BOHO POZABILI SLAVNE LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV Ljubljana, 25. septembra 1954 Stev. 14 Ali smo na pravi poti ? Na raznih konferencah, pa tudi v študentskem tisku smo često poudarjali potrebo po Modelovanju študsntov z ma-aovnimi organizacijami kot so SZDL, LMS, ZB itd. Odkar to nalogo postavljamo pred član-stvo, se je stanje že nekoliko izboljšalo, ni pa zadovoljivo. Univerzitetni odbor je po-slal po nekaterih okrajih svoje funkcionarje, ki naj bi v raz-govoru s študenti in okrajnimi forumi ugotovili stanje v štu-dentskih klubih. Osnovna ugotovitev je lah-ko naslednja: klubi so prema-gali začetne ovire, zač0li so s široko dejavnostjo na Ijudsko prosvetnem področju — pri-rejcli so predavanja, kultur-ne in športne nastope, poma-gali pri okrajnih manifestaci-jah itd. Skratka, večina klu-bou je izpolnila naša priča-kovanja. Danes imajo okrajni študentski kolektivi resno vo-Ijo za delo. Zal pa še ni vse tako, kot bi želeli. Univefrzitetni odbor se je obrnil na Okrajne komi-teje ZKS in LMS s prošnjo, da pomagajo klubom, jih na terenu usmerjajo ter našemu vodstvu sporoče svoje pomi-sleke in svoje mnenje sploh. Od tega je precsij časa, prejeli pa nismo niti enega odgovora. Ali v okrajnih forumih ni za-nimanja za študentske klube? Okrajni forumi trde: štu-dentje so se zaprli v svoje klube, prirejajo razne nasto-pe, niso pa povezani z ostalim prebivalstvom, predvsem z mladino. Del funkcionarjev je mneitija, da klubi ne b'x pri-rejali lastnih akcij, pač pa, naj bi se vključili na terenu v že obstoječe skupine in tam delovali. Prav gotovo imajo okrajni funkdonarji v mnogočem prav. Kljub temu pa sodimo, da nismo z našim delom zavo- zili na slepi tir. Zakaj? Vemo, da pred leti nismo mogli go-voriti o širini ZŠJ, da se je v naših skupinah izživljalo le nekaj Ijudi ter da smo ravno s formiraniem okrajnih klu-bov dosdgli velik preobrat v tej smeri. Vključenih imamo ogromno študentov, Jci delajo kot funkcionarji klubov, kot člani dramskih družin, pev-skih zborov, folklomih sku-pin, kot predavatelji po Ijud-skih univerzah, kot organiza-torji potujočih kinematogra-fov, kot urejevalci podeželskih knjižnic in še in še. Tega uspeha ne more nihče zani-kati. Danes je ZŠJ e\na redkih organizacij, ki ima aktivno zaposlenih toliko članov. S tem smo dosegli osnovno na-logo organizacije — da zdru-žuje in vodi čim večje število članstva. Ali naj razformiramo kul-turne skupine naših klubov? Smo že prišU tako daleč, da Ob reorganizaciji naših visokih šol : Umverzitetfni zakon vnaša na Univerzo načela družbene-ga upravljanja. V zvezi s tem se pojavlja cela vrsta proble-mov. Študentje načela druž-benega upravljanja toplo po-zdravljamo, v nasprotju s oni-mi, ki so želeli naj bi uni-verzitetni zakon uvedel si-stem samouprave v tem smi-slu, da naj bi bili edini od-Inčujoči1 organ le akademski profesorji. Ta, alistem druž-benega upravljanja nam nudi polno garancijo, da bo rešen tudi predstavnike študentov. Nekateri univerzitetni krogi niso naklonjeni tej reorgani-za«iji. Vendar pa nenaklonje-nost tem ukrepu dejansko predstavlja po našem mnenju izogihanje realizacije načel družbenega upravljanja. Ob diskusiji za Univerzitetni za-kon so bile mnoge tendence, ki so skušale osnovna nažela oddaljiti ali celo spremeniti. Današnja tendenca, ki naspro-tuje reorganizaciji bi privedla tako daleč da bi bilo tolikšne- je. To stanje bi torej privedlo do tega, da bi v fakultetnem svetu bila vloga delegiranih tovf^rišev malenkostna in bi faukltetni svet izpadel precej drugače kot se lahko razume iz referata tov. Colakoviča, ki pravi, da profesorji niso pred-6tavniki fakultete pač pa prav tako družbe katera jim to na-logo paverja vsled njihovih kvalifikacij. Prepričani smo, da bo reor-ganizacija naših visokih šol rodila dobre rezultate ki ne bi študentje šli v počitnicah na delo v že obstoječe dru-žine na ter&nu? Menim, da bi bila ta poteza preuranjena iz več razlogov. Z obstojem teh skupin imamo možnost vzgoje našega članstva in delo preko celotnega študijskega leta ter tudi v času počitnic. Ali bi bil doprinos študentov v ča-su počitnic res toliko občuten v domačih skupinah? V&rjet-no ne, ker vsaka skupina mo-ra delati skozi vse leto in bi naši člani izpadli le kot ne-kaki prehodnikl. Gre pa za drugo stvar. Klu-bi niso delovali dovolj poli-tično. Študentov ni bilo čutiti na zborih volivcev, niso de-lali dovolj v SZDL, niso po-magali mladinski organizaciji. Cela vrsta vasi je, kjer ni mladinskih aktivistov, da bi vzpostavili mladin. organiza-cijo, zbirajo mladino na razna predavanja, difkusije, da bi organizirali mladinsko družab-no življenje, itd. V tem pogle-du smo storil premalo in tu imajo okrajni funkcionarji popolnoma prav. Ne sme biti klub in njegov uspeh prven-stvena skrb članstva, študent naj bo tudi družbeni delavec in to predvsem na področju dela z našo mladino. Razumljivo pa je, da del krivde za tako stanje pade tudi na okrajne politične jo-rurae, ki ne znajo študentov organizirati. Zato bi po mojem mnenju nadaljevali z dosedanjimi ob-likami dela, dati pa moramo močan poudarek politični de-javnosti posamezniku na do-mačem terenu. Sinkovec Janez Ostrožno nam bo dolgo ostaio v spominu Nepregledne množice Ijudi. sveža, kot bi bilasd včeraj, mi- Če je kje še kdo, ki dvomi v zastave, tu pa tam stara parti- sel in spotnin na težke dni življenjsko silo nove Jusosla-zjanska uniforma, okrašena z naše osvobcdilne borbe. Fa ne vije, njenih narodov in njene-vrsto odlikovanj, veselje in samo to, tudi mladi Ijudje, rod, ga vodstva, naj bi prišel ti?to stneh na obrazih, pesem. ta- ki je zrasel na žrtvah naših lepo sončno nedeljo na Ostrož-borni ognji in še tisoč in tisoč najboljših tovarišev - partiza- no in videl bi, kje je skrita drugih stvari, ki so pomagale, nov, je bilo težko loeiti od življenjska sila naših ljudi, ki da smo na Ostrožnem po dol- starih veteranov, vse je bilo s takimi napori premagujejo gih letih zopet enkrat obču- živo, povezano in enotno. do- težko delo na stavbi socia-tili lepoto težkih partizanskih kaz, da misel svobode in he- Hzma in ki s svojim poštenim, dni in njihovega toplega to- rojske borbe ne stara in ne doslednim in miroljubnim sta-varištva — to je bilo veličastno umira s tistimi, ki so nam Jo liščem do vseh svetovnih slavje v mali vasici pri Cel,iu pribcrili, ampak, da živi v nji- prci,ieir>ov ustvarjajo vTitovi ob deseti obletnici štajerskih hovih potomcih naprej. Kot! jugoslaviji vzor države nove-brigad. Že nekaj let so po- vse drugo, je to potrjeval tudi ga pravičnejšega reda. dobne proslave širom na««-. de- govor maršala Tita — več sto ' žele, nekatere večje, nekatere tisoč ljudi je poslušalo njego- f}sc5er.e misli so se mesale manjše toda vse enako pri- ve besede z z.adržanim dihom s tisocenmi obcutki, ko so si srčne; Ostrcžno pa jih je vse in skoraj ncverjeno je bilo stari partizanski borci slednjič prekosilo, tako kot je preko- kako čisto in razločno so se- segali v roke- »Na svidenje« — silo tudi najbolj optimistična gale njegove besede sto in sto t«Je bila raorda najpog->stejša pričakovanja prireditelj>v- Ko metrov daleč od tribune, &e- zelJa vseh tistih, ki so se na sem v poznem popoldnevu prav ozvočenje ni bilo naj-1 Ostrožnem morda po dnlgem gledal deset in desettisoče boljše. Burni aplav/i in odob- času zopet videli, pa tudi ti-ljudi, ki so se utrujeni, toda ravanja njegovih besed je stih, ki so se tu prvič spoznali. z vedrimi obraz} vračali proti bilo najlepše zagotcvilo. da je Da, na svidenje, pravgotova Celju, da se odpeljejo nazaj Tito govoril in po* edal tisto. prihcdnje leto na katerem na svoje domove, na svoja de- kar je čutil vsak iztned nas in drugem koncu Slovenije. Do lovna mesta, sem videl. da je zato dvomim, da b; imel ka- takrat, pa še mnogo dalj, pa v naših ljudeh še vedno živa, terikoli govornik d««lej tako nsm bo Ostrožnn ostalo v naj-pa ne samo živa. ampak tudi hvaležne poslušalce Uot on. lepšem spominu. naj-B. P. Pomislimo na naše nove kolege Vrata Združenih narodov so se zopet odprla velik del problemov s kateri- mu številu fakultet nemogoče bodo samo v korist slušate- H + - „ i* t i «• * mi smo se v preteklosti pre- „„;*: n*l«rnv»i.i*ii«^ 2^-1 r * - 1 * , v, dentov v fakultetno in Stud cej pečali. Jt! od?0varJaJoce stevilo Ijem temvec celotne družbe pa sko življenje v veliki meri Izvršni svet Ljudske skup- Predstavmkov druzbe, ki bi tudi razvoju posameznih insti- «,uprav-ljanje razvijalo nemoteno, te-melječ na sodidnih teoretično-znanstvenih postavkah. ter dobilo tudi ustrezajočo obliko svojih organav, je nasprotno 73. študentsko samoupravo značilno stalno kolebanje. V prvem obdobju je bilo mnogo govora o neki specifič-ni obliki študentskega samo-upravljanja. zlasti ker je tudi tedanja uredba predvidevala poleg upravnega odbora še študentski svet, ki se je po-terr. enačil z delav&kim sve-tom. K temu nazoru so ned-vomno nekaj prispevala tudi mnenja nekih naših študent-sk:h f-uiikcionarjev, kakor n. pr. mnenje »da je visokošol-slvo kot panoga visoko pro-duktivno, družbeno koristno ir. nujno polrebno ter da ni utemeljeno govoriti o podpi-ranju, temveč 0 amortizaciji« (20. II. 1953- Naši razgledi-Ma-];-). Ne da bi se spuščal v di-siuisijo o tem vprašanju, ki zahteva posebno obdelavo, pa tudi ni namen članka. lahko kljub temu ugotovimo, da so taka in podobna mnenja imela nekaj odraza pri funkcionira-nju študentske samouprave. V kolikor so te diskusije na me-stu in pottebne pri obravna-vanju družbenega upravljanja univerze v celoti, zlasti pri reševanju materialnih vpra-šanj, lahko to isto pri obra-vnavanju študentske samou-prave napravi samo še večjo zrr.edo. Mi&lim pa, da največ rnateriala za 'lake in podobne jogtede nudijo sami naši pra-vilniki. Po eni strani trdimo, da je študentski svet kontrol-ni organ v domu in menzi, kl kontrolira delo upravnega cdbora, rešuje vsa disciplin-gka vprašanja med študenti St.d.,... po drugi strani pa pravimo, da se študentiskega sveta ne sme enačiti z delav-sicim svetom, že zaradi sair.e funkcije, ki jo imata v današnji cružbi delavec in študent. Kakor vidimo, pa kljub tej trditvi s takimi pravicami in Foc bodo vsa predavanja na pri-merni višini. Tako so nekatera predaivanja in diskusije bila na izredni višini. nekatera pa znatno pod povprečjem. Tu je zlasti važno, da nam pri tem nudijo večjo pomoč naši starejši vodilni tovariši. No smemo reči. da tega ni^ bLlo, toda zaželjeno bi bilo, da je ta pomoč še večja in bolj ne-posredna kakor dosedaj. UNIVERZITETNI ZAKON IN ZVEZA ŠTUDENTOV Seminar je obravnaval predvsem teme iz vsakodnev- položaj bMveno drugačen. Ve- ne P.roblematike študentske čina naših starejših kadrov je orgamzacije na umverzi. Serr. spada predvsem predavaiije predsednika ZŠJ tov. Sinkov- končala ali končuje študij na univerzi in zaradi tega ne de-la več v organizacijL Po dru-gi strani pa celoten družbeni razvoj zahteva in postavja pred našo organizacljo vedno večje naloge in dolžnosti. Zavedajoč se važnosti tega problema je univerzitetni od-bor Zveze študentov sklenil, da z letošnjim letom prične s seminarjem, raznimi predava-nji in podobnimi oblikami vz-goje in tusposabljanja naših študentskih funkcionarjev. Prvi tak seminar, ki ga je or-ganizirala študentska organi-zacija, je bil letos avgusta v Ankaranu — poleg Kopra. ca »Univerzitetni zakon in Zveza študentov«. ,V precej obšimem in soKdno priprav-ljenem predavanju je bila po-dana celotna zgodovina razvo-ja in borbe Zveze študentov Jugoslavije, ler ljubljanske univerze še posebej, za uni-verzitetni zakon; nadalje po-gled Zveze študentov Jugosla-vije do zakona in družbenega upravljanja Univerze. Zlasti slednje predstavlja jedro in — če hočete — bistvo naše borbe za sam univerzitetni zakon. S sprejetjem univer. zakona mislimo, da je družbe-no upravljanje v principu PROBLEM NAŠE ORGANIZACIJE NA UNIVERZI V gozdu ob tabomem ognjn so zapeli stari borci — Ostrožnr tijo to nekateri diplomanti, ki ne najdejo kruha _ geologi, ot-nografi... Te specializacijene nudijo dobrih perspektiv za zaposlitev, ki predstavlja re-sen problem, katerega morajo pristojni organi brezpogojno nujno rešiti. Z združitvijo obeh fakultet bi bilo možno formirati real-nejše skupine z večjimi mož-nostmi poučevanja v gimnazi-jah. Ena fakulteta bi brez dvo-m laže reševala probleme v zvezi s praktlčnim delom slu-šateljev. Danes je koordinaci-je malo, saj n. pr. organom Univerze ni bil znan problem geologov, čeprav so študentje to odločno postavljali — reše-valo se je le v okviru Lakulte-te. Takih primerov je več, da med fakultetami ni zadovolji-vega sodelovanja. Filozofska in prirodoslovna fakulteta ima_ ta v glavnem isti cilj — dati kader za poučevanje na sred-njih šolah. Ker ju druži isti cllj ni razloga, da se ne vrne-mo k stari obliki. Združitev ne bi škodovala znanstvenemu delu, saj bi katedre ostale ne-izpremenjene, tak ukrep pabi koristil praksi, ker bi fakulte-ta kot celota lažje nudila po-moč, kar je tudi njena naloga. Od te fsku!t«te pa bo rnora. la naša organizacija odločno zahtevati reorganizacijo študi-ja, to se pravi: formiranje sku-pin, ki bodo nudile diploman-tom gotovo zaposlitve, povečan študij pedagogike in večjo skrb za vzgojo znanstvenega nara- Zlasti mnogo diskusije je bi-lo po izvajanjih člana CK ZKS tov. Tineta Reir.škarja o perečih problemih naše or-ganizacije na univerzi. Bi&tvena ugotovitev disku-sije je. da moramo daces, ko razpravljamo o problemih uni-verze, upoštevati tudi vse spremembe. ki so se izvršile v naši družbi in ki jasno niso mogle mimo univerze. Okolje, v katerem &o živele in so ge razvijale prejšnje generacije, ni isto in tudi ne more biti isto, kakor je danes- To dej-stvo moramo vedno upoštevati pri vseh naših analizah. Di-skusija je nadalje ugotovila, da je glavna hiba, ki jo da-nes opažamo pri študentih, pojav indiferentnosti do na-že družbene stvarnosti ter po-manjkanje kakršne koli aktiv-nostl. Korenine te hibe je iskati že v srednji šoli, kar pa ne more biti opravičilo. Zveza študentov mora imetl predvsem politicen karakter; težišče dela ne sme biti samo na strokovnem in socialnem področju. Ena med najbolj važnlh na-log. ki stoji pred organizacijo, je danes borba za ljudi. ki se ie dosedaj precej zanemarjala. Zaostriti je treba politično borbo in borbo proti sovraž-niku ne z nekimi splošnimi f razami, ¦temveč konkretno. Za idejno čistost organizacije ZSJ moramo v bodoče proti sovražnim izpadom sovražni-kov nastopiti bolj revolucio-narno. Treba je enkrat za vse-lej prenehati z »akademskim« razpravl.ianjenr. % člani, ki so sovražniki naše družbe. ZŠJ mora potom fcvojega glasila »Tribuna« izražati štu-dentske poglede tudi na ostale splošne probleme našega druž-benega razvoja. Toda tu ne smemo zaiti v drugo skrajnost in si domišljati, da smo edino mi poklicni za reševanje teh prablemov. Danes intiligenca ni več tisti priviligirani sloj ki mora sodelovati in voditi delo na vseh področjih druž-benega življenja- To je bilo mogoče pred voino. danes je pa omogočeno vedno širšemu krogu ljudi pravica do odlo-čanja in sodelovanja na vseh "tistih področjih, s katerih so bili pred vojno še odrinjeni. Študente je treba predvsem izenačit in dvigniti na raven ostalih zavednih članov SZDL. sprejeto in da bi ponavljali splošno znana dejstva. Ome-niti pa ie treba, da se sedaj, ko je stvar končana, pojavlja-jo neke tendence in ugovori, češ kaj je bilo potrebno toli-ko hrupa in pisanja po časopi-sih. ko pa se je itak vse ure-dilo? Ali pa obstojajp, tudi taka mnenja, ki pravijo, da so študenti imeli v bistvu pri marsikateri stvari prav, toda v praksi so pa postopali pre-več vehementno, nepremišljeno in podobno. Taki nazori niso slučaj. So v bistvu pogledi določene gru-pe ijudi. ki še seda.i niso dojeli naše stvarnosti. Če uporabt-mo analogijo; je to isto, kakor če bi po neki osvobodilni bor-bi, ki se je vodila za dosego določenega cilja, padali očitki. da bi se to isto lahko doseglo tudi brez tako velikega števila žrtev. V vsaki borbi je tudi streljanje; če tega ni, ni nitl borbe in če ne bi bilo borbe, tudi zadnji cilj ne bi bil do-sežen. Tako je na vseh pod-ročjih družbene dejavnosti; brez stalne vsakodnevne bor-be in dela na kateremkolt področju ni napredka in ga tudi ne more biti. Ce pa v teh borbah tudi padajo, je to nujno in nevarno, ker brez njih niti napredka ne bi bilo. ZKJ, MORALA 1N MEDNARODNI Večina organizacij ZKJ bo-leha na idejni šibkosti ter ie zlasti partitnost nekaterih po-samezniko" na izredno nizkl stopnji. Opaža se, da je jedro v večini osnovnih organizacij zdravo. toda zaradi precejš-njega balasta, ki obstoja v organizacijah, je onemogoče-no vsako pravo delo. Čiščsnja, ki so bila izvršena v pretek-lem obdobju, so se vršila in bila oznanjevana kot neke karr.panjske naloge, ne pa kot stalen proces, ki se mora stal-no nadaljevati. V vseh naših kulturnih društvih je treba poživiti delo z živahnejšim udejstvovanjem študentov ko-munistov in uglednih napred-no-usmerjenih starejših tova-rišev. t Primema bi bila tudi usta-novitev kluba mladih književ-nikov, ki naj bi združeval naše mlade napredno usmerjene pisce. Vedno je treba poudarjati, da je ZKJ ena in enotna par-tija. v kateri ne more biti raz-like med č]ani. naj si bo to delavec, univ. profesor ali pa študent. Problem, na katerega je se-minar zlasti opozoril, je vpra-šanje morale in lika naS.ega š^udenta. Pri veliki večirii ^tu-dentov še seda} prev.aduje staro gJedanje na razne mo-ralne probleme in se rr.arsi-kdaj poitm morale enostnvno istoveti s &eksualno moralo (ki pa predstavlia samo izko področje morale), dočim se, recimo, vprašan-a kraje, od-nosv:O do tovarišev in podob-no sploh ne — ali pa v zelo majhni meri postavl.iajo kot problemi moralne zavesti primer kraje blokov po naših (primer kraje blokov po naših menzah) itd. ZKJ in ZSJ mo-rata temu problerr.u posvetitl veliko večjo pozomost. kakor do sedaj ter v konkretnih pri-merih bol> energično ukrepatL Zelo dobro so bili na semi-narju obdelani tudi medna-rodni problemi ZŠJ. Seminar je ugotovil. da moramo, če-prav želimo čim večjemu šte-vilu študentov omogočiti cd»-hod na razne inozemske prak-se in akcije, v prihoi>eh tega je toliko večji, kcr je naša organizacija nova tvorba, ki si .j<» že v nekaj letih svojega obstoja ustvarila simpatije, ki jih nimajo mno-ge druge organizaeije, katere že doiga leta delajo na med-carodnem področju. Vzroki uspcšnega sodelova-tija Zveze študentov Jugosla-vije z drugimi Nacionalnimi Unijami leže v politiki enako-pravnosti in dcmokracije. .So-delovanje po principih demo-kracije in enakopravnosti brez kakršnih koli oblik po-litične, naeionalne ali rasne diskriminacije je osnova za uspešno delo v mednarodnem študentskem svetu. Ta poli-tika, ki jo zastojia naša Zveza študentov že od vsega začetka Je privedla do uspehov, ki jih danes v svetu ne more nihče oporekati. Ugled Zveze študentov Ju-goslavije je s poglobljenim mednarodnim sodelovanjem rastel. Naš ugled je rastel predvsem zaradi naše dosled-ne politike, politike enako-pravnega sodelovanja v razvi-jan.iu mednarodnih odnosov. Borili snio se proti vsaki ob-liki nedemokratičnosti, diskri-minacije in monopolizma v svetu. Naša pripravljenost po-masrati vsem, ki še danes ob-čutijo jareni rasne diskrimi-nacije, tegobe kolonializma in pomanjkanje svobod je od-jeknila v študentskem svetu In med študenti, ki jim be-seda demokracija in svoboda ne pomenita prazne fraze. Naše delo na mednarodnih študentskih konferencah je bi-lo vedno tako, da je ščitilo in podpiralo naprcdne težnje, kl so lastne Zvezi študentov Jugoslavije in zaradi katerih je naša organizacija v med- \ narodnem sodelovanju dosegla popoln uspeh. Dejstvo, da je naša študent-ska organizacija ob vsaki pri-liki zastopala napredna sta-lišča je im«lo za posledico, da si je Zveza študentov Ju-goslavije pridobila zaupanje mnoarlh študentskih Nacional-nih Zvez. Naj navedemo samo primer, da so tuniški štude*itje pooblastili Zvezo študentov Jugoslavije, da jo ta zastopa na mednarodni konferenci COSEC v Istanbulu. Sodelovanje Zveze študen-tov na mednarodnem polju lahko označimo za uspešno. Sodelovanje s 50 različnimi Nac, študentskimi Unijami je ve!ik( uspeh naše organizicije, fci mbra stremeti za tem, da še bolj poživi svojo medna-rodno dejavnost. II. konkademikotru. Mnogo je vzrokov, ko odvra-čajo mlade ljudi od akadem-ske izobrazbe. V prvi vrsti so to materiahie težave, ki jih skorajda ni mogoče premosti-ti. To se kaže tudi v tem, da je že s strani staršev nek od-por proti študiju, ki ga pov-zroča skrb pred zadolžitvijo^ Zadolžitev je nujen pojav če hoče študent uspešno dokoa- Novi predlogi za rešitev krize Kakšne so trenutne možno-sti, da se popravi in uredi socialno vprašanje študeutov? Tri ninenja so se v zadujem času izluščila pri obravnava-nju tega probleina. 1. Pojavljajo se naziranja, da je akademski študij za- Eoslitev, ki služi skupnosti. ledeč temu je skupnost dolž-na nuditi študentam plačilo v obliki izpitne premije ali za-dostne štipendije- Višina teh državmh štipendij mora biti tolikšna, da se z njo lahko krijejo stroški študemtov za časa študija, Najbolj zanimiv predlog k temu problemu so dosedaj iznesli študentje \t Lunda. Zavzemajo se za iz-prtne premije, ki naj bi se podeljevale pod naslednjira pogojem. Položen izpit naj da pravico za dosego izpitne pre-mije, ki na j bi zadostovala za pokritje najnujnejših življen-skih stroškov. Ta predlog vse-buje še več A'arijant i'n zasluži večjo pozornasl kot vsi dose-danji. Predlog fe dokaj pozitiTen« Omogoča študij vsakomur — seveda tistemu, ki je voljen štiudirati in ki pokaže ob kon-cvl leta zadavoljive rezultai-le. Plačila za nedelarnost tu ni. S tera sistemom se slimu-lira tudi kvaliteta študija. Ta rešitev je resnično vredna po-zornosli saj sloni na načelu: kdor dela naj dobi tudi pla-čilo. 2. Drugo mnenje izttaja iz sledečega vidika- Akademski študij je naložba kapitala. Vsakemu študentu, ki misli, da bo z študijem v intelektu-alnem in inaterialnem pog^ledu danes v civiiliziranem svetu ne sme preTladovati mišljenje da je izobrazba nepotrebna. Strem.ljenj.a po izobrazbi se ne eme zavirati. To je bila stvar srednjega veka. Dames se moramo zavedati, da je prosveta sestavni del nažega druabenega stremljenja in pod tem vidikom je treba gle-dati na zahteve po nepreneh-nem dovajanju novih intelek-tualnih moči. Ta zahteva je v vsej svoji obliki popolnoma pozitivna in napredna ter jo ,fe kot tako treba upoštevati. Drugi motiv, ki izraža upravi-čenost po akademski izobraz-bi je ustavno zagotovljen. Vendar je to le teoretičen po^ stulat, kajti ekonomska osmo-va je iisto, kar dejansko pre-prečuje uresničiiev ustavno zagotavljenih pravic. Maleri-alnd pogoji in slruktura druž-be so tiste osnove ki v zadnji instanci odločajo o možnostih okademske izobra^be. Moramo si biti popolnoma na jasnem, da je zahteva druž-be po odgoyarjajočem številu kvalificiranih visokošolskih delovndh moči popolnama uie-meljena- Ta visokošolska kva-lifikaci.fa pa moria bi+i neodvi-Bna od vsak^šnih družbenih in materialnih pogojev, ue-odvispa od pripadnosti posa-meznim družbenim slojem. Z eno besedo — dostopna mora biti vsakomur. Pravni argu-ment t&g<& je demokratična urediiev, ki omogoča vsako-nrar državljanu ono mesto v dražbi, ki ga ta zasleduje... Trenutne razmere ne zadovo!juje|o Danes se na Svedskem po-stavlfa vprašanje: ali niso morda trenutne razmere pov-sem zadovoljive? Odarovor na io vprašanje je negrativen. Za-hteva danažnfe skupnosti po zdravnikih inženirjih in dru-gih intelektualnih kadrih ne more zadovoljiti ma.jhno §te-vilo šhidentov, ki imajo mož-nost študirati. Btcz dvoma V>odo od države zaeotovlieni fStndifski krediti nndiLi nadar-jenim mladim ljndeTn mož-nost. dn pose-žejo po akadem-ski izobrazbi in jo tudi nspeš- čali akademski študij. So še drugi vzroki, ki niso nič manj poonembnl, pripeljalii pa so do tega, da je odpor proti akademski izobrazbi tak, da ga ni mogoče prebroditi. To stanje predstavlja danes resen protblem. Pravilno bi bilo, da se nad tem zamislijo vsi od-gcvorni elementi. Ako pogledaano v eikonom-sko realnost boma takoj ride-li, da niso podani zadostni pogoji, ki bi pospeševali aka-demski študij. Zelo otežkujoč faktor je finančna odvisnost prezadolženega akademika y prvih desetih do petnajstih le-lih po končanem štuidiju. Ta odvisnost je posledica neugo-dnega položaja mlaidih štu-dentov in njihovega začelne-ga standarda dohodkov. Če pogledamo na ta vprasanja z številkami dobimo sledeče po-datke, ki dovolj z.govorno ar-giumemtirajo realna dejstva. Akademik z začetno plačo 12.000 krotn letno in z dolgovi 15.000 kron ki jih mora amor-tizirati nima kaj lepe per-spektive posebno če vzamemo v poštev še to, da so prva leta po diplomi oibenem leta, ko si akademik šele ustvarja svojo eksistenco. Ti negativni po-goji s katerimi smo se spo-znali prav gotovo niso stimu-lans za akademski študij pa niti uspešna propaganda za univerzitetno izobrazbo. Dej-stvo, da se študentje morajo v teku svojega študija zadol-žiti za vsoto, ki predstavlja več kot njihova celoletna pla-ča po diplorai upravičuje po-misleke proti akademski izo-brazbi. Vpnašati se moramo ali je to v celjn stremljenj, ki smo jih navedli pod točko 1., namre^, da plaifiaš za to kar ti je najbolj potrebno v dmž-bi, zato s čimer okristiš skup-nosti vsote denarja, ki pred-stavljajo mriogo več kot so dejanske možnosti študentov. Ugotov] jeno je, da so ekonom-ske težave v veliki meri pri-spevale k temu. da se je do-tok mladih Ijudi iz nižjih so cialnih slnj^v na znanstvenc ustanove zmanjšal. dosegel višji standard naj bo na pro«to dasno, da študira ali ne. Zato naj tudi vsak študent sam skrbi za finansiranje svo-jega študija, Ne moremo mimo tega, da ne obsodimo ta:kega stališča. Kakor koli je študij resnično stvar posameznika je Otbenean tudi stvar družbe. Stališče >sam skrbi za stoj študij« je Tipravičeno, vendar morajo bi-ii daini vsi mateirialni im druž-ben predpagoji- Če pa le tek ni je smatrati tak predlog za popolnoma negativen. Misli-mo.da ni vseeno ali je ljud-stvo izobraženo ali ne. Lju-dera, ki imajo voljo do študija a nimajo sredstev je treba omogočiti njihovo izobrazbo. Stališče navedeno pod točko 2. je z moraJnega in družbene-ga vidika inevzdržno in ga je treba odkloniii. 3- Stališče, ki ga je po tem vprašamju zavzeda NacioBailna strdentska zveza — SFS — , se razlikuje od obeh pTedliod-nili mnenj v tem, da ne baizira na iiiikakršniLh konkretnih predstavah o bistvu in nalogi študija in njesrovi uvrstitvi v družbeni red. V prvi vrsti SFS razpravlja o socialnem pro-blemu zadolženega 'študenta, ki mu skuša poTnagati tako, da »e z raznimi štipendijaTni zmanjša nje^jjova prezadolže-nost. Razdelitev oziroma do-delitev štipendije naj bi se po tem prosrramu izvedla tako, da bi bili vsi izdatki, ki jih ne more nositi štiudent s sro-jimi lastnimi sredstvi, kriti od države. Nacionalna zreza sma-tra, da bi s tem sistemom bila dana vsem enaka možnost po-svetiti se akademseknru štndl- J«- še dve varianti V zadnjem žasn se razprav-lfa tudi o teim, da se za 5tu-dente uvedejo Studijske pla* če. Ta ststem študiiskih plač bi razčistil vse ekonomske pro-bleme ^tudentov. Z družbene-?a stališča bi bilo tako re?i-ter prav lahko za^ovariati, saf tp kon?no porast v.ntelieen-cp v interesu vseh družbenih •sioiev. Pri tej iireditvi dobi rlr?-nva. ki bi izplaifcftvajla ?tu-d.iJ8ke pla6e, določene kompe- tence saj bi imela možnost vjsmerjenja študija splošno koristne stroke na račun ti-stih, ki ne služijo toliko imte-resom skupnosti. Negalivna straD te ureditve je ta, da bi lahko država odklomila študij-sko plačo onim, ki ne bi štu-dirali tisto kar je v interesii države. Pri tem pa pride do vprašanja demokracije in svo-bodne vt>lje pri izbiri pokli-ca. Trenutno se tudi razpravlja o sistemu študijskih kreditov. Ta princnp ima to prednost, da predstavlja za študente efek-livno pomoč za časa študija, obenem pa v primerni obliki vpliva na. odgovornost študen-tov. Paleg tega izključuje vsa-ko diskriminacijo katerega okoli družbenega sloja. Visokošolska izobrazba naj bo omogočena vsem Navedene oblike in pred-logi za rešitev tega problema imajo svoje pozitivne in ne-gativne strani. Vendar bi radi še emkrat pordarili kot smo to že prej, da mora šiudij biti oanoigočen vsakomur, ne glede na kakršne koli materialne in dTužbene razlike« Poieg ostalih je Ljubljano obiskala tudi delegacija kanad-sklh študentov WUS. Mednarodna aktivnost ZŠJ Sedaj, ko lahko rečemo, da je »sezona« izraenjav že pri kraju, lahko pogledamo na njene dobre in siabe strank Pri pogledu števila odhodov naših študentov v inozemstvo bomo videli, da je to število letos zelo naraslo in celo pre-seglo razmere, ki bi bile za nas normalne, saj je bilo v inozemstvu 680 študentov, v to je 10 % vseh vpisanih slu-šateljev. Preglejmo te številke po nji-hovi spicifični kategonzaciji. Videli bomo, da je odpotovalo preko odbora za mednarod-ne zveze potom organizacii IAESTE, AIESEC, IFMSA in SVI 161 študentov. Tem je organizacija plačala vse ali večino stroškov potovanja iz svojih fondov ali pa iz fondov, dobljenih od gospodarskega sveta, sveta za kulturo in pro-sveto ter sveta za zdravstvo. Ker je praksa preko omenjenih organizacij organizirana na reciprociteti, je prišlo v Slovenijo na prakso v naše tovarne in podjetja ravno to-liko tujih študentov. Tako so bili y Ljubljani tuji prakti-kanti v Litostrojn, pri Tele-komnnikacijah, institntu za elekrozveze, Gradisu, Saturnu ¦ su, Kemični tovarni Moste, Vevčoh, pri podjetjn Prehrana ter Narodni banki. V ostalih krajih Slovenije pa na Jese-niicah, v Mariboru, Trbovljah in Kraaiju — povsod v večjih podjetjih. Praksa preko teh organiza-cij je zelo koristna tako za poeaince kakor za skupnost. Te organizacije so se že tako afirmiTale, da jim gredo že v vseh državah na roko in prak-tikanti dobijo večinoma delo v bolji?ih tovarnah. Kriterij pri pošiljanjn študentov na prakso potom teh orgariizacij? Da so praktikanti slušatelji Tišjih letnikov, da imajo oprav-Ijeno doma dvomesečno prak-so in da obvladajo vsaj en tuj Japonska - Razstava študentskega tSska Tokai Student press federa-tlon in Student information fe-deration sta priredila v Nagoyi mednarodno razstavo študent-skih časopisov. Poleg mnogih japonsikih študentskih časopisov bo bile razstavljene publikacije Studentskega tiska iz Belgije, Damske, Nemčije, Finske, Fran-clje, Holandije, Jugoslavije in USA. Istočasno se je vršilo tudi zasedanje študentekega tiska, na katero so bili povabljeni vo-dilni oovlnarji, da bi držali predavanja o novinarstvu in no-vinarsko-tehničnih vprašanjih. Japonsko štndentsko glasilo klišejem na«e TRIBUNE sevtovni jezik. Dežele, kjer so bili naši študenti na praksi so Avstrija, Nemčija, Franci-ja, Nizozemsko, Švedska, Svica in Turčija. Na prakso je odšlo tudi pri-vatno l?0 študentov k raznim tvrdkam, kjer so si prakso organizirali sami. DobrŠen del teh spada v vrsto študentov, katerim je praksa bila res strokovna pndobitev. Žal pa je dmgemu delu študentov praksa služila samo kot firma, pod katero se je kril najbolj navaden turističen sprehod. Res ne morem razumeti, ka-kšno korist naj bi inaeli od prakse slušatelji prvih letni-kov, ki poslušajo samo še splošne predmete. Dobilo pa je priporočilo svojih združenj za odhod v inozemstro tudi precejšnje število takih, ki ga ne bi dobili, če bi združenja poslovala bolj načelno in bi odpravila bojazen zamere in famiiiarnost. Naj omenim še to, da je v inozemstvo odpo-tovalo tudi nekaj tovarišev, s katerih odhodom se naša orga-nizacija ni strinjala, a so jim protekcije in zveze na žalost to omogočilp. Da bi svojim članom, kateri so z delom na številnih delov-nih akcijah v domovini poka-zali svojo delavnost in z de-lom v ZŠJ svojo požrtvovalnost omogočili odhod v inozem-stvo, da bi si tam razširili svo-je obzorje in spoznali svoje kolege v tujini, je odbor za mednarodne zveze organiziral odhod na delovne akcije za večje število članov ZŠJ. Tako je odšlo v dveh skupinah na gozdna dela v Zah. Nemčijo 29 študentov, dve skupini 19 študentov sta odšli na delovno akcijo na poplavljena potlroč-ja Nizozemske na izsuševalna dela, skupina enajstih kolegov je odšla v Anglijo na obira-nje sadja in 19 študentov v Francijo na poljska dela, Od tovarišev, ki so že kon-čali svoje delo, smo zvedeli, da so povsod opazili veliko za-nimanje za naso deželo, da so v vseh delovnih taboriščih navezali prijateljske stike z zastopniki raznih narodnosti ter bili povsod pohvaljeai kot zelo dobri delavci kljub te-mu, da se niso preveč pretego-vali, kakor so mi sami pove-dali. Vrnili so se veseli, da so videli marsikaj novega, a tudi dognali. da je treba drugje še bolj prijeti za delo. če si hoče kdo zaslužiti kruh. Delorvni tempo v mednarodnih tabori-ščih je bolj »prostovaljen«, a drugačna je stvar v podjetjih in tovarnah, kjer se vse raču-na na minute in sekunde. O tem bodo znali povedati na svojih fakultetah marsikaj za-nimivega kolegi, ki se te dni vračajo s praks. Na ekskurzije je potovalo90 študentov in to: geografi v Turčijo (29) in Avstrijo (25), filozofi v Avstrijo (9) in Firen-ce (12), na Bijenale v Veneci.fo ,fe odšlo 5 arhitektov in 10 filozofov v Francijo. To nam pove, da se je le-letos nckoliko zmanjšal na-pad na fronti ekskurzij: ima-mo pa 8e vedno pojav, da se navadni turizem maskira pod firmo eksknrzije. Kako naj raznmemo drugače namerava-ni odkod štndentov, kompera-tivne književnosti v Grčijo. ko nobeden od teh ni govoril sodobne grščine? Jasno da sta se U. O. in mednarodni odbor odlodno zoperstavila taKim poftknsom. Raznih festivalov se je ude-Ježflo 18 naših študentov. V Erlangenu so naši študentje igralske akademije želi tudi lep uspeh. Kako je bilo z naši-mi kolegi glasbeniki v Bay-reuthu, vam žal ne morem po-vedati. Dokler niso odpotovali, so slušatelji Glasbene zelo redno prihajali na mednarod-ni odbor po razna priporočila za dokumente in denar; po vt-nitvi z gostovanja na festiva-lu pa ni bilo o njih ne duha ne sluha. Na mednarodnih seminarjih je bilo 16 naših kolegov. Ta oblika mednarodnih debatnih seminarjev je zelo priljublje-na in tudi korisina, saj lahko človek na njih dobi vpogled v razne probleme, ob enem lahko direklno obravnava v debatah našo problematiko, ki jo v inozemstvu večinoma ze-lo malo poznajo. 11 naših delegatov je zasto« palo našo državo na raznih konferencah mednarodnega značaja. Tako so naši štu-dentje sodelovali na mnogih področjih mednarodne dejav nosti. Menim pa, da bo v bodoča bolje povrniti se k manjšemu (a realnemu za naše prilike!), za to pa ifinančno bolj trdnemu številu študij-skih potovanj. Združenja na fakultetah bodo morala še ve-liko delati pri vzgoji svoje^a članslva in dati na znanje vsakemu tovarišu, da je pot v inozemstvo odprta vsakomur, ki s svojim delom v organiza-ciji nekaj doprinese, ki ima strokovne kvalifikacije in ka-teremu je izpopolnitev v ino-zemstvu potrebna. Nikakar pa ne takim, ki hočejo ven za vsako ceno največ zaradi te-ga, ker je to pač »moderno«, a se pozvižgajo na ZŠJ, ko jih ta potrebuje. Naš visokošolski center so obiskali v tem razdobju pred-sednik Nac. Unije študentov Izraela, delegacija študentov Uruguaja, zastopnik SVI, za-stopnik tržaških slovenskih študentov in slovenskih štu-dentov z Dunaja ter dele-gacija WUS- Poleg že omenjenih prakti-kantov je k nam prišlo tndi večje število tujih študentov na pocitnice in so večinoma po en dan sianovali v našem sprejemnem centru, ki je le-tos posloval že četrtič. Predsednik mednarodnega odbora Kodelja Liljan MTAIINFDRMATID N EHj Studentska organizacija uni-verze Hamburg je prevzela nalogo vspostaviti stike z eno Izmed indonezijskih univerz. Razpravlja se tudi o pomoči pri organizaciji študentskega samoupravljanfa na eni izmed teh univerz. Studentski par-lament v Hamburgu je med tem izvolil poseben odbor, ki naj proučuje možnosti za iz-vedbo tesra načrta. AVSTRALSJA - SOUTHEREN UN!VERSITYES NEWS Avgusta je izšla prva števil-ka mednarodnega študentskega časopiša »Southern Universi-ties News«, ki ga skupno Iz-dajajo nacionalne unije štu-dentske zveze Avstralije in Novega Zelanda. Casopis je prvenstveno namenjein štu-« dentom jugovzhodne Azije. , L T U R N A f R I B U »Martinom Kačurjem« Dramatizacija Martina Ka-Čurja« ima nedvonino svoj na_ men. Ta namen je lahko tro-jen: kazati neko zvezo Kačur-ja s sodobnostjo, obujati zga-dovinjUo pcdobo nekdanjih družbcmih razmer in končno zgolj dramatizirati d-elo, ki ima neke dovolj izrazite pogo-je za dramatizacjo. Prvinamen bi bil družbeno-kritičen in ide_ j;n, drugi zgodovinski in tretji zgolj formaino dramaturškl in pi-eteten. Realizirani namen liioremo ugotoviti iz uprizorit-ve zažel^ni iz dramaturgove-lia, predelovalčevega in reži-serjevega komentarja v Gle-daliokem iistu. Iu kaj ugotovimo? Težko je najti sled kakžne-ga idejnega koncepta, kar pa je lahko posledica tiste opre-Enosti, ki se izživlja raje v za-molčanih besedah kot izgovor-jenih in dejavnili. Predeloval-čev čianek apozarja precej jasno na oba poslednja name-na: »MartLn Kačur je... živa cbsodba tedanje družbe...« in »Vse te zgodbe vpijejo po odr_ tki oživitvi...«. Režiserjev članek ta dvojni namen še izo-stri in ga obloži z nadaljno de-taljno dckumentacijo. Le ob dramaturgovem spisu si bra-lec ni na jasnem, kaj hoče, kar js sploh značilno za vse spise, k jih najdemo na tem mestu; prevee je v njem plamtečega navduienja in premalo saino-zaveiti, kaj bi z njim. Z nenavzočnostjo druge raz-lage in 3 poudarjanjem zgodo-vinsko ctramatur^idh smislov je Mestno gledaliLče odstopilo cd svojega idaalnega progra. ma, čatuui ji tega prav ob tem Cankarjevem aelu nikakor ni bllo trcba, kajti to delo je po seds.-ninžtiridesetih leiih še vedno bolj sodobno od lani na-pi&aiiih oUiVarokih zgodb. Zal umetniika glava Mestnega gledališea zamenjuje časovno Eodobncit z idejno, kar pa je ra~umljvo, če vemo, da iz lju-bozni do občinstva bolj ljubi Irgc-viko računico, kot pa razu-ma enctnost umetnosti in živ-ljenja. Kritično - estetska analiza »Marun a ivačurja«, ki se nam predstavlja v omenjenih treh člankiii, .73 pičia. Ne^ateri ob. čutki, ki so se porodili drama-lurgu, tj. ostaii varno skriti ra btsedico »rrvorda«. Morda je to tamo iep slo^, rnorda tudi ne-eno je gotovc: če ustvarjalcem ni jasno nič drugega in glob. Ijega kci, zgsKiovma nastanka tcj-a Canl.arjevega dela, ki so se je naučiii v opombah k iibranim in Izbranim spisom, n.č drusega kot opažanje, da i.::a to deio pomembno social_ r.o vsebin-o, - to je tako bore raalo, da ne more poroditi utnetni^ke odrske ustvaritve. Umetnino so oklesali do obrt-nega izdelka slabše kakovosti. V teh bežnih vtisih »Martina Kačurja« ni mogoče obširno razčleniti in bi bilo potrebno storiti v temeljitem eseju, niti ni mcgoče pretirano polemizi-rati, K3r je nasprotnikovo mnenje komaj komaj kaj trd-no stoječe. Mogoče je le na kratko popisati dve estetski pcsamezncGti, Vci so bile slabo razumljene ali pa sploh niso bile razumljene. Naravo velikega dela Can-karjevega pisanja in posebej tudi »Martina Kačurja« je tre-ba iskatj v nekem svojskem spoju. unietnosti in ideologije. Večkrat je naravnost klasično jasno, kako Cankarjeve osebe rastejo iz jdeologije, iz moral-nc in družbene kritike in šele liato dobivajo tudi umetaiško podcbo. Carikarjeva narava je v preccjšnji meri podobna ka-rikaturistovi in satirikovi, to je naravi tistih dveh panog, ki v slikarstvu predstavljata zvezo med umenostjo in ideolo-gijo. Cankar pa ni nikoli samo , karikaturist in družbeni kriitik, temveč vedno obenem slika svojo tragično usodo. Tako pridemo do neke zani-mive dvojnosti. Iz ideologije izvirajoče jn satirično obliko-vaae iigure so tipi brez notra-njega volurnna. Podobni so ma. rionetair., ki jih komaj jemJje. mo ko-t življensko resna bitja, četudi se nam lahko studijo. Ker pa je Cankar tem mario-netam zoperstavli tragičnega sebe, ki bi ga v niegovi na-sprotni encstranskosti lahko imenovali čisti volumen brez realnih meja, imamo dvojnost v noveiJi in dvojnost v znača_ jih: "karikatura se previja v lirično izpoved, omenjen tip v karakter brez meja, ideolo-gija v poezijo, korničnost v zlo in končno v neki meri celo tragičnost v komedijo. . Druga značilnost in poseb-nost »Marlina Kačurja«/ki nl bila razumljena niti v precle-lavi niti v režiji in je zato upriz-oritvi zapustila pogubne posledice, je problem njegove dramatičnosti. Predelovalec meni, skiicujoč se na Lojza Kraigherja, da je novela v bistvu dramatske narave in da je skoraj romansirana drama. Meni pa se problem ne zdi ta. ko jasen. Nedvomno lma »Martin Ka-čur« res močno dramatsko na_ ravo; to je razvidno iz kompo. niranja prizorov, iz zelo čestih dialogov in spopadov med ose-bami. Toda to je samo pol »Kačurjeve« narave. Druga po-lovica pa nam govori nasprot-no o »Kačurjevi« navidezni dramatičnostL Kajti če upora-bimo preprosto Vidniarjevo merila za stopnjo dramatično_ sti, ki je »dogodek iz človeka«, potem zlahka ugotovimo, da Kačur ni sprožii nikakega bi. stvenega dogodka, da ni ni-kjer ničesar zavrgel iz ravno-težja in da ni Kačur nič dru-gega kot naknadna ilustracija usodnosti, ki obvladujejo člo-ve!kovo življenje. Usoda in boj proti življenju sta le navidez-no dramatska in le po imenu DOdobna Ojdipu in Hamletu. Kajti Cankar v »Kačurju« ne ustvarja dogodkov, polnih vo- lističn in antiidejna usmerje-nost predelovalec izpustii ne-katere komentarje, je tudi lo-gika samega dela izgubila sa-mo sebe. Kajti prav toliko kot je razvoja v dogodkih, je raz-voja v komentarjih, ki nam razkrivajo šele pravo Kačurje-vo notranjo dušo. »Martin Kačur« je torej de-loval jako raalo dramatično; tudi ni imel zadavoljive notra_ nje logike in razvojne črte. Preveč je bilo vnanjih dogod-kov - karikature in družbene satire in premalo notranjih, ki Kačurjevo trdagedijo poznajo. Režija je šla isto pot in ho-tela nasilno napravit iz dela nekaj, kar ni kljub nekemu včasih dovolj pravemu občut-ku za stilizacijo, ki pa je bila že po obrtni realizaci.U povsem polovičarska in1 enostavno di-letantska. Ta občutek za stili-zacijo je namreč ovirala spet diletantska in idejno neizdife-rencirana želja po odrskem Prizor iz »Martina Kačurja« i, napetosti in negotovega izhoda, ampak samo Oustrira na svoj značilni risarski način in to ilustracijo nato komen-tira. V komentarju je vsaj to-liko važnosti kot v dogodku. Ta komentar pa je končno vse prej kot dramatičen Ce tu taicoj cpozorimo na slabost predelave, moremo ugotoviti, da izvira prav iz te prevelike vere v dramatičnost tega Cankarjevega dela. Niz prizorov se je ctipljivo poka-zai le kot niz slik-ilustracij in ne kot iluzija dejansko de-lujočaga življ-enja. In ker je na ljubo dramaticnositi forma- realizmu. Rešitev dela bi bila v jasni idejni koncepciji. ki bi izdvoijla vso stllizacijo, jo do kraja izbrusila in ji vse ostalo podredila. S tem bi omejila neomenjeno čustvenost izpo-vedujoče se subjektivnasti, da. la tiponi njihovo pravo naravo (v karalktemi režissrjevi kon-cepciji so bili notranje proti-slovni n neučinkoviti); ker ne bi pretendirali na dramatič-nost. bi vnan.ie dogodke lahko napravila enakovredne notra-nji rasti ( zdaj kvazidrama-tičnost ni mogla oživiti ilu-stracije in je bila uprizoritev spet notranje protislovna); ze- lo močna režiserska roka z ve. liko fantazijo in obenem veli-ko disciplino bi iz tipov napra-la "kolektiv z različnimi poseb-nostmi in z eno dušo, nasproti temu kolektivu bi postavila enakovrednega akterja - Ka. čurja; dramatizacija bi prešla v uprizoritev polno fantastike, vnanje h-ealnosti, ki bi imela simboličen smisel; gledali bi mračen, a živopisan redosled ilustracij usode, ki je že v na_ prej jasna in ki bi nas zaprepa-ščala bolj z načinom kot z nuj-nostjo propada. Torej: poelič-na in fantastična uprizoritev, polna izmenoma menjajoče se in obenem živeče grozljivosti in komičnosti - uganka n pa-radoks. Režiser Jože Gale je slab obrtnik. Njegova režija je ne-dosledna, nejasna, ne obvladu-je igralskega kolektiva, brez fantazije je, brez moči in sko-raj brez odrskega znanja. Tem" po predstave je bil prepočasen, utrujajoč. Po^amezne prizore je vezala nemogoče sentimen-talna glasba, polna cenene cu-krenosti; tu je Bojan Adamič, pri katerem je kar nemogoče razumetl, kako je mogel tako odlično zadeti naravo »Smrti trgovskega potnika«, presegel celo svoje skrpucalo iz »Ro-mea ln Julije«. Množični prizo-ri so bili mučni in naivnl. V režijskem prijemu je bilo pol-no electdcizma. In končno: Gale ni dal Mestnemu Gleda_ lišču še ni^i eme povprečne uprizoritve. Take režijske ba-nalnosti, kot je bii padec Ka-čurja 2ez kanton z razlcrečeni-mi nagami, pa sploh še nisem nikjer vftdel. Scena je izredno nerodna, brez prave fantazije in dovolj nedosledna. Predmetnost bi bila povsem nepotrebna. In luč nakakor ne podčrtuje do-volj sprememb Kačurjevega optimizma in obupa, četudi bi bil njen lep pomen tokrat od-ločilen. IgraLsko je bila uprlzoritev povprečna. Najdovršenej^o kreacijo je dal Rohačefc z žup-nikom iz Blatnega dola, odlič-no tipizirano, s čutorn. za mero. Bogat na človečnostt, četudi z manj odrske fantazije, je Ja-nez Presetnik, ki je resnično doživljal svojega Kačurja. Do-volj individualna ln močna sta bila tudi Iva Zupančičeva in Janez Albreht, dočim bi bilo 0 ostallh težko povedati kaj dobrega. Pot Mestnega Gledališča ie kljub dovolj močnemu isral&k«. mu ansamblu še naprej brez vrednega cllja in pomembnej-še cene. Tudi njegov probl-em ja problem idejnosti, ki je ni-ma niti njegovo vodstvo niti njegovi režis-erji; obe sdli sta celo po obrtni plati na nlzki ravni. D. D. BESEDA 4-5 Razstava mlade slikarke Na sprehodu od razstavnih prostorov Umetniške zadruge do Male galerije sem še ko-maj gojil drobec vere v slo-vensko slikarstvo. Od časa do časa ine namreč zanese korak v Umetniško zadrugo v nesmi-selncm upanju, da se bo ven-dar kdaj pokazalo mojim očem kaj manj strahotnega od tiste-ga, s čiiner »as straši ona ve-]ika množica srcdnjega in niž-jega slovenskega »umetniškc-ga« ;in akademskega slikar-stva, ki so ga polni vsi gostin-ski lokali in izložbe športnih frgovin in stene lekarn in zad-nje čase celo hodniki hidro-central. Toda vse zaman, Ved-no znova samc sladkobne po-krajine, sami zelo podobni obrazi, »realistične« kompozi-cije z limonami. jabolki, cvet-jem, žanrske slike s poljskim delom in ljubljanskim kolo-dvorom, fotografije ljubljan-skega gradu, v nežni jutranji svetlobi kopajoči se Bled v epigonskem posnemaaju sta-rega Karingerja, ulice stare-ga dela mesta in ceia Bekaj abstraktnih poskusov. Foto-grafije, seutimeiitalnost, hero-izem in ostanki > social. reali-zma« Gerasimovljega in Ptu-škovega kova. Sama moda, ki gre v denar. Zalostni posled-nji zvončkljaji razkrojenega in v trgovino ter obrt pretvo-rivšega se impresianizma. Ze v izlažbi Male gailerije pa me je presenetila podoba mladega dekleta — Avtenpor-tret — s svojo izvirno, moSno in ravnokar pregledanim sli-kam prav nič podobno naTa-vo. Vstapim in Jcomaj še brle-če npanje mi znova oživi v popolno presenečenje. Raz-stavlja slikarka. o kateri še nihče ni ničesar nikoli slišal, časopisnih kritik, ki se ob vsaki koprivi razpišejo o >za-nimivem pojavn«, >razvese-ljivem dejstvu«, >nedvomnem ta.'lentu«, sploh ni in še tista, ki edina piše o njej, ne piže o njej, temveč pripoveduje aaekdoie okrag nje. In čim dlje gJedain, tem bolj sem prepričan, da človek, ki raz-stavlja te podobe, ne le, da bo lahko nmetnik, temveč je. Po slov&nski uirpetnostno-zgodovinski šoli nepo-kvarje- nemu gledalcu, ki pač nima ni-kakega smisla za »likovno ugodne rešitve« in njihovo tehnicistično latovščino, se ob podobah Tince Stcgovčeve — samih grafikah, lesorezih, tu-ših in rishah s svinčnikom — v trunutku vzbudijo njegove emocije. Pcvdobe, ki jih glcda, niso razkrinkane in težko od-gonetljive. Nasprotno. Izredno neprosrodne so, na dlani. Toda to iiiivakor ne pomeni, da so ostale na površini. Ne. Le nji-hova vscbina je tako splošno človeška, tako sodobna in vsaj talentno prisotna v vsakem člo veku sedanjosti, ki živi z res-ničnim utripom zrlravega srca. Gledalec zato občuti te slike v nenadni neposrednosti iz dveh vzrokov: zaradi narave vsake vsake izmed njih in za-radi njihove neverjetne enot-nosti. In ta enotnost nam konč-no že spet govori iz svojega kota o tem, da je vse to ustvarjal človek, ki ima drušo in povsem lasten ter izviren odnos do sveta in ki ni zapa-dal pri vsaki sliki v drugačno podobnost s portretirancem ali v drugačen iehnični eks-periment. Stegovčevo odlikujeta naj-prej sledeča dva momenta: vsaka njena podoba izredno točno in dobro karakterizira predmet, ki ga pouazarja, pa naj bo to stara šivilja. upoko-jenec, petnajstleten dijak, nje-na drnžina, ona saraa, ali ka-teri koli drug portret. Nikoli ne vnaša nasilno neke upo-dobljenim pred.metoim tuje čustvenosti in miselnosti. To-da — to je dmgi mament — še manj pa osfaja njeno sli-karstvx> na ravni fotografske-ga uipodabljanja predmetov z niihoviini »obiektivnimi< zna-čilnostmi. Vsaka slika je del njene duše, del njenega čn-stvovanja in del njenega od-nosa do sveta. Tn oba Tnomen-ta se drug v drugega preliva-ta v čudoviti in prav z žen-skim instinktom hitro najdeni harmoniji. In njen odnos do sveta, nje-na idejnost ali ide.fna plast? Svet gleda kot neheroičen, vendar ne obupano; kot k'ln-vrn, vendar zoneraj s prisot-nostjo veričine, ki jo daje tr- Dejstvo, da izide septembra šele 4-5, številka Beeede — kakor hitro priznamo in upo-števamo finančne in tehnično-tiskarske težave, s kateri-mi se bori revija — ne-dvorano ne more zasenčiti spoznamja, da Besede ne le Čedalje bolj pridobiva na pe-strosti, razgibanosti jn aktu-alnosti svoje vsebine, ampak da zbira okoli sebe tudi sku-pino mjadih piscev, ki čedalje z drznejšimi in hkrati čedalje 3 sigurnejšimi kretnjami po-segajo v našo sodobuo sloven-sko umetniško publicistično in vobče kulturao dejavnast. Ob-javljamo obširnejšo recenzijo te naše najboljše in vodilne mlade revije z željo, da se vsaj informativno seznauite z nje-no vsebino in nato sami pose-žete po reviji. Leposlovnl del Trije pesniki (Minatti, Zajc, Menard) in trije pisatelji (Ko-vačič, Vuga, Ribič) napolnju-jejo prostor, ki ga je Beseda to pot namenlla izvirni slo-Len,sk.': Poeziji in prozi. Stalni bralcv Besede bomo v oktisni in nevsiljivi formi Minattije-ve poezije panovno z veseljem odkrili njeno prijetno kultivi-ranost; morda bomo, če smo občutljivi, spoznali še nekaf: zadnje čase postaja tiha, vse razumeTajoča in hkrati odre-kajoča se melanholija ne le osnovni ton pesnikovega od-raza, ampak tndi ediaa vsebi-na in nažin njegovega doživ-ljj Daue Zajc se nam to dti č pljenje; kot trpe5 vendar se io trpljenje razresuje v blagi ljubezni, ki jo čuti slikarka do trpljenja in trpečih; kot žalosten, vendar ne brez čuta in smisla /& ironično in sineš-no. Vsi njeni Ijudje so pov-prečni, normalni ljudje, ki pa jih vidi v njihovem globljein bistvu: ne le v njihovem vsa-kodnevnem videzu, ampak v njihovi utrujenosti, nepoetič-nosti, starčevstvu. Vse to je ona sama, to so niena doživet-ja, ki jih proicira y ljudi okrog sebe in jih prav zato, ker je preprosta, naravna du-ša brez kakih izjemnih karak-ternih svofster, tndi porsod točno upodaiblja. Med n»o in med svetom, ki ga riše, je no-tranje nujna in harmonična korespondenca. Idejna in čutna plast sta t Sfpgovčevi idealno združena. Njen prodor v živlfenje sicer še ni pretirano globok, četudi zelo človečen, njena čutnost je sem ter tja še dovolj sploš-na, četudi v bistvu izvirna i-a izredno topla. Spojitev ji je bila magnča zaradi njenega zdravega ženskega instinkta in normalne duševnosti, ki se ze-lo neposredno in izredno či-sto izpoveduje. Končno moramo risoko ce-niti tudi Djene tehnične spo-sobnosti, ki jih ima v zavid-Ijivi meri. Značilno je tudi, da imajo samo začetne sli'ke še neki pečat sorodnosti z duhom mojstra, kyer se je te tehnike priučila, pozneje pa ta sorod-nost skoraj povsem odpade, kar spet znova opozarja na njeno zdravo samostojnost. razstave te siikarke nikakor ni samo v okviru njenih sovrstnfkov, fe-tudi morain reči, da poleg raz-stave Karia Zelenka ni še no-bena izmed tistih, ki i»m jih videl, napravMa name niti pri-bliz.no podobnega vtisa. Njen pomen presega mlado genera-cijo in sega na področje celo-ktipnoga slovecskega slikar-stva. ki se mu obeta, da bodo Ijudje, ki resničrio zivijo in neprikrito izpoveduiejo svofe trpljenfe, kmalu nadome?tili za sedaj še prevladujofo laž-nivost, neznanje in novršin-skost. Albert Slanc jj Zajc se nam to pot predstavi z večjo poemo femna žena. Intenzivnost in pristnost pesnikovega doživet-ja in spoznanja sveta, osnov-nih ^ misli ki predstavlja-jo^ intimno-Tsebinsko žari-ešč poeme, ustvarjiata enotno stilno ubranost, ki je dovolj močna, da zabriše kompozicij-sko-fabulativno nelogičnost in kar se tiče forme — nepre-glednost in razbitost pesnitve. — Po melanholičnem Minatti-ju in ža.lostnem Zajcu dobro de bodri in zdravi ton to pat ostro satiričnega Menarta. Du-hovitost osrednje misli Sa-n.larjenje, ostrost in udarnost Tihožitja na gradu, kakor tudi resna in razumna čustvenost Znamenja ob poti so v svoji ironični jasnosti znak aktiv-nega in osveščenega odnosa do družbe in njene aktualno-sti. Mladega prozaisfa Kovačiča poznamo po Ljubljanskih raz-glednicah, ki so nedavuo iz-šle zbrane v knjigi Novele treh. V primeru z Razgledni-cami opazimo v Prvi ženi na zemlji, zgodbi o ljubezni pu-bertetnika, dve na vsak na-čin pozitivni novosii: zgodba rxi več izrez, ampak tehnično epretao zgrajena in vsebinsko zaključena celota; poprej na vse predmete in osebe njego-vih razglednic enako skrbno razlita avtorjeva pozornost in oblikovalna spretnost se sedaj skoncentrira na junaika in njegove psiholoSke reakcije — Pri Kovačičn nas ne preseneča toliko bogastvo motivov kakor njih nedvomno spontano, na-ravno in nepasredno paraja-nje ( spriču fesar pri Kovačiču ne moremo čutiti nikakega >blefiranja« s stilom in pri-siljenega, iz praznote izrira-jočega hlastanja za modnim, modemističnim izrazom). Prozo Saše Vuge, čeprav boljšo v primeri s pred nedav-nim objavljenirai v Naši so-dmbnosti, kazi tako estetsko kakor življenjsko — vsebinsko njena literarnost — literarnost, ki se kaže v ekstravaganci zgodbinega okvira in nje do-godkov ter težnji k afektira-no preprosti poetizaciji izraza, ki često izpade neokusno (mo-ti pogosto uporabljanje vezni-ka in). — Oceniti Ribičevo zgodbo o izdajalcu, ki takore-koč ni bil izdajalec in anali-rirati ta. zaenkrat še ne pre-več zanimivi psihololiko mo-ralni problem se bo pač spo-dobilo, ko bo zgodba adjav-ljena v ceioti- Pohvalrti pa je treba urednikov izibor prevo-dov: Evropska literatura pol-pretekle dotae fnam docela ne-poznani nemšik vizionar Kaf-ka). svetovna klasika (odlomki Iz Dantejeve Vitae novae). ob-dolžiter ob fubilefu zastopnik jugoslovanske loteraTne pol-preiekle ddbe (hrvaška kriii-ka. pnblicista in pesnika Ma-toša). Krltlčnl del Poglobljen, predvsem po svojih kriterijih nov način vrednotenja literarnih del predstavlja Kozakova kritika Potrčevega romana Na kmetih. Roman je vzbudil celo vrsto pohvalnih kritik, ki so se v glavnem omejile na hvalo Po-trčevega stila, >živosti« nje-govih ljudi, >pristnosti« nje-govih podnb i(d. Tudi Kozak pohva-li plastifnost in cutno nazoruost Potrčevega pisatelj-skega sveta: obenern pa mu ne prizna umetniško polne po-niembnosti. V delu namrečpo-greša onega avtorjevega indi- vidualnega odkritja in uredit-ve življenja, v katerem je člo-vek angažiran predvsem kot misleče in moralično bitje in kalero šele da delu njegovo idejno vsebino. V glavnih točkah oznake roma-na se ZupanČičeva kritika uje-nxa s Kozakovo. To, kar Koza-kovo kritiko upravičeno uvr-šča v rubriko Razgledi, je ne Ie preci/nejša iu gJoblje zamiš-ljena analiza dela samega, ampak predvsem nje povezava z uvtorjem-člokekom in nje-govim svetoon. Janko Kos, ki ga poznamo predvsem kot kritika in eseista, pOiseže s člankom Vanacia na Hterarno zgodovinsko temo (kritiko Bartolovega članka Slovenska književnost in nje-na dialektika. Objavljeno v Republiki) v probleme sloven-ske literarne zgodovine. Po-membnejši od ostre in hkrati mirno suverene zavrnitve Bai-tolove sheme o dialektiki slo-venske književnosti so novi, samosiojni avtorjevi pogledi na Kopitarja in Levstika (mor-da članku v ozirom na te no-ve Kosove osvetlitve ne bi Ško-dovale še obsežnejše argumen-tacije). Če je bila Potrčeva knjiga najbolj senzacionalen (to ni-kakor v slalbem pomenu beae-izraz njegovega spoznava-nja in nujnosti idejue orga-nizacije« (Alenka Goijevsek), ta poteza je hkrati bistvena, vsebina teoretičnega in prak-tičnega pristo^pa k umeaiosti in njenemu vrednotenju ccle generacije kntikov, ki se zbi-rajo okoii Bcsede. S tem me-?ilom obsodi Kermaunc po zgoščeni oceni po^amfc^nili dramskih riel, režij iri igralskili kreacij SNG akademizma. ki je »brez kakršsiega koli idej-nega programa in potaplja dc-la pa naj bodo ta taka ali taka v akadeinsko popolnost obrt-niške spretnosti, obrtne solid-nosti in idejne nenavzočnosii <. Slično Kermaunerjevemu kritičnemu izhodišču je odloč-n-o in vedno bolj ostro in pre-cizno formulirano ločevanje vsebinskih kriterijev (do ustre-zajoče idejne plasti umetninc) od formalističnih (do čutiio nazorne plasti) v Besedinih likovuih kritikah Alenke Go-ljevščkove. Zanimivo — in morda ne toliko opravičljivo kot za Jiterarno kritiko — je kljub formalnemu priznanju enakopravnosti in celo neloč-Ijivosti ene plasti do druge očitno dajanje prednosti umet-nikora, ki bolje ustrezajo kri-čarkinim vsebinskim kriteri-jera — to je možnosti, zavzeti do življenja in-dividualen, idejno organi-ziran odnos. Nedvomno pred-stavlja ta način vrednoteaja (aTtorira kritizira razstava Petnajstih) v tradiciji sloven-ske likovne kritike nov in spri-čo svoje jasne in dosledne idejne osnove kakoT tehnična spretne ovganiziranosti nozi-tiven pojav. — Clanek Miloša Mikelca o gledališču in fi-lrnu nam morda ne bo razkril ve-licin umetniškoga poslansfva filma v zgodovini človpške kulture: zato pa nam bo v jasni in solidni oblikj utrdil in sistematiziral bistveha. prcl-vsem tehnična nasprcija in razlika med gledališčem in fil-mom. Nazadnje Miklavž Prn-senc, v svoji kritiki glcdali-škega lisia SNS očita temu tako reklamno tendenco, ka-kor vlogo s-ščita proti re-cenzentom.« Zlasti se obra-ča prcti esejem in analizira v Gledališkem listn. ki so ?le-pe za pravo gledališko vred-nost del, sprejetih v repertcar SNG. Če strnemo svoje pripcmbe: 4-5 št. Besedo je uedvomno ena njenih najbolj kvalitetnili, kar se tiče njene poezije ia proze, najpest^ejših, kar se tiče predmetov njene kriiike, in kar je najpomembnejše: najenotnejša, kar se tiče idej-nih izho-dišč njene kritike sa-me. Iz nastopa v Erlangenu (po »Colloouiuni) KAJ JE BILO V ERLANGENU? O študentskem fest«vala v Erlangenu smo čitali cele strani v »Slovenskem poročevalcu«- mnago je h«io pisanega v »Eorbi«, brali smo ocene v »Našib razgledih«, čitali smo članek v »Mla-dini, v »TT« pa smo zasledili kar cele reportaže. Tudi v »LJub-ijanskem dnevniku« ni manjkalo poročil o tem kultiirnem do-godku. Torej je le naš študentski list ostal brez materiala o Erlangenu ln to kljub tcrau, da so bili v Erlangenu prav štu-dentje ljubljanske Akademije za igralsko umetnost. Pred odhodom v Erlangen so bili Studentje Akaderaijc kaj pogosti gostje na Unlverzitetnem odboru. Njihov ci!j je bilo seveda »žicarnje«, v Čemer so tucli uspcli, saj so dobili kar kr^pko finančno podporo. Ko so se vrnili ni o njih ne dufra ne sluha! Vprašujemo se sedaj, kje je študentska zavest teh Ijudi? Morda je res, da so honorarji v drugih časopisih večji, morda je tudi res, da so drugi časopisi bolj prikladni za afirraacijo, toda »TRIBUNA« je končno list študentov in tudi njih samih, Presodimo torej, ali je njihov oduos pravilen. Stev. Stran I >»>¦»¦»»»»»»»»»»*»»»>>»¦>¦>*>»>•»»¦¦¦¦«¦ ¦¦¦< FiZKULTURA FIZKULTURA FIZKULTURA FIZKULTURA HZKULTURA 9 FIZKULTURA • FIZKULTURA FIZKULTURA FIZKULTURA FIZKULTURA '»¦¦¦¦¦»»»¦¦¦»¦! ><>¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦»¦•¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦»¦¦¦¦¦¦¦»»»»¦¦¦¦¦¦< ¦¦< »»•¦¦¦¦¦¦¦•«¦¦»¦*• '¦>¦¦¦••» Slab začetek - dober konec Košarkarji AšK so četrtl Kaj bo z akademskim športnim društvom? Ze lansko leto smo pisali, da je športno društvo za naše študente nujno potrebno. ObvestiM smo Vas tudi, da bo AŠO uredil to vprašanje ob pričetku letošnjega študijskega leta. Obiskali smo tajnika AŠO tov. Lav-riča, ki nam je povedal o tem tole: Res je, da smo že lansko I' to govorili o ustanovitvi t »rtnega društva ljubljanskih etudentov, vendar takrat za to sč ni bilo pogojev. Nismo imeli športnih prostorov, niti re svojega kredita, s čimer 1 i lahko krili osnovne izdatke, i:i bi bili s tem v zvezi. Sedaj jc vprašanje športne-ga tiruštva aktualno in bo na dnevnern rcdu prve seje AšO. K tem seveda ni rečeno, da siiao do sedaj pustili vso stvar teči svojo pot. Priprave za ustanovitev dmštva so ob-sežne, bolj kot si morda kdo xoisli. Seznanili smo vse klu-be z našimi načrti in jih pro-Bili, da zavzamcjo do nas pozitivno stališče, saj so konč-no klubi vir na&ega šport-nsgia dela. Sedaj so torej klu-bi na delu. Zbirajo podatke o štev^u članstva, o materia!-nih potrebah, o uspehih tn ne-uspehih, o športnih igriščihin telovadnicah, o težkočah v do-sedanjem delu in o možnostih dela v okviru novega druš-tva, Njih naloga je, da nam dajo svoje predloge o bodo-o^m športnem draštvu ljub-1. anskih študentov, ker imajo Morda se lahko iz te slike tudi naši kaj naučijo! Zanimiv sestanek Pred nekaj dnevi so imeli odbojkarji prvega moštva AOK pomemben. sestanek. Zbrali so se. da bi se pogovo-rili o vzrokih njihovih neuspe-hov v letošnji sezani. Vzrokov je pravzaprav dovolj, saj so izgubili celo vrsto najboljših igralcev. Tcda ni samo v tem vzrok njihovih neuspehov. Celo sezono niso imeli pravih treningov. trener je posvečal premalo pozornosti mladim igralcem, ki bi prav ob vstopu v prvo moštvo pdcrebovali resne roke- Igralci so se odlo-čili. da bodo napeli vse sile za dosego čimbolj častnih re-zultatov v zaključnem tekmo-vanju zvezne odbo.jkarske lige. Precej govora je bilo tudi o trencrju. Slišali smo celo vrsto predlogov, kakor kaže, bo trener v bodoče tov. Pun-čoh Metcd, ki je pred kratkim dovršil ins('.ruktcrski tečaj- NOGOMET Kakor poročamo na drugem mestu. se je pred kratkim oshoval Nogometni akademskj športni klub. lgrali so že prve tekme; rezultati so kar zado-voljivi. Ena.istonco Ihana so premagali z rezultatom 4:1, z ljubljansko Svobodo pa SO fcgubili s 4 : 3 pač največ izkušenj na tem področju. Lahko vam tudi iz-damo, da se dela na statutu bližajo zaključku. Vsekakor so to vzpodbudne besede. Kakor vidimo, stvar le ni zaspala, morda je na-stala le neka praznina, ker so bile vmes pač počitnice. Tudi klubi so imeli svoj letni od-mor, saj so se šele pred ne-davnim vrnili na igrišča. Na ta način jfe bilo seveda one-mogočeno tesnejše sodelova-nje med počitnicami. Sedaj, ko se bo pričelo novo študij-sko leto, bodo nadaljevali že pričeta dela s polno paro. 2e sedaj zbirajo podatke, s ka-terimi bomo lahko mirno sto-pili pred javnost in z lahkoto prepričali prlstojne činitelje o potrebi samostojnega študent-skega športnega društva. Upajmo, da ne bomo naleteli na kake večje težave. Če bo šlo vse v redu, bomo lahko že čez nekaj mesecev pisali o na-šcin novem društvu, kar je bila dolgoletna želja vseh štu-dentov, ki jim je pri srcu šport. Športno društvo bo po tem nosilec vsega športnega udejstvovanja na Universi, saj smo se lahko v zadnjih letih prepričali, da je Aka-demski športni odbor prcozka instanca z(i tako veliko število športnikov. Še posebao v zad-njem času, ko je število šport-nikov in športnih &!ubov vedno večje, jc ustanovitev športnega društva prava nuj-nost. V kratkem bomo obiskali §e pred&ednika AŠO tov. Luž-nika, da nam pove svojc misli o ustanovitvi športnega druš-tva. Njegovo mišljenje bomo objavili v naslednji številki. Začetek letošnjega tekroova-nja v zvezni košarkarski ligi ni obetal košarkarjem ASK nič dobrega. V prvih tekmah so po nepotrebnem izgubljali točko za točko, podlegli so celo slab-šim nasprotndkom (kako prav bi prišle te točke sedaj!). Ka-kor kaže, jim je v začetku manjkalo treninga, saj so se le en dan pred pričetkom tekmo-vanja v zvezni ligi vrnili z dolge turneje po Franciji. Morda jim je malo zlezlo v glavo tudi dru-go mesto, ki so ga osvojili v lanskem prvenstvu. A to je bil samo začetek. Ze po nekaj kolih smo opazili, da je Kristančičeva četa vedno boljša; rezultat tega so bile se-veda tudi točke. Kljub temu se je AŠK do konca spomladan-skega dela tekmovanja vztrajno držal na repu lestvice. Precej časa je manjkalo, da so se naši košarkarji vigrali, poznala pa se je tudi odsotnost enega naj-boljših strelcev našega moštva Škrjanca, ki je tik pred začet-kom letošnjega tekmovanja v ligi odšel na odslužitev kadrov-skega roka. Zadnje tekme spo-mladanskega dela so prinesle AŠK prve točke. Vsi se prav dobro spominjamo odličnih iger proti Mladosti. Partizanu in Pro-leterju. To je bila krepka vzpod-buda za marljiv trening preko poletja. V jesenskem delu so košar-karji AŠK nadaljevali tako, kot so zaključili spomladanski del. Vrstila se je zmaga za zmago, krona vseh uspehov pa je ne- dvomno zmaga nad devetkrat-nim državnim prvakom Crveno zvezdo iz Beograda. Prav je, če povemo, da ekipa Crvene zvezde od svojega obstoja pa do danes še ni bila tako visoko poražena, kakor prav v tekmi z našo štu-dentsko ekipo. Tekma med ASK in Crveno zvezdo predstavlja višek tehničnega in taktičnega znanja, pa tudi borbenosti štu-dentov nlmamo kaj očitati. NajboljSi igralci ASK v leto-šnji sezoni so bili brer dvoma Kristančič, Muller in Pavlovič. Vsi trije bl zaslužlli svoje me-sto v državni reprezentancl, kljub temu, da Je zvezni kape-tan izbral v državno ekipo sa-mo Kristančiča in MUllerja. Kristančiča odlikuje odličen met na koš In preciznost v lgri, z Mullerjem pa je rešen dol-goletni problem srednjega napa-dalca. Pavlovič sodi med naj-boljše branilce v državi, manjka mu le zanesljiv met v koš. Le malo za teml tremi je zao«tajal Šerbec Smiljan, ki ima poleg odlične obrambne Igre tudi do-ber met. Rezultat vseh teh lastnosti našega košarkarskega kolektiva ln posameznikov je četrto nw-sto v letošnjem mednarodnem prvenstvu. Rea je, da zasluži moštvo zaradi svoje kvalitete Premajhno igrišče PREMALO PROSTORA ZA GLEDALCE IH IGRALCE — ALI BO CELO IGRIŠČE POD CEK^HOVIM 6R&DOK3 PRSPILDL9 krimer srr.erno kazalo za avtomobi-le- itd. kot za igralce je igrišče zelo pri šču vedno dovolj igralcev pa kakor je treba ta problem re-šiti do bodoče športne sezone, kajti lahko računamo, da bo obisk na košarkarskih tekmah vedno večji, saj je AŠK menda edini slovenski klub, ki vsaj delno razveseljuje svoje prista-še in navijače. Tribune so sicer problem št. 1, a vendar je še cela vrsta dru-gih stvari, ki jih bo treba v kratkem rešiti. AŠK nastopa sedaj s celo vrsto ekip od mla-dincev do članov in članic. Sa-mo eno igrišče, ki služi za tre-ninge teh ekip in za tekmova-nje obenem, je premajhno, da bi lahko v celoti izpolnilo svoj namen. Kakor vse kaže, bo cel strdion pod Cekinovim gradom v bližnji bodočnosti pripadel A5K. Pravega razmerja med .AfiK in AOK res ni, saj je AOK slabši klub, pa ima na razpolago dve tretiini igrišča. Na odbojkarskih igriščih igrajo trojke, rednih treningov skoraj ni, košarkarji pa nimajo pro-stora. Prav bi bilo, če bi za od-bojkarje zgradili nov stadion v neposredni bližini sedanjega, saj bi le-ta lahko odlično slu-žil našemu, pa ,tudi mnogim drugim odbojkaršklm klubom, ki nimajo svojih igrišč. Morda bcdo odbojkarji sami ali pa AŠO uredil, da bo dobilo se-danje igrišče pod Cekinovim gradom svojega dvojčka v ne-posredni bližini. Prostor je pri-moren, saj bi na ta način lepo izpopolnili športni park, ki je v Ljubljani tako pomanjkljiv, kar ga pa je, je pa zelo od rok. Prostor pod Cekinovim gradom pa je bilzu mesta in menda so ga celi urbanisti pred-videli v športne namene. Kristančič višje mesto, saj je ekipa z\-grebške Mladosti precej slabša kot AŽK, a se je vseeno vsidra-la na drugo mesto. Kot vidimo, so se maščevale izgubljene toč-ke v začetku letošnjega prven-stva. A kljub temu velja, ka-kor smo napisali že v začetku: slab začetek, dober konec. Dva nova športna kluba V naŠ8 vrste so se vključili nogometaši fn jahači Z veseljem lahko ugotavlja mo, da se število športnikov ia športnih sekcij na naši Univ erzli vedno bolj množi. Poleu ostalih sekcij sta prav pred nekaj tedni pričeli z delom še dve novi: nogometna in jaha'-na- Vsi vemo, da je za nogomet na Univerzi veliko zanimanje. Ze večkrat smo govorili o mož-no&ti ustanovitve nogonr.etne-ga kluba, pa smo imeli vedno pomisleke. Z nogometaši imamo namreč slabe itzkušnje. Samo pomislimo, kam bi nas pripe-Ijali. če bi šli študentje nogo-metaši po poti jugoslovanske-ga »kvalitetnega« nogometa. Mar jim bomo plačevali?, smo se vedno spraševali. Končno smo le ustanovili ta klub, ki bo nosil ime Nogorr.etni aka-demski športni klub, vendar s posebnimi pogoji. Klub bo deloval v skladu s poli/tiko našcga Akademskega športne-ga odbora in Zveze študentov ter bo v prvi vrsti spoštoval principe amaterizma. Morda bo celo borec za ta načela. Klub je bil ustanovljen na pobudo vročih pristašev nogo-meta, med njimi je največ študentov iiz južnih republik. Mcramo jim priznati, da ima-jo resno voljo do dela, našli pa so tudi precej razumevanja pri raznih organizacijah. Tu bi na prvem mestu omeniii Nogometno zvezo Slovenije, ki ie obljubila novemu klubu vso pomoč. Lepo se je odresal tudi Odred. ki je za začetek priskočil na pomoč s kom-pletno nogome;no garnituro. Zanimivo je, da so obljubili svojo pomoč nogometni klubi iz Beograda, med njimi na prvem mestu Crvena zvezda, ki bo prispevala rekvizite m denar. Pozdraviti mprama ko-ristno sodelovanje z društvom Svoboda, kjer lahko naši no-gorr.eraši trenirajo, pred ne-davnim pa so igvali z njimi tudi nogometno tekmo. Kakor nam zairjujejo. imajo v no-vem klubu talentirane igral- ce. Morda bodo igrali vidno vlogo v slovenskem nogome-tu... Morda je še bolj presenetlji-va vest, da se je na Univerzi osnaviala jahalna sekcija. Med študenti je precej pristešev tega športa, vendar so bili raztreseni po drugih klubih, največ jih je bilo v KK Ljub-ljana. Ker so pač študenti, so se odločili, da osnujejo samo-stojno sekcijo. Začetek je uspel. Za našo jahalno sekcijo kaže precej zanimanja JLA, ki je rade volje posodila konje in jahalni prostor. Tudi od Ljudske milice si obetajo pre-cei pomoči. Zaenkrat se naši jahači še niso predstavili jav- nosti, upamo pa, da jih bomo že lahko videli drugo leto na nastopih. Vedeti je namreč treba, da jahanje zahteva dol-ge in vztrajne vaje, preden sta konj in jahač sposobna za na-stop. Vsekakor je konjski šport koristen in potreben. Posebno v JLA potrebujejo dobrih jahačev, zato je skrb naše Armade upravičena in razunr.ljiva. Naša športna družina je to-rej večja za dva člana. Goto-vo bomo tako o nogometeših, kot o jahačih krnalu sližali kaj pohvalnega, o čemer bomo se-veda nenudoma obvešfcali naše bralce. ;; Pred nekaj dnevi je bila na i grišču pod Cekinovim gradom košarkaška tekma med AŠK in turškim državnim prvakora jGalata Saraj. Naši so igrali brez Mistančiča, a kljub temu so slavili visoko zmago (75:62). Lahko torej ugotovimo, da so naši košarkaši uspešni tudi v mednarodni areni. Zmaga beograjčanov na II. orijentacijskem maršu Po lepi cesti, ki &e imenuje Begova 3'n še mnoge, ki jih n« poznam. Končno, morda bo tole. Zastava je precej obledela, a skoraj prisegel bi, da je naša. Poleg tega je tu tudi esperant-ska zastavica, kar pomeni, da tu ni nikdo drug, kot prav naš tehnični. Nisem se zmotil. V »razkošnem« šotoru spi na spal-ni vreči in uživa svoj kef. Mo-raatv priznati, da se moram nje-mu zahvaliti, da sem spoznal pisano množico prebivalcev ta-borišča malo pobliže. Saj razu-mete, naš tehnični je tam že star znanec. Kaj vse bomo našli tu! Sko-caj celo Evropo. Precej iznajd-ljšvosti In fantazije je potreb-no, da ugotoviš, kakšne narod-nosti je tvoj prijatelj v sosed-njem šotoru. Govorica je ne-razumljiva, seveda, kako aaj bi prepoznal finski jezik! Isto je bilo z norveščino in švedščino. Naš tehnični se mi smeje, ko opazuje moj dolgi obraz Toda poglejmo, kaj se godi v mali kuhinji! Družba Južnoafričanov poje narodne pesmt v sprem- stvu kltare. To velja poslušati, kajti tega ne slišiš vsak dan. Bliia se večer, ko je v tabori-šču najbolj prijetno. »Stanoval-ci« se vračajo s svojth zvedavih pohodov po Parizu, kajti za nočno življenie nimajo denarja. Pa tudi, tu je lepše. Instrumen-tov ne manjka, prešemih gla-sov pa tudi ne. Vsak večer je v taborišču pravi koncert. Cela vrsta Nemk poje nekakšen hola-dri-hopsasa, Grki so bolj otožnl, prav tako tudi Italijani s svojo serenado. Morda so mi še naj-bolj všeč Afričani s svojiml globokimi glasovl. In včasvh, seveda le tu in tam, se oglasi tudi slovenska narodna ... Razstova arhitekture Ni daleč od tega taborišča do študentskega mesta. Gotovo se ne motiin, če misltai, da je v taborišču in v tem študentskem mestu največ študenov. Ce sl želiš pogledati študentsko živ-ljenje od blizu, se boš moral potruditi v enega Izmed teh Sieona im Notre Dome dveh domovanj mladih znanstve« nikov, avanturistov, bohemov in pridnih ter vestnlh študen-tov, kajti vse te boš našel tam. Menda je pariško šudentsko mesto najlepše na svetu. Stu-dentsko mesto je pravzaprav na-selbina zase, saj je ograjena in ločena od ostalega življenja z veliko ln visoko ograjo. Goto-vo še nikomur ni bilo žal, da je stopil za to ograio, čeprav piše nad vseml vhodl, da je vstop strogo prepovedan. Ze takoj pri vhodu prevzame obl-skovalca čudovita zgradba ho-landskih študentov, ki je ob-enem najnovejša stavba v me-stu. Povedati moram, da so mnoge države zgradile tz last-nih sredstev prave palače za svoje študente. Lahko rečem, da se posamezni naTodi na tem prostoru kosajo medi seboj v arhitekturi. Vsaka država si zgradi palačo, ki naj bi ozna-čila narodni slog. In ker so tu zastopane države iz vseh kon-tinentov sveta, je to pravi mu-zej in razstava arhitekture. Omenil sem že bolandsko pa-lačo, vendar pojdimo naprej in ustavimo se pri starem delu mesta. Tu je cela vrsta malih gradičkov v angleškem slogu, tu so seveda Angleži. V teh stavbah je tudi vodstvo mesta z županom na čelu. Pravo čudo arhitekture in brez dvoma naj-lepša palača v mestu je dom Mexika. Cele stene iz stekla, vse v marmorju! Notranja oprema brcz prlmere. Od zunaj lahko opazujemo jedilnico, knjižnico, sprejeinnico ln drugo, kajti steklene stene nam to omogo-čajo. Saino nekaj korakov na-prej [n že strmimo v novo čudo. Japonske zgradbe smo videli samo na slikah, sedaj pa stoji pred nami prava pravcata japon-ska hiša, p-ijetcn dom japon-skjh Studentov, ki se tu poču- tijo kakor dorna, ali pa še bolje. tistega, kar ne morejo najti v Umirjene stavbe Nordijcev so domovinl. Dragocene izkušnje, lepe, a vendar nas ne navdu- st]o tako, ker smo videli že prej preveč lepega in zanimive- mnogokrat lepo obrestujejo, ko ga. Morda bi moral omenitl še se študent povrne v domovino. Moulin Rouge »Palačo francoskih črncev«, kjer so našll svoj novl dom črnci iz Maroka, Alžira, Tunisa. Med parkl, športnimi Igrišči in drevoredi hodimo že cel ve-čer. Pred nami je »hiša umet-nosti«, kjer prirejajo koncerte, opere, drame, ta dan pa se izza razsvetljenih oken oglaša pri-vlačni rltem Straussovih valč-kov. Srečujemo študentke v toaletah, profesorje v frakih, ki hite na zabavo. To je pravi babilon, a vendar se tu kalijo mnoga prijateljstva, tu se ogre-ie marsikatero mlado srce. Da, to je najlepše študentsko mesto na svetu. Sem pošiljajo mnoge države svoje najbolišSe študente, da bi se v Parizu, mestu umetnosti, navžili vsega Večerni sprehod Ce hočeš videti innožico mla-dih ljudi, se boš potrudil zve-čer na Pigall (saj bi se itak že prvi večer!). Kaj bomo videli tu? Ce bi se tu sprehajali v popoldanskih urah, bi ne našli nič posebnega. Stare in puste hiše, ulica, taka, kot jih je še mnogo v Parizu. Samo nekaj ur pozneje je tu vse živo. Ce boš hotel priti korak naprej, boš moral uporabiti komolce, kajti gneča je značilen pojav večer-nega Pigalla. Cesta kabaretov, zabavnih lokalov, igralnic \n prostitutk. Cesta neonskih cevi in plinskih svetilk. Skratka to je srce Pariza. Zamorska resta-vracija in kavarne. bar esperan-tlstov, lokal eksiistencialistov, vse to najdeš na tej čudovlti cesti. Povsod množica vsiljivih poritrjev, ki te v vseh mogočih jezikih vabijo v lokal. »Tu je najceneje, tu nastopajo najlepše ženske Francije,« to je geslo, ki ga slišiš pred vsakim barom. Res veliko je »najlepših« žensk v Franclji. Našega večernega sprehoda še ni konec. Naveličali smo se jazza, pigallskega hrupa ln vsi-ljivosti sumljivih ženskiih bitij. Pojdimo v enega izmed nešte-tiih p-arkov Pariza. Tam bomo lahko poslušali koncert delav-skega prosvetnega društva. Prav pomirljivo delujejo prijetne me-lodije Leharja, Straussa, Ver-dija in drug5h. Toda namenill smo se, da piiemo o študentih. No, tudi tu jjh bomo našli. Na-šemlienl v zamorce so se ne-nadoma vrinili med orkaster in pričeli s pravo komedljo. Iz koncerta je nastala komična predstava. V sosednjl kavarni so se ga malo »nalezli« (plačali seveda niso nič) in to jc rezul-tat njihove veselosti. Lastnik kavame ie poklkal policijo, kl pa ni posegla vmes. Trebušasti policaji so se le do solz nasme-jali vragolijam študentov, ki so praznovali konec šolskega leta. Izgledalo je, da so stari priia-teji — morda se večkrat sre-čajo!? Morda bodo te kratke sličice fe Pariza spremenile predstavo o tem najlepšem mestu Evrope. Nisem vam omenjal Eiflovega stolpa, ne Louvra, ne neštetiih muzejev in galerij. Morda 1e prav, da setfi vam povedal, da Pariz ni sarao mesto »malarjev in pesnikov«, tu je še na tisoče mladih ljudi, ki vščejo znanosti !n umetnosti. A vendar tisto o najbolj živahnem in najbolj za-nimivem mestu pa drži. Pariz v tem pogledu nima tekmeca» Zlajpah viado Stev. 14 TRIBUNA nbuna ta&t Kmalu ne bom pozabil sopar-fcega julijskega dneva v leto-šnjih počitnicah. Za pismono-šem se je pripodila k hiši čre-da vaških otrok. Povsod na po-deželju je še menda vedno uko-reninjen običaj, da redke poštne pcšiljke spremlja kopica otrok. Pismonoša je videti izvedav, vendar tega ne pokaže, pač pa opravi svojo službeno dolžnost t neko poudarjeno važnostjo. Sporočilo je kratko. Samo dva stavka, »Vloge zasedene. Začne-mo s komediio.« Prav. Led je prebit. No, saj Je zares že čas. Mesec dni smo le na počitnicah, pa še vedno dremljemo tja v en dan. Končno bc jim je le posrečilo odkriti Miriam. Stvar smo vtaknili že med akte, ker nam je manjkalo žensko bitje, ki bi moralo držati komedijo pokonci. Končno se nam je sreča vendarle na širo-ko nasmehnila. Čudež. Kakor Čapu, ko je odkril »Vesno«. Ne-pričakovano zadovoljstvo. Kon-kurza v dnevnikih ne bo treba. Dobro je. Zakaj bi razmetavali denar, ko ga imamo še premalo. Krvavo ga bomo rabili še, da plačamo plakate, ki so baje v tiskarni že natiskani, čeprav še nismo začeli vaditi. Lepa reč. Glavno je, da so' plakati. Am-pak resno bitje pa mora biti ta Miriarn, da je razumela. Go-vorijo, da je učiteljica. Z osem-najstimi leti je prišla na štiri-razrednico v prekmursko vas. V tej ravnini, ki je vedno ena-ko prostrana in enolična, se je popolnoma izgubila. Samota in inladost. Kako različna in malo sorodna pojma. Cez dan običaj-no v šoli, zvečer pa obsedi ob petrolejki, pri novelah Maupas-sarvta. Nobenega dvoma ni vef, da bi »Draga Ruth« ne našla poti na .prleške odre. Ta ameriška komedija, ki mestoma vsebuje elemente tragičnosti, je bila pri nas deležna lepega sprejema. Morda zaradi bistvenega pdudar-ks," ki je :žasiiDyanrria"lepotnčm ra&fclu, '4a rtaj- 'gledalcu vzbuja emeh, ki ne žali, in zaradi zdra-vega odnosa, ki ga ima do vo}-ne in. vseh problemov, ki jih vojna postavlja pred človeka. Radovedni smo, kako bomo uspeli. Vprašanje je, kako jo bo podeželje sprejelo. Koliko truda in prizadevnosti smo že vložili. Ne bilo bi prav, če doživimo neuspeh. Zdaj pravzaprav razu-memo, kako visoko ceno ima delo tistih, ki se po fizičnem delu posvečajo kulturi in kako inalo ga znamo ceniti. Pa na podeželju ni skoraj vasi, kjer bi to delo ne imelo globoko ko-renin. Na klubskih sestankih govorimo o manj bistvenih stva-reh. Res je. Izobraženec velja toliko, kolikor velja njegovo de-lo v prid ljudstvu. Mi pa smo včasih le senca tega načela. Tem ljudem, ki upognjeni s košara-mi na hrbtu hropejo pod tež-kim bremenom v jeruzalemske hribove, kosijo po ščavniških travnikih, obračajo brazde apa-ške kotline z murskega polja, je potrebna naša bližina, naše znanje, naše razvedrilo. Kadar razmišljamo o teh ljudeh, nam često rada zraste pred očmi po-doba veselega človeka, polnega pesmi, vedno prešernega in hu-domušnega. Pddoba tega člove- ka pa je papirnata, če ji ne do- slišimo. Atmosfera, kot na ame- damo še nečesa, kar je bolj zna- čilno za ta kos naše zemlje. To je trdo delo, zgarane in pridne roke, utrujeno telo. Zivljenje, ki prinaša več dima, kakor ognja. Kolo počasi drsi po ilovnati cesti proti prleški metropoli. riškem jugu. Jezik se še ved-no zatika, kajti vitamine iz »Operne kleti« občutno pogre-šamo. Štipendije so izhlapele. Prah pa se vedno bolj nabira čas na odru. Druga polovica av-gusta pa mirno teče dalje. Zopet gong. Luči v dvorani en&komerno ugašajo. Tišina. Za-stor se nocoj že četrtič dviga. Najprej Mala Nedelja, potem v grlu. Prirojeni ritem govora Ormož, Zerovinci in sedaj Rad-se noče podrediti, ker tako za- gona. Vsak drugi večer smo na Ta trmoglavec pa se ne da pre-govoriti. Vrnil se je po unifor-mo. Zares smola! V ogenj po-šljemo tehničnega. Dolgo je Stran 7 ,,Zabavni Tribuni" na pot S to števUko je »Tribuna« Da pa bomo temu kos, je po- dobila novo stran, po vsebini trebno imeti kritične oči, ra- in po obliki. »Zabavno Tribu- zumno presojo zrel i-n pameten no« so zahtevaie števUne in pogled na življenje. Poudarek, razUčne težnje, predvsem pa- naše zabave in razvedrila bi potreba po zdravi zabavi in mora bit-i usmerjen na iesme- razvedrilu, kjer bi v priklad- javanje pojavov v našem štn- ni> obliki lahko z besedami iz- študentskem življenju, ki so razili naše študentsko žvljenje, nepravilnii Zato bomo najp?oj ki je edinstvsv*o m raznoliko, pomela pred svojim pragom, dolgočasno wi pestro, smesno Vse polno je takšnih stvari v in tezko, zabavno in resno, pu. našem študentskem življeniu, - sto in živo, skratka življenje ki težko čakajo, da bi se jih i ga lahko spozna in dojame, lotila roka. in jih izsmejala s občuti in zamišlja samo člo-~ sn0 in močjo Gogoljeve satira. vek, ki je prestopil prag uni- Drugi predpogoj je seveda, da verze, sedi v predavalnicah in fj0 na§ Smeh vzgojen in mora- seminarjih, pozna resno študij- ig-n,. ; sko delo in ki ima namen na univerzi pridobiti znanje. Dej-stva, da nam primanjkuje tclz-vedrila. in zabave, ki bi bila študentska, da se često ne zna-mo prdvilno razvedrhi, m na- Naši hritiki nam radi oaitojo, da smo na stolpcih »Tribum« neuravnovešeni, zaletavi, pre-več ostrl in eksplozivni v pre-sojanju dobe, Ijudi, sodobmh smeja-ii, da iz dolgočasja po- problemov in naših visokošol-'čenjar/.o stvari, ki nam kot vi- skih razmer da v svoij pisa.ai *LL. ^ST™ sr^u «*??^ «p***^*'«»: "-!*:' V2& Naša reportaža « iiUUC ^UU1CUU1- «-cl LttliU ^" B""«- vsaK- ui'"Bi veuei sino ua -—--—. r-—-------r o- -*-------- oosto fco imamn čaa np vemo zanesljivo udarjamo, ne pok prinašamo že prvič . Kostumi so na poti iz Ljublja- poročnem uradu. Saj stno konč- zdravimo v Radgoni. Samo, ko nekaj stvari, na katerih se bo pg^ inproblemou sedan^ti ne. V »jeružalemski kleti« pa so no ljudje. Toda to ni dovolj. Na lepem se let nazaj. To so bila vedno se Bill spomni, da je doma po- lepa doživetja.« Nekaj časa tišina. aplavz. In luči se počasi pri-žigajo. Tomažej Zdravko zabil uniformo. Drugič naj po-zabi še glavo. Zatrjujemo mu, da bomo slekU prvega carinika. tako redko prihajate. Spomin.iam Prav gotovo zaustavilo oko na- ših bralcev in jih z zanima-njem prebralo do konca. Ver-Potem jemite, in v to ste se končno že sami večkrat v življenju prepričali, da je vscjc začetek težak. Kakšno zabavno »prilogo« si V uredništvu žeUmo? Kakšna niso nikdar vodile V mdavno sprejetem pismu, ki ga je na-pisal starejši človek, bralec n?.-. ših vrstic je rečeno, da »Tribu-r.o« ceni zato, ker je borbena, študentska in ker odkrito po-ve kar misli. Rekli bi, da smo z novo ru- je vsebinska misel te priloge? briko. našli prikladno obliko, Glavni smoter, ki nas bo vodil pri urejevanju naše zabavne strani je prav gatovo v tem, da bomo poskušali izsmejati pojave in razmere v našem življenju, ki so nesocialistične, nepravilne, nečloveške, im. tum je naši dobi, skratka sivari Jci jih je kolo zgodovime odvrglo. fcjer bomo lahko na primeran r,ačin obračunali z zastarelimi predšodki, vkoreninjenimi na. vadami in nazori, ki so sami po sebi smešni- Pa tudh prizcr deti nam/ne bodo več tako zelo zamerili, če jiti bomo c~i-gosali s smehom in- v njemu primerni oblikA. GL0SE iz NAŠEGA ŽlVLJENJA Prlekija pod čopičem Testenjaka KOLEGA, MANJKA VAMPIKA Dogodilo se je to na eni iz-med ljubljanskih fakultet. Sa-mi veste, koliko je dela, pre-den se solidno napiše diplom.-ska naloga. Kaj bi o.tem.go-vorili! Torej, kandidat je od--\ šel k profesorju z najboljšo že~-ljo, da mu preda diplomsko- de-lo, ki ga je fes dolgo zavlače-val. Revež je imel bržčas^ kak-šne posebne težave.- ._-.-.¦ . . »Do Ljudske republike Slove-nijfe gojim ž-e Ieta in leta topl^' simpatije.- • Zato sera '- prišel v Ljubljano.« Drugi kolega. se je preselil iz zdravstvenih razlogov, ker mu »prija slovenska, gorska klimL«. In' glavni razlog? Izpit iz ma-tematlke pri prof. Kašaninu! MEDSEBOJNA POMOČ ANEKDOTE ŠAUAPIN IN CARINIKI Danes sem razmišljal o tem, da bi po&tal asistent. To je lepa služba, ni posebnega trpljenja, pred teboj je akademska kari-era. Zamisli si: univ. prof. dr. Skaza ... Že par dni se ukvarjam z mi-slijo, kako bi realiziral svoj sklep o akademski karieri. Pre- lika, ga bom pohvalil kot edi-no koristno pijačo, ima hčerko staro 20 let, ki še nima fanta, z ženo se »e razume in je so-vražnik ženske emancipacije. Teh nekaj podatkov mi skoraj zadostuje za prve akcije. Poza- Serif je penzioniran. Vse sem Pred hedavnim so v »Osred-nji šfudentšlci menzi« odkrlll »Klanjam se, tovariš prCfesor, ¦ vse kahale" prekupčevanja z blo-jaz sem prišel, da sprejme^^ ki. Nekateri strežniki, ki jim ja mojo diplomsko nalpgo.«.-;_ uprava dajala na ta način po- »Zares lepo od vas. Mi bočete moČ,. šo zaceli izrabljati to do-pokazati?« Kandidat je-.spo—¦ broto sebi v prid. Na različr.e! ._... Slavni ruski basist Saljapin štljivo predal svojo diplomsks načine so prihajali do blokov, magal. Pnstal sem, morda bo se je nekoč mudil v Ameriki. nalogo. Profesor nekaj časa li- ki sajih.potem preprodajali ali Ko se je vračal v Evropo, je sta po papirju, nato pa zelo - delili svojim prijateljem na ško-imel sitnosti z ameriškim ca- mirno reče: rinikom, ki mu je prebrskal »Tovariš, na strani šesti, od-vse kovčege. Tedaj se je obr- stavek ta in ta vam manjka nila neka dama k cariniku. pika!« palilo. Vse gre v redu, bliža se di-ploma. Postal bom asistent. Hudič naj vzame vse skupaj! bil sem še. napisati, da je ze-lo častihlepen ter da rad vidi, če mu kdo dela majhne usluge. Včeraj sem se javil za semi-narsko nalogo, kar je izreden tresel sem vse profesorje in sa- Primer Pri njegovem predmetu. mo dva &ta mi ostala, pri ka-terih bi lahko poizkusil svojo srečo. Ostali že imajo asistente, Povabil me je v kabinet, kjer sem mu ponudil Morava. O, ko-lega Skaza, tudi vi kadite Mo- lepo ukrenil, načrt je bil odli-čen, taktika prav dobra, toda boj ni bil usmerjen pravilno. Saj mi je Serif dejal enkrat, da bo kmalu vzel slovo. Toda jaz sem mislil, da je s tem mislil na to, da bo prepustil mesto m]ajšemu, ter da je bodril me-ne. Mary ni več za mene. Zopet »Ali ne poznate gospoda?* »Zelo žal mi je . . .« »Saj je vendar slavni Satja- pin, mož, ki ima v grlu mili- jone!« »Milijone v grlu?« je od- vrnil carinik. »Hvala gospa za opozorilo.« Potem je dejal Sa- Ijapinu: do vseh abonirancev. Zdaj, ko so prišla njihova ne-moralna početja na dan, seiz-govarjajo s staro pridigarsko »Ce dovolite, jo bom takoj frazo, da so imeli namen po- napravil,« je odvrnil kandidat. »Ne, kolega. Nesli boste nalo-go domov in doma napravili piko.« PR3JA MI SLOVENSKA KLIMA Pri nedavni reviziji spreje- magati bližnjemu. Znan nogometaš, ki je že sko-raj pet let vpisan na ekonom-ski fakulteti, se je pred krat-kim zopet pojavil v krcgu svo- , ,., T. ..,.,. ^, , .^. . . ,. Y ma v študentske domove smo jih kolegov Bil je to velik do- ;VkVtPr"";o''n7pJpr;»h7p""'nT"f rava- Da- &**** Profesor, ima- \°m ,kadl? Ibar in P11 "zhng- »Gospod, iti boste morah še naleteli na dva zanimiva pri_ godek ki je Jvredn0 b le.. nekaten so prevec zahtevm... t--------iJt.J1 .,_?. «_,XJ, .._ Mogoce bom naredil kanero v rentgensko sobo, da vas mera. Naše bralce gotovo zani- žiti. Revež pa se je na koncu Odločil sem se, da poizkusim pri Šerifu. Najprej moram iz- mu vesti vse potrebne poizvedbe. Danes sem zbral nekaj podat-kov o Šerifu. Šerif kadi Mora-va (če bo kdaj potrebno, mu jih bom ponudil), navdušen je nad igranjem taroka — to bo prav prišlo na ekskurziji, pije prven-stveno teran — če nanese pri- jo konstanten okus. Pričel sem dpireti va«'» p-magal jem kako drugače... presvetimo.« Pismo bruca o prvih vtisih Dragi Cene! V Ljubljani sem že dober teden. Kakot veš, sta me po- mu obleči suknjo, ponudil mu klobuk. Mož je zadivljen. Seminarsko nalogo sem oddal. Bil sem previden in sem poiz-vedel, s katerimi avtorji se stri-nja. Prepisal sem vse iz njih in napadel vse one, ki jih ima Šerif v želodcu. Prodrl sem. Začel me je izpraševati, če se zanimam za njegov predmet, da «™ "3^«7X«H ^rTa zai9™1- ^^ ™ misii, da mi je pripravljen nuditi pomoč iftJ^ *t,SZ2 Z M se™ ^ hrez h™™> ***# 5JSS-53:da se želim specia- %*^lLT$uL ^z;Skak0 se mani~ SerifLr^ v^riprfJSE ^vrZju Vniverze sem ^at, iti v kava^, niti v nem odboru, mu bom rezervi- kupil s&nam predatoanj, ne- *in°- V ,ist\ sobl stanuje z me- ral mizo poleg mene, tako da ke formularje, indeks in ko- Wo' ^odovmar. Bral semnje- bom lahko plesal s hčerko. Mor- leke. Indeks je zvezek, v ka- ^™0^ >^jxgo — Belogardizetoi da me stari celo povabi, da Urega se profesorji podpisu- od ^rančkovega Sajeta. Vsled prisedem. jejo. Zdi se mi zelo smešno, Sll™9* dolgocasia. ki me tare. Brucovski večer je uspel. Ple- saj niso nogvmetaši, pn film- !f™ pnmerjal seznam oseb v sal sem s hčerko in jo osvojil. ske zvezde tudi ne. VeS, i>e>- »ale™vi knjigi in seznam pro- Draga stvar. Kupiti sem moral čina je precej starih, pa jim Jes°Heu- Ce verjameš oli pa belo srajco in metuljčka. Mary gre na otročje, kot sosedove- ne> ?mm sem trt imena> kl so -m,! Tnfcoti, v obeh seznamin. Vsi tri}& so ... , . na tennthi. Menda bodo ze Vzel sem seznam predavanj vedeli na Svetu m znanost> majo vzroki, zakaj se posamez- pripetila majhna nevšečnost. Ko ni študentje selijo iz univerze na univerzo. Dva primera sta gotovo najbolj izrazita. Prvi: Š je pregledal vse prostore, je bil siromak tako iz sebe, da ni na-šel izhoda. Pozabil je, kje je iz- slala oče m mati, da bi si na- *a/a ^nejopopoinoma osu. bavil knjige, zvezke, trikot- hh> cel° hlok za menzo sem Student tehnike iz Beograda je hod na ulico. Pa kaj končno ne seklram. Tu stanuje precej I svoji prošnji za sprejem v" ne bi, ko je tako redko v tej fantov s čudnimi imelni — f"?,6"^.1. °m med dru2im na" zgradbi. Kolegi so poskrbeli, da Mujo, Dule, Kejo, ki radi kar- pisal tole: s>: ga spravili na ulico. mi je še kar simpatična. Govo-ril sem kot strgani doktor. Zme- nila sva se za randi. S starim ,•„ xpi „_ jfr,ii«/ir«,«j, *„ h,- --"¦—- "-"• »**.-<* <-«- *.n,u.n,Wi., sva proti jutru sedla skupaj. %ll±,Vl^IT™*: ffL?' P« ***> ™ rektoratu. da je Mary sem že držal za roko. me§ flH ^ ne> dM nisem nakuptl ucbemke Ce verja- tako prav Eden predava Upamo, da se Vam tale igralka dopade. To Je zna-na Glna Lolobrigida, ki poredstavlja vrhunec itall-Janske filmske umetnosti. V zadnjem času je zelo za-slovela s filmom »Lepotice noči«. Povemo naj Vam Se, da Je Gina Lolobrigida naj-bolj priljubljena igralka v Evropi. Na filmskem festi-valu v Benetkah je mora-la policija posredovati z vso močjo, ker so gledalci dobesedno napadli njen av-to, ko Je pr!51a k predsuvl. Diskutirala sva. Napadel sem kaj iz pravne stroke, mislil ženske ki pretiravaio v svoii "l*9*: Mishlusem> ?a so sem, da bo naslov predava- zenske, ki pretiravajo v svaji razprodani, a 3ih tnostavno njej^ 9pretepaSM sJem bele težnji o enakopravnosti. Sijajno, kolega Skaza! je godel stari. Naročil sem tudi buteljko te-rana. Mož se je raznežil. Vpra-šal me je, če bi hotel pisati kaj nikoli ni bilo. Vprašal sem starejše študente, kako gre cela stvar, pa so se smejali in me tolažili. Pravijo, da preda- gnrde s posebnirn ozirom na pravo«, pa ni bilo tako. Nn univerzi ovazi na Miro, da ne bo hodila v »zelje«. Te pozdravlja Tunek unp^tnost. PlSlte odgovore bomo To je abs pomeni. N- po Vaše ta slika Stran 8 TRIBUNA Štev. 11 Nekaj statističnih podatkov Koliko slušateljev ne diplomira? V prve letnike naših fakul-tet se vedno vpiže precejšnje število slušateljev. Starejši slušatelji se spominjajo, koli. ko je bilo študentov v I. letni-ku in koliko jih je prišlo do zadnjega semestra. Statistični urad LRS je ugotovil, da pri-bližno 37 odstotkov slušateljev od vpisanih ne diplomira.. (Na TVŠ v Beogradu n. pr. odpade 42,5 odstotkov). Ob tem pojavu je treba ra_ čunati še na stroške, ki jih ta-kj slušatelji povzroče družbi. Spričo računa, da se neuspeli študentje vpisujejo povprečno 2 leti in da je takih slušate-ljev 690, letni stroški šolania pa znašajo za enega 37.074.— din, tedaj oškodujejo družbo letno za okroglo 51 milijonov dinarjev. Evropski povpreček do diplo. me odpadlih študentov znaša S3 odstotkov To je splošen pojav po svetu, Organizacija ZSJ bo morala posvetiti temu vprašanju več pažnje, ker je povzročena ško-da precejšnja. Ce b" tako iz-gubljeni denar uporabiii za štipendije ali gradnjo študent. sikega doma, športnih objektov in podobnega, potem bi šele praktično cbčutili, kaj to po-meni. Poročeni študentje Med glosami v našem listu je bila nekoč razveseljiva vest, da se neke sobote ni noben slušatelj poročil. Toda to je bil le osamljen primer. Statisti-ka nam kaže, da število poro-čenih študentov narašča. V šolskem letu 1950/51 je bilo poročenih 10. 6% v 1. 1951/52 — 11,2% in v letu 1952/53 — 11,4%. Če te procente izrazimo v številkah, dobimo naslednje: poročenih je 620 slušatsljev, od tega moških 443 in žensk 177. Katere fakultete kažejo največje zanimanje za za1