinskega razvoja vlada e- ^jasnosti in zmedenosti. Ponovno so prihaja- te zahteve, da tudi slovenski škofe jasno povemo ^je mnenje. To smo zadnje čase storili kot Slo ven-7w Pokrajinska škofovska konferenca ali preko komisije Pravičnost in mir. Take izjave dajejo škofe P°vfodpo svetu, od Amerike, zahodnih držav pa do ?Zi0<*ne Evrope- kjer so se škofovske konference čase ob političnem dogajanju oglasUe k bese-01 Da to ni vsem všeč, ni nič novega in nobena slo-veuska posebnost Od začetka novega veka in po-po francoski revoluciji so Cerkev hoteti jmbolj izriniti izjavnega in posebno političnega živ-ynja. A kjer je imela Cerkev kolikor toliko svobode nasilje ni vzelo vsake možnosti, so škofe kot prvi °ugovomi v krajevni Cerkvi vedno zavzeti stališče do Prašanj' ki so pomembna s človeškega, etičnega in iškega vidika Tako je in bo tudi pri nas Kakšen .J*!1 in učinek pa so imele zadnje izja ve slovenskih S^ov-fozelo težke reči Dvomim, da bi bile 'svoje-jeziček na tehtnici’. Raziskava javnega mne-'Va bi morda o tem lahko kaj povedala a še to je ston° en pokazatelj.« • Pogovori o spravi so seveda samo en vidik javnega delovanja Cerkve na Slovenskem. Nam lahko postrežete še s čim? Kakoje s prizadevanji z beatifikacijo škofa Slomška, škof Kramberger se je boje glede tega nedavno mudil v Rimu. Ko govorimo o Evropi regij, je bila gotovo zanimiva tudi Vaša udeležba na srečanju v Tinjah na Koroškem, beseda je tekla o manjšinah, nazvoč je bil tudi avstrijski zvezni minister Busek. Kaj je z ljubljanskim katoliškim središčem za Slovence po svetu? Bo mogoče slovensko kari-tas vključiti v delovanje civilnih oziroma državnih človekoljubnih ustanov? Je to Cerkvin odnosno državni -----interes? LJUBLJANA: KA TOLIŠKO SREDIŠČE ZA SLOVENCE PO SVETU »P (gg fo sprava samo en vidik našega življenja. ^Pruvje življenjskega pomena. Je tudi hkrati pre-c kameri naše človečnosti, naše kulture sr- 2e’iuu* za poštenje, pravičnost, dobroto in Ijube-vel ler Zgovornost za prihodnost Gotovo je še ‘k° drugih stvari, ki So naša skupna skrb: vse. kar zadeva človeka, njegove pravice, svobodo in prihodnost, družino, telesno in duhovno zdravje, izobrazbo, poklicno delo — vse to je pravzaprav naša skupna skrb. Prav tako je skupna skrb naš narod, njegova kultura, povezanost s svetom, vstop v Evropo, varstvo okolja in še več drugih stvari. Škof Kramberger je bil res v Rismu in se zanimal, kako je s Slomškovo beatifikacijo. Kolikor je mogel zvedeti, še ni tako blizu. Zato se bo sam še bolj zavzemal za to. Dolenjci imamo še dva druga kandidata: škofa Baraga, mojega ožjega rojaka iz dobmiške oziroma trebanjske župnije, in pa škofa Gnidovca z Ajdovca, kjer bo letos r juniju posvečena nova cerkev, ker je bila prejšnja med vojno požgana Srečanje v Tinjah na Koroškem je bilo gotovo pomembno, ker sem imel skupaj z zveznim ministrom Busekom predavanje o narodnih manjšinah v Evropi Naše narodne manjšine v A vstriji Italiji, na Madžarskem in sploh Slovenci po svetu so naša vedno večja skrb. Toše pokaže tudi ob Srečanju r moji deželi ki ga prireja Slovenska izseljenska matica in bo letos v Dolenjskih Toplicah v začetku julija 29. julija pa bomo po vsej Sloveniji praznovali izseljensko nedeljo r vsaki župniji Na treh krajih v ljubljanski nadškofiji pri Treh farah r Beli krajini pri Novi Štifti pri Ribnici in na Brezjah, pa bodo še posebne slovesnosti Cerkev je za Slovence po svetu izredno veliko storila posebno po slovenskih dušnih pastirjih. Tudi škofe smo domala povsod po svetu obiskali naše rojake. Pred vojno je obstajala Rafaelova družba ki se je zavzemala za naše izseljence. Rafaelovo družbo želimo poživiti čeprav v drugačni obliki in pod drugim imenom. Zato smo v Ljubljani ustanovili katoliško središče za Slovence po sveta Tako bodo imeli Slovenci po sveta ki prihajajo na obisk domov, tudi s Cerkvijo več stika Na voljo bo več informacij, razne knjige in posredovanja za prireditve in srečanja S tem smo šele na začetku in upajmo, da se bo stvar dobro razvijala Slovenska karitas je prav tako čisto v začetku, saj je bila doslej vsaka organizirana karitativna dejavnost pri nas prepovedana, čeprav je bilo že na Hrvaškem drugače, kjer je bila dovoljena Brez karitativne dejavnosti in dobrodelnosti pa sploh ni Cerkve, ker spada dobrodelnost bistveno k poslanstvu Cerkve. Pred vojno je bilo pri nas cerkvene dobrodelnosti zelo veliko, posebno v raznih ustanovah, ki sojih vodile redovnice in redovniki Po vojni je bilo vse to zatrto in šele počasi se to ali ono obnavlja Nekoliko se je to dogajalo okrog lista Ognjišče, ki je organiziral poseben Predal dobrote. Ko bomo mogli bolj razviti cerkveno karitas, je ne mislimo vključevati v državne strukture. Naj vsaka zase, država in Cerkev, delata dobro, saj je za obe dela dovolj. Nikakor ne smemo omejevati dobrodelnosti zaradi različnih prepričanj, ampak moramo spodbujati za tako delovanje doma, v misijonih in za pomoč drugim, ki so še r hujših stiskah, bodisi po drugih delih naše države in v drugih delih sveta, kot na primer v Afriki, Aziji in Južni A meriki. Upam, da bo dobrodelnosti pri nas na Slovenskem vedno več.« • Nekoč ste rekli: »Skupno, kar je le mogoče, vsak zase, kar je pametno in potrebno.« Dejali ste tudi, da lastna nemoč in ozke meje kar lahko prekrižajo načrte. Ne glede na zadrye skušqjte skicirati, kaj je v Sloveniji, ki ni bila še nikoli takšna, kot je danes, »skupno mogočega«. ZA ČLOVEKA, DRUŽINO, NAROD IN JEZIK »Najprej bi bilo treba zares poglobiti prepričanje: Skupno, kar je le mogoče, vsak zase, kar je pametno in potrebno. Preveč je med nami še razbitosti, neenotnosti, sebičnosti, tudi med raznimi sku- pinami in strankami, gibanji ali celo različnimi slovenskimi pokrajinami Preveč je neenotnosti v gospodarstvu, r kulturi in različnih političnih razlik in osebnega prepričanja Skupna nam mora biti skrb za človeka r vseh njegovih življenjskih dobah, od nerojenih otrok pa do umirajočih, skrb za otroke, za mlade, za brezposelne, za bolne in za invalide ter tiste, ki žive na robu družbe. Skupna nam mora biti skrb za družine, saj brez njih ni prihodnosti In ra vno družina je danes r veliki nevarnosti Skupna nam mora biti skrb za narod, za naše slovensko izročilo, za naš slovenski jezik, za kulturo, za samostojnost, svobodo in enakopravnost slovenskega naroda. Velika naloga je tudi skupna skrb za poštenje v medsebojnih odnosih, v poklicu in pri delu, saj je naše moralno življenje na vseh področjih močno načeto. Vedno bolj se za ve-damo skupne skrbi za varstvo okolja, da ne bi uničevali narave, zastrupljali zraka in vode in s tem onemogočili življenjski prostor prihodnjim rodovom. Zlasti pa ne smemo zastruplj iti človeka. Pri- zadevanje za uvevljavljanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic je prav tako skupna naloga. Vsi bi se morali zavzemati tudi za to, da bi se Slovenci in slovenski narod vedno bolj uveljavil r svetu, da bi imeli več stikov z Evropo in svetom. V Cerkvi je naša skupna skrb ekumenizem, da bi bili čim boljši odnosi s pravoslavno Cerkvijo in drugimi Cerkvami, pa tudi z muslimani in nevernimi v priznavanju več odprtosti drug do drugega, boljše obveščanje o vsem, tudi o Cerkvi, v časopisih po radiu in na televiziji, več pogovora, več dogovarjanja brez vsakega nasilja in vsiljevanja. Potrebno nam je več človeške, etične, politične in narodne pa tudi verske zrelosti. Naj zaključim ta pogovor z najboljšimi željami za veliko noč, kije za nas, kristjane, praznik zmage nad trpljenjem in smrtjo in zato praznik življenja in novega upanja Tega želim od srca vsem bralcem Dolenjskega tista« Priloga dolenjskega lista (213 06 pAZ* k Panj je kot tabernakelj V« e/rto nam zaznamuje dom, domovino. Ponavadi niti ne razmišljamo o njih. So pač okoli nas, vsaka zase v svoji vlogi, in šele ko se moramo ločiti od njih, ugotovimo, koliko nam pravzaprav pomenijo. Ko seje Milan Hočevar poslavljal od svojega doma v Dolenji Radulji, ni imel časa razmišljati o tem. Na hitro so jih zgnali skupaj, z najnujnejšimi osebnimi potrebščinami, zgnetli v avtobuse in zaprli za ograjo v Brestanici Pripravljeni so bili za izgon v Nemčijo. Bilo je to leta 1941, nemški Reich je bil na višku svoje osvajalske moči pred njegovim bojnim strojem je bil strah in trepet, za njim žalost in prazna ognjišča. Ko je Milan, takrat mu je bilo devetnajst let začel dojemati kaj se pravzaprav dogaja, je najprej pomislil na svoje prijatelje, zajce, ki bodo poginili ker jim ne bo nihče dal hrane, in na čebele, ki bodo na pomlad zaman iskale izhod iz panja, ko bo poklicala zgodnja paša. To je bila takrat zanj domovina, in bolečina ob tem ni bila nič manjša, kot če bi pomislil na velike, usodnejše stvari Še danes, skoraj petdeset let pozneje, ko se z Milanom Hočevarjem v Ločni pri Novem mestu, kjer ima sedaj dom pogovarjava o tistih časih, ne more biti ravnodušen. Čeprav je v času vojne in izgnanstva doživel marsikaj, pa Nemcev ne sovraži Nasprotno, prav dobro zna razločevati med tistimi kijim je mrak legel na dušo, da so pozabili na človečnost in tistimi ki so ostali predvsem ljudje in poskušali na ta ali na oni način olajšati bol ljudem kijim je kruta oblast ukradla domovino. Milan pripoveduje o življenju v izgnanstvu. Vsa družina je bila izseljena Mati in šest otrok. Očeta so izgubili že prej, saj je kmalu potem ko je kot težak invalid prišel iz prve svetovne voj- ne, umrL Sestre, ki so bile starejše, so imele s sabo v izgnanstvu že lastne družine. Tisti Slo->vnet ki so bili dodeljeni kmetom so še kar nekako shajali saj je bilo na kmetijah dovolj hrane. No, vse je bilo konec koncev le odvisno od dobre volje gospodarja Ivan je z materjo prišel I: nekemu veleposestniku, ki je bil znan po svoji oholosti in skoposti. Tako ni bilo priboljška še hrane bolj malo. Še slabše pa se je godilo ruskim izgnancem ki so morali trdo delati na polju ob še slabši hrani Milan se spominja da so bili to dobrodušni in širokosrčni ljudje. Veliko se je pogovarjal z njimi Ker je delal v delavnici jim je priskrbel kopijo ključa s katerim so lahko kdaj pa kdaj odprli klet in si nabrali toliko krompirja da so preživeli Spominja se, kako so z zanimanjem zasledovali skopa poročila s front se veselili propadanja Hitlerjevega imperija Na to jih je čedalje pogosteje spominjalo tudi brnenje bombnikov, ki so ponoči preletavali nad njihovimi glavami Kmalu se je bobnenje bombnih detonacij oglašalo se bliže in zemlja je ponoči čedalje bolj drhtela Ko je v ognjenem inf emu bližnjega Frankfurta izgubilo življenje na tisoče ljudi bi bil kmalu med njimi tudi Milan, saj so ga poslali med ruševine, žareče od ognja v katerih so kar naprej še odmevale eksplozije letalskih bomb. Dandanes Milan posluša čisto drugačno brnenje, tako različno tistema ki ga povzroča človeška uničevalska sla To je brnenje čebeljih panjev, naravno, pristno inpomrjajoče. te od rane mladosti mu je prijetno. Že kot kratkohlačen fantič je stikal po mejah za čmrljimi gnezdi jih selil in radovedno spremljal njihovo delo. Kmalu se je pričel ukvarjati tudi s čebelami Naučil se je delati tudi panje. To počne še danes. Doma izdela tudi vse drugo, okvire in podloge za satnice. Ima kar dvesto panjev čebel v najboljši formi pa še kakih trideset za rezervo. In domala vse delo z njimi opravlja sam. Njegov odnos do čebel je skoraj mističen. »Panj je kot tabernakelj v oltarju,«pravi »odpretiga smeš le ob posebnih priložnostih, pa čimbolj poredko. Sladkor nikakor ni prava hrana za čebele. Jaz jim prihranim toliko medu, kolikor ga za zimsko prehrano potrebujejo. Spomladi mi to mnogokratno povrnejo, saj so zdrave in močne delavke.« Milan ima svoje prijateljice raztresene kar na sedmih krajih pri kmetih, ki jih sprejmejo v goste v svoje stare čebelnjake, ter na dveh starih tovornjakih, s katerima jih lahko vozi na oddaljenejše paše. Tako mu letina skoraj nikoli ne zataji Ne skriva, da mu čebele nosijo tudi zaslužek, dodatek k skromni penziji vendar svojih prijateljic nima samo zato. »Vsakdo bi moral pojesti vsaj žličko medu vsak dan. To je zdravilo za telo,« meni Milan, ki ima zdravilo tudi za naše gospodarstvo: »Poslovneži bi morali imeti po nekaj panjev čebel Sprostili bi se ob njih, od čebel njihovega reda in marljivosti pa bi se tudi marsikaj lahko naučili« TONE JAKŠE Nemci bi kupili 10.000 košar za krompir N, a lanski razstavi izdelkov domače obrti v Trebnjem je bilo na ogled okrog 600 izdelkov, letos pa že dvakrat toliko! Bilo pa je tudi za polovico več posamičnih in skupinskih izdelovalcev. Ni pa se povečala le količina izdelkov, marveč tudi kakovost oz. njihov izbor. Tako je ugotovil tudi dr. Janez Bogataj ob otvoritvi razstave in zatem na okrogli mizi o domači obrti Menil je, da je treba zgodovinske rešitve prilagoditi sedanjemu času, toda pri tem k Sloveniji ne bi smeli podlegati modnim muham, oz. da ki vedno hoteli izumljati nekaj novega Nasprotno, po Bogatajevih besedah je treba v domači obrti delati stvari, ki so tipične za določen kraj in pokrajino. Dr. Bogataj je opozoril da so bili tudi Ribničani le pred stoletji specializirani se pravi da niso vsi delali sil kuhalnic, rešet itd., zatorej bo potrebna specializacija tudi v Trebnjem. Skoraj nemogoče je, vsekakor pa je nespametno, da bi vsak izdeloval celoten izdelek. Izdelovalcem je dr. Bogataj položil na srce, da jim ni treba razmišljati o namembnosti izdekov. Koželjevih košar za krompir bi ljubljanski Dom lahko prodal samo y Nemčiji 10.000, pretežno meščanom, ki bi imeli te izidelke bodisi za okras slano vanj ali pa, denimo, za lestenec. Bogataj je spomnil na ugled slovenske domače obrti v svetu, saj so naše (vrbove) šibe za pletenje dobile že leta 19IOin 1925prvo mesto na svetovnih razstavah. Direktor Doma iz Ljubljane Drago Železnik je dejal, daje v Sloveniji še več kot sto obrti in da ne bi bilo nobenih težav z izvozom v 40 držav na vseh petih kontinentih, ako ne bi prihajalo že kar kronično do nespoštovanja rokov. Povedalje, da je peto leto, odkar ga je angažirala Mara Ruperta, in da lani ni bilo izdelka, ki ga ne bi odkupili pra v tako pa so se odločili da odkupijo vse izdelke z letošnje razstave izdelkov domače obrti k Trebnjem ne glede na ceno. Železnik je odkrito opozoril da so pač trgovinska organizacija, zato ne potrebujejo le nekaj košar za vzorec, ampak vsaj sto in več. Trebanjci bi po njegovem lahko uvedli tržno proizvodnjo. Dom pa bo tržil in zagotovil najboljši trg. Z razstavo so Trebanjci znova dokazati, da znajo delati toda časježe, daprično delati izdelke domače obrti zaradi zaslužka, izboljšanja svojega standarda Na medklic, češ da bo treba z bogom oz. vremenom skleniti pogodbo, da bo zima ker je tedaj več časa za taka opravila je direktor Doma Železnik omenil zanimivo klasifikacijo svojih kooperantov. Najboljši kooperant je kmet, slabša inačica je pol-kmel najslabša pa študent, in valid In ob tem, do trije avtobusi iz trebanjskega konca vozijo delavce samo v ljubljanski Litostroj, bi že kazalo razmisliti kaj bi bilo za ljudi bolj donosno, kako bi lahko zaslužili več z manj napora. Izkoristiti bi pač morali prednosti pri čemer imajo Trebanjci les, naprave in znanje v domačih togih. Dlje ko bodo odlašali večja je nevamosl da domača obrt izumre, ker bodo pomrli tudi domači mojstri, ki bi lahko družinsko tradicijo prenesli na mlajše rodove. Mimogrede naj omenimo, da je zdaj že kar nekaj krožkov domače obrti na šolah v trebanjski občini a povsod pogrešajo primernih mentorjev, kajti učiteljev takega znanja pač šolanje na akademiji ne ponuja. Spodbudno za trebanjsko domačo obrt je, kot je povedal predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent, da resno razmišljajo o profesionalni organizaciji ki bi skrbela za uresničitev nekaterih nalog iz raz vojnega projekta F A O Trebnje (v občino je prišel po zaslugi neutrudne Mare Rupene-Osolnik), zlasti še za razvoj zametkov blagovne proizvodnje v domači obrti ki bi lahko pomenila dopolnilni vir drobnega gospodarstva in ne le zaslužka kmetij. Kurent je obljubil da bo maja to podjetje, za začetek le s tremi visoko izobraženimi strokovnjaki že začelo uresničevati te načrte. Pri tem imajo seveda v mislih tudi odpiranje novih delovnih mest za vse večje število nezaposlenih, tudi v trebanjski občini letni jih je bilo le 80, letos že 146, prihodnje leto se bojijo, da bo brez dela že okrog 250 delavcev, kar za bolj revno kol bogato trebanjsko občino sploh ni zanemarljivo! P. PERC Kramberger proti bolnišnici C eprav se je zgodba začela že v letu 1983, seje svojemu vrhuncu približala Sele nedavno. Ivan Kramberger, sedaj kandidat za predsednika Republike Slovenije, je s svojimi nastopi v Brežicah med prebivalstvo zasejal nemir. Ne samo z izja vami, »naj gredo tisti z juga dol govorit in kričat« (Brežice so nacionalno zelo pisane), temveč tudi z obtožbami na račun domače bolnišnice in njenega direktorja Nič čudnega torej, če med prebivalci sedaj krožijo razne govorice. Med njimije najbolj pogosta ta da je Kramberger bolnišnici želel podariti inkubator. Ob slovesni predaji naj bi sodelovale tudi televizijske ekipe, zaradi česar naj bi direktor bolnišnice dr. Peter Zorčič darilo zavmiL Zaradi takih in drugačnih resnic se je dr. Zorčič odločil za naslednjo izjavo: »S Krambergerjem smo imeli stike dvakrat' 1. 1983. leta — po njegovi javni ponudbi, da bi poklonil umeto ledvico eni od slovenskih bolnišnic. Po telefonskem razgovoru z njim in pisni obrazložitvi ter naštevanju tudi drugih aparato v, ki bi jih želeli (tudi z njegovo pomočjo) kupiti, se nijavil Komu in po kakšnih kriterijih je potem poklanjal aparature, nam ni znano. 2. A vgusta 1989 smo ga seznanili z našo javno akcijo zbiranja sredstev za nabavo nujne medicinske opreme — to je endoskopov in rtg aparatov. Za te aparate ni hotel dati denarja, pač pa je ponujal manjši delež sredstev za nakup inkubatorja (malo znane firme). Ker smo želeli začeto akcijo nakupa endoskopov uspešno končati smo jo nadaljevali in končali v začetku decembra. Njegova izjava, da smo odklonili pomoč, je iz trte izvita in zagotovo del njegove volilne propagande.« Kot je zatrdil dr. Zorčič, po septembru z dobrotnikom iz Negove niso imeli več nobenih stikov. V avgustu je Kramberger preko Radia Brežice želel začeti dobrodelno akcijo za nakup inkubatorja za brežiško bolnišnico. V akcijo naj bi se aktivno vključila tudi ta ustanova, ki je organizacije (Videm Krško, Metalgrad Jesenice, Labod Krško), Občinski odbor Rdečega Podjetništvo raste na pravni praznini L ' oni je bil sprejet zakon o podjetjih, ki naj bi omogočil razmah podjetništva, kakor ga poznajo na Zahodu. Medtem ko so te zadeve lam urejene, kajti pojem podjetništva pozna Zahod že od 18. stoletja dalje, je pri nas tudi na tem področju marsikaj opra vila petinštiridesetletna bajka o socializmu. Zdaj znova odkrivamo že odkrilo Ameriko, le da si pri nas vsak po svoje predstavlja to obljubljeno deželo. Napaka je bila narejena že v osnovi, kajti zakon o podjetjih nima tako imenovane konkurenčne klavzule, ki drugod določa, da se poslovodni delavec vsaj še dve leti po odhodu iz določene firme ne sme ukvarjati z iste vrste podjetništvom, kakor seje v bivši firmi, če seje že odločil da gre na svoje. Ker v zakonu o podjetjih te klavzule ni (zdaj so jo vtaknili c zakon o delovnih razmerjih), so najprej pohiteli ustanavljati svoje firme direktorji tozdov. Ponavadi je tako, daje predmet poslovanja v privatni firmi isti kol prej na delovnem mestu. Direktorji so s sabo odnašali (to pa ni nujno, saj mnogi delajo še naprej kol direktorji tozda in hkrati e svoji firmi) poslovne skrivnosti, vedenje o poslovnih partnerjih in seveda tudi o slabostih. KAM PES TACO MOLI V družbenem sektorju, prav tako pa tudi p partiji in y opozicijL so kaj kmalu opazili, kam pes staco moli. Opozicija je menila, da se je treba zoperstaviti pohlepu do včerajšnjih rdečih prokuratorjev m preprečiti razprodajo družbene (ne)lastnine. O lem je pisal dr. Sla voj Žižek v Mladini; malce drugačnega mnenja je bil komentator Dela Dragiša Boškovič. ki je pisal o lem, da v ZDA lahko propadlo firmo kupiš za 100 dolarjev. Ali je resnica na strani prvega ali drugega ali pa je nekje vmes, navsezadnje niti ni važno. Pomembno je, da smo se vsi skupaj prebudili in v praksi ne bo moglo priti do lega, da bi nekdanji direktor dolenjske firme, zdaj kot pomemben partner tujega poslovneža, kupil svojo nekdanjo tovarno, vredno med brati najmanj 30 milijonov DEM, za desetino te vsote. Žal pa se sedaj razkriva kol resnica tudi teza Tarasa Kermaunerja, ki je v Novi reviji zapisal da imamo pri nas namesto visoko strokovne in moralne evropske birokracije lumpenbirok racijo. V sumljive podjetniške vode namreč ne plujejo samo gospodarstveniki marveč tudi vodilni v državnih in javnih službah. Javna skrivnost je, da na Dolenjskem in v Posavju skoraj ni predsednika izvršnega sveta, ki ne bi že imel registriranega svojega podjetja Na nižjih ravneh pa se dogaja celo to, da predstojniki posameznih upravnih organov za denar svetujejo pri ustanavljanju zasebnih firm. Za primer, kam lahko pripelje nenadzorovano podjetništvo, naj služi krški Etos. To zasebno podjetje za svetovanje in informatiko, ki so ga lani konec oktobra ustano vili štirje občani v Krškem, sicer zbuja največ dvomov in govoric, ni pa edino. Z epidemijo podjetništva imajo opraviti v TCP Videm, kjer so delavci toliko zviti, da so se registrirali v Ljubljani pa celo v zdravstvenem domu, kjer so ustanovili podjetje za nego na domu. KDO BO PRIŽGAL VR VICO? Etos so ustanovili Milan Venek, kije v podjetju direktor, sicer pa je bil do razpustitve sisov vodja skupne strokovne službe, potem pa je ostal vodja krške izpostave Republiške skupnosti za zdravstveno varstvo. Anton Podgoršek je sekretar sekretariata za notranje zadeve in občo upra vo na krški občini ter predsednik kolegija predstojnikov in tudi član krškega izvršnega sveta. Tretji družabnik je Andrej Kolar, ravnatelj osnovne šole v Koprivnici četrti pa Jožo Udovičič, strokovni sodelavec za avtomatsko obdelavo podatkov pri krški občini Etosje bil med prvimi zasebnimi podjetji v Posavju, in ker je prvi prebrodil vse birokratske ovire na tej poti je našel odlično priložnost v svetovanju pri registraciji ostalih privatnih podjetij. Zanimanje za to je bilo veliko, in to kljub krepko zasoljeni ceni ki sojo krški podjetniki zaračuna vali za svojo storitev. Medtem ko so novomeški in ljubljanski advokati zaračunavali po 400 DEM za vsako registracijo, so v Etosu vzeli po 1200DEM, za prijatelje pa 1000 DEM. Kasneje so svoje podjetniške storitve razširili še na računalniško opismenjevanje in organizirali tovrstne tečaje. Resda so imeli za to svoje prostore, vendar je ves telefonski promet potekal preko službene telefonske številke v krških sisih, ki je bila obja vljena tudi y Dolenjskem listu. Seveda seje mno- gim zdelo, da ob tako odgovornih delovnih mestih na občini v sisih in šoli ni mogoče opravljati še zasebne podjetniške dejavnosti In tako preizkušanje veljavne zakonodaje je pomenilo, da so se krški podjetniki usedli na sod smodnika, nekdo je moral prižgati samo še zažigalno vrvico. TRMASTI PRA VOBRANILEC To se je zgodilo v sekretariatu za notranje zadeve US pri krški občini Namestnik sekretarja Podgorška Drago Bučar je omenil uslužbenki v sekretariatu, da podjetištvo ni združljivo s tako pomembno funkcijo v državni službi Lani 6. oktobra mu je Podgoršek zaradi tega odvzel pravico opravljanja del in nalog vodenja oddelka notranjih zadev, ga preselil v drugo pisarno, mu odvzel zunanjo telefonsko linijo in mu zaprl vire informacij. Temu ustnemu suspenzu je sledila sprememba organizacije in sistemizacije po hitrem postopku, vse skupaj pa naj bi bilo v nasprotju z določili statuta delovne skupnosti in tudi zakona o delovnih razmerjih. Bučar je zahteval varstvo svojih pravic, obrnil se je na družbenega pravobranilca samoupravljanja Slovenije in republiški komite za delo. Republiški pravobranilec samoupravljanja je zadevo odstopil krškemu pravobranilcu samoupravljanja Dušanu Dorniku. Ta je na komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve pri skupščini občine Krško naslovil pobudo, da se opredeli do združljivosti funkcije sekretarja za notranje zadeve in občo upravo z opravljanjem dejavnosti v zasebnem podjetju Etos. Krški pravobranilec se je pri tem skliceval na 101. člen zveznega zakona o temeljih sistema državne uprave in zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih, ki določa, da funkcionarji v upravnih organih ne smejo opravljati nobene dejavnosti y drugem organu, organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti Ko naj bi komisija sprejela mnenje, naj bi ga posredovala občinski skupščini Toda skupščinska komisija je na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja odgovorila, da je delovno področje sekretariata za notranje zadeve povsem drugačno od dejavnosti podjetja Etos, da je ocenjevanje morebitnih negativnih vplivov na delo sekretariata stvar izvršnega sveta občine Krško. Svoje stališče so utemeljili s tem, da seje družbeni pravobranilce samoupravljanja sklicevat na zvezni zakon, ki ni nadrejen republiškemu. Toda krški pravobranilec se ni sprijaznil s pravno razlago krške komisije, zato je za mnenje o uporabljivosti 101. člena zakona zaprosil republiški komite za zakonodajo. Predsednik republiškega komiteja za zakonodajo dr. Miha Ribarič pa je pravobranilcu odgovoril, da je zakon o temeljih sistema državne uprave razdeljen na dva dela. Določbe prvega dela, ki urejajo temelje sistema državne uprave, se v Republiki Sloveniji uporabljajo neposredno na podlagi 101. člena republiškega zakona o sistemu državne uprave in republiškem izvršnem svetu ter republiških upravnih organih. Določba 101. zveznega člena je sestavni del republiškega zakona, po določbi tega zakona pa funkcionarji in drugi delavci državne uprave ne smejo opravljati nobene dejavnosti v drugih organizacijah. NASVETI DA V K ARI JE? Verjetno pa bi imeli pravnJci še nekaj deta v zvezi z dejavnostjo podjetja Etos To podjetje je namreč objavilo tudi oglas z opozorilom in nasvetom za obrtnike glede obračuna vonja amortizacije in revalorizacije osnovnih sredstev za leto 1989. Da bi se obrtniki izognili »eni največjih administrativno-poslovnih napak, ki bi lahko imela za posledico velik in dolgoročni izpad sredstev«, so jim v Etosu ponujali poseben računalniški program z najugodnejšo varianto in kompletnim obračunom amortizacije. Poznavalci pa pravijo, da s takimi znanji zagotovo ne razpolagajo v Etosu, in to povezujejo z dejstvom, da je Venekova žena direktorica občinske uprave za družbene prihodke ali po domače davkarije. SDK NE MORE PREISKO V A TI Seveda tudi v Republiški upravi za zdravstveno varstvo v Ljubljani niso skrivali nezadovoljstva zaradi Venekove podjetniške dejavnosti Direktorica uprave Francka Četkovič je povedala, da so za Senekovo dejavnost izvedeli šele iz Dolenjskega lista, medtem ko o tem ni bilo govora, ko so se lani ob razpustitvi sisov pogovarjali s krškim izvršnim svetom, kateri delavci bodo ostali zaposleni f krški izpostavi republiške uprave v Krškem. »Če bi nam tedaj povedali, da ima Venek zasebno podjetje, potem bi moral pri nas prekiniti delovno razmerje že 1. januarja letos,« je povedala Četkovičeva. Za naprej je stališče republiške uprave za zdravstveno varstvo več ali manj jasno, spoštovali bodo veljavno zakonodajo, tako da njihovi delavci ne bodo mogli več opravljati še zasebne podjetniške dejavnosti Nič manj niso kritični do zasebnega podjetništva v krški SDK. Pomočnica direktorja A lenka Slapnerje povedala, da se je v Posavju za še enkrat povečalo število gospodarskih subjektov in ima SDK zaradi lega seveda še enkrat več dela Delovanje SDK otežuje tudi to, da večina podjetij nestrokovno vodi knjigovodstva Hkrati pa se po besedah Slapnerjeve dogaja tudi to, da nekatere firme že delujejo, pa ni doslej še nikjer zasledila da bi bile sploh registrirane, na primer brežiška Gama Dela pa ni več zaradi podjetij samih, marveč tudi zaradi tega ker se tako posamezniki kot svetovalne firme obračajo za pomoč Sestra Maja Mirt, ki ima največ opravka ;| novimi aparaturami, in dr. Herman Teppe)\ pri »krstu« novega gastroskopa. akcijo sicer toplo pozdravila, hkrati pa predlagala uskladitev. Sama je namreč že vodila akcijo za nakup opreme, ki se ji je zdela najnujnejša, zato ni želela nenadoma begati ljudi in spreminjati mnenja o tem, kaj je bolnišnici bolj potrebno. Morda je imel Ivan Kramberger prav, ko je trdil, da je akcija za inkubator bolj učinkovito, da bolj vpliva na ljudi Res je tudi to, da se ponavadi od revnejših slojev dobi več pomoči kol od bogatih, vendar pa vsa besedna nasprotja postavljajo dobrotništvo pod vprašaj. Brežiški inkubator je res že starejši, vendar se zdi tudi nabava novega s sumljivim izvorom in z oznako manj znane firme precej tvegana In to kljub tistim 5 tisoč nemškim markam, ki bi jih priložil Kramberger. Zdravstveni center Brežice vodi javne akcije zbiranja sredstev za nakup nujne medicinske opreme že štiri leto. V začetku večjih uspehov niso imeli, toda lani, ko so akciji dodali tudi konkreten seznam opreme, ki jo nameravajo z izkupičkom kupiti je bil odziv precejšen. V enem letu so s prostovoljnimi prispevki zbrali 22.000 DEM. K tej vsoti so prispevale delovne križa z dvema humanitarnima akcijama y Brežicah in eno v Krškem, Pihalni orkester Kapele in brežiška Glasbena šola z dvema uspešnima dobrodelnima koncertoma ter posamezniki, ki so darovali namesto vencev. V teh dneh so y brežiški bolnišnici že uporabili nov gastroskop, napravo za pregled požiralnika, želodca in dvanajsternika, ter kolo-noskop, ki omogoča pregled debelega črevesa Obe aparaturi japonske firme »Fujinon« sto stali 47.000 DEM. Manjkajoča sredstva je prispevala bolnišnica ki ima v načrtu novo dobrodelno akcijo. Nujno namreč potrebuje nov glavni rentgenski aparat s TV verigo, saj je sedanji zastarel in podvržen okvaram. To pot bo morala biti akcija obsežnejša in bo morala zajeti celo Posavje. Rentgenske aparature s temnico za razvijanje filmov stanejo namreč okrog milijon nemških mark. B. DUŠIČ na SDK. »Kar pa zadeva skupni lanski prihodek, lahko povem, da je Etos prijavil natanko 33.563,00 din skupnega prihodka. Vprašanje pa je. če je to vse. kajti vsaj trije družabniki iz podjetja Etos so hkrati tudi popoldanski obrtniki, zato je del prihodka registriran tudi tam. Mislim, da bi se morali v kontrolo zasebnega podjetništva vključevati tudi drugi kontrolni mehanizmi, s katerimi upravljajo na davkariji, na inšpekcijah in tudi na UNZ. Mi se moramo zanesti samo na papirje, ki nam jih predložijo, medtem ko ostale službe lahko tudi zaslišujejo in preiskujejo,« je povedala Slapnerjeva. Tudi ona je opozorila na nesprejemljivo povezavo med podjetjem Etos in davkarijo, ki jo vodi Venekova žena. Ob vsem tem je dokaj čudno vlogo odigral tudi krški občinski izvršni svet Z dokajšnjo malobrižnosijo je obravnaval spore med Podgorškom in Bučarjem, požegnal je spremembe sistemizacije v sekretariatu za notranje zadeve, dal soglasje za opravljanje popoldanske obrti Podgoršku in Udovičiču itd. Vprašanje je tudi, zakaj je republiški upravi za zdravstveno varstvo prikril, da je Venek zasebni podjetnik. Na 66. redni seji izvršnega sveta pa so v zapisnik celo zapisati da Bučar »s pritožbami na vse organe naše delovne skupnosti moti delovni proces občinski upravi«. ZASEBNIŠTVO BO DRUŽBEN PROBLEM Olajševalna okoliščina, če se sme tako reči, je pri Vetteku dejstvo, da se je loti! ustanavljanja lastne firme v času, ko so ukinjali sise. Nasploh pa je ustanavljanje firm posledica negotovega položaja državne uprave, gospodarskih organizacij, pa tudi bodoče politične klime in ne nazadnje politične ureditve. Dosedanji vodilni lahko ob zmagi opozicije izgubijo svoja dosedanja vodilna mesta, zato je do neke mere razumljivo, ker si hoče vsakdo med njimi izboriti prostor pod soncem. Hkrati pa pravniki opozarjajo na pravno praznino, ki je nastala z izdajo zakona o podjetjih, kajti že sedaj je očitno, da ta zakon ni dodelan. Če ga bodo spremenili v liberalnejšo smer, potem bo vsaka zasebna družba pravni subjekt, ki ne bo nujno v povezavi z gospodarskim subjektom, kjer bo zaposlen družabnik. Taka zasebna firma bo živela čisto svoje življeiye. Skratka, tudi zasebno podjetništvo bo družben problem, s katerim se bodo pri nas še ukvarjali pravniki, gospodarstveniki in seveda tudi politika. J. SIMČIČ 14 [2) priloga dolenjskega lista o c* g O 3 2. o !TZ NAGRADA V SEVNICO Žreb je izmed reševalcev 12. nagradne križanke izbral MARICO KLADNIK iz Sevnice. Za nagrado bo prejela knjigo Eduarda Limonova Jaz, Edička, torej napeto, mestoma žgačkljivo branje! Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 23. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista. Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 14. REŠITEV 12. KRIŽANKE Pravilna rešitev 12. nagradne križanke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: POŽAR, MOLO.TATA, OBET, IREALNOST, RIN, ATAKA, GAŠENJE, INČ, ITROIT, KRALJEVO, KRI, LAUBE, RB, ATAL, ELLE, SAARLAND, OKORNEŽ, TONKA, NASTAVA, VATA. I NAGRADNA KRIŽANKA 1 1 I onsLs Človek mora biti kar preveč grdo zaljubljen sam vase, da more brez sramu pisati o sebi. F. M. DOSTOJEVSKI Človek, ki je prisegel politiki, ne pripada več samemu sebi in mora ubogati drugačne zakone, kot so sveti zakoni njegove narave. S. ZWE1G O, koliko gorja rodi ljudem usodna strast ljubezni! EURIPIDES ohSCanec NEKDANJ AOPTOVSKI VLADAR NORO SMUČI MUSLIMANSKO MOŠKO IME OKLEPNO VOflLO VRSTA TISKA PRISTOJ- BINA TELESNI POLOŽAJ V JOGI NOVA GVINEJA ATLETSKA DISCIPLINA NEDOTAKUV PREDMET KEM SIMBOL ZADEVTERU ŠVED KRALJEVSKA OINASTUA AVT OZNAKA DANSKE ZDRMMflNO SLUŠALO PRPRAVA ZA MERJENJE TAKTA NOETOVA BARKA VELEBLA- GOVNICA EDEN 00 TREH DUMA S0V1H MUŠKETIRJEV VRSTA UJEDE KOLK [V ALPINISTIH!) KONCERTNA DVORANA TEŽAOVOJ-NiNE BLAGA VRSTA PALME I m SESTAVU. J UDIR CVRČEK RUDNINSKE SNOVI ZA PRI DOB KOVIN TUNEL OBVEŠČEVALNA AGENCIJA ZDA SREDIŠČE AVSTR ŠTAJERSKE DANSKI OTOK Zensko ime MORKE EDUARO ANTIGONINA SESTRA NAREČNI SLOVAR Je boj proti drogam izgubljen? Dosedanji napori niso rodili željenih uspehov — Droge osvajajo svet — Nastajajo nove, še bolj nevarne — Je rešitev legalizacija? Ob vseh mogočih krizah, ki pretresajo svet, je ena, ki je sicer ni tako neposredno čutiti, je pa nedvomno izredno težka in vse globlja. To je kriza, ki raste in se spleta okoli droge. Pridelava in širjenje drog na eni strani ter na drugi pre-prečevanje in zdravljenje so na svetovnem bojnem polju v izrazitem neravnovesju. Prva stran zmaguje. Veliki boj proti pridelovalcem mamil v Srednji in Južni Ameriki, ki gaje sprožila ameriška vlada in vanj vložila ogromna sredstva, je bil neuspešen. Droga nadaljuje svoj osvajalski pohod po svetu. V prvi polovici tega stoletja sta bila alkohol in tobak edini splošno razširjeni drogi v zahodnem svetu, jemanje drugih drog pa je bilo redko in ni predstavljalo resne družbene nevarnosti. Nato je prišlo do silovitega prodora tako imenovanih mehkih drog, hašiša in marihuane, tem pa je stopal tesno ob strani te tudi heroin in cela vrsta sodobnih utedicinskih preparatov, po katerih so *asvojenci segali vse pogosteje. V sedemdesetih letih se je uničujoči falangi drog, kije vse globlje prodirala v družbe tMvitih držav, pridružil še kokain. Ljudje so pozabili tragične izkušnje s to drogo izpred stoletja, kokainski prah se je ponovno razširil in okužil predvsem srednji sloj prebivalstva, medtem ko so nižji sloji posegli po cenejšem nadomestku za koakin, po cracku. Jemanje tega mamila se je eksplozivno razširilo Predvsem v revnejših mestnih četrtih. Medtem se je v deželah pridelovalkah drog iz Latinske Amerike in Azije moč mamilarskih mafij izredno povečala. Kljub pritiskom tistega dela sveta, ki je odjemalec drog, mamilarska mafija v deželah pridelovalkah ohranja in celo krepi svoj vpliv z vsemi sredstvi: s podkupovanjem vladnih in sodnih uslužbencev, z nasiljem, izsiljevanjem in umori. Neizmerno bogati mamilarski princi si prizadevajo, da bi si z uvajanjem droge na nova tržišča zagotovili tudi nove kupce. Res je, da so napovedale vojno mamilom tudi vlade držav pridelovalk droge, vendar je doslej prinesla bolj malo sadov. Če že uspe omejiti pridelavo in prodajo zdaj že klasičnih drog, kot so kokain, heroin in marihuana, veliko povpraševanje rojeva »domačo« pridelavo in izdelavo novih umetnih drog. V svetu so nastali številni tajni laboratoriji, v katerih strokovnjaki izumljajo nove droge in jih izdelujejo iz zvečine razmeroma poceni in lahko dostopnih sestavin. Drog, ki jih je ustvaril človek, je vse več in običajno so nevarnejše in bolj za-svojljive kot droge iz naravnih surovin. Med novejšimi drogami, ki se vse bolj širijo in nastajajo v malih tajnih laboratorijih vsepovsod, je metamfetamin, ki zaradi nizke cene zamenjuje crack. To drogo izdelujejo v novih in novih inačicah, med njimi je tudi droga ice (led), ki se lahko kadi in je zelo zasvojljiva. Kako vabljivo je pridelovanje in prodaja icea, je razvideno iz teh dveh podatkov: iz kemikalij, ki stanejo 700 dolaijev, je mogoče narediti toliko icea, da s prodajo na ulici prinese 30.000 dolaijev. Strokovnjaki se boje, da se bo izdelava novih drog še povečala. Videti je torej, da bo kriza kljub vsem naporom še hujša. Dejanska neuspešnost dosedanjih prizadevanj in načinov za obvladovanje krize je porodila zahteve po radikalno drugačni politiki obravnavanja pro- svet v številkah NOVI PRIMERI AIDSA 4000 i§o| 3500 3000 gS°o fl§§ S§§° 7. aprila je bil mednarodni dan zdravja, zato smo za grafikon tedna izbrali prikaz šiijepja aidsa, te sodobne neozdravljive bolezni, ki po mnenju nekaterih zdravstvenih strokovnjakov predstavlja izjemno hudo grožnjo svetovnemu prebivalstvu. Svetovna zdravstvena organizacija sicer ne razpolaga z natančnimi podatki, ker nekatere države sveta resnično stanje prikrivajo, vendar pa njeni strokovnjaki ocenjujejo, da je ta čas na svetu 600.000 bolnikov z aidsom, okoli 300.000 pa jih je za to boleznjjo že umrlo. Graf prikazuje število na novo prijavljenih primerov aidsa v nekaterih držav avah. blema drog. Med politiki, strokovnjaki in navadnimi državljani je vse izrazitejša zamisel, naj bi se uvedla kontrolirana legalizacija drog oziroma njihova de-kriminalizacija. Z njo naj bi ob manjših stroških dosegli večje učinke pri varovanju posameznika in družbe pred drogami. izdelovalci in preprodajalci bi izgubili velikanske dobičke, družbeni nadzor porabe bi bil uspešnejši in zdravljenje zasvojenih bi lahko potekalo načrtno, družba bi skratka dobila v roke več vzvodov, s katerimi bi postopoma dosegla kontrolo nad pojavom. Vendar legalizacija droge tudi v krogih, ki jo predlagajo, zbuja nekaj strahu pred nepredvidljivimi nevarnimi posledicami. Predvsem se strokovnjaki boje, da bi po legalizaciji droge postale lahko dostopno in poceni blago, kar bi spodbudilo nadaljnjo porabo. Niti legalizacija niti vojna proti drogam po mnenju kritičnih spremljevalcev družbenega dogajanja ne bo prinesla uspeha. Razlog je preprost: noben od teh načinov se problema ne loteva pri njegovih pravih koreninah. Sociološke raziskave so pokazale, da so nekateri vzroki zajemanje drog v posameznikovi osebnosti. Človek poseže po drogi, da bi ubežal osamljenosti, notranji praznini in dolgčasu, da bi dosegel večje samozaupanje, da bi ubežal problemom, ki jih vsakdanje življenje vse bolj neizprosno postavlja predenj, da bi razblinil umišljene in prave strahove, si olajšal stres. Pri mladih generacijah pa ne gre pozabiti na radovednost, postav-Ijaštvo in izražanje upornosti zoper avtoritete. Notranja nezadoščenost in brezciljnost sodobnika pa sta najverjetneje pogojeni v samih koreninah sodobnega sveta. Droge so tako samo eden od izrazov civilizacijske krize. MiM 435 nukleark Lani 10 novih jedrskih elektrarn — 318.000 MW Ker se pri nas vse pogosteje slišijo glasovi, da je treba našo edino jedrsko elektrarno ustaviti in zapreti, je zanimivo pogledati, kako je z nuklearkami ta čas po svetu. Po zadnjih podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA, ki ima sedež na Dunaju, je lani začelo obratovati deset novih jedrskih elektrarn, ustavili pa so jih tri. Nove nuklearke so pognali v Bolgariji, Indiji, ZR Nemčiji, Koreji, Mehiki, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi. Tako sedaj na vsem svetu obratuje 435 jedrskih elektrarn. Tem naj bi se v bližnji prihodnosti pridružilo še 97 novih, ki so ta čas v gradnji. Skupna moč vseh jedrskih elektrarn na svetu seje lani povečala za 7000 megawattov, kar pomeni, da je zdaj skupna moč vseh nukleark sveta 318.000 megavatov. Z jedrskimi elektrarnami premagujejo energetsko žejo v 27 državah sveta, v skoraj polovici teh držav pa predstavlja električna energija iz jedrskih elektrarn več kot tretjino vse proizvedene električne energije. V tem pogledu prednjačita Belgija in Francija s 65 odstotki. V svetovnih razmerah odpade na jedrske elektrarne 17 odstotkov vse proizvedene električne energije. r—MINI ZANIMIVOST:-VEČ SAMCEV Zanimanje za zakon v Združenih državah Amerike upada. Statistični podatki za obdobje 1970 — 1989 kažejo, da vse več odraslih ljudi živi v samskem stanu. Leta 1970je bilo med odraslim prebivalstvom 38 milijonov samcev (28 odst. vseh odraslih), leta 1989 pa seje njihovo število dvignilo na 66 milijonov (37 odst.) Nova Zelena dežela praznuje 150 let Nove Zelandije — Prvotni prebivalci, maorska plemena, so v tem času postali manjšina — V mesta Nova Zelandija praznuje letos 150. rojstni dan, če se seveda strinjamo, da se je ta dežela v juhozahodnem delu Tihega oceana državno rodila s prevzemom oblasti belcev na obeh velikih in številnih manjših novozelandskih otokih. Leta 1840 sije Velika Britanija pripojila novozelandske otoke s podpisom sporazuma med britanskim viceguvernerjem Hobsonom in vodjo Maorov. Po tem sporazumu naj bi Velika Britanija ščitila novozelandske domorodce in zagotovila spoštovanje njihovih pravic. Kako je zares potekala ta zaščita, je razvidno iz podatkov: danes so Maori manjšina, saj jih je samo 8,9 odstotka prebivalstva. Med nezaposlenimi jih je kar četrtina, med zaporniki pa 60 odstotkov. To je posledica kolonizacije in uničenja avtohtone kulture, ki soji zadnji udarec zadali z industrializacijo, kije povzročila masovno priseljevanje Maorov z dežele v mesta. Med brezposelne in v kriminal je pognala predvsem maorsko prebivalstvo. Predniki današnjih Maorov so se na novozelandske otoke naselili že pred več tisočletji. Kot pravi njihovo izročilo, so prišli z otokov vzhodne Polinezije. Naselitev je potekala v treh valovih, zadnja večja pa je bila v 8. in 9. stoletju. Vsekakor je presenetljivo, kakšne strahotne razdalje so premagali na krhkih kanujih. Beli človek je v ta del sveta prišel veliko kasneje. Prvi so novozelandske otoke odkrili nizozemski raziskovalci iz Tasmanove ekspedicije, in sicer so pripluli do njih leta 1642. V 18. stoletju je tja večkrat priplul kapitan Cook. Po njegovih ocenah je tedaj v Novi Zelandiji živelo okrog 100.000 Maorov, razdeljenih v več plemen. Na začetku 19. ZGODILO SE JE • Do ropa stoletja je prišlo prejšnji mesec v Parizu, kjer so roparji iz dveh oklepnih avtomobilov za prevoz denarja ukradli 33 milijonov frankov (68.360.000 konvertibilnih dinarjev). Operacija je trajala samo četrt ure. • V ZDA so kot osmo čudo sveta odprli največji kazino na svetu. Zgraditi ga je dal ameriški milijarder Donald Trump v Atlantic Cityju. Kazino ima 42 nadstropij, 1250 spalnic, 12 restavracij, igralne naprave od rulet do enorokih jackov pa zavzemajo cel hektar površine. • Svetnikom na slovitih Michelangelovih freskah v Sikstinski kapeli pri prenavljanju, ki poteka, ne bodo slekli tančic, v katere jih je v 16. stoletju naknadno »oblekel« slikar Volterra na zahtevo koncila. Izvirne golote namreč ni mogoče obnoviti. • Italijanska slaščičarska industrija je pripravljena na velikonočne praznike. V načrtu imajo prodajo čokoladnih pirhov, in sicer naj bi jih naredili in prodali za 5.600 ton. Seveda vsega tega sladkega bogastva ne bodo sneli Italijani sami, prenekateri čokoladni pirh se bo topil v jugoslovanskih ustih. Mož, ki doma ne najde zadovoljstva, si išče izven hiše razvedrila. EURIPIDES Čudežni prozac Prvo v vrsti novih zdravil za bolne duše Decembra 1987 seje v ameriški medicinski praksi pojavilo novo zdravilo prozac, ki se je izredno hitro uvrstilo med doslej najbolj uspešna zdravila za zdravljenje depresije. V dveh letih je preplavilo trg in izrinilo vsa druga podobna zdravila. Vsak mesec zdravniki predpišejo okrog 650.000 receptov za prozac. Farmacevtska industrija je lani s tem zdravilom obrnila 350 milijonov dolaijev, letos pa naj bi šlo za nakup prozaca že kar pol milijarde dolaijev. Zdravilo je sicer drago, dvajsetkrat dražje od podobnih zdravil, vendar pa izredno učinkovito in skoraj brez stranskih učinkov, zato mu pravijo kar čudežni prozac. V glavnem ga uporabljajo za zdravljenje depresije, ki prizadeva okrog 15 milijonov Američanov. Niso redki primeri, ko zdravilo zahtevajo tudi zdravi ljudje. Čeprav je zdravilo uradno namenjeno le zdravljenju depresivnosti, ga zdravniki predpisujejo tudi pri tesnobah, zasvojenosti, bolezenski lakoti in obsedenosti. Nekateri strokovnjaki se boje, da je zdravilo mnogo prehitro prešlo v tako široko uporabo. Lahko se namreč izkaže, da po daljši uporabi le pušča škodljive posledice, za nekatere pa je prozac samo prvo od nove generacije zdravil, ki že nastajajo in ki bodo spremenila usodo mnogih ljudi, oropanih normalnega življenja zaradi duševnih bolezni. stoletja so prišli prvi britanski naseljenci. Kot je že bilo omenjeno, so Novo Zelandijo proglasili za britansko posest leta 1840. Dvanajst let kasneje je otok dobil samoupravo. Leta 1907 je bila Nova Zelandija proglašena za britanski dominion, leta 1947 pa je postala neodvisna država v okviru Common-wealtha. Koloniziranje Nove Zelandije je potekalo kljub pravno zagotovljeni enakopravnosti domačinov in prišlekov v škodo prvih. Ravnanju kolonistov so se Maori večkrat uprli, vendar so bili v bojih poraženi. Danes so sprejeli zahodni način življenja, vsi znajo angleško, mladina večidel ne zna več jezika svojih staršev, ohranjajo pa kulturno izročilo. Različni Nemci Razlike med vzhodnimi in zahodnimi niso majhne Združenje Nemčij ne poteka gladko. Če je že politična volja uglašena, pa se na mnogih drugih področjih zatika, tudi na področju vsakdanjih medčloveških odnosov. Primerov razglašenosti med življenjskimi držami vzhodnih in zahodnih Nemcev je vse več. Nekaj sojih zabeležili tudi časopisi. Mladi zahodni Nemci kažejo svoj prezir do vzhodnih sonarodnjakov z arogantnostjo in nesramnostjo. Navedimo nekaj primerov: v dragem nočnem lokalu Nordcafč v vzhodnem Berlinu sije mladenič iz zahodnega Berlina prižgal cigareto z bankovcem za 100 vzhodnonemških mark, v elegantnem hotelu Palast je zahodnomeški turist pljunil v šefa strežbe, ker mu ni zadosti hitro priskrbel mize, v Grand hotelu nek turist sploh ni hotel plačati računa, češ saj vas tako in tako podpiramo, srditi Zahodnoberlinčan pa seje nad redarjem Nordcafeja znesel tako, da ga je škropil z barvo, ker ga ni hotel spustiti v prepoln lokal. To so le drobci iz zahodne invazije na »Divji« vzhod. Zahodni Nemci so preplavili mesta svojih revnejših vzhodnih rojakov. Po trgovinah kupujejo zanje poceni živila, se po nočnih lokalih, klubih, diskih in restavracijah vedejo kot osvajalci, lovijo ženske, razgrajajo in se opijajo. »Pridejo sem in razmetavajo denar ter se obnašajo, kot da je vse njihovo,« pravi natakarica Sabine VVetzel iz neke vzhodnoberlinske kavarne. Ker menjajo marke na črnem ligu, si zahodnjaki lahko veliko privoščijo, saj so zanje tiste stvari, ki so za domačine drage in si jih težje privoščijo, zelo poceni. Največ grenkih pripomb je slišati na ravnanje z ženskami. Ženske, zaposlene v lokalih, imajo »osvajalci« z zahoda za lahka dekleta in se tako tudi vedejo do njih, so vsiljivi, nesramni in arogantni. Pogosti so tudi besedni izpadi, ko opiti gostje žalijo osebje in druge goste, kar izzove tudi pretepe. »Doslej nismo imeli pretepov, zdaj pa so pogosti,« pravi vodja Nordcaffcja Peter Ascher. Več kot 40 let ločenega življenja se pač pozna v miselnosti ljudi. »Vse, kar svet razume pod pojmom tipično nemško,« pravi zahodnonemški sociolog Volker Ronge, »to je ljubezen do reda in pridnost, seje ohranilo in celo poglobilo v Vzhodni Nemčiji, medtem ko so se v Zahodni Nemčiji razvile drugačne navade in vrednote.« STARI MIHEJ Staremu Miheju, rudarju v Ameriki, se je vse bolj vrinja-la misel, da bi obiskal rodni kraj. Začel je varčevati, da bi bilo dovolj denarja za vožnjo, čeprav dotlej ni nikoli varčeval. Zaslužil je sicer kar dobro, a tudi zapravil ni malo, saj je bil dobrovoljček in je precej zaslužka spravil po grlu s prijatelji. Na jesen življenja je ostal sam. Zena je odšla na drugi svet, otroci pa so si ustvarili svoje domove. Le porekdo je pomislil nanje in se redkeje jih je obiskal. Misli pa so mu vse pogosteje uhajale tja na Dolenjsko pod Ljubensko goro, kjer stoji njegova rojstna hišica. V mislih je pogosto videval mater na vhodnih vratih, kako z razprostrtimi rokami čaka na njegovo vrnitev, hkrati pa so se mu v spomin vračale njegove obljube, kako ji bo prinesel denarja, postavil novo hišo in ji olepšal stara leta. A kdaj je že to bilo, pred 40 leti! A čudno, prav zadnje čase so mu misli vse pogosteje uhajale na Dolenjsko. Niti spati ga niso pustile. V mislih je hodil po starih stezicah, kjer je kot deček stikal za gnezdi, lovil ptičice in delal piščali... Prišel je tisti trenutek, ko je iz vlaka ugledal zvonik vaške cerkvice sv. Vida. Sel je po vasi, iščoč znan obraz. A ni prav nikogar spoznal in z nikomer ni navezal pogovora. Na koncu vasi, kjer je nekdaj stala njegova rodna hišica, je zagledal novo zgrad- bo z več nadstropji. Grenko se mu je storilo pri srcu in jeza se je pomešala z žalostjo. Odšel je na pokopališče. Med nagrobniki je našel tistega, na katerem je bilo napisano ime njegove matere. Takrat se mu je utrnila grenka solza. Potem je zataval po vasi do stare vaške lipe. Bila je edini njegov znanec. »Oj ti dobra stara lipa,« je vzkliknil. Legel je pod njo in zaspal, do dna srca pretresen. Nikoli več se ni prebudil. PAVLA ŠMALC POTA Ii\ STlf/ Odpadne vode zastrupile potok Novomeška Komunala kriva lanskega pogina rib v Bukovem in Žerjavinskem potoku — Malomarnosti med deli na deponiji v Leskovcu — Sodba NOVO MESTO — Nekako tiho in očem skrito se je očem javnosti v lanskem avgustu izmuznil pomor rib v Bukovem in Žeijavinskem potoku, čeprav je po kasnejših uradnih ocenah poginilo preko sto kilogramov ribjega živ(ja. Ribiči iz Novega mesta celo pravijo, daje Bukov potok po tej zastrupitvi zanje mrtev vsaj tri leta, kajti poginil je prav ves vodni živelj. Krivca za pomor ni bilo potrebno dolgo iskati. Ob dejstvu, da je v bližini potoka osrednja novomeška deponija Leskovec, in opravljenih analizah vode novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, je bilo kmalu znano, kdo bo sedel na zatožno klop. IZGINILO 900 METROV ELEKTRIČNEGA KABLA — V času med 7. in 24. marcem je nekdo iz proizvodne dvorane Iskrinega obrata v BrSljinu odnesel kar 900 metrov električnega kabla , vrednega 7.200,00 dinarjev. Nekdo je očitno s pridom izkoristil selitev obrata Iskre iz Bršljina na Cikavo. Neznanega predrzneža možje postave še iščejo. TATVINA POD KOZOLCEM — V času med 26. in 31. marcem je nekdo pod kozolcem 32-letnega Jožeta Košaka v u“ J jki vasi šaril po samonakladalki. s dve kompletni kolesi in ju skupaj lajočimi vijaki odnesel neznano "ak je oškodovan vsaj za štiri Š.OLO Z MOTORJEM — 36-iljan Vraničar iz Semiča je 4. apri-1 tamkajšnje miličnike, da mu je t' noč izginilo kolo z motorjem jf Tomos APN 6. Vozilce je bilo ► ter zaklenjeno z verigo in obeli hodniku stanovanjskega bloka, rilca očitno ni motilo, da bi se ' u plenu odrekel. J DO RANJEN 20-letni Bojan Kunej iz (Cpri Podsredi se je 6. aprila ob ' na kolesu z motoijcm po cesti’ ....o in Glogovim Brodom. Med £ dohitel osebni avtomobil 24-‘ J:'t Tomšeta iz Brežic in se zaiti in prekratke varnostne bj zaletel. Kunej je padel poce-' do poškodoval. Odpeljali so ga £vljje v brežiško bolnišnico. »RANJENA MATI IN OTROKA JLIPE — V ponedeljek, 9. aprila, ob prišlo na magistralni cesti med no in Zagrebom do hude prometne ; ki jo je zakrivila neprevidnost 30-zahodnonemške državljanke Petre ' a. Z osebnim avtom znamke toyo-tt se je peljala proti Zagrebu, pri Prilipah pa'prehitevala tovornjak s polpriklopni-tom, ko ji je nasproti s tovornim vozilom pripeljal 30-letni Ivo Pavlovič iz Zagreba. Prišlo je do močnega čelnega trčenja, v katerem so se hudo ranili voznica in njena otroka, 7-letna Laila in 8-letni Aaron. Vse tri so odpeljali v brežiško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center. Materialne škode je bilo za 100.000 dinaijev. Odgovorni uslužbenci Komunale Novo mesto, kije upravljavka deponije, so se pred sodniki znašli minule dni. Obtožni predlog jih je bremenil, da so med 18. in 21. avgustom lani preko pretočnih bazenov izcednih vod spustili v vodotok Bukovega in Žetjavinskega potoka vsaj 60 do 70 kubikov onesnaženih izcednih voda, polnih mulja in v katerih so bile ugotovljene koncentracije nedovoljenih snovi daleč nad dopustno mejo. Krivci za zastrupitev so sodnikom tolmačili, kako se odpadne vode izcejajo v štiri zaporedne pretočne bazene, v vsakem od njih je okoli 100 kubikov vode. Ta se pretaka iz bazena v bazen, v zadnjem naj bi bila po njihovem že domala povsem čista, in takšna se potem izteka v prvi potok. Kot razlog izlitja pa so navedli, da so lanskega avgusta opravljali sanacijo tretjega bazena. Hoteli so ga osušiti, zato so izcedne vode iz drugega speljali kar v četrti bazen, iz tega pa je voda nato odtekala v Ujeta med begom od doma Mladoletna Novomeščana M. K. in Š. š. samo letos osumljena 29 kaznivih dejanj — Vlomi in tatvine NOVO MESTO — Ko so novomeški miličniki letos pričeli raziskovati nenavadno veliko serijo tatvin in vlomov, si veijetno niti v snu niso mislili, da jih bo sled pripeljala do dveh mladoletnikov, domala še otrok. Toda vztrajno, vestno in natančno delo jih je kmalu napotilo na pravo pot. Zbiranje obvestil, iskanje izginulih predmetov, predvsem koles, je prineslo prve sledove; ti so vodili do mladoletnih Novomeščanov, 16-letnega M. K. in leto dni mlajšega S. S. Toda kje sta fanta? Po seriji vlomov sta očitno zavohala nevarnost in zbežala od doma, zato so novomeški miličniki izdali za njima tiralico. Nedolgo zatem je prišlo iz Zagreba obvestilo, da so tam med vlomom prijela dva fantiča, M. K. in Š. S. sta bila kmalu zatem znova v Novem mestu. Fanta sta utemeljeno osumljena, da sta med januaijem in sredino letošnjega marca storila kar 29 kaznivih dejanj, največ vlomov in tatvin, njuna posebnost so bile tatvine koles in koles z motorjem. Preiskava je, denimo, pokazala, da sta ukradla štiri kolesa BMX, jih nato razstavila in znova sestavila, toda tako, da kolesa niti lastnik ni več prepoznal. Nista pa mladoletnika jemala le koles, v Novem mestu sta obiskala tudi 18 trgovin in v njih kradla predvsem sladkarije, brezalkoholne pijače in igrače. Spoznala pa sta se tudi na vrednejše stvari, iz Dolenjkine Drogerije na novomeškem Glavnem trgu sta zmaknila več fotoaparatov, iz bližnje prodajalne Elektrotehne nočne svetilke in več baterij, dokaj uspešno pa sta kradla tudi v prostocarinski prodajalni v Novem mestu. To pa fantoma ni bilo dovolj, skupaj sta vlomila še v vrtec na Ragovski ulici, medtem ko je M. K. sam poskušal vlomiti v kiosk CGP Delo in nato še v prostore kegljišča Pri vodnjaku. Toliko o njunih letošnjih podvigih, novomeški miličniki pa so ugotovili tudi, da sta fanta podobno dejavnost opravljala že v lanskem letu. Med junijem in decembrom naj bi tako večkrat vlomila v že prej omenjeni vrtec na Ragovski cesti, prav tako pa tudi v osnovno šolo Grm. Jemala sta predvsem šolske potrebščine od zvezkov, pisal in nar lepk do šestil in podobnega. Kot ie pokazala priskava, sta M. K. in S. S. nekaj ukradenih predmetov prodala, nekaj sta jih podarila sošolcem in prijateljem, nekaj sta jih še imela spravljenih doma, bilo pa je tudi nekaj stvari, ki sta jih skrila pri mladoletnih D. L., 15, in enako starem R. K. V kaši sta se tako znašla tudi slednja dva, osumljena sta namreč prikrivanja kaznivih dejanj. Za konec še beseda o povzročeni škodi. Uradni podatki govore o znesku 33.000,00 dinaijev, vendar bi bila ta številka ob upoštevanju lanskoletne inflacije zagotovo še precej višja. Nič čudnega potem, da je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča zoper mladoletnega M. K. odredil pripor. B. B. Zmajarji so sekali kar na črno Sodišče o početju v zaščitenem gozdu Kobil na Gorjancih — Klub Krila Krško in _____predsednik Borut Miakar na zatožni klopi — Simbolične kazni KRŠKO, NOVO MESTO — Skromno je zadoščenje, ki so ga minule dni dobili goijanški gozdovi. Pred gospodarsko enoto novomeškega temeljnega sodišča sta bili namreč končani sojenji zoper novomeškega Pionirja in šentjemejske smučarje, ki so za prestavitev teptalnega stroja od Gospodične do Javorovice na črno posekali ogromno drevja (o tem smo v našem časopisu že in bomo še pisali) ter zoper krški klub Krila, ki st je privoščil podobno samovoljo. razmemo visoko hribovje. Goijanci so Lanskega maja so namreč člani kluba Krila na Goijancih v predelu Kobil in na območju oddelka 29-b novomeškega Gozdnega gospodarstva v gozdu s posebnim namenom meni nič, tebi nič posekali kar 71 dreves, to je 70,36 kubičnih metrov lesne mase. Z drugimi besedami: na golo so posekali 30 arov zaščitenega gozda. Zakaj? Člani kluba Krila iz Krškega so zma-jaiji in za svoje polete potrebujejo so- iost. Pre-pilerjevi Odkriti po štirih letih whwwv in kraj Pojasnjeni številni vlo-mi in kraje v Ljubnu NOVO MESTO — Minuli dnevi so prinesli odkritje še ene vlomilske serije, uslužbenci novomeške UNZ so namreč prijeli 22-letnega C. F. in 19-letnega B. P., oba iz Velikega Podljubna, ter 20-letnega J. F. iz Raven v litijski občini. Mladeniči so utemeljeno osumljeni, da so v letih 1987, 1988, lani in letos na območju Ljubna zagrešili preko 20 vlomov v zidanice in vikende. Kot sedaj kažejo rezultati preiskave, so kradli predvsem hrano in pijačo, tuje pa jim niso bile tudi tatvine iz odklenjenih kokošnjakov in zajčnikov, od koder je izginilo kar lepo število primerkov malih živali. Preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča je zoper 22-letnega C. F. že odredil pripor. bili kot nalašč za takšno dejavni cej časa so vzletali z rampe na S; špici na Gorjancih, pri tem pajih je oviralo drevje. Toda zanj se niso zmenili do takrat, ko so bile drevesne krošnje sko-roda usodne za zmajarja Jožeta Simončiča. Vse seje sicer srečno izteklo, toda zmajarji so sklenili, da drevje posekajo in tako pripravijo varen prostor za letenje z zmaji. Baje so se o svoji nameri po-govarjali tudi z revirnim gozdaijem; na sojenju pa seje izkazalo, da ta s tistim predelom gozda nima prav nič opraviti. Najsi bo kakorkoli, zmajaiji so brez vsakega dovoljenja vzeli v roke žage in sekire ter drevje posekali. 38-letni Borut Mlakar, predsednik kluba, se je pred sodniškim senatom sicer zagovaijal, češ da ni vedel, daje tisti del gozda zaščiten, toda njegovega in ravnanja ostalih čla- nov kluba to ne opravičuje. Tudi izgovor, da so posekali vsega 56 dreves na prostoru šestnajstih arov, se je izkazal kot nesprejemljiv. Nezakonit posek lesa v zaščitnem gozdu je bil dokazan črno na belem, brez dvoma je šlo za grob in samovoljen poseg v naravo, čeprav izrečene kazni tega ne kažejo. Gospodarska zakonodaja revalorizacije kazni očitno ne pozna, sodniki pa so temu primemo opravili svoje delo: klub Krila iz Krškega so • Na srečo ali na žalost, v početju krških zmajarjev ni šlo zgolj za gospodarski prestopek. 157. člen kazenskega zakonika SRS govori tudi o uničenju gozdov in tako so morali pred nekaj dnevi na zatožno klop sesti tudi tisti, ki so drevje podirali. obsodili na plačilo 500 dinaijev kazni, predsednika kluba Boruta Mlakaija pa na 15 (petnajst) dinaijev. Zaradi poseka enainsedemdesetih dreves se je moral odreči enemu pivu... B. B. NEPREVIDNO PREHITEVALA — Takšne so bile posledice hudega trčenja, do katerega je prišlo 5. aprila ob 18.20 na magistralni cesti pri Jezeru. Grška državljanka je neprevidno prehitevala tovornjak pred seboj, takrat pa je z osebnim avtom pripeljal nasproti Velimir Cvetič iz Jastrebarskega. In posledice: štiije hudo in dva lažje ranjena ter kar za 70.000,00 dinarjev materialne škode. Več v »Kroniki nesreč«. (Foto: MiM) potok. Komunalci so trdili, da je bila voda brez mulja in ne tako onesnažena, da bi lahko zakrivila množičen pogin rib. Kako iz trte izvite so takšne trditve, kaže več stvari. Med drugim to, da so imele poginule ribe ustne odprtine nabite s sivim muljem in da so škržni po-klopci zaradi mulja v njih zijali kar štiri centimetre narazen. Prav tako je analiza vode, odvzete šele 21. avgusta, pri pralnici peska v Mokrem Polju, pokazala veliko koncentracijo strupov, očitno torej, da je bilo strupa tri dni prej, preden je prišlo do zastrupitve, v vodi še več. In ne nazadnje: že pred 18. avgustom lani seje iz četrtega bazena odtekalo več vode, kot bi se lahko — pretok je bil kar 4,5 litra na minuto — prav tako so te vode presegale maksimalne dovoljene koncentracije škodljivih snovi. Pfav zategadelj je že 21. aprila lani Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto izdala odločbo, s katero je Komunalcem naročila, naj preprečijo izliv onesnažene vode, naj izdelajo sanacijski program in naj hkrati prosijo za vodnogospodarsko dovoljenje, katerega niso imeli za takšno početje. Za nobeno od teh zahtev se v Komunali niso zmenili. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do ekološke katastrofe. Sodniki so novomeške komunalce seveda spoznali za krive množičnega pogina rib, izrekli so tudi kazen. Toda ni je vredno omenjati; po še danes veljavni zakonodaji je bila novomeška Komunala obsojena za gospodarske prekrške in prestopke na plačilo 100 din. Stroški postopka so bili nekaj desetkrat večji. Zgodba o lanskem pomoru rib v Bukovem in Žeijavinskem potoku pa s tem še ni končana, stekel je namreč tudi kazenski postopek. Obtožnica je vložena zoper 27-letnega Slavka Strasberger-ja iz Novega mesta. Kot gradbeni tehnik je namreč v Komunali poveijen za organizacijo in vodenje del na vseh gradbiščih Komunale, torej tudi za početje lanskega 18. avgusta na deponiji v Leskovcu. Ko je podrejenemu Željku Frkatu naročal dela, bi se moral zavedati, da morebitne nepravilnosti lahko povzročijo povečan iztok vode, prav tako bi moral vedeti, da je po zakonu potrebno količinsko spremembo odpadnih voda nadzorovati. Za vse to se očitno ni zmenil in tožilec je v takšnem malomarnem ravnanju videl tudi kazensko odgovornost. Strasbergeija čakajo ne najbolj prijetne minute sedenja na zatožni klopi. B. BUDJA Afera n[ bila montirana Komisija pravi, da ni dokazov za očitke o monti-ranem političnem procesu v Novem mestu NOVO MESTO - Po enajstih sejah — prva je bila lanskega 14. decembra, zadnja pa letošnjega 16. marca — je novomeška občinska komisija za celovito preučitev okoliščin skupščinskih razrešitev dveh funkcionarjev v letu 1987(takšen je pač njen uradni naziv, op. p.) končala svoje delo. Nobenega dvoma ni, da so njeni člani Jože Bogovič, Janez Bratkovič, Daniel Brezovar, Gregor Golobič, Zvone Špelko in Martin Tomšič opravili težaško in naporno nalogo, pregledali na kilograme raznega gradiva, zapisnikov, arhivov, člankov, opravili številne razgovore s tako ali drugače prizadetimi, toda če je kdo od njih pričakoval kakšen spektakularen zaključek, se hudo moti. Na kratko: poglavitna naloga komisije je bila potrditi ali ovreči sume o montiranem političnem procesu v Novem mestu, imenovanem gradbena afera, v katerem so zbori občinske skupščine razrešili takratnega predsednika občinske skupščine in predsednika zbora združenega dela. Komisija pravi v svojem sklepnem poročilu takole: »Nismo našli dovolj trdnih argumentov ter imen in priimko v posamezniko v, ki naj bi montirali politični proces za odstavitev tedanjega predsednika Sob in drugih. Komisija tudi nima dokazov ne za ugotovitev ne proti ugotovitvi, da so začetek postopka od UNZ zahtevali občinski ali medobčinski funkcionarji ali Služba državne varnosti ali republiški funkcionarji« Sklepno poročilo komisije, ki so ga te dni dobili v roke delegati novomeške občinske skupščine, govori tako o postopkih organov za no- tranje zadeve kot o ravnanju javnih tožilcev, vlogi družbenopolitičnih organizacij ter postopkih v skupščini Za postopke UNZ do osumljenih komisija, kot sama pravi laično ocenjuje, da so bili nesorazmerno ostri upoštevaje seveda mnenje članov komisije, da dokumentacije ali spornih hiš kot dokazov ni bilo mogoče ne skriti ne odnesti Prav tako komisija laično meni da je novomeški temeljni javni tožilec ravnal v skladu z zakonskimi pooblastili in je glede na predloženo ovadbo moral začeti postopek. Ovadba je bila namreč podkrepljena in argumentirana s takimi izračuni da tožilec o utemeljenosti suma storitve očitanih kaznivih dejanj ni mogel dvomiti in za zavrženje ovadbe ni imel podlage. Pri obravnavi in ocenjevanju vloge občinske politike v aferi komisija ni naletela, kot sama pravi, na materialno oprijemljiv dokaz, ki bi kazal na neposredno vpletenost politike r okoliščine nastanka in sprožitve ovadbe. In slednjič: komisija tudi ocenjuje, da večjih nepravilnosti pri vodenju postopka razrešitve obeh funkcionarjev v skupščini ni bilo. Kaj torej reči ob takšnem sklepnem poročilu občinske komisije? Ustanovljena je bila, da potrdi ali ovrže sume o montiranem političnem procesu v Novem mestu, svoje delo je torej opravila. Bodo njeni sklepi in ugotovitve dokončno pogasili ogenj strasti, polemik, očitkov, podtikanj, ki izmenoma gori in tli že od pomladi leta 1987? Tudi to je bila ena njenih nalog in nemara poglavitni vzrok za njeno ustanovitev. B. BUDJA Obračun v zaporniški jedilnici BREZ KUPONA KRŠKO — Znano je, da te dni poteka na slovenskih cestah akcija »Iščemo tisoč vzornih vozil in voznikov«, ki jo je organizirala Zavarovalna skupnost Triglav v sodelovanju z RSNZ in republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vzorni vozniki bodo nagrajeni s kuponom za 10-odstotni popust pri avtomobilskem zavarovanju, vendar so nam iz krške UNZ v ponedeljek sporočili, da jim doslej še ni uspelo najti enega samega takšnega voznika. Med pogoji za dobitev kupona je tudi vožnja podnevi s prižganimi lučmi, to pa je za naše voznike navzlic mamljivi nagradi očitno preveč. 33-letni Djuro Orak je poškodbi podlegel DOB PRI MIRNI — Krvavi dogodki za zidovi kazensko-poboljševalne-ga doma Dob pri Mimi se zadnje tedne vrstijo eden za drugim. Do zadnjega med njimi je prišlo prejšnji teden, 4. aprila, ki se je za 33-letnega obsojenca Djura Oraka tragično končal. Djuro Orak in leto dni mlajši Ivan Prah že nekaj časa nista bila najboljša prijatelja na Dobu. Sprla sta se pred meseci ob igranju kart. Takrat je Orak s pepelnikom kresnil Praha po glavi. Slednji tega očitno ni pozabil; dolgo se je pripravljal na maščevanje, priložnost se mu je ponudila minulo sredo. Oborožen z manjšim nožem je okoli 14.20 stopil v zaporniško jedilnico, si na pladenj naložil hrano, nato pa odšel do konca pulta, kjer je stal Djuro Orak. Iz žepa je potegnil nož in z njim Oraka zabodel v srce. Ranjencu so sicer takoj nudili pomoč v ambulanti KPD, nakar so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je tam še istega dne ob 20.45 hudim ranam podlegel. Pojasnjena še dva požara Belokranjski miličniki razkrili povzročitelje dveh požarov iz zadnih marčevskih dni SLAMNA VAS, RADOVIČA — Nekomu se bo pisanje o spomladanskih požarih ob sedanjem dolgotrajnem muhastem vremenu zdelo neslana šala, toda dejstvo je, da so belokranjski miličniki prejšnji teden pojasnili dva takšna dogodka. Resnici na ljubo, oba segata v zadnje marčevske dni, oba požara pa je zanetila malomarnost. Tako je 38-letni Jože Dragovan iz Slamne vasi 22. marca med 12. in 14. uro na svoji njivi požigal ostanke suhe koruznice. Močan veter pa je ogenj kmalu zanesel v bližnji gozd in zajel kar 2,8 hektarja veliko površino. Požar je popolnoma uničil gozdno podrast, ožgana pa so tudi starejša debla. Janko Pe-čerič iz Čurine in še enajst drugih lastni- KAJ VEŠ O PROMETU? KOČEVJE — Prihodnjo soboto, 21. aprila, bo v Kočevju letošnje zaključno republiško tekmovanje osnovnih in srednjih šol »Kaj veš o prometu?«. Za učence osnovnih šol bo to že 22. republiško tekmovanje, za srednješolce pa osemnajsto. TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV ČRNOMELJ — Tehnična baza AMZS iz Črnomlja tudi letos organizira tehnične preglede za traktoije po vseh večjih krajih v Beli krajini. Pregledi sc bodo pričeli 16. aprila v Dragatušu in Vinici, nadaljevali 17. v Semiču, 18. aprila bodo v Gribljah in Adlešičih, 19. v Podzemlju, 20. v Metli! i, 23. aprila v Rosalnicah, 24. na Suhoiju, 25. na Radoviči in v Slamni vasi, akcija pa bo zaključena 26. aprila v Drašičih. Natančna obvestila o urah in trajanjih pregledov bodo v vseh krajih objavljena na oglasnih deskah. kov gozda je oškodovanih za okrog 23.000 din. Skoda je ogromna, zoper Dragovana bo zato podana kazenska ovadba. Te dni so metliški miličniki pojasnili tudi požar, do katerega je prišlo 20. marca med 13. in 14. uro na Radoviči. 49-letni Ivan Petrič iz Martjancev pri Murski Soboti je tistega dne na svoji njivi pri Radoviči požigal suho koruz-nico, ogenj pa se je razširil v bližnji mešani gozd. Tudi tukaj je požar uničil ves podmladek iglavcev na površini štirih arov, škode pa je za 1,640 din. Zaradi malomarnosti čaka tudi Ivana Petriča pot pred sodnike. ZARADI KOKOŠI NA TRAVNIK PREČNA — 5. aprila ob 14.30je prišlo na lokalni cesti v Prečni do nevsakdanje prometne nezgode, v kateri se je poškodovala 28-letna Zdenka Korče iz Novega mesta. Slednja se je z osebnim avtom peljala iz Straže proti domu, v Prečni pa je na cesto nenadoma skočila kokoš. Korčetova je naglo zavrla, pri tem pa je vozilo zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, dokler ni pristalo na travniku. Kot rečeno, seje voznica v nezgodi ranila in se zdravi v novomeški bolnišnici, materialne škode pa je za 20.000 din. PO DOLENJSKI DEŽELI • Štirinožni prebivalci Gorjancev se bodo ob tej novici zagotovo oddahnili. Priznanemu ostrostrelcu Milanu S. iz Dolenjega Suhadola je namreč minuli petek iz osebnega avtomobila, parkiranega na Ulici talcev v Novem mestu, izginila lovska kombinirana puška češke izdelave. Popolnoma nova, še neuporabljena dvocevka, je med brati vredna 16 tisočakov. • 21-letni Jože R. iz Občic je bil minulo nedeljo hudo bojevito razpoložen. Okoli 22.30je stopil v gostilno Štraus v Podturnu in pričel izzivati goste, svoje vedenje pa začinil z dobro odmeijenim udarcem v obraz enega od njih. Prisotnim je bilo predrznosti dovolj, zato so mladeniča prijeli in postavili pred gostilno, vrata pa zaklenili. V nemoči je 21 letni Jože pograbil polosovino tovornjaka, kije ležala na cesti, ter z njo pričel udrihati po osebnem avtu 49-letnega Viljema N. iz Dolenjskih Toplic. Dodobra je obdelal streho in vrata ter razbil stekla, tako da je škode za 70.000 din. Znesel se je tudi nad bogom in z bližnje kapelice snel vhodna vrata ter jih razbil. S tem so mu tudi vrata v nebesa dokončna zaklenjena. • V noči na 2. april je nekdo vlomil v prostore Straškega Novolesa. Da podjetje slabo stoji, je očitno vedel, zato se je odpravil v pisarno ekonoma in se tam zadovoljil z dvema kilogramoma kave, dvoročno kopalniško pipo in izvijačem. m ZAPELJAL NA LEVO — 4. aprila ob 17.50 seje 49-letni Martin Šikič iz Zagreba peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Pri Drnovem je zapeljal na levi vozni pas, ko je po njem nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom 33-letni Miroslav Vukušič iz Poreča, začasno na delu v Avstriji. Med vozili je prišlo do trčenja, po katerem je Šikičev avtomobil odbilo na njivo. 49-letni Šikič se je v nezgodi huje ranil in se zdravi v brežiški bolnišnici. Mate-rialne škode je za 285 tisočakov. ŠTIRJE RANJENI V TRČENJU — 47-letna grška državljanka Heidrun Zimmermann Kakavas se je 5. aprila ob 18.20 peljala z osebnim avtomobilom po magistralni cesti proti Ljubljani. V Jezeru je v blagem levem in preglednem ovinku, kjer se začenja bela nepretrgana črta, pričela prehitevati tovorno vozilo pred seboj. Ko je bila vzporedno z njim, je nasproti z osebnim avtom pripeljal 25-letni Velimir Cvetič iz Jastrebarskega. Vozili sta silovito čelno trčili. Cvetičev avtomobil je odbilo v skalnat vsek, Kakavasova pa je nato trčila še v avtomobil 48-letnega Friderika Štromarja iz Kopra, ki je vozil za Cveti-čem. Zaradi nezgode je bil promet v obe smeri zaprt kar eno uro, zatem pa je še eno uro potekal enosmerno. Hudo ranjeni so bili v trčenju voznica Kakavasova in voznik Cvetič ter sopotnici Jasminka Cvetič in Branka Mahečič, laže pa Friderik Štromar in Jurge Kakavas. Na vozilih je bilo za 70.000,00 dinarjev materialne škode, vsi poškodovani pa se zdravijo v novomeški bolnišnici. I Kočevke še korak bliže naslovu Rokometašice Itasa dobile derbi v Izoli — Če ne bo spodrsljajev, jim naslov ne — Krčani znova v nevarnih vodah more uiti — Nov poraz Inlesa Rika Zdi se, da so rokometašice kočevskega Itasa s sobotno zmago v Izoli preskočile najtežjo oviro na poti do naslova prvakinj prve republiške lige. Srečanje je bilo razburljivo, polno preobratov, podobno kot tisto v Novem mestu, ko je gostiteljicam v razburljivem finišu le uspelo obdržati prednost in dragoceni točki. Dragoceni zato, ker jih še zmeraj držita v boju za vrh. Predvidena reorganizacija tekmovalnega sistema po letošnjem prvenstvu namreč znova uvaja medrepubliško ligo. V njej bo prostora za dve ali nemara celo tri ekipe republiške lige, odvisno pač od razpleta v II. zvezni ligi. jeuvrščene Ajdovščine delijo že tri točke. Priložnost, da zamujeno vsaj delno popravijo. imajo v soboto doma v tekmi z Rudarjem STT. B. B. OSTRO IN NEGOTOVO DO ZADNJE SEKUNDE — Sobotna prvenstvena tekma ženske SRL med ekipama IMV Novo mesto in Alplesom je prinesla izredno razburljiv zaključek. Pri rezultatu 25:24 za Novomeščanke so imele gostje zadnji napad in priložnost, da izid izenačijo, toda gostiteljice (v svetlih dresih) so prednost le ubranile, včasih tudi z grobo igro in prekrški, kot kaže tudi naš posnetek, narejen v zadnji minuti tekme. (Foto: B. Budja) Stanka Jerič je bila tista, ki je odločila tudi sobotni derbi prvenstva v Izoli med Burjo in Itasom. Ne le daje dosegla 9 zadetkov, pač pa je tudi vse niti igre držala v svojih rokah, njena izkušenost pa je bila tista, ki je odločila finiš. Gostiteljice so namreč imele rezultat 19:18 in napad, a so ga predvsem po zaslugi Jeričeve zapravile, enako kot zatem zapored še tri žoge. Tekma je bila s tem odločena, zelo verjetno pa tudi prvenstvo. Če si Kočevke seveda ne bodo privoščile kakšnega spodrsljaja, nemara v drugem odločilnem srečanju z mariborskim Branikom; res pa je, da to tekmo igrajo pred svojimi gledalci, izredno napelo je bilo, kot že rečeno, tudi v novomeški športni dvorani. Vse do začetka drugega polčasa je bil izid v tekmi med Alplesom in IMV izenačen, nato pa so gostiteljice povedle kar s petimi zadetki prednosti. Maloštevilni gledalci so seveda pričakovali zanesljivo zmago, toda borbene gostje niso mislile tako. V razburljivem finišu so imele celo možnost za izena- KRATKE IZ RIBNICE IZ KOČEVJA • Nogometaši Kočevja so uspešno startali v spomladanski del prvenstva ljubljanske medobčinske lige. V prvem kolu so namreč gostovali na Dobu in zmagali z 2:1. Uspeh je tolikanj večji, ker gre za eno vodilnih ekip prvenstva. • Po nekaj sušnih letih so za šahovsko mizo znova sedli igralci Ribnice in Kočevja, tretji udeleženec tur-nirja, odigranega pral dnevi v počastitev občinskega praznika, pa je bila vrsta Ravne Gore. Nekoliko nepričakovano, toda povsem zasluženo, so slavili šahisti Ribnice, medtem ko je bil v posamični razvrstitvi najboljši Jurkovič iz Ravne Gore. Rezultati: Ribnica—Kočevje 5,5:2,5, Kočevje—Ravna Gora 4:4 in Ribnica—Ravna Gora 4,5:3,5. Za zmagovalno ekipo so šahirali Ivič, Golja, Radič, Juga in Pajič. • Stojan Gelze je minulo jesen za- pustil mesto trenerja v Inlesu Riku in prevzel vadbo rokometašev kočev- skega Itasa, člana II. republiške lige. Ob tem velja dodati, da Kočevci kakih večjih možnosti za visoko uvrstitev nimajo, odhod Gelzea pa je najbolj škodil Inlesu. Gelze je bil namreč hkrati trener in vratar; tako danes Inles nastopa le z enim vrataijem-Lapaj-netom. • Zmagovalci košarkarskega tur-nitja v počastitev občinskega praznika so veterani Kočevja, ki so v finalu z 32:29 ugnali mlajše tekmece. V tekmi za tretje mesto je Rola Bar premagal Lipo z 28:26, za peto mesto pa Ribnica Loški potok s 37:36. • Zaradi okvare na kegljišču doma JLA v Ribnici je bil tradicionalni kegljaški turnir za občinski praznik odigran v Kočevju. Zmagal je cerk- niški Brest z 2.525 podrtimi keglji, sledijo pa Kočevje 2.480, Riko 2.420 in Dom JLA 2.380. Najboljši posameznik je bil Kočevec Pajnič s 435 podrtimi keglji. M. GLAVONJIČ Še tretjič neodločeno Po dveh remijih doma so nogometaši Elana igrali neodločeno tudi v Trbovljah — V nedeljo z Rudarjem Nogometaši novomeškega Elana postajajo svojevrstna posebnost letošnjega prvenstva v prvi republiški ligi. S kar devetimi neodločenimi izidi v dosedanjih šestnajstih kolih zasedajo vsaj navidez varno mesto sredini lestvice, v uvodnih treh spomladanskih kolih so iztržili kar tri remije. In če je prva dva, ki so ju dosegli na domačem igrišču, moč oceniti za neuspeh, potem so v nedeljo v Trbovljah prijetno presenetili. Neodločen izid v srečanju z ekipo, ki sodi v gornji del lestvice, je vsekakor lep dosežek, še posebej, ker so bili elanovci celo pred popolnim uspehom. S Primčevim zadetkom so namreč vodili vse do pet minul pred koncem, ko se je nenehno obleganje Elanovih vrat končalo z izenačenjem. Kakih 800 gledalcev je moralo biti zadovoljnih s takšnim razpletom, Novo-meščani so se namreč predstavili kot čvrsta in borbena enajsterica. Seveda pa boj za obstanek še daleč ni dobljen. Za kaj takega bo vsega trem dosedanjim zmagam potrebno dodati še kakšno. Težko je vedeti, da bo to elanovcem uspelo že v nedeljo, ko pride v Novo mesto ekipa Rudarja iz Titovega Velenja, kajti dosedanja srečanja so pokazala, da najtežje igrajo prav na domačem igrišču. Še posebej v tekmah s Steklarjem in Partizanom Hmezadom je bilo očitno, da novomeška enajsterica ta čas nima igralca, ki bi znal odločiti tekmo. Veseli bomo, če bo v nedeljo kdo takšno ugotovitev postavil na laž. čenje, vendar so zadnji napad nespretno zapravile. V moški ligi stara pesem. Krčani nadaljujejo s spremenljivimi igrami. Tokrat so v Sežani močno izgubili z Jadranom in znova zaplavali v nevarne vode, še posebej, ker jim v soboto prihaja v goste vodilna ekipa Slovenj Gradca; čudež bi se moral zgoditi, da bi Krčani prišli do obeh točk. Očitno je torej, da bo zanje rokometna pomlad še kako vroča in negotova. Z neuspešno spomladansko serijo pa nadaljujejo tudi Ribničani. Če so se že odrekli boju za naslov, bi jim moral biti cilj vsaj tretje mesto na lestvici, ki ob predvideni reorganizaciji tekmovalnega sistema prihodnjo sezono še pelje v novoustanovljeno medrepubliško ligo. Toda tudi od tega cilja so Ribničani vse dlje: trenutno jih po porazu v Slovenj Gradcu od tret- Veterani znova na delu V soboto ob 15. uri nogometna tekma veteranov iz Langenhagna in Novega mesta — »Ofr »krepitve« NOVO MESTO — Jutri, 13. aprila, bo na štiridnevni obisk v Novo mesto pripotovala skupina športnih pedagogov iz zahodnonemškega partnerskega mesta Langenhagen. Gostje se bodo med svojim bivanjem na Dolenjskem — nastanjeni bodo pri svojih novomeških prijateljih — seznanili s športnim, političnim in kulturnim utripom tega dela Slovenije, osrednji dogodek njihovega obiska pa bo zagotovo tekma v velikem nogometu z novomeškimi veterani. Srečanje med športnimi pedagogi iz Langenhagna in novomeško vrsto bo v soboto ob 15. uri na Stadionu bratstva in enotnosti, v primeru dežja bosta ekipi odigrali malonogometno tekmo v športi dvorani pod Marofom. Ta športni dogo* k si bo vsekakor vrednor ogledati; po dolgih letih se bodo novomeški nogo etni veterani, okrepljeni z nekaj bolj ali manj znanimi rekreativnimi imeni, zr. ra predstavili gledalcem. Barve Novomeščanov bodo branili Jerman, Mačete, Bradač, Retelj, Mum, brata Avbar, Turk, Maksimovič, Djudovič, ob nje: pa še Goleš, Budja, Florjančič, Dular, Zaman, Sadek, kot dodatna o' epitev pa bo v dresu Novomeščanov nastopil tudi župan Franc Šah. Jodajmo temu na rob še, da si bodo gostje v nedeljo popoldne ogledali Ko-s: njevico in kartuzijo Pleterje, v ponedeljek pa še nekaj novomeških znamenitosti, omenimo predvsem muzej, galerijo, Kapitelj in tudi IMV. Obisk bodo No-vomeščani gostom iz Langenhagna vrnili predvidoma v septembru. JUBILEJNI MARATON TREH SRC RADENCI — Letošnji tradicionalni »Maraton treh src«, ki bo na sporedu 21. aprila, slavi majhen jubilej: deset let obstoja. Prav zaradi tega bo letošnja prireditev slovesnejša od prejšnjih; že v petek zvečer bo krajša kultumo-zabavna prireditev, v soboto nato dopoldne tekma cicibanov in pionirjev, popoldne pa ostalih kategorij od mladincev do veterank. Za zaključek letošnjega maratona bo še rock koncert. BREZ PRESENEČENJ TREBNJE — Letošnje zelo slabo organizirano regionalno šahovsko prvenstvo za mlajše pionitje in pionirke, kije bilo minule dni v Trebnjem, ni prineslo nikakršnih presenečenj. Zmagala sva favorita Andrej Janša iz Kočevja pri fantih in Ingrid Mihelič iz Starega trga med dekleti. Sicer pa poglejmo vrstni red — pionirji: 1. Janša (Kočevje) 6,5, 2. Košak (Šentjernej), 3. Brunec (Kočevje) oba 5,4, 4. Starc (Stari trg) 5, 5. Filipčič (Kočevje) 4,5 itd; pionirke: 1. Mihelič 6, 2. Vukelič 5,5,3. Butala 5,4. Kapš 4,5 (vse Stari trg), 5. Zupančič 4 itd. Tudi dobra igra premalo Nov poraz odbojkaric LIK Kočevja v II. zvezni ligi — Serija prekinjena v soboto? — Uspeh pionirjevk Premoč šentjernejskih atletov Učenke in učenci OŠ Martin Kotar so bili v letošnji zimski atletski ligi razred zase — Zmagali v vseh kategorijah — Nekaj dobrih rezultatov________________________ NOVO MESTO — Z veliko premočjo in popolnim zmagoslavjem mladih atletov in atletinj iz šen(jernejske osnovne šole seje pred dnevi končala letošnja zimska atletska liga, v kateri je bilo doseženih nekgj presenetljivo dobrih rezultatov. Za uvod povejmo, da je v vseekipnem seštevku zmagala OS Šentjernej s 191,5 točke pred Mirno Pečjo 67, Grmom 60, Katjo Rupe na 33,5, Šmihelom 27, Vavto vasjo, Otočcem in Bršjjinom s po 7 točkami. Šimi pionirkami Vrtačičeva (oba Šentjernej) in med starejšimi pionirji z zelo dobrim rezultatom 567 cm Ferlič (Grm). V metu težke žoge je med mUjšimi pionirkami zmagala Baričeva (Šentjernej), Poglejmo sedaj posamične izide. Med najmlajšimi pionirkami je na 40 m zmaga- la Slakova (Katja Rupena), pri pionirjih pa Retelj (Šmihel). Prva me pionirkami je bila Naratova (Šentjernej), ed mlajšimi (Šentjernej), pri fantih pa z odličnim izidom 5,9 sek. Mešič (Šmihel); v konkurenci starejših ZMAGA KOBETA BUTORAJ — Na tradicionalnem šahovskem hitropoteznem turnirju, ki so ga pripravili pred dnevi v Butoraju, je svoje Woči pomerilo štirinajst belokranjskih ša-histov. Zmagal je Starotržan V. Kobe, sledijo pa Črnomaljci Stariha, Korelc, pionirk je v tej disciplini zmagala Forško-va (Grm), pri fantih pa Djaip (Katja Rupena). V teku na 40 m z ovirami je med mlajšimi pionirkami slavila Trataijeva (Šentjernej), med pionirji njen šolski tovariš Hosta, pri starejših pionirkah Gošteto-va in pri starejših pionirjih Kos (oba Šentjernej). Med najmlajšimi pionirkami je v teku na 300 m zmagala Kovačičeva (Šentjernej), pri fantih pa Vrtačič, prav tako iz Šentjerneja. V teku mlajših pionirk na 600 metrov je bila prva Brulčeva (Mirna Peč); na isti progi je med pionirji slavil Tomič (Šentjernej), medtem ko je pri starejših pionirkah na 600 m slavila Zupančičeva (Vavta vas). Starejši pionitji so tekli na 1.000 m; zmagal je Kastelic (Katje Rupena). V teku štafet je med mlajšimi pionirkami slavil Šentjernej, med mlajšimi pionirji Mirna Peč, pri starejših pionirkah in pionirjih pa znova Šentjernej. IIIIIUUI1I UIIU^U IU OUIIVVIU ^UVIUJVI II V/J /, pri mlajših pionirjih Avsčeva (Grm), med starejšimi pionirkami Baničeva (Šenljer-ej) in med starejšimi pionirji Rus (Grm) z stan nej)inr zelo dobrim rezultatom 12,62 m. Za konec še ekipne razvrstitve. Med najmlajšimi pionirkami je zmagal Šentjernej pred Katjo Rupeno in Mirno Pečjo, med najmlajšimi pionirji Šentjernej pred Mirno Pečjo in Šmihelom, pri mlajših pionirkah Šentjernej pred Mirno Pečjo in Grmom, pri mlajših pionirjih Šentjernej Odbojkarice LIK Kočevje še naprej ostajajo pri izkupičku šestnajstih točk. V sobotnem 16. kolu zahodne skupine II. zvezne lige so bolj ali manj pričakovano zabeležile nov zaporedni poraz, ekipa Pule jih je premagala s 3:1. Obliž na poraz kočevskih odbojkaric je, da so po daljšem času prikazale dobro in borbeno igro ter se uspešno upirale ekipi, ki potihem še zmeraj upa na čudež in skok na prvo mesto, katero pa vsaj za zdaj trdno zaseda osiješki Željezničar, bivši prvoligaš. Gostje so bile celo pred presenečenjem: z malo več športne sreče bi namreč lahko dobile drugi niz, pa tudi v četrtem je bil boj za točke izenačen vse do konca. Opatije, da bodo po sobotni dobri igri Kočevke v naslednjem, predzadnjem kolu le prekinile črno spomladansko serijo: v goste jim prihaja ekipa predzadnje uvrščenega Progresa, ki za igralke Lika ne bi smel biti prevelik zalogaj. Prekiniti serijo nekaj zaporednih porazov pa je uspelo pionirjevkam v prvi republiški ligi. Po maratonski borbi so po petih setih ugnale Mislinjo, ki je vodila že z 2:1 v nizih. Novomeščanke so pokazale spremenljivo igro, to najbolje kaže razplet prvega seta. Gostje so namreč vodile že z 8:1; domačinke so se jim nato približale na vsega nekaj točk razlike, vendar so imele igralke Mislinje zatem kar nekaj zaključnih žog in vodile s 14:11, vendar so set izgubile. V predzadnjem kolu prvenstva se v Novem mestu obeta novo zanimivo sre- čanje: v derbiju kola se bodo pionirjevkc pomerile z vodilnimi Celjankami, ki bijejo s Koprčankami negotov boj za naslov prvakinj. REKREATIVNA LIGA BADMINTONA In sedaj še k tehničnim disciplinam. Med najmlajšimi pionirkami je v skoku v to zmagala VinderjevaJŠentjemej), pred Mirno Pečjo in Grmom; med starejšimi pionirkami je znova zmagal Šentjernej, drugi je bil Grm in tretja Mirna Peč, NOVO MESTO — Strokovni svet za športno rekreacijo novomeške ZTKO obvešča vse, ki igrajo badminton, da se lahko prijavijo za letošnjo rekreativno ligo PgjP^I \//y' BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka Pari prihodnjega kola: Krško — Slovenj Gradec, Inles Riko — STT Rudar, Prule — IUV Usnjar itd. II. ZVEZNA LIGA, zahod, ženske, 16. KOLO: PULA — LIK KOČEVJE 3:1 v10, 14,-10, 11) LIK Kočevje: Uran, Vogrinc, Vidmar, T urk, Škufca, Ibrahimovič, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič. LESTVICA: 1. Željezničar 28, 2. Pula 26 ... 5. LIK Kočevje 16. V naslednjem kolu igrajo Kočevke doma z vrsto Progresa. I. SOL, ženske, 20. KOLO: PIONIR — MISLINJA 3:2 (14, -5, -12, 3, 11). Pionir: Ostroveršnik, Koncilja, Ver-nig, Podolski, Šteblaj, Barun, Brulec, Kučera, Hočevar, Plut. I. SRL, ženske, 12. KOLO: BURJA CENTROCOOP — ITAS KOČEVJE 21:22 (12:11) Itas: Štefanišin, Klarič, Klančar, Guštin 3, Vuk 4, Križman 3, Jerič 9, Lindič, M. Dragičevič 3, Kersnič, Obrenovič, L. Dragičevič. IMV NOVO MESTO — AL-PLES 25:24(11:10) IMV NOVO MESTO: Hočevar, Klobučar 1, Hvala, Drčar 2, Veselič 7, Rebolj I, Simončič 3, Šmalc 5, To- LESTVICA: I. Celje 32, 2. Koper Cimos 32 ... 7. Pionir 20 itd. V sobot- nem predzadnjem kolu igrajo Novomeščanke doma s Celjem. mas 5. Pate L PoDadič. Bučalo. LESTVICA: 1. Itas Kočevje 19,2. Ferrotherm Branik 18,3. Butja Cen-trocoop 16, 4. IMV Novo mesto 15, 5. Ferrotehna 12, itd. Pari prihodnjega kola: Ferrotherm Branik — IMV Novo mesto, Itas Kočevje — Krim, Fužinar — Burja Cen-trocoop itd. rokomet nogomet I. SRL, moški, 16. KOLO: JADRAN - KRŠKO 30:20 (12:9) Krško: Kuhar, Kozinc, Bogovič 3,‘ Keše 1, Kekič 3, Voglar 2, Bernardič 3, Gorenc, Glazar 8, Božič. SLOVENJ GRADEC — INLES RIKO 28:24(15:12) Inles Riko: Lapajne, Šilc 2, Marolt, S. Mihelič 2, Lesar, Tomšič 5, Mate 4, Fajdiga 5, A. Mihelič, Djokič, Mohar, Goleš. LESTVICA: 1. Slovenj Gradec 25, 2. IUV Usnjar 23 ... 6. Inles Riko 16, 10. Krško 11, 11. Prule 10, 12. Ormož. 9. SNL, 16. KOLO: RUDAR TRBOVLJE — ELAN 1:11(0:0) Elan: Rus, S. Mesojedec, Pavlin, Milanovič, Kobe, Kramar, B. Mesojedec, Primc (Imširovič), Kalabič, Kostrevc, Horvat (Gabrič). LESTVICA: 1. Izola 26, 2. Teol Slovan 23... 8. Elan 15,9. Stol Virtus 13,10. Steklar 13,11. Partizan Hmezad 12, 12. Elkroj 12, 13. Mura 12, 14. Pohotje 9. Pari prihodnjega kola: Elan Rudar Titovo Velenje, Stol Virtus — Pohorje, Partizan Hmezad — Mura, Steklar — Medvode itd. višino zmagala Vindeijeva (S med najmlajšimi pionitji Šentjemejčan Juršič, pri mlajših pionirkah Vučkovičeva (Grm) z odličnim izidom 145 cm; imeniten dosežek pa je dosegel med mlajšimi pionitji Šentjemejčan Kuhar, kije preskočil kar 155 cm. V konkurenci starejših mladink je zmagala Šinkov&va, starejših pionitjev pa Furarjeva (obe Šentjernej). V skoku v daljino je bila med najmlajšimi pionirkami prva Bratkovičeva (Šentjernej), pri najmlajših pionitjih Murgelj (Mirna Peč), medtem ko je med mlajšimi pionirkami zmagala Kuharjeva (Šentjernej) z odličnim izidom 487 cm. Med mlajšimi pionirji je bil prvi Kerin, med starej- medtem ko je bil med starejšimi pionitji za Šentjernejem Grm, tretja pa Katja Rupena. v tej športni zvrsti. Prijave zbira ZTKO, 68000 Slovenka hrvaška prvakinja Skoraj ves Stari trg živi s šahom — Denarne težave STARI TRG — Letos poteka 30 let, kar so začeli v starotrški krajevni skupnosti, točneje v Radencih, z organiziranim šahiranjem. V teh desetletjih je bilo več padcev in vzponov, prav sedaj pa so, to lahko z gotovostjo rečemo, na vrhuncu uspehov. Čeprav je v Starem trgu okrog 80 šahistov, pa nimajo kluba, ker za nje- govo ustanovitev ni denatja, temveč poštni predal 30, 68000 Novo mesto, tekmovanje pa bo potekalo maja in junija v športni dvorani pod Marofom. Žadnji rok prijav je 25. april. »OKOLI GRMA« NOVO MESTO — Kolesarsko društvo Krka organizira v nedeljo, 15. aprila, tradicionalno dirko »Okoli Grma,« ki pa bo letos imela nekoliko drugačno vsebino. Letošnja prireditev bo namenjena pionirjem, ki se bodo pomerili za nagrado Novolesa, hkrati pa bo dirka tudi štela za šolsko prvenstvo Novega mesta. Start dirke bo ob 9. uri, konec pa predvidoma ob 12.00. Organizator obvešča vse, da bo zaradi prireditve občasna zapora prometa na Gubčevi, Kotaijevi in Trdinovi ulici. Prijave za tekmovanje bo organizator sprejemal še uro pred startom, nastop pa je dovoljen na vseh vrstah koles, le da so tehnično brezhibna. KRANJCU VN JUGOBICIKLA BEOGRAD — Mladi novomeški kolesar Igor Kranjec je zabeležil imeniten uspeh. V konkurenci vseh najboljših članov (izjema so reprezentanti) si je z drugim mestom na dirki za lovoriko Boške ter drugim mestom v dirki na kronometer na Avalo prikolesaril zmago na »Veliki nagradi Ju-gobicikla«. Dodajmo ob tem, daje bil na cestni dirki za Kranjcem še Fink na 3. mestu, medlem ko je vožnjo na kronometer dobil krkaš Srečko Gli-var. Prav tako v Beogradu je bila minuli vikend še tretja preizkušnja, dirka za memorial Dušana Stevanoviča. Kranjec je bil najboljši mladinec, v skupni konkurenci pa četrti NAPOSLED ZMAGA — Odbojkarice novomeškega Pionirja so prekinile spomladansko serjjo porazov. Po razburljivi in izenačeni igri so s 3:2 v nizih ugnale vrsto Mislinje (svetli dresi) in tako naposled razveselile maloštevilne gledalce v športni dvorani pod Marofom. Na posnetku ena uspešnih akejj gostiteljic, ki so tekmo odigrale v sila spremenljivi fonni. To iuybo(je kaže tudi rezultat. (Foto: B. Budja) SOLSKl ŠPORT IN REKREACIJA • V minulih dneh je bilo več pionirskih prvenstev. Na košarkarskem tekmovanju v Trebnjem sta nastopili le dve vrsti: učenci OŠ Grm so z veliko razliko 55:33 ugnali gostitelje, najboljši strelec in igralec pa je bil Novomeščan Oštir. __„ ____Črnomelj 1:2. V fantovski! 0:2, Mokronog — Šmihel 0:2 in Dragatuš — Mokronog 2:1. • Izredno slabi pa so bili rezultati mladih strelcev, saj nihče od nastopajočih m izpolnil norme za nastop na republiškem prvenstvu. Kvaliteti primerna je bila tudi udeležba, po- leg Novomeščanov so nastopili le še Trebanjci. Rezultati — pionirke: 1 Bukovec 132,2. Gliha 108,3. Kelšin (vseŽužemberk) 95; ekipno: 1. Žužemberk; pionirji: 1. do 2. Gabrijel (Trebnje) in Žura (Šmaijeta) po 150,3. Ojsteršek (Trebnje) 142; ekipno: L Trebnje. • V rekreativni košarkarski ligi novomeške občine je bilo odigrano zadnje kolo. V skupini za uvrstitev od 1. do 4. mesta je ekipa veteranov Straže premagala Stražo z 91:76 (39:35), Old bovsi pa IMV z 88:74 (42:33). V skupini med 5. in 8. mestom pa je vrsta N. M. Lakersov ugnala Frč z 98:86 (52:33), Cestno podjetje pa pionirja z 98:87 (47:49). mr m • __I. « 1__- O "1 IX A C ivJiatiu Končni vrstni red: 1. Old boys, 2. Straža-veterani, 3. IMV, 4. Straža, 5. Cestno podjetje. 6. Pionir, 7. N. M. Lakers, 8. Frč. Najboljši strelec prvenstva je bil Kek z 201 točko, drugi pa Munih (171). le dom pri Partizanu. Tako le trenirajo tekmovalce, ki pa tekmujejo v različnih klubih. T udi za sekcijo, ki deluje v osnovni šoli in kiji dajejo šolniki vso podporo, ni denarja. V šolski stavbi imajo le svoj prostor, sicer pa ni niti toliko denarja, da bi šola lahko plačala mentorja, da denatja za tekmovanja, ki ga morajo iskati vsepov- > sod, niti ne omenjamo. Kljub vsem : tem težavam je v vsej Beli krajini šah A najbolj razvit v Starem trgu, ne na- L zadnje tudi po zaslugi entuziasta Vin-, ka Kobeta. Iz njegove šole izhaja tudi izredni nadarjena in perspektivna šahistka Ingrid Mihelič, ki se je prvič srečala črno-belimi polji kot prvošolka li 1985, lani pa je že postala občinsl regijska in hrvaška republiška prvakinja pri mlajših pionirkah, zmagovi " turnirjev na Reki in v Pulju ter zma-; govalka odprtega prvenstva Hrvaške. Starotržani namreč prav zato, ker jim manjka tekmovanj, veliko tekmujejo tudi na Hrvaškem, Ingrid pa je pred-^ vsem z uspehi na hrvaških tekmova-'; njih dosegla 2. žensko šahovsko kate-7 gorijo, kar je za njeno starost — danes* je petošolka — izredno velik uspeh. ^ Sicer redkobesedna Ingrid prizna-1 va, da je njen uspeh na tekmovanjih / I tudi v tem, da na treningih igra tudi s I tekmovalci iz višjih kategorij, s tem pa si pridobiva novo znanje in izkušnje. Literature vsaj za sedaj še ne študira, : odkrito pa prizna, da v šahovski sekciji ne vztraja zaradi uspehov, pač pa predvsem zaradi družbe ali, kot bi * lahko rekli, združila je koristno s prijetnim M. B.-J. Ingrid Mihelič t t. 15 (2121) 12. aprila 1990 -si*1* • •: &%&&&' DOLENJSKI UST I TELEVIZIJSKI SPOREDI •:& 88 m 1.00 mmmmm PETEK, 13. IV. 8.35 — 11.20 in 16.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 11.10 VIDEOSTRANI 16.20 VIDEO STRANI 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 TV MOZAIK TEDNIK, ponovitev 17.45 PLESNI NOKTURNO 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 TAJNE SLUŽBE, zadnji del dok. serije 21.20 SMILEYJEVI LJUDJE, 2. del angl. na dalj. 22.15 DNEVNIK 3 22.35 OČI KRITIKE 23.15 CIKLUS FILMOV S. PECKIN-PAHA ŠAMPION RODEA, ameriški film 0.50 VIDEO STRANI NEDELJA, 15. IV. 7.50 — 23.40 TELETEKST 8.05 VIDEO STRANI 8.15 OTROŠKA MATINEJA 9.35 LEPI UPI, 11. del franc, nadalj. 10.25 VELIKONOČNA MAŠA, prenos iz bazilike sv. Petra v Rimu 11.55 URBI ET ORBI, prenos iz Rima 12.30 VIDEO MEH, narodnozabavna glasba 13.00 KMETUSKA ODDAJA 14.10 FORMULA 1, franc, nadalj., 1/3 14.55 KRIŽKRAŽ 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 IZGUBLJENE IN NAJDENE SANJE, angl. film 18.20 ALO, , DRUGI PROGRAM 1 o.(JU Satelitski programi — 17.50 Studio Maribor — 19.00 Ansambel Vesna, Ansambel) Nagelj in Ansambel Ivana Puglja -19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Oddaja pred SP v nogometu — 21.00 Vprašajte Zvezni izvršni svet — 22.00 Človek in glasba — 22.55 Satelitski programi TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Povejte mi, kaj naj delam — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.25 Kviz-koteka (ponovitev) — 14.55 Noč z vami (ponovitev) — 17.00 Dnevnik 1 —17.20 Pogovori o znanosti —J 7.50 Povejte mi, kaj naj delam — 18.20 Številke in črke — 18.45 Muppet show —19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Žakon v Los Angelesu — 20.55 Zabavnoglasbena oddaja — 21.40 Dnevnik 3 — 22.00 Oddaja o kulturi — 23.00 Šport danes — 23.05 Noč z vami — 1.10 Poročila SOBOTA, 14. IV. 8.05 — 13.10 in 14.15 — 1.05 TELETEKST 8.20 VIDEO STRANI 8.30 IZBOR IZ TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI 14.40 KAOMA, ponovitev zabavnoglasbene oddaje 15.25 I ’90, ponovitev oddaje pred SP v nogometu 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.55 CIKLUS FILMOV W. DISNEYA: RAZTRESENI PROFESOR, ameriški film 18.30 VAŠ ZELENJAVNI VRT, L del izobraž. serije 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 ALO, ponovitev humor. oddaje 19.00 TV MERNIK 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BALKAN EKSPRES, 4. del nadaljl. 20.55 ZDRAVO 22.25 DNEVNIK 3 22 45 SOVA HUNTER, amer. nadalj., 6/10 23.30 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 10.00 Oddaje za JLA in dok. oddaje Ko se korenin zavemo —13.00 Nedeljsko " s—19.30Dnevnik2- 20.00 Biblija: Tvoje je kraljestvo (angl. dok. serija, 5/7) — 20.50 Iz črnega dosjeja: Zapor (dok. oddaja) — 2L35 Glasbena parada Radenci — 21.50 Športni pregled — 22.35 Satelitski programi TV ZAGREB 9.30 Poročila — 9.35 Asterix (risana serija) — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 11.00 Kmetijska oddaja — 12.00 Resna glasba — 13.00 Mama Lucia (serijski film) —14.05 Nedeljsko popoldne — 16.05 Po letu 2000 (avstralska poljudnoznanstvena serija) — 17.00 Igrani film — 18.45 Asterix — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Specialna redakcija (drama) — 21.00 Zabavna glasba — 21.30 Dnevnik 3 —21.50 Športni pregled — 22.40 Noč z vami — 0.45 Poročila 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3 20.30 KOLO SREČE 22.05 DNEVNIK 3 22.25 LEPI UPI. zadnji del franc, nadalj. 23.20 DOBRA ŽENA, avstralski film 0.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 15.00 Video noč — 19.00 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Rop (angl. film) — 22.15 Satelitski programi TV ZAGREB 8.50 TV koledar — 9.00 Izbor iz izobra- TV ZAGREB PONEDELJEK, 16. IV. 8.35 — 10.35 in 15.15 — 0.35 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.30 VIDEO STRANI 15.40 HUNTER, amer. nadalj., 6/10 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 N. SAVIČ. BEG, TV drama 21.00 PREDVOLILNA TRIBUNA 21.30 OSMI DAN 22.20 DNEVNIK 3 22.40 OPERNE ZGODBE, angl serija, 3/10 23.40 SOVA HUNTER, amer. nadalj., 7/10 0.25 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 19.00 Pustolovščina slikarstvo (12. del) — 19.30 Lepo je biti muzikant (prireditev ob 60-letnici Slavka Avsenika) — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) — 21.15 Po sledeh napredka — 21.45 Rock video 89 — 22.30 Satelitski programi i magazin -jeva nova oblačila — 15.50 Kritična točka — 16.35 Dnevnik 1 -16.50 Sedmi čut — 17.00 Ansambel Nika Zajca — 17.30 Maček pod čelado (TV nadalj., 3/6) — 18.30 Živeti z naravo — 19.30 Dnevnik 2 — 20.15 Alf (amer. nanizanka) — 20.50 Spopad v Las Vegasu (amer. film) —22.30 Dnevnik 3 — 22.45 Športna sobota— 23.10Nočzvami—1.15 Poročila DNEVNI SPORED ZA TA TEDEN: 18.31 obvestila 18.55 oglasi & mali oglasi 19.00 NOVICE 19.05 oglasi & mali oglasi 19.10 rezerviran čas 19.25 NOVICE (ponovitev) * * * NASLOV: Glavni trg 24/1 TELEFON: 068/23-611 TELEFAX: 068/21-696 8.30 Red mora biti — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 14.55 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Red mora biti — 18.20 Številke in črke — 18.45 Teledish — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zrcalo (TV drama) — 20.55 Svet danes (zunanjepolitična oddaja) — 21.30 Dnevnik 3 — 22.00 Noč z vami — 0.00 Poročila TOREK, 17. IV. 8.35 — 12.10 in 14.45 — 23.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 12.00 VIDEO STRANI 15.10 NEMŠČINA ALLES GUTE, ponovitev 7. lekcije 15.40 HUNTER, 8. del nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK — ŠOLSKA TV 17.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ZAPELJIVEC, 6. del angl. nadalj. 21.00 NEW YORK SKOZI OKNO, oddaja TV ZG 22.05 DNEVNIK 3 97 75 SOVA HUNTER, 8. del nadalj. 23.10 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: košarka 18.25 Barcelona:Aris, 20.25 Jugoplastika:Limoges, nogomet S. Irska:Urugvaj 16.30 Satelitski programi — 18.10 Svet športa — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota —20.35 Umetniški večer TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program —12.40 Prezrli ste, poglejte — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Oddaja za otroke — 18.20 Številke in črke — 18.45 Znanost — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Loto — 20.05 Vojne usode (serijski film) -21.10 Kontaktni magazin — 22.40 Dnevnik 3 — 23.00 Šport danes — 23.05 Noč z vami — 1.10 Poročila SREDA, 18. IV. 8.35 — 10.55 in 15.05 — 0.05 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK SPORED ZA OTROKE IN MLADE 10.45 VIDEO STRANI 15.20 VIDEO STRANI 15.30 ŽARIŠČE, ponovitev 15.40 SOVA HUNTER, 8. del nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA SESTRE BRONTE, franc, film 22.05 DNEVNIK 3 22.25 VIDEOGODBA 23.10 HUNTER, 9. del nadalj. 23.55 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM 16.30 Satelitski programi — 18.30 Mostovi— 19.00 Vaš zelenjavni vrt— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.25 Nogomet Bayem:Milan — 22.20 Svet poroča TV ZAGREB 8.25 TV koledar — 8.35 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program —10.30 Poročila — 12.40 Prezrli ste, poglejte— 14.55 po-novitebv nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program— 17.50 Najlepša leta— 18.15 Številke in črke — 18.45 Potopis — 19.30 Dnevnik — 20.00 Filmski večer — 22.45 Dnevnik 3 — 23.10 Noč z vami — 1.15 Poročila ČETRTEK, 19. IV. 8.35 — 11.05 in 15.10 — 23.55 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 10.55 VIDEO STRANI 15.25 VIDEO STRANI 15.35 HUNTER, 9. del nadalj. 16.30 DNEVNIK 1 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE 16.45 MOZAIK, ponovitev 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.20 DOBRO JE VEDETI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BLUEBELL, 7. del angl. nadalj. 20.55 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3 22.20 RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLOVENSKEGA FILMA LETA ODLOČITVE 23.45 VIDEO STRANI DRUGI PROGRAM Opomba: košarka, 18.25 — samo, če Ju-gopUstika igra za 3. mesto, 22.45 hokej SZ:Švedska . 16.30 Satelitski programi — 17.00 Studio Ljubljana — 19.00 Alo, alo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 PEP v košarki, finale — 22.00 Svet na zaslonu — 22.30 Satelitski programi TV ZAGREB 8.30 Otroška oddaja — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 15.00 Ponovitev nočnega programa — 17.00 Dnevnik 1 — 17.20 Izobraževalni program — 17.50 Otroški program — 18.20 Številke in črke — 18.45 Dokumentarni program — 19.30 Dnevnik 2 —20.00 Politični magazin — 21.05 Kvizkoteka — 22.20 Dnevnik 3 — 22.45 Noč z vami — 0.50 Poročila Slovenija ' Moja dežela. PREMALO STROKOVNJAKOV ČRNOMELJ — Ko je na zadnji seji tukajšnje občinske skupščine tekla beseda o smernicah za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine do leta 2.000, je predstavnik občinskega sveta Zveze sindikatov vprašal, ali so sestavljala gradiva imeli v mislih tudi kadre. V občini je namreč akutno pomanjkanje strokovnjakov, in če velja, da ima vsaka dežela svoj »jug«, potem je v Sloveniji v tem primeru to Bela krajina. Zastonj so vsa načrtovanja, če ni strokovnjakov, ki bi lahko načrte uresničili! Problem je tudi v tem, da pripravniki po opravljenem stažu dobijo odpoved, medtem ko nekvalifiranih delavcev ne odpuščajo, vsaj v tolikšni meri ne, da bi se to poznalo v kvalifikacijski strukturi. Sicer pa je predsednik občinske skupščine zagotovil, da bo spremembe dolgoročnega plana sprejemala nova skuščina, kar je bila tudi želja predstavnika Demosa. Z NAMI JE CENEJE /keramika VARČUJE Z ENERGUO velikonočni popust + za gotovinsko plačilo 10 % cassas conto od 5. IV. do S. V. 1990 brezplačna izdelava načrta za oblikovanje in dimenzioniranje peči, pizza peči, kaminov, kmečkih peči in toplozračne peči VSE NA ENEM MESTU dobava vsega materiala in montaža peči rr^nr^irr^inn^] PRODAJA IN INFORMACIJE: GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINAL1ZACUA Slakova 5, Novo mesto tel 068/21-201, 24-298. 26-016 telefax 068/23-213 Vošnjakova 7. Ljubljana, tel 061/317-984 NOVO MESTO ZA OGREVANJE SANITARNE VODE IN PROSTOROV. ODVZEMA TOPLOTO IZ ZRAKA, JO ODDAJA VODI IN VAM TAKO PODARJA 213 ELEKTRIČNE ENERGIJE. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA. INFORMACIJE: GORENJE SERVIS, PARTIZANSKA 12, TITOVO VELENJE TEL: (063) 856-796 HHHI ■ — WmwMmi ■i i 61310Ž . t“fil ■ popnOTA VNIŠTVf) MAftlt k" ulmT&raT* TEL,/062, 24 U6 - res TA Vatom** NOVO MOTORNE ŽAGE IN NAHRBTNE KOSILNICE Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI, p.o. Vavta vas — Straža Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto PROMETNIKA v tovornem programu Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima V. stopnjo strokovne izobrazbe prometne ali druge ustrezne smeri — da ima tri leta delovnih izkušenj s področja prometa — da aktivno obvlada en tuj jezik Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« vavta vas 36, Straža, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izbiri. (Z) trimo nr~z~~: .... p TRIMO, industrija montažnih objektov, p.o., 68210 Trebnje, Prijateljeva 12, Jugoslavija telefon: (068) 44-321 Na podlagi sklepa poslovnega odbora podjetja TRIMO objavljamo prosta delovna mesta za proizvodni sektor DOBOVA: 1. DIPL. STROJNI INŽENIR - ENERGETIK 2. DIPL. ELEKTRO INŽENIR — ELEKTRONIK za proizvodni sektor TREBNJE: 1. VEČ KVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV 2. VEČ KVALIFICIRANIH KLEPARJEV Prednost bodo imeli kandidati z opravljenim pripravništvom. Poseben pogoj za opravljanje del in nalog je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati bodo delovno razmerje sklenili za določen oz. nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TRIMO Trebnje, p.o., Prijateljeva 12, 68210 TREBNJE. {Pletenina proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o. Ljubljana, Zaloška 14 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge in vabi k sodelovanju VEČ ŠIVILJ V DE KONFEKCIJA SODRAŽICA Pogoji: — 3-letna šola tekstilne smeri — tekstilni konf II in 1 leto delovnih izkušenj ali — 2-letna sola tpkstilne smeri — tekstilni konf. I in 2 leti delovnih izkušenj — delo v dveh izmenah — 2-mesečno poskusno delo Za objavljena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili sprejema: PLETENINA, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p.o., Ljubljana, Zaloška 14, kadrovska služba, 8 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju ponudb. OPEKARNA NOVO MESTO p.o. Zalog 21 OPEKARNA NOVO MESTO p. o. Zalog 21 68000 Novo mesto Tel. u. c. (068) 21-403, 22-291 • Komerc. vodja 85-644 • Telefax: 068/21-490 Ugodna ponudba TU SMO IN VAS PRIČAKUJEMO SVETUJEMO VAM PRI IZBIRI MATERIALOV IN PO PROJEKTU IZRAČUNAMO POTREBNE KOLIČINE. ORGA-* NIZIRAMO DOSTAVO IN RAZKLADANJE PALETIRANIH IZDELKOV. — 30% popusta za BH 7 in BH 8 — 20% popusta za modularni blok in ostalo opeko lastne proizvodnje — 10% popusta za vse vrste trgovskega blaga (nad zneskom 3.000 DIN) — popust velja tudi za člane stanovanjskih zadrug I ~~r~ ~i~ i ~T~ I ~T~ ~T~ ~1~ ~T~ ~T~ ~T~ 1 ~T~ 1 Republika Slovenija OBČINA TREBNJE Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja JAVNO PRODAJO najdenih predmetov in pisarniškega inventarja, ki bo v nedeljo, 15. 4 1990, ob 9. uri za stavbo občinske skupščine. zap. vrsta in naziv predmetov št_______________________________________ 1. razmnoževalni stroj Gestetner 2. fotokopirni stroj Olympia 3. guma z obročem za R-18 4. obešalna stena 5. žensko kolo 6. moško kolo 7. kolo z motorjem 8. kompletno kolo s prirobnico 9. ogrodje ženskega kolesa 10. guma za tovorni avto 11. električni kabel (podaljšek) 12. električni vrtalni stroj 13. ročni vrtalni stroj 14. vibracijski vrtalni stroj 15. povratna žaga 16. električni skobelnik 17. krožna žaga 18. poslovni kovček z orodjem 19. platnena torba 20. vezane plošče 21. razna oblačila 22. ženska očala z dioptrijo 23. črna skajasta denarnica z denarjem količina 2 1 1 1 2 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Na licitaciji lahko sodelujejo občani in druge pravne osebe. Kupec plača kupljeno takoj, poznejših reklamacij ne upoštevamo. TRGOAVTO Koper, JLA 25/a PRODAJA POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu, Ljubljanska cesta 8, prvo nadstropje, v izmeri okoli 111 m2. Prostore je potrebno adaptirati. Interesenti naj se javijo na gornji naslov oziroma na telefon 066 25-271. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO, Strma pot 2, p.p. 63, razpisuje delovno mesto VODJE DOMA PIONIRJEV V DOLENJSKIH TOPLICAH Pogoji: višja ali srednja izobrazba pedagoške smeri, 5 let delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in organiziranja. Velja 3-mesečno poskusno delo. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati v 15 dneh po objavi tega razpisa pošljejo na gornji naslov, v 30 dneh pa jih bomo obvestili o naši odločitvi. barva dneva in noči, letnih časov in nedotaknjene narave Okolje, v katerem živimo, je vse bolj onesnaženo in nezdravo. Če želimo onesnaževanje ustaviti, moramo biti bolj skrbni pri vseh svojih dejavnostih. Zato smo v Belinki pripravili ekološko barvo za les. VIRGA je zdravju neškodljiva barvna zaščita lesa. VIRGA se uporablja za zaščito vseh vrst lesa v bivalnih prostorih in na prostem. VIRGA nima neprijetnega vonja, se hitro suši in je odporna na vremenske vplive. Z VIRGO enostavno obnavljamo in prebarvamo tudi les, ki je bil že zaščiten z drugimi transparentnimi premazi. VIRGA poudari strukturo lesa, se ne lušči in je prijetna ob dotiku. Z VIRGO bomo koristili lesu, sebi in bodočim generacijam. ___________________zeleno je modro bGlillkd Da bi kupci lahko spoznali Virgo, Belinkino ekološko barvo za les, smo v sodelovanju s trgovskimi organizacijami pripravili številne predstavitve. V ponedeljek, 16. aprila, bo predstavitev Virge v Novem mestu, v Mercatorjevi blagovnici na Sokolski 4. Pri predstavitvi bodo Belinkini strokovnjaki odgovarjali na vprašanja o Virgi in svetovali o sistemski zaščiti lesa. ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ČRNOMELJ OBVEŠČA vse svoje varčevalce, kmete in druge občane, da je s 1.4.1990 povišala obresti, in sicer za: — vpogledne vloge na 22% — en mesec vezane vloge na 23% — tri mesece vezane vloge na 25% Vplačila in izplačila hranilnih vlog se lahko opravijo na sedežu HKS, blagajnah Ljubljanske banke in v naslednjih trgovinah M — KZ: Agrooskrba, Stari trg, Semič, Vinica, Adlešiči, Dragatuš in Griblje. Po ugodnih pogojih (20 — 30% letna obrestna mera) dajemo kredite za gradnjo hlevov, nabavo mehanizacije ter repromate-rialov, pitanje živine, belo tehniko in drugo kar za 30 — 70% predračunske vrednosti. vse informacije dobite v trgovinah M — KZ in na telefon 51 -020. Po posebnem dogovoru dovoljujemo tudi negativni saldo na naših hranilnih knjižicah. ^&liancu~ Avtopromet, gostinstvo in turizem GORJANCI, p.o., Vavta vas 36, Straža, objavlja JAVNO LICITACIJO razne rabljene gostinske opreme: točilnih pultov, retro pultov, pomivalnih korit, štedilnikov in raznih panojev, v vrednosti od 800 din do 30.000 din. Licitacija bo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na sedežu podjetja. Ogled opreme je mogoč eno uro pred licitacijo. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. Varščino v višini 800 din je treba plačati na dan licitacije. Prometni davek plača kupec. Prodajali bomo po sistemu »videno-kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. ELEKTRONSKA NAGROBNA SVETILKA DELUJE Z DVEMA BATERIJSKIMA VLOŽKOMA NEPREKINJENO 6 MESECEV, V VSEH VREMENSKIH RAZMERAH. NA IZBIRO: 1. GORILEC, KI SE VSTAVI V ŽE OBSTOJEČO NAGROBNO SVETILKO 2. KOMPLET NAGROBNA SVETILKA S KLJUČAVNICO PROIZVAJALEC: MAUSSER FRANC, VELIČKOVA 43, 61430 HRASTNIK, TEL.: (0601)41-718 Poslovni sistem Mercator, d. d. Mercator — Kopitarna Sevnica, d.o.o. Sevnica, Prvomajska 8 DELAVSKI SVET razpisuje prosta dela in naloge 1. DIREKTOR ter dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 2. VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA 3. VODJA RAZVOJNO TEHNIČNEGA SEKTORJA 4. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA 5. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA 6. VODJA SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih ak- tihpodjetja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka oziroma višja izobrazba lesno industrijske, strojne, ekonomske, pravne, organizacijske ali kemijske smeri in tri leta prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu; POD 2: — visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali lesno industrijske smeri in tri leta ustrezne prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in osem let enake prakse v lesni industriji; POD 3: — visoka izobrazba lesno-industrijske, strojne, kemične ali organizacijske smeri in tri leta prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu ali višja izobrazba organizacijske smeri ali srednja izobrazba lesno-industrijske, strojne ali kemične smeri in osem let prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu; POD 4: — visoka izobrazba lesnoindustrijske ali strojne smeri in tri leta prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji ali — srednja izobrazba lesnoindustrijske ali strojne smeri in osem let prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji; POD 5: — visoka izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in tri le- ta prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarskih organizacijah ali — srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in osem let prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarskih organizacijah; POD 6: — visoka izobrazba pravne, kadrovske ali ekonomske smeri in tri leta ustrezne prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ali srednja izobrazba enake smeri in osem let ustrezne prakse na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Kandidati bodo izbrani za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 8 dni od dneva objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, 68290 SEVNICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. I tehnounion Ljubljana ŽELITE MORDA INFORMACIJO O POSODI AMC, ALI POSTATI NAŠ SODELAVEC ZA PRODAJO NA OBMOČJU DOLENJSKE? ZAVRTITE TEL. ŠT. 27-410 ALI 45-093 PO 16. uri. ZAŽELEN JE LASTEN AVTOMOBIL, TELEFON, STAROST 25 DO 45 LET IN VESELJE DO DELA Z LJUDMI! OBVESTILO V začetku marca letošnjega leta je Uprava za družbene prihodke občine Novo mesto poslala občanom dve položnici za plačilo 1. in 2. akontacije davka od premoženja na posest stavb in prispevka za zaklonišča za leto 1990. Skupščina Republike Slovenije je v tem času sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 9/90 z dne 22. 3. 1990 in je začel veljati 30. marca 1990. S tem zakonom je črtana določba o plačevanju letnega prispevka za zaklonišča. Zato je izvršni svet skupščini občine Novo mesto predlagal, da se s 1.4.1990 ukine plačevanje prispevka za zaklonišča, ki je bil v naši občini uveden z odlokom o zakloniščih v občini Novo mesto v letu 1983 (Skupščinski Dolenjski list št. 23/83 in 1 /85). Skupščina bo o predlogu izvršnega sveta razpravljala in odločala na seji dne 19.4.1990. Zaradi tega obveščamo občane — zavezance za plačevanje prispevka za zaklonišča, da so dolžni plačati le 1. akontacijo za leto 1990. Novo mesto, 6. aprila 1990 UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE NOVO MESTO 197/15 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge — zavarovalnega zastopnika za zastop Škocjan Pogoji: Za objavljena prosta dela in naloge se zahteva uspešno končana IV. stopnja zahtevnosti in 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je določeno 2-mesečno poskusno delo. Kandidati naj ponudbe s kratkim lastnoročnim življenjepisom in dokazili o uspešno končani šoli pošljejo v roku 8 dni na naslov Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnosi Novo mesto, Cesta herojev 1,68000 Novo mesto. Ponudbe kandidatov, ki ne bodo priložili zahtevanih dokumentov, komisija ne bo obravnavala. Sklep o izbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po preteku roka za prijavo. < E* KRKA KRKA, tovarna zdravil, p.o., Novo mesto KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO razpisuje javni licitaciji a) za odprodajo: kombija IMV 1900 BR, letnik 1983, izklicna cena: 18.000 din; osebnega avta R 4 GTL, letnik 1984, izklicna cena: 10.000 din; osebnega avta R 4, letnik 1981, izklicna cena: 5.000 din. Interesenti morajo plačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Davek plača kupec, prodaja po sistemu videno — kupljeno. Licitacija bo v Krki v Ločni v torek, dne 17. aprila, ob 12. uri. b) za odprodajo rabljene hotelske opreme Licitacija bo na Strugi v torek, dne 17. aprila, ob 14.30. Informacije: Boris Rožič — tel. 22-441, int. 416. 200/15 OPEKARNA NOVO MESTO Zalog 21, 68000 Novo mesto objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1 kos nakladač RD 130, leto izdelave 1982, št. 769 1 kos buldožer TG 90, letnik 1975 1 kos fotokopirni stroj Olimpia Omega Elektromotorji: 1 kos Rade Končar 20 kW, 1460 o/min 1 kos Sever 18 kW, 1460 o/min 2 kos Skoda 45 kW, 965 o/min 1 kos Sever 27 kW, 960 o/min < 1 kos Sever 70 kW, 920 o/min. Varščina v višini 10% od izklicne cene se plača pred licitacijo. Morebitni prometni davek plača kupec. Licitacija bo 19. 4. 1990 ob 10. uri v Opekarni Novo mesto Ogled je možen dne 18. 4.1990 od 10. do 13. ure. GOO Komisija za delovna razmerja Tovarne obutve Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge — elektrikarja Pogoji: — VI. ali III. stopnja elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok Prošnje pošljite na naslov: Tovarna obutve, Novo mesto, Bršljin 32, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi razpisa. POHORJE MIRNA RAZPISUJE javno prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. revolverska stružnica BRT 36-P 2. revolverska stružnica BRT 36-M 3. revolverska stružnica BRT 36-M 4. stružnica TKZ-20 5. stebrni vrtalni stroj 6. stebrni vrtalni stroj 7. namizni vrtalni stroj 8. namenski stružni avtomat 9. ventilator za podpih 10. aparat za točkasto varjenje 11. osciloskop 459 12. dekapirana kabina z ventilatorjem 13. diesel agregat 38 KVA 14. okretni primež, strojni 15. računski stroj OLYMPIA 16. računski stroj CP 1210 17. računski stroj Olivetti 18. elektromotor 11 KW s črpalko 19. škropilnica TF 400 20. dvobrazdni plug 3/2 21. vrtavkasti zgrabljalnik 2800 1.1987 22. tračni obračalnik SIP FAVORIT 350 23. rotacijska kosilnica BRK 1650 1.1988 24. vrtavkasti obračalnik VO-4 25. enoosna prikolica MENGELE 26. žitna sejalnica OLT Osijek 27. enoosna prikolica — kiper KP-2/K Licitacija bo v soboto, 14.4.1990, ob 10. uri v upravni zgradbi doma. Ogled razpisanega je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Polog za varščino je 10-odstoten. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila najina draga mama, sestra, teta, babica in prababica MARIJA ZALETEL-GRABLOVČEVA rojena Lavrič iz Rumanje vasi Od nje smo se poslovili 3. aprila v Vavti vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za vsestransko pomoč, še posebej za poslovilne besede Marici Drobnič in Štefanu Jakliču, ZB NOV Straža, pevcem iz Žužemberka, darovalcem cvetja in vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala za pisno in ustno izraženo sočustvovanje. S hvaležnostjo hčerki Darinka in Silva Rumanja vas, Novo mesto ZAHVALA Ob smrti naše drage tete AMALIJE VODNIK rojene Šulc iz Prečne se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predvsem Dularjevi Mariji in Jožici Šulc, Bobnarjevim, domačim pevcem in ostalim vaščanom. Zahvala tudi gospodu župniku za ganljive besede in opravljen obred. Vsi njeni SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za o b Cin p ČRNOMELJ, METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA. IN TREBNJE V 3. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z datumom 1. marec 1990, so objavljeni dokumenti: OBČINA NOVO MESTO — Sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije za mandatno obdobje 1990—1994 — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen — Sklep o prenehanju javne poti — Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji upravnih organov občine Novo mesto — Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1989 — Sklep o spremembi sklepa o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 — Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 OBČINA TREBNJE — Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Trebelno MEDOBČINSKE OBJAVE — Odreba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje Invalid, neodvisen od vseh JL \. ar nekaj časča je že minilo, odkar mi je črnomaljski socialni delavec Matija Strucelj namignil, naj se oglasim pri Francu Prebiliču, človeku, ki je že od rojstva težak invalid, a živi popolnoma sam v hišici v Daljnih Njivah. Čeprav me je dolina Kolpe že od nekdaj privabljala in vedno znova presenečala s svojimi lepotami, pa me je misel na makadamsko cesto, ki se med sleljniki in gozdovi vije od Vinice proti Sinjemu Vrhu in še naprej proti Daljnim Njivam, odvračala in odlašala sem z obiskom. Pasem imela kar prav, kajti dan, ki sem si ga izbrala povsem slučajno, mi je odkril nove lepote obkolpske doline, kijih doslej še nisem poznala. Daljne Njive — ne vem, od kod so dobile ime, saj njiv skoraj ni — čeprav mi Marija Vranec pozneje pove, da so bile včasih vse hiše v vasi polne otrok — kruha niso nikoli stradale. Torej so njive nekje morale biti. Najbrž na tistih kot streha strmih pobočjih, ki se spuščajo proti Kolpi, ki pa me sprva niso kaj prida zanimala. Šele pozneje, ko sem na koncu vasi eno od vaščank povprašala, kje bi našla Franca; in mi je pojasnila, da z obiskom najbrž ne bo nič, sem zaslutila, da se bom morala spopasti s ti- stimi strminami Z avtom namreč ni moč priti do Prebiliča, svet vaških žensk, ki se je hitro zbral okrog mene, pa je odločil, da mi tudi peš ne smejo same pustiti. Lahko bi se zgubila! Za vodičko so določile Marijo Vrbanec, ki jo noge še najbolje nesejo, čeprav sem kmalu spoznala, da ne bi mogla zgrešili steze, saj je skoraj ves čas na obeh straneh ograjena z meter visoko kamnito ograjo. Toda Marija me je šele potem, ko mi je že lahko pokazala streho Prebiličeve hiše, pustila samo. Močan veter se je zaganjal v drevesa na eni strani steze ter nizke brinje na drugi strani Še pred leti so po teh pobočjih najbrž rasli vinogradi, sedaj pa se ljudem ne splača kositi niti trave. Enega od vinogradov so zapustili lani, prav Vrbančevipa imajo nedaleč od Francetove hiše še zadnjega, ki sem ga videla ob tej poti. Zato pa so Vrbančevi tudi eni redkih ljudi, kise spustijo v Prebiličevo dolino, polno miru, ki ga zmoti le enakomerno šumenje Kolpe. Reke ni moč videti, ampak jo le slutiš, kako si utira pot med slovenskim in hrvaškim bregom. V tej — vsaj za prišleka — idiliki živi Franc sam že več kot 20 let, odkar so mu umrli slarši. Poštar ne prihaja k njemu, pošlo pusti kar zgoraj v vasi. Delovni in pošteni ljudje ga nimajo časa obiskovati — kot sam pravi — barab pa ne potrebuje. Zato pa, zlasti jeseni, ne manjka živali. » Vsako jesen si delimo sadje. Kar meni ne uspe pobrati podnevi, medvedi odnesejo ponoči Tudi srne in divji prašiči so moji stalni gostje. Če me je kaj strah divjadi? Kje pa, saj me varujejo številni lovci!« se zasmeji Franc, ki ga samota ni naredila otopelega, ampak se pošali, kjer se le more. Nasmeh mu zamre le, ko se spomni, da je gotovo zadnji prebivalec z lesom in kamnom grajene hiše, kijo je naredil njegov stari oče. »Naslednikov nimam pa tudi, kdo hi danes sploh hotel živeti tako samotno, brez elektrike in vseh drugih,privilegijev', ki jih je prinesla civilizacija!« omeni Franc, ki si je skoraj vse civilizacijske dobrine, kijih ima, ustvaril sam. Človek bi pomislil, da mu invalidne roke slabo služijo, dokler mu ne pokaže tranzistorskega sprejemnika, ki ga je zložil sam. V svoji zbirki ima tudi nekaj daljnogledov iz lastne »delavnice«, vaščanke pa ga pohvalijo, da spretno popravlja tudi ure. »Ko sem končal osnovno šolo m Zavodu za invalidno mladino v Kamniku, sem se pač moral sprijazniti, da bom živel tukaj, ob Kolpi, in temu sem prilagodil tudi svoj način življenja. Kam pa naj grem s svojo invalidsko pokojnino, ko pa si še v trgovino z oblačili ne upam stopiti? Če bi se dalo kje dobiti stroj za tiskanje denarja, bi si najbrž kupil hišo v mestu,« se pošali Prebilil, zavedajoč se, da bo njegova naj pogostejša pot še naprej le v vas, kjer bo poklepetal o politiki, vzel pri Vrbančevih iz hladilne skrinje, v kateri je »podnajemnik«, kos mesa, in se vrnil v svoje prijetno domovanje. Vezi s svetom pa kljub temu ne bo pretrgal Za to bo še naprej skrbel njegov tranzistorski sprejemnik. In ko beseda nanese na sedanje dogodke vdorno vini, Franca ne zapustim vedrina in optimizem. »Morda je pa ne bi prav jaz naj slabše odnesel, (e bi Miloševič prišel v Slo venijo,« se namuzne, vedoč, da bi ga v njegovem raju prav težko našli. M. BEZEK-JAKŠE F'. 71 V času od 28. marca do 4. aprila so v naši porodnišnici rodile: Elizabeta Trem-pus iz Ogulina — Martina, Bernarda Papež z Rateža — Pio, Luca Aščič iz Kočevskih Poljan —Denisa, Vanda Švajger iz Semiča — Jožeta, Marjeta Ivičič iz Črnomlja — Vito, Marija Štarešinič s Pretoke — Ano, Metoda Bukovec s Potoka — Jasmino, Alojzija Kaptenik z Vrha pri Pahi — Mihaela, Frančiška Strle iz Oštrca — Miriam, Ana Jenič iz Rakovnika pri Birčni vasi — Mateja, Anica Bogolin iz Spodnjih Dol — Simona, Anica Miruč iz Vrbovca — Janjo, Marija Strah iz Šentruperta — Nejo, Tatjana Zupančič s Sel pri Šumberku —Roka, Ivanka Oberstar iz Kašče — dečka, Marica Hočevar iz Mačkovca — deklico, Irena Avsec z Male Cikave — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Tatjana Vrščaj — Zunič iz Šegove 28 —Martina, Mojca Grandljič iz Koštialove ulice 18 — Marka, Nada Medle, Slavka Gruma 25 — Maja, Miljana Stopar iz Šegove ulice 26 — dečka, Anica Ribič z Mestnih njiv 1 — Jurija in Sonja Katheran, Slavka Gruma 6 — deklico. Čestitamo! tedenski koledar Četrtek, 12. aprila — Lazar Petek, 13. aprila — Ida Sobota, 14. aprila — Valerij Nedelja, 15. aprila — velika noč Ponedeljek, 16. aprila — Bernarda Torek, 17. aprila — Rudi Sreda, 18. aprila — Konrad LUNINE MENE 18. aprila ob 9.03 — zadnji krajec kino BREŽICE: 13. in 14. 4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Saigon. 15. (ob 18. in 20. uri) in 16.4. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Batman. 17. in 18.4. (ob 20. uri) ameriški srhljivi film D.O.A. ČRNOMELJ: 12. 4. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Policaj v najem. 13. 4. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Noči v Harlemu. 15. 4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Rambo III. 15.4. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski film Deset noči in pol. 17.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Dovoljenje za ubijanje. KRŠKO: 12.4. (ob 20. uri) ameriška srhljivka Princ teme. 13. 4. (ob 22. uri) ameriški erotični film Super desetka. 15.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Pod streli. 17. 4. (ob 20. uri) ameriški film Coctail. 18. 4. (ob 18. uri) ameriška komedija Moja mačeha z drugega planeta. KRMELJ: 14. 4. hongkonški akcijski film Akcija terorizem. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 13. do 15. 4. (ob 17. in 19. uri) italijanski film okus strahu. 16.4. (ob 17. in 19. uri) 17. in 18. 4. (ob 17. uri) ameriški film Lak za lase. 17. in 18. 4. (ob 19. uri) ameriški film Dekleta iz taksija. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Kickboxer. Od 13. do 15.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška fantastična komedija Joj, draga, otroke sem pomanjšal. Od 13. do 15.4. (ob 22. uri) ameriški film Erotična igra. 16. 4. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijsko-kriminalni film Nedotakljivi. SEVNICA: 12. in 13.4. hongkonški film Akcija terorizma. 14. in 15. 4. ameriška komedija Policijska akademija 5. 16 in 17. 4. ameriški erotični film Popoldanske strasti. 5SSSS službo dobi NAJBOLJŠA SKUPINA akviziterjev sprejme medse Se nekaj potnikov. Tel. 26-330. (1132-SD-15) PRIDNO in resno dekle dobi delo za šankom. Naslov v upravi lista. (Pl 5-38MO) TAKOJ ZAPOSLIM KV ali priučenega zidarja s šoferskim izpitom. Telefon 65-438, od 19. do 21. ure. (1214-SD-15) KUHARJA a« KUHARICO zaposlim za delo v tujini. Tel. 22-841. (P15-57MO)' SLUŽBO dobfjo: dve KV kuharici in tri natakarice. OD 5.000,00 din, hrana in stanovanje v hiši. Tel. (061) 862-006, hotel v Ribnici. (P15-48MO) m2 stiropora (2 cm) in nove prednje .................... " . Tel. 60-7 tranje blatniške koše za R 4. Tel. 60-274, popoldne. (1232-MV-15) Z 101, letnik 1986, in R 18, letnik stanovanja 1984, prva registracija februar 1985, prodam. tel. (068) 25-833. (P15-65MO) MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje ali vzame v najem tudi prazno hišo (okolica Krško-Brežice). Milan Rezelj, Nuklearna, Krško, tel. (0608) 32-621 in 415. (PI5-41MO) DVOSOBNO komfortno stanovanje, 55 m2, družbeno, v Ljubljani-Šiška, zamenjam za trisobno v Novem mestu ali po dogovoru. Tel. (0608) 23-737. (1205- T-15) DVi OSOBNO STANOVANJE v naselju Irča vas — Brod, 56 m2, novo, ugodno prodam. Tel. 22-892. (ček-ST-15) PRAZNO SOBO ali garsonjero v Novem mestu iščem. Naslov v upravi lista. (1230-ST-15) MANJŠE STANOVANJE nujno potrebuje mlad par. Tel. 23-534. (Pl 5-79MO) R 5, letnik 1975, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. 44-313. (P15-36MO) TOMOS AVTOMATIK 3 ML, bele barve, star 3 leta, in čelado prodam za 5.000,00 din. Tel. 24-070. (P15-90MO) Prodam TOMOS AVTOMATIC nov (20% ceneje). Pokličite na tel. 43-718. (Pl 5-91) LADO 1200 S, staro 3 leta, prodam za 7500 DEM ali menjam. Tel. 86-261. (1183-MV-15) BMW 316 i, star 5 mesecev, rdeč, 4 vrata, prodam. Tel. (0608) 33-038 Matjaž, od 8. do 12. ure. (Pl5-11MO) APN 6, star dve leti, malo vožen, prodam. Tel. (0608) 70-098. (P15-13MO) i P, letnik 1981, registrirano dc Z 126 1 motorna vozila JUGO 45, letnik 1987, ugodno prodam. Tel. (061) 803-630, vsak dan od 8. do 12. ure, od 17. pa do 19. ure. (P15-66MO) TOVORNI AVTO IMV 2200 D, v odličnem stanju, letnik 1978, prodam. Tel. 27-142. (P15-71MO) WARTBURG karavan, star 4 leta, ugodno prodam. Tel. (0608) 32-969. (P15-77MO) GOLF diesel, letnik 1985, prodam ali menjam za drugo vozilo. Damjan Tomc, Ragovska 12, Novo mesto. (P15-76MO) LADO 1300 karavan, letnik 1983, registrirano za eno leto, prodam. Tel. (068) 47-749. (P15-75MO) R 5, star eno leto, prodam. Tel. (0608) 69-601. (P15-78MO) JUGO KORAL 55, letnik marec 1989, registriran do marca 1991, prevo- " .....................IDE' Ženih 10.000 km, prodam za 8.500 DEM. Tel. 25-365. (P15-80MO) Z 126 P, letnik 1977, prodam. Marjan Zorc, Naselje heroja Maroka 16, Sevnica. (P15-81MO) ., registrirano do 27.9.1990, prodam. Marjan Udovič, Mihovo 3, Šentjernej. (1154-MV-15) V W1600 variant, december 1971, vozen, neregistriran, prodam za 7.000,00 din. Šopek, Kettejeva 6, Brežice. (1171-MV-15) 126 P, julij 1986, prodam za 26.000,00 din. Tel. 85-484. (1167-MV-15) MOTOKROS za rekreacijo prodam za 3.000,00 din. Tel. 49-111. (1174-MV-15) ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Petruna, Pod Srebotnikom 48, Straža, tel. 84-762. (1193-MV-15) VISO 11 RE, letnik 1987, prodam ali zamenjam. Tel. 65-753. (ček-MV-15) ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, motor pony ekspres in avtomatik A3MS, letnik 1987, prodam. Muhič, Mali Porjlju-ben 2, Novo mesto. (1191-MV-15) Z 750, letnik 1980, prevoženih 83.000 km, registrirano do 17. aprila 1991, prodam za 1700 DEM. Avguštin, Bušinja vas 2, Suhor pri Metliki. (1188-MV-15) Z 750, letnik 1984, prodam. Jože Svalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej. (1190-V-15) 125 P, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam, jožica Teppey, Brežice, Nad Vr- SPOŠTOVANI NAROČNIKI DL! Hvalijo se, da so že dotolkli inflacijo. Četudi to ni povsem res (pri poslovanju s časopisom občutimo podražitve papirja, grafičnih storitev in še česa), sta prodajna cena in naročnina za Dolenjski list tudi v 2. trimesečju ostali nespremenjeni. V trafikah in drugod je treba za Dolenjski Ust odšteti 7 din, naročnina od aprila do vključno junija pa znaša 80 din. V teh dneh ste, spoštovani naročniki, prejeli položnico za plačilo omenjene vsote (za tiste, ki še niso poravnali naročnine za 1. trimesečje, je vsota kajpak ustrezno večja). Prosimo vas, da s plačilom po nepotrebnem ne zavlačujete, s pravočasno poravnavo naročnine boste omogočili nemoteno izhjyanje Dolenjskega Usta. Hvala za razumevanje! Uredništvo DL ■illUMkHmum IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni uradnik In vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni uradnik), Andrej Bartetj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Rudla. Brada Dušič. Anton Jakše, Zdenka Lindlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj. Pavel Perc, Jože Primc, Joža Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 62100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo meato). IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna številka 7 din, naročnina za 2. trimesečje 80 din; za delovne In družbene organizacije 160 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za akonomske oglase 100 din, na prvi ali zadnji strani 200 din; za razpise, licitacije ipd. 120 din. Mali oglasi do deset besed 80 din, vsaka nadaljnji biiidn 8 din. NASLOV: Dolenjski list, 66001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi In zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje Republike Slovenije (št. 23 od 21. oktobra 1988) se za Dolenjakl list ne plaču|e temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. bino 9, tel. (0608) 61-077. (P15-31MO) GOLF DIESEL, december 1988, 15.000 km, prodam. Tel. (068) 85-118. (P15-I4MO) Z 850, oktober 1984, prodam. Vida Zorko, Vel. Mraševo 9, Podbočje. (Pl 5-I7MO) 126 P, letnik 1985, prodam. Tel. 26-274. (P15-18MO) R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 57.000 km, registriran celo leto, prodam. Tel. 44-878. (P15-19MO) KOMBI IMV 1600, letnik 1974, prodam. Tel. (0608) 43-143. (P15-23MO) OPEL REKORD 1500, letnik 1976, registriran do januaija 1991, prodam. Tel. (0601)84-216. (P15-26MO) TOMOS ATX 50 C, star 5 mesecev, prodam ali menjam za BT 50. Franci Rep-še, Šentjanž 76, 68297 Šentjanž. (P 15-29MO) R 12, letnik 1974, registriran, prodam. Tel. (068) 40-125. (1186-MV-15) R 4 GTL, star eno leto, registriran do aprila 1991, prodam. Tel. 22-511 int.519, dopoldne. (P15-84MO) 126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 49-598. (1234-MV-15) GOLF JX (bencin), oktober 1987, 23.000 km, ter VW, junij 1971, obnovljen, prodam. Abazovič, Drska 20, Novo mesto. (1233-MV-15) R 4 GTL, november 1986, pralni stroj Gorenje, nov, prodam 30% ceneje. Prodam tudi nova hrastova vhodna vrata (200 x 100), motorno kolo Tomos, 5 br-zinc, pomivalno korito z omarico in 40 GOLF diesel — S paket, letnik 1985, 126 P, letnik 1984, oba nanovo registrirana, 20 m drv, 2 m3 hrastovih plohov, prodam. Jože Hočevar, Sadinja vas 30 A, Dvor. (1210-MV-15) R 5 kampus, star 4 mesece, prodam. Klobčar, Kolarjeva 1, Šentjernej. (P15-55MO) GOLF diesel, letnik 1988, prodam. Povše, Potov Vrh 4 a. (1212-MV-15) MOTORNO KOLO MZ 250, letnik 1988, prodam. Tel. (068) 22-990. (1229-MV-15) Z 101 poly, letnik 1985, prodam. Tel. 56-123. (P15-56MO) 125 P, letnik 1984, prodam. Registriran do 25.1.1991, prodam za 25.000 din. Tel. (068) 21-717. (P15-59MO) R 5 five, 3 vrata, star 27 mesecev, 23.000 km, prodam. Tel. 25-155. (1226-MV-15) GOLF, letnik 1985, registriran do konca leta, prodam. Tel. 73-053. (1227-MV-15) Z 750, letnik 1981, dobro ohranjen, ugodno prodam. Martič, Drska 44, gostilna Jakše, Novo mesto. (1228-MV-15) MZ 250 prodam po delih. Šime, Čr-mošnjice 6 pri Stopičah. (1213-MV-15) PRODAM vse dele za R 4 TL, Z 750 in AP 6S. Jože Trščinar. Jurna vas 30, Novo mesto. (1224-MV-15) R 4 TLS, letnik 1979, prodam za 11.000 din ter BT 50, kot nov, prodam za 10.000 din. Jože Podlogar, Boštanj L (P15-62MO) tiULf J AU, maj 1987, pl (068) 25-047. (1217-MV-l5) APN 6, nov, nerabljen, prodam za 30% ceneje. Milan Štojakovič, Čatež, Rimska 21, Brežice. (P15-39MO) PEUGEOT 104, letnik 1978, registriran do aprila 1991, garažiran, prevoženih 65.000 km, prodam. Praznik, Vel. Lipovec 26, Dvor. (1220-MV-15) SUBARU JUSTY 10 GL, letnik 1987, bele barve, garažiran, prevoženih 43.000 km, prodam za 91.000,00 din. Tel. (0608)31-178. (P15-37MO) OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1983, registriran do 4. 3. 1991, prodam ali menjam za cenejši. Tel. 58-120. (Pl 5-33MO) Z 101, letnik 1984,45.000 km, rumen, prodam. Tel. 21-602. (1204-MV-15) ZASTAVO 101, letnik 1985, dobro ohranjena, registracija velja eno leto, prodam. Tel. 42-041. (1208-MV-15) PRODAM MOTORNO KOLO, ETZ 250, letnik 1988. Petan Ivan, Gornje Mraševo 7, Novo mesto. (1207-MV-15) OPEL KADETT, starejši letnik, trosi-lec hlevskega gnoja, rotacijsko koso 165, grablje sonce in diatonično harmoniko prodam. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. (1209-M V-15) JAWO 350, letnik 1986, prodam. Tel. 47-488. (P15-45MO) VW derbi LS, registriran za celo leto, prodam za 5.500 DEM dinarske protivrednosti. Bučka 31, Škocjan. (Pl 5-46MO) Z 101, prva registracija november 1984, prodam. Jože Udovč, Vrhovčeva 11, Novo mesto. (P15-47MO) Z 750, letnik 1978, obnovljen za 750 DM. Obrh 2, Dol. Toplice. (P15-MV-47MO) FIČKA 850, starega 5 let, registriran do februaija 1991, prodam. Tel. (0608) ............... (Pl............ 31-015, popoldne. (P15-49MO) KAMION TAM 125 T 10 kiper, po- gon na vsa kolesa, vozen, neregistriran, let "------- ‘ letnik 1979, prodam. Tel. (061) 451-307, zvečer. (P15-50MO) SPACKA, neregistriranega, v voznem stanju, prodam. Tanja Gašperšič, Dalnji Vrh 21, Novo mesto. (ček-MV-15) 126P,letnik 1980, registriran do aprila 1991, prodam. Raka 84 (Vinji Vrh). 53M~ STAREJŠI BMW, Z 750, letnik (P15-53MO) STAREJŠI 1977, 5 m3 špirovcev in smrekove hlode prodam. Jože Šteingel, Sadinja vas 16, Dvor. (1210-MV-15) Jvor. (1210-MV-15 prodam PRODAM zaveso 2,70 cm x 15 m, športni voziček z dežnikom, z avtosede-žem, 'zložljiv z dežnikom, stajico, vse uvoz. Tel. 42-620, od 12. do 17. ure. (1110-PR-14) BARVNI TV Siemens elektronik in čmo-beli Iskra Panorama prodam. Tel. 49-224. (P15-2MO) VINO, belo in črno, ter prikolico za manjši traktor prodam. Jože Romšek, Črn Rodine 9, Črnomelj, tel. 51-018. (P15-8MO) KOMPLETNO ozvočenje Solton 2 x 100 W prodam za 1000 DEM, ojačevalec Sound City 200 W za 450 DEM in linijo Telefunken, novo, za 450 DEM. Tel. 60-546. (P15-9MO) PRODAM 41 kvalitetnega sena, 1 m3 smrekovih desk (5 cm). Derganc, Loke 6, STraža, tel. 84-771. (1173-PR-15) SPALNICO (možnost dveh obrokov) ugodno prodam. Tel. 26-661. (P14-18MO) DOBER JABOLČNIK (500 1) prodam po 6,00 din liter ali zamenjam za semenski krompir igor. Ivan Cizelj, Pavlova vas 27, Pišece. (2387-PR-13) ček za hranjenje in športni voziček prodam za 2.600,00 din. Tel. (068) 26-331. (P15-87MO) MLADO KRAVO, 2001 črnega vina, 60 1 belega vina prodam. Tel. 52-903. (P15-88MO) CIRKULAR, nov, prodam. Rado Sintič, Globočice, 68311 Kostanjevica. (1231-PR-15) NOV VZIDLJIV ŠTEDILNIK na drva, elektriko in plin prodam. Angela : 28, 617------------------------ Kastelic, Zagradec 28, 61290 Grosuplje, tel. (061) 772-376. (P15-64MO) DVE KRAVI prodam. Tel. 85-462. (1221-PR-15) RAČUNALNIK PC-XT, deklariran, prodam. Tel. (068) 22-665, dopoldne. (1216-PR-l 5) MLADIČKE nemške ovčarke poceni prodam po 800 din. Marjan Seidl, Podgo-ra 1, Straža. (1240-PR-15) AVTOMOBILSKO PRIKOLICO prodam. Tel. 40-001. (P15-44MO) ČEBELE na AŽ satju ter kombiniran skobelni stroj širine 420 mm in frezar prodam. Tel. 73-631. (1206-PR-15) ORGLE Yamaha PS 55, poly 800 in Elka solist, kitaro Martines, pevsko ozvočenje in šivalni stroj prodam. Tel. 85-995. (P15-42MO) KOZOLEC dvojnik, 6 oken, prodam. Tel. (061) 866-087, 862-148. (P15-43MO) ZARADI SELITVE prodam regal Eva (tovarna pohištva Brežice), mizico in 4 usnjene fotelje Delfin. Informacije od 9. do 14. ure ob delavnikih na tel. 28-009. (1230-PR-15) RAČUNALNIK spectrum 48 K prodam. Tel. (068) 24-521. (P15-51MO) AVTORADIO audioline in zvočnike Pioneer ter rabljen pralni stroj Obodin prodam. Tel. 42-042. (P15-54MO) PRODAM 4 tone sena in otave. Troha, Brezovica, 68220 Šmaiješke Toplice. (121 l-PR-15) PRALNI STROJ Gorenje PS 1010, nerabljen, prodam 15% ceneje. Tel. (061) 771-262. (P 15-58MO) KRAVO SIMENTALKO ali sivko, breji, mladi, prodam. Ledeča vas 15, Šentjernej. (P15-60MO) PLINSKI ŠTEDILNIK, tomos avtomatik in kosilnico Batuje prodam. Tel. 25-916. (P15-89MO) PRALNI STROJ Gorenje, malo rab ljen, ugodno prodam. Tel. 25-588. (P15-67MO) KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, novo, brez ležišča, prodam za 11.000 din. Tel. 24-990. (P15-68MO) TOVORNO PRIKOLICO za osebni tniivnLL ŽREBICO prodam. Alojz Avguštin-čič, Lokve 1, Dobrnič. (1164-PR-15) KUHINJSKE ELEMENTE v dolžini 3,10 m, skoraj nove, ugodno prodam za 16000 din. Telefon (061) 557-603. (1160- SENO in trosilec za umetni gnoj prodam. Slavko Gregorčič, Gor. Krenovo 5, Otočec.( 1162-PR-15) 2000 kg dobrega sena ugodno prodam. Žabja vas 6, Novo mesto. (1202-PR-15) PEVSKO OZVOČENJE Montarbo 2 x 250 W, Roland 8000 CR ritem mašino, čmo-beli in barvni TV, starejši letnik, in električni sušilnik za perilo, nov, prodam. Tel. 27-134. (P15-20MO) PREŠO za grozdje (120 I) prodam. Tel. (0608) 32-315 po 20. uri. (P15-22MO) ENOIGELNI industrijski in dvoigelni gospodinjski overlog prodam. Dragica Vraničar, Križevska vas 4, Metlika, tel. (068) 58-170 int. 150, dopoldne. (Pl5-25MO) VIDEOREKORDER VHS vrhunske kvalitete, nov, prodam za 5.500,00 din. Tel. (063) 858-907. (P15-27MO) OPEKO Strešnik, novo, rdeče barve, 1700 komadov, s temenskimi in zaključnimi opekami, prodam 10% ceneje. Ciril Pucelj, Mirana Jarca 27, Novo mesto, tel. 21-172. (1198-PR-15) VINO CVIČEK prodam. Tel. (0608) 69-126 popoldne ali zvečer. (P 15-28MO) NOVO električno italijansko škropilnico za vinograd Hobby in 80 m cevi prodam. Tel. 56-209. (1185-PR-15) LEPE LOVSKE TROFEJE: glavo dvoje svinj, glave sme, srnjaka, ptice in dve sliki, prodam. Senica, Drožanjska 11, Sevnica. (1184-PR-15) VIDEO POKER ugodno prodam. Tel. (043) 45-030 ali (043) 23-515 po 15. uri. (1175-PR-15) ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 ogre valne plošče), malo rabljen, ugodno prodam. Informacije: Kragelj, tel. (0608) 31-381. (P15-83MO) NOV KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK z dodatkom, avto sedež, stol- avto, novo, prodam. Tel. 41-169. (P15-70MO) OSTREŠJE za večji vikend ali hišo prodam. Tel. 24-271 int. 19, dopoldne. (P15-73MO) HRASTOVE PLOHE, debeline 5 cm, prodam. Tel. 24-170, po 20. uri. (P15-74MO) KLAVIRSKO HARMONIKO 60 basov, češke proizvodnje, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Informacije: Kragelj, telefon (0608) 31-381. (P15-83MO) kupim KUPIM mizo za namizni tenis, zemljo za vrt iz okolice Šentjerneja. Tel. 42-620 od 12. do 17. ure. (1110-KU-14) posest NJIVO v Jedinščici oddam v najem. Tel. 22-467. (Pl 5-69MO) STAREJŠO HIŠO (8 x 8) s 700 m2 zemlje na Senovem pri Brestanici prodam. Kličite na tel. (061) 371-984. (P15-86MO) STARO STANOVANJSKO HIŠO z začeto novogradnjo na komunalno opre-rceli (7 a) “ ■ --- mljeni parceli (7 a) v Gorenjem Vrhpolju ugodno prodam. Kotar, C. oktobrskih žrtev 61, Šentjernej, tel. 41-022. (1215- 1*0-15) PRODAM star vinograd in zidanico v Telčah pri Škocjanu, vse v izmeri 33 arov, in staro hišo. Voda in elektrika v hiši, hiša je v Gorenjih Dolah pri Škocjanu. Vse skupaj prodam po zelo ugodni ceni. Informacije dobite na Dol. Kamencah 23, Novo mesto. (1201-PO-15) VRSTNO HIŠO v Straži, zgrajeno do III. gradbene faze, prodam. Informacije na tel. (068) 84-660, popoldne, (ček-PO-15) GRADBENO PARCELO v Sevnici (1600 m2), z lokacijsko dokumentacijo, prodam. Cena je 80,00 din m2. Romana Krajnc Hlastan, Planinska c. 64, Sevnica. (P15-52MO) HIŠO z gospodarskim poslopjen lik vrt, v bližini Sevnice, prodam. Tel. em, ve- (0608) 82-329. (P 15-61 MO) HIŠO v Metliki z dvoriščno stavbo, vrtom, njivo (1500 m2) ugodno prodam. Tel. (047) 71-849 od 19. do 22. ure. (P14-42MO) STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Črešnicah pri Otočcu prodam. Telefon 85-937. (1196-PO-15) DVOSTANOVANJSKO HIŠO z 800 m2 vrta ob reki Krki v centru Novega mesta prodam. Tel. (068) 24-862. (1195- PO-15) HIŠO z vrtom in telefonom v Novem mestu ter ločeno parcelo v izmeri 350 m2 prodam. Ponudbe na telefon (064) 80-727. (1190-PO-15) DVOSTANOVANJSKO NOVEJŠO HIŠO v Prečni pri Novem mestu prodam. Hiša ima delavniške prostore, sadni in zelenjavni vrt ter telefon. Naslov v upravi lista. (1192-PO-15) VINOGRAD z zidanico na Vinjem Vrhu ugodno prodam. Sever, Tomažja vas 18, Škocjan. (ček-PO-15) PARCELO 23 arov 70 m2, primerno za vinograd, nad Semičem, prodam. Tel. (068) 22-782. (P15-34MO) ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu — Brod (780 m2) prodam. Tel. (061)349-682. (P15-35MO) ZIDANICO, primerno za bivanje, ter vinograd v Gor. Karteljevem prodam. Tel. 21-789. (P15-40MO) V ŠENTJERNEJU prodam novo montažno hišo s sadovnjakom. Cena po dogovoru. Tel. (061) 313-286. (P15-21MO) PRODAM dvostanovanjsko hišo z ohišnico. Eno stanovanje nedokončano. Relacija Krško — Brežice. Anton Abram, Sp. Stari grad 9, Krško. (P15-24MO) VEČJO SONČNO PARCELO pri Mokronogu prodam. Naslov v oglasnem oddelku. (P15-30MO) MANJŠE POSESTVO pri Sevnici (Slovenija) prodam. Tel. (041) 155-205. (1182-1*0-15) ZDOMCI POZOR! Zelo ugodno prodam starejšo hišo z gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje. Voda, elektrika je v hiši, lokacija je primerna za obrt. Resni interesenti imajo možnost ogleda 14. in 15. aprila od 15. do 17. ure v Zburah 42, pošta Šmaiješke Toplice. (1180-PO-15) HIŠO v centru Metlike prodam. Ogled od 14. do 22. aprila 1990 v Ganglovi ulici 3. Informacije po telefonu (068) 60-076. (1177-PO-l 5) VIKEND BRUNARICA - lesen vinski hram 6 x 17 m, lahko tudi kot nadomestna lokacija, sadovnjak, gozd, vino-"iini Cal grad, skupaj Toplic, med cca 2 ha, v bližini Čateških oplic, med vinogradi, ob asfaltirani vin- ski cesti v Sromljah, prodam. Vukovič — Pečnikar, 61000 Ljubljana, Dolenjska cfi-sta 74, tel. (061) 215-783, zvečer. (ček-PO-15) STANOVANJSKO HIŠO v Krškem z lepim vrtom in možnostjo obrti prodam. Informacije po telefonu (0608) 31-552. (P15-7MO) teto. OP 'Snek frejš jo n jCnii imei ASI lK-15 VINOGRAD s hišico v Velikem Trnu — Raka, lepa sončna lega, 0,5 ha, voda, elektrika, ugodno prodam zaradi bolezni. Cena 26800 DEM. Tel. (063) 821-075, zvečer. (1236-PO-15) SC gr !«(ln totra tao /ečer VIKEND-ZIDANICO, komfortno, izredna lega, vinograd, sadovnjak, 8 km od Črnomlja, prodamo. Tel. (061) 225-874. (1172-PO-15) PRODAM že zakoličeno 650 m2 veliko gradbeno parcelo z urejeno dokumentacijo. Šifra: »BREŽICE«. (P13-18MO) VIKEND-ZIDANICO z vinogradom ne »Ve,: •opr Wn P* in, »stilr 07. ( in vso opremo v Semiški gori, prodam. Voda, elektrika. Tel. (061) 487-057. (1113-PO-15) kmetijski stroji TRAKTOR TV 521 s priključki proda 93. (120 dam. Tone Kapš, Uršna sela 93. (1200-KS-15) URŠUS C-335 ugodno prodam. Franc Hočevar, Mačkovec 2, Škocjan. (1194-S-15) ROVKOPAČ VOLVO 616 in traktor torpedo 75 (dvojni pogon) prodam. Franc Lončar, Horjul 17 b, 61354 Horjul, tel. (061) 749-055, popoldne. (P15-16MO) MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključkom za ffezanje prodam. Marjan Pureber, Vel. Bučna vas 47, Novo mesto, tel. 24-605, dopoldne. (Pl 5-1 SMO) TRAKTOR ferguson, starejši letnik, generalno obnovljen, kosilnico BCS diesel in telico, staro leto in pol, prodam. Tel. 23-311 int. 152, v četrtek in petek do 14. ure. (P15-72MO) TRAKTOR TV 731, letnik 1983, s frezo prodam. Branka Kordič, Jerebova 9, Metlika, tel. (068) 58-201, od 7. do 14. ure. (P15-63MO) TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Franc Pekolj, Račje selo 3, Trebnje. (I207-KS-15) VRTNO KOSILNICO, 4-taktno, in vlečno kljuko za jugo 45,55 prodam. Tel. 42-572. (Ček-KS-15) FREZO LOMBARDINI14 D, s prikolico na zadnji pogon, prodam. Jelše pri Otočcu 11. (1203-KS-15) MOTOKULTIVATOR Goldoni — Labin, 8,5 KM, nov, s frezo, prodam 20% ceneje. Garancija! Tel. 20-406. (1221-KS-15) KOSILNICO za traktor 135 in nakladalko 19 prodam. Telefon 42-620, od 12. do 17. ure. (1110-KS-14) TRAKTOR Universal 445/DT 1979 (3000 ur) prodam. Franc Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč. (ček-KS-15) TRAKTOR T\----------- TRAKTOR TV 818 in FREZO s kar-danom, novo, prodam za 62.000,00 din. Tel. (068) 49-202, od 17. ure dalje. (P15-4MO) TRAKTOR Tomo Vinkovič 523 in obračalnik za kosilnico Bucher, vse v dobrem stanju, prodam. Roman Kunej, Gorjane 36, 68282 Koprivnica. (P15-5MO) KOSILNICO BCS 602, rabljeno 10 delovnih ur, prodam. Tel. (0608) 61-564, v četrtek in petek po 20. uri. (P 15-1OMO) TRAKTOR ZETOR 5011, letnik 1983, 2000 delovnih ur, prodam. Tel. (068) 47-164. (P15-12MO) TRAKTOR TV 523, star 5 let in pol, prodam ali menjam za osebni avto. Tel. 26-747. (1159-KS-15) MOTOKULTIVATOR Super Spe-cial 14 KM diesel s kardansko prikolico, frezo, plug, pkopalnik in železna kolesa prodam. Vili Žibert, Škocjan 63, Š1 tel. 76-462. (1153-KS-15) Škocjan, razno PROSTOR oddam v najem. Tel. 25-155. (1226-RA-15) INŠTRUIRAM slovenski jezik za osnovne in srednje šole, poučujem in prevajam ruski jezik. Tel. (068) 21-646, po- poldne. (1168-RA-15) PRODAM opremo za vzrejo kuncev ter diatonično harmoniko »Melodija«. Škocjan 70, tel. 76-186. (1199-RA-15) preklici OPOZARJAM vse, ki bi sklepali kakršnekoli kupčije ali pogodbe ali sicer izkoriščali JOŽETA KLOBČARJA, Podgrad 7, Stopiče, da so taki dogovori Življenje s seboj te žene, z njim se boriš, in veš, da mu ne ubežiš, da ni rešitve — nobene, da le bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi, in da te odloži morda še nocoj. (M. Bor) ZAHVALA Ob prerani in boleči smrti našega dragega NIKOLA SOTIROVA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti in nam kakorkoli pomagali v naši veliki bolečini. Posebno se zahvaljujemo Družboslovni ekonomski srednji šoli Novo mesto in Garniziji Milana Majcna za tople besede slovesa in vso pomoč, enako sodelavcem iz Iskre Tenela, Dejanovim sošolcem in tovarišicama iz OŠ Grm, pevcem in godbi ter vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem. Hvaležni in v globoki žalosti: žena Meta s sinom Dejanom in hčerko Majo, mama Todorka, sestre Nada, Petrija, Malinka in brat Mirča z družinami ter Janežičevi: tašča Milka, deda Evstahij, brata Ev-stahij in Evgen z družino ter ostalo sorodstvo 22 DOLENJSKI UST Št. 15 (2121) 12. apfila 1990 Veljavni brez vednosti IVANA KLOB-pRJA, Belokranjska cesta 27, Novo No. (1144-PK-I4) jOPOZARJAM vse, ki bi sklepali karkoli kupčije z IVANOM SLAKOM tjšim, Gorenja vas I, Dobrnič, da bi to • neveljavno, ker sem solastnica pre-toin in nepremičnin. V nasprotnem .-aieru ga bom sodno preganjala. ANI-P SLAK, Podlisec 6, Dobrnič. (1219-••15) obvestila [GRADITELJI, POZOR! Po zelo podni ceni izdelujem peči in bojlerje za Kalno ogrevanje. Za peči dajem 5-po garancijo. Pokličite popoldne ali Ker na tel. (063) 39-878! (Pl4-16MO) NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, ,ve, stare 12 tednov, iz kooperacijske rc-’ opravljena vsa cepljenja, prodajamo po l°dnih dnevnih cenah. Naročila sprejc-4 in daje vse informacije: Jože Prosenik, Etilna Humek, Dobova, tel. (0608) 67-*»■ (P8-6MO) PIŠČANCI, beli, stari tri tedne, bodo v prodaji 20. aprila, ijave jarkice, stare 6 tednov, pa bodo 30. aprila. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, tel. 44-389. (Pl3-91 MO) LEON KUŠUAN Trubarjeva 25 Šentjernej, tel. (068) 42-063 IZDELOVANJE CEMENTNIH ZIDAKOV Na zalogi imam cementne zidake dimenzije: 15 x 20 x 40 po 6,00 din 20 x 20 x 40 po 8,00 din 25 x 20 x 40 po 9,00 din 30 x 20 x 40 po 11,00 din V ceni je vračunan 10-odst. popust pri gotovinskem plačilu. Priporočam se za nakup. (1165-OB-15) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete ANE PIRC po domače Šubčeve mame, iz Gornjega Križa št. 6 pri Žužemberku % prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podatjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 84. letu starosti je po dolgotrajni bolezni za vedno zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, praded, brat in stric FRANC MAUSER borec Gubčeve brigade z Laz 5 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sosedom in vaščanom, ki so nam v trakih trenutkih žalosti veliko pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala kolektivom ŽG — Sekciji za vleko vlakov, ZCD DSSS, obema govornikoma za besede slovesa in pevskemu zboru z Ruperč Vrha. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi 9 L ') k 1. I 1. ZAHVALA Po kratkotrajni težki bolezni meje mnogo prezgodaj v 43. letu starosti zapustil dragi, nadvse ljubljeni mož VID OBRČ iz Ivan Dola 4 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraženo sožalje, podatjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Posebej se zahvaljujem osebju ZD Krško, bolniškemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu za nego in lajšanje bolečin, obema govornikoma za poslovilne besede, avtoprevoznikom za zadnji pozdrav s sirenami, gospodu župniku za lepo opravljen obred in Pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali in z mano sočustvovali, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica in ostalo sorodstvo POZOR! S šestnajstletnimi izkušnjami pri servisu Gorenje sedaj samostojno popravljam zamrzovalnike vseh vrst, štedilnike in pralne stroje Gorenje. Skrinjam Gorenje menjam izolacijo (dno). Vsa dela opravljam na domu, pri stranki. Se pripročam! Jože GOLOB, Šegova 73, 68000 Novo mesto, tel. (068) 25-764. (1197-OB-15) ZDENKO HUZJAN LJUBLJANA — V Galeriji ZDSLU je od 28. marca do 17. aprila na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Zdenka Huzjana. Huzjan je razmeroma dobro znan tudi na Dolenjskem, kjer se je med drugim udeležil nekaj likovnih kolonij. • Prisegamo na vsesplošno konkurenco, pozabljamo pa na partnerstvo med ljudmi (Marenk) • Preteklost ni en sam pekel in prihodnost ne bodo le nebesa. (Žakelj) • Komunizem ne sme biti na oblasti ker oblast uničuje njegovo najgloblje bistvo. (Fras) • Cvetnonedeljske volitve so logični rezultat dolgega, a dokončnega slovesa od iluzije, da je mogoče narediti hitro, kar gre samo počasi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 31. letu starosti zapustil naš dragi brat, stric in svak BRANE BUKOVEC z Uršnih sel 114 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, \ čanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, n .vašem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam nesebično pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu De-kop Osolnik Milan in Sonja, GD Uršna sela in Dobindol, DO Interev-ropa, OOS, govornikom za poslovilne besede, pevcem z Ruperč Vrha ter gospodu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Zapustila nas je naša draga MARIJA DROBNE iz Gabrja 97 Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Vsem, ki ste našo Marijo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred—še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Ljubil si naravo, dom in zemljo, trta jokala bo, ko tebe v vinograd več ne bo. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek ANTON SAJE Gor. Karteljevo 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poli. Hvala govornikoma za tople poslovilne besede, pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Ta teden minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi SLAVKO ZAGORC Gor. Dole 18 Žalujoči: mama in vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 29. letu starosti zapustil dragi sin, očka in brat ROMAN POŽUN iz Sevnice Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje ter pokojnika pospremili do preranega groba. Se posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Sevnica, godbi ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustila draga žena, sestra in teta MIMICA PIRKOVIČ-HENIGMANOVA iz Metlike širi Sonji Omrzel in tov. Ivanu Žalujoči: mož Zvonko in ostalo sorodstvo Leto dni je le minilo, kar med nami več te ni a te nismo pozabili v srcih še spomin živi V srcu žene, v srcu sina ti prisoten si vsak dan, v mislih si še vedno z nama, • si v grobu sam. V SPOMIN MARJAN CIRNSKI Hvala vsem, ki ga ne boste nikoli pozabili. Žalujoči: žena Andreja, sin Timotej ter ostali iz Stopič Kakor hitro spolzi solza mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb. ZAHVALA V 51. letu starosti nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustila naša draga žena, mama in stara mama ANA METELKO Groblje 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali, nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojni darovali toliko cvetja ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Jurečičevim in Lekšetovim, Iskri Hipot Šentjernej, zaseb-nemu obrtniku Abramu, obrtniku Jožetu Brudaiju in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Milan, sinovi Martin. Jernej, Štefan ter hčerke Danica in Marija z družinami Ni življenje največ! Več je lepo življenje in za lepim življenjem lepa smrt. Največ pa je: za lepo smrtjo še lepše življenje. Ksaver Meško ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre VERE ŠTEKAR Nad mlini 42, Novo mesto se iskreno zahvaljujemo za zdravljenje dr. Vodnikovi in zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Kresetovi in dr. Humeijevi še posebno za lajšanje trpljenja v času bolezni in vsestransko nesebično pomoč. Gospodu p. Felicijanu se zahvaljujemo za tople besede ob slovesu, za lep pogrebni obred in spremstvo na zadnji poti pa tudi dekanu g. Mežanu. Naša posebna zahvala velja Mimici za vsakodnevne obiske in prinašanje duhovne tolažbe. Prijateljicam, znancem, sosedom in sostanovalcem bloka, vsem, ki ste pokojno imeli radi, jo obiskovali, se od nje poslovili, ji darovali cvetje in lučke in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, naša iskrena zahvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi 15 (2121) 12. aprila 1990 DOLENJSKI UST s s s s s s s s * * * * % % h S s I VANDA KOSTEVC-ZORKO terihje ustrezna znanja pridobila na podiplomskem študiju v Ljub-(jami Čeprav je po rojstvu Brežičan-ka, jo je vendarle vleklo v večjo bolnišnico. Na obrobju je namreč zelo malo možnosti za strokovno delo, s katerim bi zdravniki lahko prispevali k napredku znanosti. Dejstvo, da je domačinka in še ženska povrh, ji je po svoje tudi otežilo uveljavljanje v poklicu Kljub vsemu pa je spoznala, da je daje tudi v manjših bolnišnicah veliko Že kot brežiška gimnazijka je dr. Vanda Kostevc-Zorko imela rada naravoslovne predmete, kakršna sta biologija in kemija, zato odločitev za študij medicine ni bila težka. V letu 1963 si je začela nabirati znanje na zagrebški medicinski fakulteti kjer je pozneje tudi diplomirala. Pripravniški staž je opravljala v domači bolnišnici J in se nato specializirala k interni S Morda ji je usoda naklonila 'r srečne okoliščine, ki so jo spodbu- jale v iskanju vedno novih in novih znanj, gotovo pa je tudi v njej sami nekaj, kar ji ne da miru Dobro ve, da mora slediti razvoju medicine, če hoče pomagati bolnikom. Redno prebira strokovno literaturo in se zaradi tega izpopolnjuje tudi v tujem jeziku Z veseljem se udeležuje seminarjev, saj, kot sama pravi, iz vsakega, tudi nepomembnega predavanja lahko izlušči marsikaj novega in koristnega Dr. Vanda Kostevc-Zorko je v Zagrebu končala tudi podiplom- ski študij iz diabetologije, kajti in-.................liški bolnišnici lemi oddelek v breži se je vse bolj delil na ožja področja Z novim znanjem je lahko prevzela diabetični dispanzer v domači bolnišnici, ob tem pa se je ukvarjala tudi s kardiologijo in še s hospitalnimi infekcijami, o ka- pomembnega dela Svojemu skromnemu, tako pravi ona, prispevku k znanosti pa se ni hotela odpovedati Sodelovala je pri pisanju knjige o diabetikih, nastopala s svojimi prispevki na seminarjih in se vključila v multicen-trične analize v Sloveniji Veseli jo, da v brežiški bolnišnici podpirajo tudi tako delo. »Medicina danes ni več nobena skrivnost in zgodilo se je že, da me je bolnik opozoril na kakšen dosežek v tujini«pravi Zorkova. Za svoje bolnike si vzame čas, ker verjame, da je uspeh zdravljenja odvisen od pristnih stikov in od tega, če zdravnik doseže, da mu bolnik zaupa Tudi alternativne medicine ne odklanja, čeprav je ne pozna Prepričana je, da bi ji morali dodeliti ustrezno mesto v medicini kot so že storili drugod Bolnikom prisluhne in jim verjame, da jim alternativni načini zdra vljenja, kot je na primer akupunktura pomagajo. Tudi s tem si pridobi njihovo zaupanje » Vem, da mora naše delo ostati čimbolj v ozadju, kajti bolniki imajo radi svoje zdravnike samo zase. Toda interese zdravstva je potrebno uveljavljati in pri mnogih odločitvah mora tudi naša stroka reči svoje,«pravi dr. Zorko va, in ker to tudi verjame, se je odločila za javno delo v zdravstvu. Svoj poklic je počasi spoznavala, vendar prizna, da ni vedela, za kaj vse bo prikrajšana v prostem času in kako bo prizadeta njena družina Kljub vsemu pa se ji to ne zdi tako velika cena, da bi se zaradi nje odpovedala svojemu poklicu B. DUŠIČ p * d P d d d d d d d d d { d d d d d d d d ‘d d d d *d d I i d d d d d d J\ d d d d d d ■ d ■ d d d 'd d d d d d M II Dvanajst plemenitih ljubljence jm, ..... V Lajkovičevem hlevu v črešnjicah samo konji hladnokrvne pasme — Posvc H se jim vsa družina, toda delo ni plačano —Slaba cena žrebet ČREŠNJICE — Užitek je stopiti v konjski hlev Lajkovičeve kmetije, saj je tako, kot bi prišel v Lipico. Vse je Cisto, konji negovani in gospodar za prijazno besedo dobi poljubček od v ; od vsake kobile posebej, pa še prednjo desno nogo mu dviga v pozdrav. Franc Lajkovič pravi, da je za vzgojo žrebeta najpomembnejši prvi teden, zato se že drugi dan po rojstvu začne igrati z njim. Potem ne sme pozabiti na stalno obnavljanje. Žal i Jožica Županič je, da se ne more posvetiti samo konjem, saj bi sicer delal čudeže, o tem je Železničar je bil že njen dedek trdno prepričan. Pri njih doma so vedno imeli po par konj in oče je s furami preživljal številno družino. Franc je eden od desetih otrok, ki doma nadaljuje tradicijo, vendar nima dovolj zemlje, zato seje moral zaposliti. V Kovinarski je bil 15 let šofer. Zdaj pa dela kot ključavničar, odkar so ukinili vozni park. Konjereja je dandanes zapostavljena, čeprav že nekaj let nazaj poslušamo, da jo v Posavju pospešujejo. Pospešuje pa jo po Lajkovičevem mnenju lahko samo cena žrebet, a ta se je znižala od 35 ha na 27 din za kilogram. Pred šestimi leti je Franc kupil štiri enoletne kobile; za ta denar bi takrat dobil avto znamke Golf. Danes bi moral prodati vseh dvanajst konj, da bi si lahko kupil ta avto. Za izkupiček od žrebca je pred nekaj leti dobil trosilec Krpan, a danes mora za enak stroj prodati šest žrebet. Družbeno pomoč je dobil samo za Ija konj večkrat obide malodušje, dal najraje vse skupaj razprodal. Takrat; seže vmes žena in ga pregovori, ker J tudi ona iz družine, kjer so imeli ve ‘ konje pri hiši. Rada dela z njimi; vi efil gradnjo hleva, in to v obliki kredita. Takrat so mu ogrc je z velikim veseljem jezdila na njih, ko da se z njo ni mogel kdorsibodi. I kler Lajkovičevim breplačno odstof košnjo vodstvo cerkljanskega letališč bo najbrž vztrajal kljub občasnim tel vam. Samo upanje, da se bodo tudi i konjerejo začeli boljši časi, jih vse sk paj drži pokonci. Njihova želja je, dal žrebičke prodajali rejcem, ne v klav« 15. april po spominu Jožice Zupanič s postaje Mokronog — Z veseljem PUŠČAVA — »Ta praznik ni več tisto, kar je bil včasih, ko sem še hodila v šolo. Takrat je bilo na ta dan nekako bolj slovesno. Tako bi bilo lahko tudi še danes, morda bi za praznik okrasili vlake, postaje bi bile lahko bolj urejene,« razmišlja o J 5. aprilu, dnevu železničarjev Jožica Županič. Dela kot vlakovni odpravnik na PTO Mokronog, kot se njeni službi reče v strokovnem in stanovskem železničarskem jeziku. Slučajni obiskovalec pa bi jo imenoval kar šef postaje, saj drugega uslužbenca na mokronoški železniški postaji v Puščavi ni videti; sama pravi, daje šef postaje v Trebnjem, ker je Trebnje Mokronogu v tem pogledu nadrejeno mesto. TRIJE VLOMI KOČEVJE — Neznan storilec je 1. i ogromno pomagali tudi vaščani, cele družine. Dandanes bi bil konjerejec Lajkovič vesel, če bi imel vsaj brezplačne živinozdravniške storitve, saj zadostuje njegova mesečna plača le za tri take obiske. Tudi žbrebca za oplojevanje bi rad imel v svojem hlevu in glede tega meni, da so rejci krav zagotovo na boljšem. Sicer velikega ljubite- .. ' 1 . aprila ponoči vlomil v novo stavbo v Stari Cerkvi, kii Cerkvi, kjer imajo prostore pošta, mesnica in trgovina. Vlomil je kar vse troje kovinskih vrat, ki vodijo v omenjene lokale. Na pošti je vlomil še v železno blagajno in odnesel 58.000 din. V trgovini je odnesel iz blagajne 1.500 din, nato pa še več suhomesnatih proizvodov in cigaret. Iz mesnice ni odnesel nič. Skupno je bilo ukradenega za 80.000 din, škoda na objektu in opremi pa še ni dokončno ocenjena. STEKLI JAZBEC KOČEVJE — V predvolilnem boju so nekateri že čisto pobesneli, kar je opaziti tudi pri živalih. Jazbeca, kije kazal znake napadalnosti, je lovec na območju Posestva Snežnik Kočevske Reka pobil 3. marca s kolom. 5. marca gaje prevzela veterinarska služba in predala Institutu za mikrobiologijo in parazitologijo v Ljubljani, ki je nato ugotovil, da je bila žival stekla. 1M co, ker se jim veliko posvečajo in ji vzgajajo. J. TEPPE' Liudie so odprli svoia srca NEZGODA OB ŽAGI Po transportno-komercialni in prometni šoli je Županičeva delala kot pripravnica v Brestanici in po tistem v Pulju in Novem mestu. »Mislim, da bom Presenetljivo veliko obiskovalcev na petkovi črno-maljski dobrodelni prireditvi »Srce srcu« kar ostala tu,« pravi o sedanjem delovnem mestu, čeprav dodaja, da bi ji bila všeč tudi malo večja in bolj prometna postaja. Sicer je že puščavska postaja kar živahna, res pa je, da največ zaradi razigranega telefonskega zvonca, ki ves čas nekaj najavlja, odjavlja in sploh sporoča v simboličnem jeziku, kaise iZu- dogaja na tirih, za kar mora skrbeti i paničeva. Dela pa ne manjka niti na taki postaji, kakor je mokronoška, saj imajo železničarske delovne knjige obilo kotičkov za vpis raznovrstnih podatkov o gibanju vlakov. Najbrž pa ga opravlja z veseljem in rada, kakor ima rada vlake in potovanje z njimi. Sicer pa ni nič čudnega, če ji je železnica všeč: oče in stari oče sta bila železničarja L. M. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Detektivka z bralcem, ki se mu je ali pa morda ni zgodila krivica — V bistvu gre za več kot 470 din — Bela cerkev, smeti in Komunala NOVO MESTO — Poslušanje pritožb, predlogov, pohval in graj bralcev Dolenjskega lista je včasih lahko kar razburljivo, še zlasti, ko se srečamo s primeri, ki bi zaslužili detektivsko obravnavo. Novinarji slednje seveda nismo, vendar se trudimo, da bi se resnici vsaj približali. Minuli teden nas je klical možak (ljubeznivo nam je natrosil vse svoje podatke, imamo jih tudi zapisane). Njegova zgodba pa je naslednja: Od novomeškega sodišča za prekrške je dobil obvestilo, daje 11. januarja letos v Novem mestu nepravilno parkiral in da mora, ker je pač prekršil zakon, plačati 470 din kazni. Poanta zgodbe je v tem, da tisti, ki je klical, nima in ni nikoli imel avta, prav tako ne vozniškega dovoljenja, povrhu vsega pa je še invalid na berglah. Taka krivica razneži še tako trdo novinarsko srce. Vendar je v takšnem srcu tudi skrit kotiček z napisom »Pred uporabo dobro pretresi!« Poklicali smo milico, kar inšpektorja, da bi bolj zaleglo. Bil je vljuden, vendar tudi stvaren: »Računalnik se ne more zmotiti, številka avtomobila vedno pokaže na prave- napačno parkiranih avtomobilov, saj imajo več kot dovolj resničnih. Pravite, daje možak invalid. Kaj pa, če je komu odstopil pravico do uvoza ali nakupa avta na temelju ugodnosti, kijih imajo invalidi? Iz ljubeznivosti ali za denar? v*,< če je kdo to njegovo pravico izkori-c.'J! njegove vednosti? Bodite previl , pokličite možaka nazaj in ga po-baijate o tem!« kmetijah menda ni neuporabnih odpadkov, jih večina ni podpisala pogodbe o odvozu smeti. Kljub temu so dobili položnice oziroma opomine pred tožbo. Upamo, da Komunala ima strokovnjake, ki bodo znali odgovoriti na to ne preveč zapleteno vprašanje, poleg tega se najbrž ne tiče samo Bele Cerkve. M. B. ČRNOMELJ — Odkar stoji črnomaljska športna dvorana, so nanjo letele številne kritike, daje, vsaj kar se vzdrževanja tiče, prevelika. Pretekli petek, ko so se v njej v malem nogometu na dobrodelni prireditvi v korist črnomaljskih delavnic pod posebnimi pogoji pomerile znane Slovenke in direktoiji, pa je bila premajhna. V njej seje nagnetlo okrog 1.500 ljudi (čeprav je registrirana za manj kot 1.000 obiskovalcev), ki so enako strastno navijali za obe ekipi. Mateja Svet, ki bi jo lahko imenovali kar zvezdo večera, je dokazala, da ji poleg smučišč ni neznan tudi nogomet, prav tako sta se izkazali Nataša Bokal in Mojca Dežman. Da sije na skupščinah v Beogradu nabrala izvrstno (tudi športno) kondicijo, pa je pokazala Vika Potočnik, ki ji je poleg Mateje uspelo prelisičiti celo direktorja metliške kmetijske zadruge Staneta Bajuka in mu zabiti gol. Tudi Sonja Lokar se je v predvolilnem boju očitno kar dobro utrdila, saj je odbila celo srditi napad direktoija Bella Janka Gladka, kije bil od časa do časa tako zagret, da se je zdelo, kot daje pozabil, da je na športnem igrišču in ne v tovarni. Sicer pa seje poleg Mateje, ki je dala kar tri gole, v šopku slovenskih direktoijev najbolj izkazal Janez Kocjančič, direktor Adrie-Airwaysa. Toda četudi sta se tako selektor ženske reprezentance Jože Stegne kot selektorica moških Datja Damjanovič (oba s Studia D) še tako trudila, je bil rezultat na koncu neodločen, 5 proti 5. Pokal je seveda dobila boljša, torej ženska ekipa. S prireditvijo, ki sta jo pripravila Studio D in črnomaljska Socialistična zveza — za slednjo je bil to hkrati tudi nadomestek za predvolilno konvencijo — so ljudje dokazali, da so še kako pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, v tem primeru prizadetim iz delavnic, ki delujejo v okviru črnomaljske šole s prilagojenim programom. Boris, eden od varovancev delavnic, je na koncu dejal, | STRAŽA — 6. aprila ob 16.35 je prišli v Straškem Novolesus, točneje v obratu i pripravo surovin, do delovne nezgode, kateri seje huje ranila 30-letna Ana Da' dovič s Sel. Slednja je tisto popoldne krožni žagi žagala lesne elemente. Ol 16.35 pa je med opravilom vanjo žaga vi gla kos lesa, dolg 110 centimetrov; prileti ji je v roko in ji prebodel levo dlan. Po škodovanko so odpeljali v novomeški bolnišnico. • Poleg omenjenih so se na dobrodelni tekmi pomerili še Mojca Blažej-Cirej, Jerca Mrzel, Renata Mikec ter Petra Držaj, Gusti Grof (ABC Pomurka), Pavle Brglez (Lesnina), Miro Samardžija (Kartonažna), Tomaž Banovec (Zavod za statistiko), Francu Hočevar (UKC) in Mitja Rotovnik (Cankarjev dom). V zabavnem programu pa so nastopili pevci Stane Vidmar, Wolf in Nace Junkar, igralka Jerca Mrzel, plesna skupina Kgj ter ansambel Tonija Verderbeija. Prireditev je vodil in navijal za žensko ekipo Toni Gašperič. KAKO NAJ V STANOVANJU ZAŽIVIJO ROŽE OTOČEC — V Gami hotelu bo 19. 20. aprila ob 17. do 18.30 tečaj, ki ga b vodila strokovnjakinja, Novomeščank Beba Murn. Beba se je za urejanje cvetli navdušila pri mentorici Klari Kos že pre skoraj 20 leti. Z njeno pomočjo seje tuc strokovno izobrazila in dobila diplomo it Japonske. Udeležila seje številnih tekmo vanj in pripravila veliko razstav. Pri Beb živijo cvetlice skupaj s staro drevesno ko rentno, v pletenem pehariu, z vinsko trto kajti ravna se po načelu, da se mora cvet) ujeti v sozvočje s tipiko kraja. Na Japon sitem je ikebana umetnost, tečaj ikeban pa je pogoj za poroko. To, kar bo MurnO da ne potrebujejo usmiljenja, saj zanje ni zdravil, pač pa le razumevanje, na katerega pa bodo, to so Belokranjci dokazali tudi v petek, pri njih zagotovo vedno naleteli. M. B.-J. t pokazala udeležencem tečaja, so barv-: kompozicije, aranžmaji z mal ’ malo cvetj* /harmonija cvetlice z vazo. Vsi, ki jih 1° zanima, lahko dobijo vse dodatne infof macije na Otočcu, kjer sprejemajo tud1 L S TE Uti —" Ali zdaj veste, zakaj ta zgodba nima junaka z imenom in priimkom? Zato, da ne bi nekoga spravil v zadrego. Nismo klicali nazaj, vendarje naš bralec vseeno dobil odgovor. Če je zatrdno prepričan, da mu ne more nihče očitati ničesar od tistega, kar je povedal inšpektor, naj stopi k sodniku za prekrške. Zadevo bodo gotovo razknjižili v njegovo zadovoljstvo. Če ni tako, naj se pogovori s tistim, ki se vozi z avtom, ki je pravzaprav njegov. Ali pa naj stopi na upravo za notranje zadeve, ki bo zlahka ugotovila, kdo sije samovoljno prisvojil njegovo pravico. Nato je bilo neznansko pozivov, vsi ) hoteli naslov »tistega Željka, ki' ga oziroma zadnjega lastnika avtomobila. Miličniki si ne izmišljujmo številk Halo, tukaj Dolenjski list! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz do- mačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.______________________ so hoteli naslov »tistega Željka, ki vse pozdravi«. Naslov bomo posredovali z dopisnico, tukaj pa pripominjamo, da lahko popotovanja k čudodelnikom prinesejo veliko žalosti in razočaranja. Žreb je prejšnji teden podelil nagrado za sodelovanje pri oblikovanju lestvice BOŽIDARJU BREZNIKARJU iz Stare Bučke pri Škocjanu. Nagrajencu čestitamo. Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je za ta teden z eno novostjo takšna: 1 (2) Haha, Košir se še ne da — AVSENIK 2(1) Kakor sedaj cvetel bo maj — ANSAMBEL F. MIHELIČA 3 (6) Ko je praznovanje — ANSAMBEL M. KLINCA 4 (9) Ženinu in nevesti — MARIBORSKI KVINTET 5 (3) Dolenjski kaveljci — ANSAMBEL I. PUGLJA 6 (10) Raj pod Triglavom — ANSAMBEL L. SLAKA 7 (7) Vzcvetele so veje jasmina — DOLENJSKI FANTJE 8 (4) Jasmin — SPOMIN 9 (7) Pa prišel je dan poroke — ANSAMBEL V. PETRIČA 10 (—) Bela krajina — KVINTET KRES Predlog za prihodnji teden: S pesmijo na ustih — ANSAMBEL SLOVENIJA *^t? Gospodično srednješolko, ki se ji zdi, da dobiva premajhno štipendijo za prav dober uspeh, obveščamo, da nam je dala premalo podatkov za točen odgovor. Njen pravi naslov je Zavod za šolstvo v Novem mestu, kjer bodo gotovo vedeli, katera številka je prava ali pa vsaj to, kam naj se obme, da jo bo zvedela. Molčečnosti ji ne zamerimo: če podjetje, ki jo štipendira, zve za njen pravičniške nakane, se lahko zgodi marsikaj. Pri nas so na cesti doktoiji znanosti, kaj šele diplomirani srednješolci. ZAHVALA ZA SODELOVANJE — Varovanci delavnic pod posebnimi pogoji so se s pisankami in peharčld zahvalili za sodelovanje na prireditvi »Srce srcu« znanim Slovenkam (na fotografiji) in direktorjem ter vsem nastopajočim. Denar od vstopnic bodo v delavnicah še kako koristno porabili. (Foto: M. B.-J.) Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto kozerija1 ŠKODA, DA NISI BIL ZAPRT Še klic iz krajevne skupnosti Bela Cerkev. Lepo seje predstavil, vendar ga radi zaščitimo pred nevšečnostmi. Posameznikom iz Kron Cronovega namreč najbrž upravičeno očita, da bo moral bodoči plinovod, ker pač ne dovolijo, da bi šel po njihovi zemlji, kar dvakrat po zraku prečkati bodočo avtomobilsko cesto. Poleg lega bo speljan blizu stanovanjskih hiš, namesto — če bi bila razumevanje in sloga — pod zemljo in po najkrajši poti. Druga njegova pripomba pa leti na novomeško Komunalo. V KS Bela Cerkev je veliko kmetov. Ker na — Ate, kajne, daje bil tovariš Tito večkrat v arestu? — Bil je, da — Tovariš Edvard Kardelj tudi, kajne? — Tako piše v knjigah. — Kaj pa tovariš Moša Pijade? — Menda je bil zaprt kar večkrat — So dali kdaj v keho tudi Kočo Popoviča? — Ne vem, verjetno pa je bil kdaj zaprt — Tudi gospoda Pučnika so dali v keho, pravi naša tovarišica — Če učiteljica tako trdi, bo že res. — Na hladnem pa je bil tudi Janša — Bil je, in to pred kratkim. — Kaj pa tovarišica Pepca Kardelj? — Najverjetneje je tudi ona že videla zapor od znotraj. — Pa naš tovariš Župan? — Zanj vem, da je sedel dve leti — Pa tovariš Rdečnik? — Tudi njega so imeli nekaj časa na hladnem. — Je bil za zapahi tudi tovariš Puškič. — Po gostilnah se hvali, da večkrat Trdi celo, da je presedel več časa za zapahi kot v gozdu — Zanima me, če so dali kdaj pod ključ tovariša Sindikaliča. — V novi Jugoslaviji — ne. Je pa v stari Jugasla viji presedel pol mladosti v temnici — Teta Zofka trdi, da je tovariš Sezedeljevič tako bled v obraz samo zato, ker je bil dolga leta pod ključem. — Teta Zofka je najboljše obveščena ženska v Repičevi dragi to veš Torej ji lahko verjameš. — Tovariš Foteljčič tudi ne slovi po rdečici na obrazu ate. — Tovariš Foteljčič je dobil v zaporih, po katerih so ga vlačili čir na želodcu, zato je videti tako slab. — Ima tovariš Komolčič tudi čir na želodcu? — Ne, je pa preboleljetiko, kijo je staknil v enem od jugo zaporov. — Ate, si bil ti kdaj zaprt? — Nisem. — Škoda. Nikoli se ne bom mogel hvaliti pred drugimi otroki da je moj oče visok politični funkcionar. TONI GAŠPERIČ .J