PostKebiitir !m Abonnement. — Poštnina plačana v gotovini.

1% < Mla^JM jfllS


Glasilo Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani
Izhaja dvomesečno.
Številka 11-12 V Ljubljani 1. novembra 1943.
Letnik XLVI
Čebele trotovke
Roječ Vladislav — Ljubljana.
Ko _sem zadnjič po daljšem premoru, skoraj bi rekel brez vsakega pravega namena, vzel v roke Jugovo knjigo ..Praktični čebelar", sa mi je slučajno odprlo na strani 89. Stran sam površno preletel z očmi in se naposled spotaknil ob tehle stavkih: ..Večkrat se primeri, da kaka če-belna družina izgubi matico ... Včasih se poloti matičnih poslov v takem panju kaka čebela. Njene tovarišice ji začno podajati matično hrano in zaradi tega se sicer zakrnela spolovila vendarle toliko razvijejo, da začne leči jajčeca ... Taka lažimatica, trotovka, se na zunaj nič ne loči od drugih čebel..."
Dasi ni trotavost delavk še do danes dokončno raziskana, smo si glede dveh točk tega vprašanja vendarle kolikor toliko na jasnem.
1.	V osirotelem panju, ki je zašel na stranska pota tako zvanega trotovca, ne zalega nikdar samo ena čebela. Jajčeca, ki jih je često najti v veliki množini vsepovsod raztresena po satih, ter do tri, štiri, celo do deset nasutih v posameznih celicah, izvirajo vedno od več čebel.
2.	Trotovke niso nikake protežiranke družine, temveč samovoljne vsiljenke ki se pojavljajo v osirotelih panjih po neki fiziološki1 nujnosti zaradi nepravilne usmerjenosti in izrabe krmilnega soka.
Naj mi bo dovoljeno, da gornji trditvi pod-prern s primernimi dokazi ter tako ovržemi napačno stališče, ki ga zastopa Jugova knjiga.
Znano je, da so čebele okrnele samice. Kot take se nam razodevajo po svojih spolovilih. Jajčnike torej imajo, vendar so ti nerazviti in tako nežni, da jih je s prostim očesom komaj mogoče opaziti. Pri matici je drugače. Jajčnika tvorita obsežno gmoto in izpolnjujeta pretežni del zadkove notranjosti. Samo po sebi je umevno, da mora biti razlika tudi v številu jajčnih cevk in njih delovanju. Dočim sestoji vsak jajčnik pri matici iz kakih 180 jajčnih cevk, jih najdemo pri čebelah le šest, največ dvajset na vsaki strani. Prava tvorba jajčec prične pri matici takoj, ko se izmota iz matičnika (če je matica prisiljena zaradi druge, pred njo izlezle tekmice ostati zapita še nadalje v svoji rodni celici, tudi prej), pri čebeli pa so jajčne csvke vsaj ob normalnih okoliščinah mrtve in ne proizvajajo jajčec.
Dognano je, da izločuje posamezna jajčna cevka približno v trournih presledkih po eno jajčece. Dnevno lahko zaleže matica do 2000 celic, v dobi živahnega zaleganja, to je v maju, ko je družina na višku svojega razvoja, celo 3000. Ce bi tisto majhno število jajčnikov delovalo pri trotovkah v enaki meri kakor pri matici, bi mogla izleči ena čebela na dan kvečemu 300 jejčec. Teh 300 jajčec >ne bi zavzelo niti toliko prostora, da bi bil izpolnjen en kvadratni decimeter enostranske satove površine. Ker pa nasujejo trotovke skoraj v vsako celico po več jajčec, je treba računati s še manjšo zaleženo ploskvijo. Rrezpretiravanja lahko rečemo, da ne bi ploskev prekoračila obsega enolirskega, odnosno dvolirskega bankovca. Navadno je seveda celokupna enodnevna zalega v trotovcih mnogo večja. To dokazuje, da se je moralo pri zaleganju udejstvovati več čebel.
Marsikdo z mašo ugotovitvijo ne bo zadovoljen. Če smo že tako daleč, si bo mislil, je treba vsaj približno določiti, koliko trotov k je mogočih v vsakem trotovskem panju. Odgovor ni preprost, kajti njih število je odvisno od stopnje trotavosti, ki jo je družina dosegla. Število je včasih neverjetno visoko. V skrajnem primeru bi mogle biti celo prav vse čebele kakega osirotelega panja trotovke. Neredkokrat jih je toliko, da bi našli med petimi čebelami, ki bi jih na slepo sneli s sata, najmanj tri z delno razvitimi jajčniki.
Dr. Leuenberger je tozadevno preiskal panj, ki je prišel ob matico nekako sredi aprila. Ker je bila uničena na prahi ali po kaki drugi nezgodi tudi izpodrejena matica, je bila družina v začetku maja brezupno prepuščena, sama sebi. Sredi maja so se pojavila v panju jajčeca trotovk. Ko je pričel dr. Leuenberger v prvih dneh junija s svojimi raziskovanji, je našel v njem mnogo tnotje zalege vseh mogočih razvojnih stopenj. Tudi matičniki so bili nastavljeni, in sicer po večini nad trotjimi celicami.
Raziskovalec je ujel nekaj čebel, jih usmrtil ter jim razparal zadke, da bi si ogledal njihove jajčnike. In glej! Takoj spočetka je naletel na čebelo, ki je imela dokaj dobro razvita spolovila. V petih cevkah je odkril jajčne osnove in med njimi prehranjevalne celice, kakršne so običajne le v cevkah polnovrednih samic (matic). Lahko si mislite, da je bil presenečen. Izmed neštetih čebel je izbral neko poljubno, pa
mu je srečno naključje privedlo pod prste raVno trotovko!
Preiskoval je dalje, a čim dalje je preiskoval, tem bolj se je stopnjevalo njegovo začudenje. Druga čebela je bila prav tako trotovka kakor prva. In potem še marsikatera. Kajpada je zasledil med preiskanimi tudi čebele z okrne-limi, torej z normalnimi jajčniki, kakršne imajo sploh čebele, toda te so bile, kar je značilno, v manjšini.
Še bolj zanimiva so njegova kasnejša dognanja. Posebna preiskavanja so pokazala, da so bile trotovke zastopane prav med vsemi katego-rijami čebel. Našel jih je med stražaricami in zidarkami, snažilkami in rednicami. Našel jih
Jajčniki: A) normalne čebele
B)	čebele z začetnimi znaki trotavosti
C)	zalegajoče trotovke. (tokratna povečava. Po dr. Leuenbergerju.)
je celo med onimi, ki so se vračale z bere in so jim lepele na golencih obnožinske grudice. Od 100 preiskanih čebel je bilo samo 50 normalnih. Panj je bil, če se hočem tako izraziti, sedem-desetprocentni trotovec.
Dr. Leuenberger zaključuje svoje poročilo takole: „V čebelji družini, ki je bila dalj časa brez matice, ne prihaja razmnoževalni nagon samo pri nekaterih maloštevilnih poedinkah neposredno do samostojnega izraza, temveč obvladuje tako rekoč vso družino; zalegajoče čebele tvorijo v njej pretežno večino."
Leuenberger jeva izkustva se ujemajo z navedbami prof. Buttel-Reepna, ki pravi, da se v družini z mnogimi mladicami udejstvuje pri za-leganju često več kot tri četrtine vseh članic.
Že to izredno visoko število zalegajočih čebel v enem .samem panju izključuje domnevo, da bi mogle nastati trotovke po nekakem izboru in smotreni vzreji. Če so namreč v večini, ne morejo biti izvoljenke družine.
Teorijo, da so trotovke izbrane matice, ki 86 jih začele družice pitati z isto hrano, kakršno so poprej pokladale matici, in s tem povziočile v njihovih spolovilih zorenje jajčec, je postavil von Siebokl v neki svoji razpravi, ki je izšla leta I.H56, Po njem so jo prevzeli entomologi- i.i čebelarji. Od tedaj je nekritično prehajala iz ene knjige v drugo in tako zašla tudi v slovenski najnovejši čebelarski priročnik, čeprav se ji je dr. Zander v svojem delu „Der Ban der Biene", po katerem so prirejena poglavja „0 telesu čebele in njenem življenju", z največjo opreznostjo izognil.
Proti Sieboldovi teoriji je izrazil svoje pomisleke že Leuckart, dokaj odločno pa je proti njej nastopil Buttel-Reepem. Po njegovem mnenju se rekrutirajo trotovke predvsem iz vrst rednic, to je iz vrst 6 do 12 dni starih čebel, katerim je poverjena v panju oskrba najnež-nejših ličink. Pri njih so goltne žleze v polnem razmahu, dočim so pri mlajših čebelah šs ne-razvite, pri starejših pa že okrnele. Zato morejo samo one proizvajati krmilni sok, ki je silno tečno in lahko prebavljivo hranivo z obilico beljakovin in tolšč. Razen do dveh dni stare žrke so te poslastice deležni tudi matica in troti, zadnji seveda le toliko časa, dokler imajo pri družini kaj veljave.
Mnogo je takih znakov, iz katerih bi mogli sklepati, da vsebuje krmilni sok poleg drugih kemičnih sestavin še neko posebno snov, ki ima to čudežno svojstvo, da pospešuje razvoj spolovil, odnosno tvorbo rodnih stanic. Kakšna je ta snov, ne vemo. ker se je ni posrečilo še nikomur izločiti. Tudi tega ne vemo, ali je kaj v sorodstvu z znanimi hormoni, ki imajo odločujoč vpliv na mehaniko najbolj zapletenih življenjskih procesov. Kljub temu si upamo trditi, da eksistira, in če se spomnimo, da so žrke v matičnikih hranjene tja do svojega za-bubljenja tako rekoč s koncentriranim krmilnim sokom in se baš zavoljo tega, dasiravno izhajajo iz enakih jajčec kakor vse druge čebele, preobrazijo v popolne samice, smo si lahko svesti, da je naše stališče pravilno. Danes je v znanstvenih krogih na splošno sprejeta teza, da so oblikovni različki pri zadružno živečih žuželkah posledica posebne hrane, s katero so bili krmljeni v dobi ličinke. Pri čebelah js to dovolj otipljivo dokazal znani vzrejevalec matic župnik Klein. Iz čebeljih celic je prenesel v niatičnike žr.ke najrazličnejših starosti in prišel na ta način do čebel, ki jih je bilo mogoče opredeliti kot postopne prehodne oblike med normalno čebelo in normalno matico. Vedeti jj namreč treba, da dobivajo čebelje žrke od drugega dneva naprej vse bolj grobo klajo. Krmilnemu soku sta v čimdalje večjih odmerkih primešana med in obnožina. Žrka, ki je bila konec četrtega dneva prenesena v matičnik, je zajemala po tem takem dva dni iz težaške sklede, prva dva dni in zlasti zadnji dan pa je uživala finejšo, s skrivnostnimi kvasinami (fermenti) nasičeno hrano.
Vmesne oblike, kakršne je vzredil Klein pri čebelah, so v preprostih zadrugah kožokrilcev. kot n. pr. pri osah in čmrljih, kaj pogoste, ;Pri više organiziranih zadružno živečih žužslkah redno manjkajo, pač pa se lahko zgodi, da se pri teh poslednjih razcepi delavska kasta v nove različke. Posebno značilno je to pri mravljah. Pri nekaterih pasmah naletimo na silno velike in zelo majhne delavke, ki se ne ločijo
med sabo zgolj po zunanji in notranji obliki (morfološko), temveč tudi po svojem notranje.u ustroju in po načinu udejstvovanja v družini. Pri drugih, da navedem primer, kakor pri znani atti, nastopajo' poleg velikank in pritlikavk Š3 vse mogoče prehodne oblike med obema skraj-nostima. Velike delavke ima jo v takem primer j posebno ime. Pravijo jim vojščaki, dasi niso njihovi posli vedno izrecno vojaškega značaja. Pri mravljah amaeonkah so se ohranili samo vojščaki. pri izvestnih zajedalno živečih mravljah. samo najmanjše delavke. Če odpadejo še te, dobimo družine, ki sestoje izključno le iz popolnih samcev i ti samic. Ta dvoličnost (dimo-fizem) pa je tu sekundaren pojav.
Proučevalci mravelj si dolgo časa nisj bili na jasnem, kako se porajajo pri mravl jah razni tipi delavk. Mnogi so zatrjevali, da so določeni že v dednih osnovah. Danes vemo, da igra tudi tukaj hrana ličink najvažnejšo' vlogo. Kakor pri čebelah, tako so najbrž tudi pri mravljah delavke v vseh možnih odtenkih zgolj spremembe t r o f o g e n eg a3 porekla. To je tem bol j verjetno, ker se je v novejšem času posrečilo laboratorijsko vzgojiti vmesne oblike med vojščaki in delavkami celo pri takih pasmah. ki jih kot prosto živeče sploh nimajo. Pri termitih ne bo dosti drugače. To dokazuje Gotschev u met no izsiljeni čeljustni mazut iz vrste ano-plotermes, ki ga hrani kot edinstveni primer na svetu breslavski biološki institut. Ta vrsta termitov je namreč ena izmed onih redkih, ki vojščakov v naravi ne proizvaja, niti navadnih, niti nosatih. V splošnem vlada pri termitih večja mnogoličnost kakor pri mravljah. Poleg ženskih različkov nastopajo tu še moški delavski razredi.
Vrnimo se zopet k čebelam! Rekli smo. da nastajajo trotovke iz rednic. Kako in zakaj P Dvoje vprašanj, na kateri je treba odgovoriti! Odgovorili pa bomo nekoliko drugače, kakor je to storil von Siebold.
Ako vzamemo kakemu panju matico in preprečimo izpodreditev nove. začne odprta zalega v njem vidno pojemati. Šesti dan po našem prvem posegu v delokrog družine poveznejo čebele nad posledn jimi žrkami voščene pokrov-ce. Družina se kljub temu množi. M'adice se polegajo v istem redu in razmerju, v kakršnem jih je matiCa pred tremi tedni spočel a. Sčasoma nabreknejo mladicam gol t ne žleze. Krmilni sok jim sili v usta, toda nikjer ni zanj pravih odjemalcev. Ni ne žrk, niti matice! Edino troti se še smučejo in dobrikajo okrog njih. Prejmejo ga v izobilju, a komzum je vendarle premajhen, (la^ bi kril produkci jo, ki iz dneva v dan narašča. Kam. z njim? Da bi ga izbljuvale v celice ter konservirale kakor med in ob n ožino, hi ne bilo umestno. Saj ni take konsistence, da bi ostal dalje časa užiten. Kam torej z njim? .. . Preprosta zadeva! če imaš že nekaj v •ustih, kar je bilo sicer namenjeno drugim, s tabo živečim bitjem, pa tega ne moreš razpečati. ker takih bitij kratko in malo v gnezdu ni, poženi vse skupaj po lastnem grlu! Rečeno, storjeno! Vprašanje je odstranjeno z dnevnega reda!
Krmilni sok pa ima čudežno moč. čudežno more vplivati zlasti na mlada bitja. Odstavljena rednice začutijo naenkrat v svojih zadkih skrivnostno snovanje neznane sile. V njih s? luide atavistični4 nagoni. Pradavnina stega proti njim svoje roke, pradavnina ukazuje... In že vidimo to ali ono čebelo, kako potisne svoj za-
dek v skrbno očiščeno celico, pa natrosi vanjo nekaj jajčec, ki so se stvorila v njihovih jajčnikih po nepojmljivem posredovanju zaužitega krmilnega soka.
V podobnem položaju se znajdejo rednice tudi ob prisotnosti matice, ako zaleganje iz kateregakoli vzroka mahoma preneha. Vsak čebelar dobro ve, da se to redno dogaja v družinah pred rojenjem. Kaj je vzrok tej nenadni poienitvi matice, ni točno dognano. Razne teorije so več ali manj prosta ugibanja, še najbolj verjetna bo menda razlaga, da je prekinitev z zalegasnjem posledica izčrpanosti matice, ki se je tik pred tem gnala kakor nora za vsako prazno celico. Organizem ji je — tebi nič, meni nič — odpovedal pokorščino, in sedaj mora, hočeš nočeš, počivati.
Njeno ponašanje poruši v panju ravnotežje med pokrito in nepokrito zalego. Prve je čim dalje več, druge čim dalje manj. In zalega dozoreva. Na vseh koncih in krajih kobacajo iz celic mladice. Toda zanje ni pravega dela. Leno posedajo na satih, omrtvičene prisedajo na bradi. Če se jim približaš, se miti me zganejo1. Ko jim nabreknejo goltne žleze, jim ni dana možnost, da bi se znebile krmilnega soka. Ker ne morejo njegove proizvodnje samovoljno ustaviti, so primorane, da ga porabijo zase.
Kje se najlepše očituje vpliv te samogolt-nosti, že vemo. Torej lancetno iglo v roke! Oglejmo si njihove jajčnike! Strmite? Saj to so trotovke — trotovke, ki se prav nič ne razlikujejo od zalegajočih delavk v brezmatičnih družinah!
Leta 1926. je Tjunin presenetil čebelarski svet s trditvijo, da je v izrojencih 41) do 60 % trota.vih čebel. Članek je izšel v znameniti angleški čebelarski reviji „Bee World" in sprožil niz nadaljnih raziskavanj. Njegova rojakinja Perepelova je kasneje ugotovila, da se porajajo čebele z razvitimi jajčniki v slehernem panju, kadar ni v njem pravilnega razmerja med pokrito in nepokrito zalego. Prof. Koževnikov je imenoval take čebele anatomske1 trotovke — anatomske zato, ker so samo po svojem konsti-tucionalnem ustroju trotovke, me pa tudi po svojem udejstvovanju. One druge, na katere običajno mislimo, kadar govorimo o trotavosti, one, ki ležejo, pa je za razliko od prvih nazva! fizijološke trotovke. Slovensko bi jim lahko rekli prikrite in očitne trotovke. Posebne razlike seveda ni med njimi,. Vsaka anatomska tro-tovka se lahko v hipu sprevrže v fizijološko, čim se začuti brezmatično.*
Roji, katerih najvažnejša naloga je ohranitev pokolenja, imajo, če hočemo razširiti svoja dosedanja izvajanja, vendarle tudi nekaj zveze s spolnostjo. Primerjava rojil nega razpoloženja s pojavostjo' više organiziranih živali ni po tem takem zgolj puhel utrinek prebujne fantazije zanesenjaških prirodoslovcev. Kakor pri sesalcih, pticah, ribah itd., tako nastaja tudi v spolnih žlezah čebelje družine, če jo zajamemo kot organsko celoto, napetost, ki sili k sprostitvi. Rojenje je ventil za to sprostitev, roji so plod spolno dozorelega organizma.
„Gerstung v novi obleki!" boste dejali. Da! Stari, tolikanj napadani Gerstung s svojo teo-
* Gl. tudi SČ 1. 1931, str. tli „Nove ugotovitve o čebelah trotovkah" (po dr. S. Grozda-nvču). Ur.
njo o krmilnem soku kot urejevalcu življenjskih pojavov in oduošajev v čebelji zajednici, je imel tu in tam tudi kaj prav!
Op. ured.
1	Fiziologi j a = slov. nauk o lastnostih in delovanju rastlinskih organov (korenin, stebel ali debel, listov, cvetov), zlasti kako ,se rastline hra-iiijo, kako dihajo, rastejo, se gibljejo in razplo-dujejo.
2	Entomologi ja = slov. nauk o žuželkah (hroščih, metuljih, kožokrilcih, med katere spada tudi čebela), pajkih i. dr.; e n t o m o 1 o g = poznavalec žuželk.
3	S p r e m e m b a trofogenega porek-1 a = slov. enačica, nastala pod vplivom življenjskih pogojev vnanjega sveta (miljeja).
4	Atavizem, Prirojene dedne lastnosti prenašajo človeški, živalski in rastlinski organizmi ha svoje potomstvo, in sicer vse lastnosti. Lahko se pa pripeti, da se posamezna ali več lastnosti navidezno „izgubi". Kasneje, včasih šele čez dolgo vrsto rodov, pa se izginola lastnost nepričakovano zopet pojavi, a to večinoma le v posameznih primerkih. Ta pojav imenuje veda atavizem. Dasi je deden, izgine ponavadi že v prvem nadaljnem pokolenju — zopet za dolgo vrsto rodov. Naj navedem samo en primer ata-vizma! Osel je imel v pradavnini pasaste noge kakor zebra. Pasove je sčasoma izgubil. Na zelo, zelo redke čase se navzlic temu pripeti, da se rodi kak dolgouhec s pasastimi nogami. Atavizem!
Zavarovanie čebel »roti zimskemu mrazu
Po H. F r e u d e -n s t e i n u — F r. L.
Znameniti nemški čebelarski praktik in strokovni pisatelj H. Freudenstein je podal v svoji sloviti knjigi „Lehrbuch der Bienenzucht", ki je še danes prav dobra učiteljica čebelarjem, pod gorenjim naslovom nekaj dobrih navodil za zavarovanje čebel zoper zimski mraz. Marsikaj se je v 50 letih, ko je knjiga izšla, pri nas že spremenilo ali se sploh ni uvajalo. Poglavje pa se mi zdi le poučno-, ne samo za razmere v pisateljevem kraju, ampak tudi drugod. Navajam jih v približnem posnetku zlasti mlajšim čebelarjem v razmišljanje.
Čebele imajo v svoji strnjeno-sti in v stavbi satja že naravno varstvo proti mrazu. V našem podnebju pa to zavarovanje ni zadostno. Na planem bi sploh nobena družina ne prestala zime. Zato si je žival že prvotno v ueudomače-nem stanju iskala dupel v drevesih, votlin v skalovju in lukenj v zemlji. Ko pa je prevzel človek čebele v svoje varstvo kot druge domače živali, jim je preskrbel tudi drugo potrebno umetno zaščito v raznovrstnih panjih. Vsa ta čebelja stanovanja pa so še vedno pomanjkljiva. To je razvidno iz tega, ker nastaja na stenah panjev vlaga, zaradi te pa se pojavljajo plesnobne glivice, ki uničujejo satje. Uporabljali so že prav čudovita sredstva, da bi odpravili to zlo. Omenjam samo nauk o prezračevanju panjev pozimi in o uporabi apna, ki naj vsrkava vlago v panju. Glede prezračevanja naj zastavim samo vprašanje: komu se zdi vendar potrebno skrbeti za prezračevanje poleti, ko je v panju pet do desetkrat toliko čebel, ki s svojimi telesi žrelo naravnost zamaše? Odgovor: nikomur. Kar naenkrat pa naj bi bilo prezračevanje pozimi tako neobhodno potrebno,
ko je vendar žrelo popolnoma odprto, čebele pa obdaja od vseh strani debela plast zraka. Vemo pač, da zračenje panj nekoliko suši, a videli bomo kmalu, če je in zakaj naj bi bilo to dobro.
O šarjenju z vrečicami ni da bi govoril, ker je to le umetničenje.
Kar pa je res potrebno, ni treba tako daleč iskati. 0 tem nas lahko vsak kmet pouči. Poglejmo vendar, kaj ukrene kmet, če se mu hltvna vrata pozimi potijo in mu vlaga v nekaj letih vrat ne uniči. Odene jih s slamo ali s cunjami. Kadar se mu začne v sobi ,,potiti" stena, pravi, da gre mraz noter in steno hitro obije z deskami ali s čim drugim. To je popolnoma pravilno in modro. O perilu verno, da izgubi vlaigo, če je na gorkem in suhem zraku. Ako pozimi odpremo okno, vidimo, kako uhaja ven z vodnimi hlapi nasičen zrak. Ce prinesemo v zakurjeno sobo kak mrzel predmet, n. pr. steklenico, se takoj orosi, ker so se vodni hlapovi iz gorkega zraka na njej skladali in se spremenili v roso in združili v kapljice. Iz tega izvajamo naravni zakon: Gorak zrak sprejema vlago, če se pa zrak ohladi, oddaja vlago zop;>t v obliki manjših ali večjih delcev.
Čebele proizvajajo v panju s svojimi telesi toploto, ki se nabira okrog njih gruče. Ta g-or-kejša zračna plast lahko sprejme večjo množino vodnih hlapov, ki se tvorijo- pri- -dihanju čebel. Če pride ta gorkejša zračna -plast i a mrzle stene, mrzlo satje ali do drugih mrzlejših zračnih plasti, se tvorijo usedline v obliki roje in ta rosa je v zavarovanem in še vedno- -neko liko gorkem ozračju prvi pogoj za rast plesnob-nih glivic. Za njih uspevanje je potrebna le še hrana. Ta se pa nahaja v vosku in v satju ter v obnožini v satju. Tako satje sples-ni in ga morajo čebele zgristi.
A kako se obvarujemo te škode? Iz prednjega je to čisto jasno. Tako, da stene panjev in -satje ni mrzlo in da ni v panju mrzlih zračnih plasti.
Glede mrzlih sten velja to, -da morajo biti panji dobro odeti. Najboljši za paženje je mah. Ta se tudi povsodi lahko dobi. Ni treba, da bi bil preko mere suh. Tak kot smo ga pripravili v gorkem letnem času, je popolnoma dober. Važno je, da ga denemo tudi pod panje vsaj za dlan debelo plast.
Tudi prednjo stran panjev zavarujemo s kako primerno zadelavino, tako da se mrzli zrak ne dotika naravnost prednjih končnic.
Veljati mora pravilo: Dokler se nabira v kakem panju vlaga in začne zavoljo tega sa-tovje plesniti, je panj premrzel in -ga je treba močneje in topleje zavarovati. Tja, kjer se nahaja vlaga, sili mraz.
Pa še o mrzlem satov,ju in mrzlih zračnih plasteh v panju.
Čebele nimajo tolikšne lastne toplo-te kot sesalci ali ptiči. Zato tudi ne morejo ogrevati prevelikega prostora. Zaradi tega je treba pri zazimljenju prostor zmanjšati in odvzeti jeseni vse nezasedene -sate. Veliko-st stanovanja mora biti tedaj prilagojena moči družine.*
* Tu so mišljeni gotovo panji s prečnimi sati. Pri podolž-nem satju bi izpolnili prazen prostor s kakim slabim prevodnikom. — Opomba poročevalca.
Mrzli so nadalje vsi sati, kjer še ni bilo zalege. Zato ne smerno puščati takega satja čebelam v zimskem gnezdu.
Mrzle zračne plasti! S tem prihajam na zelo razširjeno, a debelo čebelarsko napako. Mislim namreč pri vrhu panja izdolbena žrela. Te so napravili v mnenju, da bi čebelam olajšali izlet v naravo na trebljenje ob količkaj ugodnem vremenu. Če smo oskrbeli čebelam zdravo hrano za zimo, jim niso prav nič potrebni zimski trebilni fzleti in meni je najljubša, če moje čebele ne pridejo od jeseni do pomladi nikdar na brado, ker se jih pri takih „iz'etih" ze'o mnogo pogubi.*
In — mrzli zrak je težji od gorkega, o čemer se lahko vsak prepriča, če zleze v zakurjeni sobi pod strop: gorki zrak se dviga navzgor, mrzli pada k tlom. Če je tedaj napravljeno žrelo visoko zgoraj, tedaj se napolni panj do višine žrela z mrzlim zrakom, v njem pa se tvori vlaga. Zato je v takih panjih satje prav do žrela plesnivo, v kolikor ga ne zasedajo čebele in s svojimi telesi segrevajo. Žrelo naj bo tedaj ob podnici, kar je za čebele ugodnejše tudi z ozirom na laže snaženje panju, odstranjevanje odpadkov, črvov, zapredkov in razne golazni, ki si napravi ja gnezda na dnu panja v drobirju.
Naj še enkrat določno ugotovim osnovna pravila načina prezi.movanja svojih čebel:
1.	Iztoči v avgustu med.
2.	Nakrmi čebele meseca septembra s sladkorno vodo (1 kg: 0,61), dokler ni napolnjen zadnji nezasedeni sat vsaj do polovice.
3.	Zavaruj svoje čebele od vseh strani tako gorko z mahom ali lesno volno, da ne bo nastajala v panjih mokrota.
4 Ne zazimuj slabičev.
5.	Zoži čebelam bivališče na oni prostor, ki ga jeseni zasedejo in ga bodo pozimi lahko segrevale.
6.	Žrelo naj bo ob podinici.
Če ima družina v redu matico, če je dovolj močna in prezimu je na dobrem satju, se ni bati, da bi ne prebila zime zdrava in močna, razen če ne nastopijo kake nepredvidene nesreče.
Poznoiesenska opravila pri čebelah
F t. L.
Ko usahnejo v naravi zadnji viri kakršne koli baže, nastane v čebelnjakih mir. Le kak izredno sončen, miren in gorak dan še izvabi čebele na piano. Prepogosti izleti v pozni jeseni, ko žival nima več kaj iskati v naravi, pa so čebelam bolj v škodo kot v korist. Saj se že pripravljajo na zimski počitek, zato jih izjemni gorki dnevi le motijo in slepijo pri naravnem poteku njih življenja. Kaj rado se zgodi, da jih nenadno nastali mrzli dnevi zalotijo nepripravljene in marsikatera živalca otrpne osamljena na zapuščenih stranskih satih. Pogoste motnje v njih miru, zlasti izleti v naravo, zahtevajo tudi obilnejšo porabo brane, ki jo bodo tako zelo rabile v mrzlih zimskih dneh
* Freudenstein je namreč svoje čebele vzim-ljal izključno na sladkorju. — Opomba poročevalca.
in v zgodnji pomladi, ko se pojavi v panjih nova zalega.
Ker vsaka motnja pri počitku čebelam zelo škoduje, mora tudi čebelar paziti, da odstrani vse, kar bi utegnilo povzročiti v čebelnjaku ali njegovi okolici nemir. Navadno na vse to premalo pazimo. Tako pustimo na primer prav radi v čebelnjaku razmetano ali nezaprto prazno satje, voščine ali drugo navlako. S tem privabimo zlasti na jesen v čebelnjak miši, za njimi pa mačke, katerih ples miroljubnim čebelam prav gotovo ni všeč. Tudi paž za navadne kranjiče, bodisi otavico, mah ali listje, ni dobro shranjevati v čebelnjaku, dokler ne pritisne pravi zimski mraz. Pri tem bodi; omenjeno, da je po izkušnjah za paženje še najboljši suh mah. V predčasno pripravljeni in v čebelnjaku shranjeni zadelavini si kaj rade posteljejo miši ali celo podgane, ki jih je pozneje težko pregnati. čeprav smo jim pred zazimijenjem čebel razdrli ležišča in jih začasno pregnali.
Z nastopajočo slano nastajajo v ozračju večkrat zelo spremenl jive toplotne razmere. Zjutraj vse belo od slane in prav mrzlo, čez dan na se ob sončnih in mirnih dneh ozračje prav dobro ogreje, da privablja toplota čebele iz panjev. Panji v čebelnjakih, katerih pročelja so obrnjena proti jugozahodu, se ob sončnih žarkih tako segrejejo, da silijo čebele tudi po nepotrebnem iz njih. Zato so vrata ali primerna zaslon jala iz slame, bičja, koruznih stebel ali starih plaht prav potrebna nele v zimskem času kot zaščita proti vetru in prepihu, zasneženju ter mrazu, ampak tudi pred soncem, da branijo nepotrebno in prekomerno segrevanje panjev, kar čebele samo moti v zimskem počitku. Vmesni zrak med panji in zaslon jalom brani nanje pred preveliko razliko v toploti. Zaslonjala odstranimo le ob prav gorkih dneh, ko začno čebele letati izza njih iz zasenčenih panjev. V mrzlih nočeh, ko oada slana, pa so ta zaslonjala prav tako močna hramba pred prehitrim ohlajevanjem panjev.
Stari čebelarji so za tako zasenčevanje mnogo bolj skrbeli kot pazimo danes. Res je, da se pri modernih panjih z dvojnimi prednjimi stenami in morebitnim vmesnim materialom to manj pozna, a v škodo tudi tem panjem ne bo, ker radi dobe razpoke ob prehitro menjajoči se spremembi toplote. Ponoči začno večkrat pihati mrzle sape panjem naravnost v žrela, kar prav gotovo škoduje živalim, ker nastane v panjih tudi kolikor toliko prepiha, Kdor pa ima kranjiče, je najbolje, da se ravna natančno po navadah starih čebelarjev. Kot bosopetec sem imel doma nalogo, da sem po očetovem navodilu to delal. Ko sem opazil, da so čebele začele letati izza zaslanjalnih desk. sem šel deske odstranit, zvečer sem jih pa zopet prislonil k panjem. Bilo je že tako urejeno, da je imela vsaka vodoravna vrsta kranjičev svojo desko in stebri čebelnjaka kljukaste vijake — ..petelinčke" — za pritrditev. Ko se je oče vrnil zvečer z dela, je bilo med prvimi vprašanji, če sem „zaprl" čebele. Ne vem, da bi bil kdaj to pozabil, ker se mi je zdelo to izredno važno in imenitno čebelarsko opravilo.
Dokončno zazimljenje čebeljih družin je moralo biti izvršeno že vsaj v oktobru. Marsikomu pa se zna letos zgoditi tako kot piscu tega članka, ki je v 1. 1919 zaradi povojnih razmer mogel priti do svojih čebel šele prve dni novembra. Združevati v tem času ni bilo več mogoče, Ni kazalo drugega kot s panji na tehtnico
i u razdreti vse, ki niso imeli dovol j za loge. Čebele so se v sončnem dnevu hitro porazgubile po drugih panjih. Spreletele se niso več, ker je prihodnji dan začelo snežiti. Prezimile so prav dobro in imel sem spomladi močne plemenjake.
Tako ravnanje je sicer tvegano in le zasilno, opravičljivo le v izrednih razmerah, a če ga izvršimo previdno in mirno, je vsekakor boljše, kot pa da obsodimo slabiče na gotovo smrt za lakoto.
Čebela kot del narave
Fr. L.
Vsa narava je čudovito modro, smiselno in pravilno gospodarsko urejena. Človek skuša že od nekdaj razkrivati vse njene tajnosti in se mu je v marsičem to tudi posrečilo. Toda do poslednih skrivnosti njenega snovanja gotovo ne bo nikoli prodrl.
V naravi je sicer vse zelo smotrno in harmonično urejeno, vendar vlada tu brezobzirna sebičnost. Močnejši hoče nadvladati šibkejšemu, prav tako kot v človeški družbi. V boju za obstanek ima tako človek kot žival ali rastlina obrambna sredstva, da ne podleže.
Kjer bi ne mogel obstati posameznik, tam se pojavijo združenja. Posamezno živeča bitja pa so tako ustvarjena, da jim je obstanek tudi v nevarnih položajih večinoma zagotovi jen, pod pogojem, da je njih nadaljnja prisotnost v naravi še potrebna. Vse odvisno pa mora na ta ali oni način prej ali slej končati. S tem se ustvarja v naravi neobhodno potrebno ravnovesje.
Če po teh vidikih presojamo celokupno naravo, nam bo postalo marsikaj bolj jasno in pridemo često do drugačnih zaključkov kot jih razlagajo v navadnem življenju.
Tako govorimo na primer o koristnosti in škodljivosti te ali one živali. V resnici so pa vse potrebne za obstoj narave kot celote. Koristnost in škodljivost vrednoti le človek s svojega, rekli bi sebičnega stališča, kar je pa glede na naravo kot celoto sojeno pristransko.
Pri teh vprašanjih zanimajo mas zlasti- čebele. Če razmišljamo najprej o obstoju vrste, vidimo, da je čebela združena v mogočna krdela. Posamezne živali in tudi manjše družine niso zmožne obstanka za daljšo dobo. recimo čez zimo. Prvič bi si pri mnogostranskih opravilih ne mogle preskrbeti dovoljne zaloge. Drugič bi bilo njih medsebojno ogrevanje v mrzli zimi tudi pri zadostni hrani pomanjkljivo in bi se nekako izrabile pri prehitrem izmenjavanju v premajhni zimski gruči.
Vprašanje pa je tudi, če bi majhne družine sploh dočakale zimo. Največ bi jih podleglo v času jesenskih bojev za obstanek, ko močnejše družine stikajo okrog" za zimsko zalogo in S3 spravijo zlasti nad slabotne družine, ki redno podležejo močnejšim vrstnicam. Že tu izloči narava sama vse, kar je manjvredno in nima pogojev za obstanek. Še bolj oči vidna je tako trebljenje pri družinah, ki so izgubile matico in je že s tem dejstvom njih odpor mnogo manjši čeprav so po številu močnejše kot napadajoče vrstnice.
Če upoštevamo še raznovrstne bolezni in druge neprilike, vidimo, da se tako posamezne čebele kot cele čebelje družine že medsebojno prav hitro trebijo.
Ako bi vsega tega ne bilo. bi se spričo izredne rodovitnosti matic ta vrsta živali tako razmnožila, da bi jo morali s silo zatirati — seveda. če bi prevelikih množic te živali ne ugonobilo samo po sebi že pomanjkanje hrane v naravi.
Izračunali so, da bi n. pr. iz dveh milijonov čebeljih družin — kolikor jih je štela pred leti Nemčija — ob neoviranem razmnoževanju nastala v 100 letih taka množina živali, da bi tehtala več kot naša zemeljska krogla.
Druge živali, ki ne dobe pozimi v naravi svoje hrane, se ali izselijo v druge kraje ali pa prespe zimo v trdnem spanju, ko so si že prej nabrale v svojem telesu obilno zalogo tolšč, ki jih ohranja v zimskem spanju. Čebele so navezane na hrano izven svojega telesa, kar je mnogo bolj nevarno za njih obstanek.
Tako je tedaj obdala narava čebele z mnogimi nevarnostmi, ki uničujejo njih rod. Za izravnavo prekomernih izgub pa je naklonila njih matici izredno rodovitnost in ustvarila s tem čisto pravilno ravnovesje, ki bi ga človek kljub svoji preračunljivosti nikdar tako točno ne mogel uravnavati kot ga ustvarja narava sama.
Prispevek k zgodovini trgovine s živimi čebelami
Urednik.
Nedavno sem brskal po svojem čebelarskem „arhivu" izza mladih let. Našel sem že čisto orumenelo polo zapiskov o pokojnem ameriškem čebelarskem strokovnjaku Franku Ben-tonu. Napravil sem .jih 1. 1905., ko je ta čebelarski Ahasver obiskal Slovenijo zadnjikrat.
O tem obisku in o Bentonovem življenju sploh sta potem napisala bivši urednik SČ Ro-jina in magister I. Larnpe v Kranju zanimiv članek, ki je bil objavljen še v letu obiska. Naj dodam k temu še nekaj zanimivosti iz mojih zapiskov.
Z Bentonom sem se seznanil v Kranju. Prijatelj Rojima mi je brzojavno sporočil: »Benton tukaj. Pridi s prvini vlakom". Čez poldrugo uro sem že bil v njegovi družbi. Čas obiska je bil Bentonu kratko odmerjen. Še tista noč ga je vzela. Med razgovorom z njim sem si delal kratke zapiske o vsem. kar je bilo v zvezi s trgovino z maticami. Zvedel sem precej zanimivih stvari. Kdo bi se temu ne čudil! Saj je bil Benton strokovnjak velikega kova z dolgoletnimi svojstvenimi izkušnjami.
Bil je prvi, ki je začel pošiljati matice na veliko daljavo. Izumili je tudi znano škatlico za pošiljanje po pošti, ki je še dandanes skoraj neizpremenjena v rabi. Prvo matico je poslal po pošti I. 1880., in sicer iz Larnaka na Angleško. Stala je 12 goldinarjev. Velik denar tudi za tiste čase! Takoj nato so mu nadaljno pošiljanje prepovedali!, češ da po veljavnih predpisih ni dovoljeno pošiljati živih stvari po pošti. Toda energični Benton zaradi tega ni vrgel puške v koruzo-. Proučil je poštni red in sreča mu je bila mila. V njem je iztaknil določilo, da pošta mora prevzeti vsako pošiljko, če je vpisana (priporočena). Potem mu poštni uradi niso več delali sitnosti in s-o vse pošiljke matic gladko sprejemali. Kasneje jih je začel pošiljati tudi kot pisemske pošiljke v posebnih škatlicah. Tudi na ta svojevrstni ..pisemski ovoj" so- se naglo navadili. Naročniki so se po-
hvalili zaradi nagle iu točne dostave teh pisem z živo vsebino. V začetku se je ponesrečila marsikaka pošiljka. Nekoč so mu vrnili 50 matic, vse mrtve. Posla! jih je iz Bevruta v Siriji na Angleško. To je bil hud udarec zainj, ker je stala posamezna matica I angleški funt (12 gld.). — Prvo rumeno matico ciprške pasme — hude kakor sam vrag — je poslal na Angleško 1. 1880.
V Monakovem je 1. 1883. napravil poizkus, ali bo tudi ondotna pošta prevzemala pošiljke matic. Nameraval jih je odposlati večje število. Za večjo varnost je hotel oddati najprej prazno škatlico, ne da bi pošta za to vedela. Uradnik je ni hotel pa ni hotel sprejeti. Benton mu je skušal dopovedati, da zoper sprejem takih pošiljk ne govori noben poštni predpis. To je domišljavega uslužbenca tako raz ogo-til-o, da mu je škatlico strgal iz rok, jo vrgel ob tla in nanjo kakor besen skočil. Tako se je končal ta prvi poizkus.
Benton ni odnehal. Pisal je nekemu prijatelju v Trst, naj skuša pri poštni upravi izpostavah prevzemanje pošiljk matic.
Zgodilo se je, česar nihče ni pričakoval, najmanj pa Benton. Tržaški prijatelj je v zadevi pošiljanja matic pri avstrijski poštni upravi tako spretno posredoval, da je v resnici vzbudil interes za zadevo. Na Dunaju so se potem obrnili na bavarsko poštno upravo s prošnjo, naj poda svoje strokovno mnenje o tržaškem predlogu. In na koga se je obrnila Ba-\ arska za tako mnenje? Na Benton a samega ... Pravil nam je, da še nikdar v življenju ni bil tako presenečen kakor takrat. Seveda je podal kar najugodnejše mnenje, saj je šlo za njegove i uterese.
Čini je Avstrija dovolila prevzemanje pisemskih pošiljk matic, ji je sledila Bavarska, nato tudi Nemčija in polagoma vse druge države. Kmalu potem so na podlagi sklepov svetovnega poštnega kongresa v Bernu izdale vse države predpise, ki so enkrat za vselej uredili sprejemanje poštnih pošiljk živih čebel.
Pisemska pristojbina za pošiljko matic je znašala takrat 5 krajcarjev za prvih 50g, za vsakih nadaljnih 50 g pa 2lA kr.
Ko je Benton 1. 1883. začel iz Monakovčga i.a Bavarskem razpošiljati matice, so se mu ljudje nekaj časa posmehoval i'. Kmalu so pa postali drugačnega mnenja, ker so videli, da se je število pošiljk v Ameriko naglo množilo. Dolgo pa ni ostal edini pošiljatelj. Kmalu sta ga začela posnemati ameriška velečebelatrja Root in Dollitle. Prišlo je celo tako daleč, da . sta začela trditi, da sta onadva prva pričela pošiljati matice po pošti. Toda British Bee Journal je meseca julija 1880. I. s fotografieni-mi posnetki naslovov na pokrovcih škatlic, v katerih so bile matice poslane, dokazal, da gre prvenstvo za pošiljanje živih čebel (matic) nesporno Benton u.
Tudi za prve pošiljke v Avstralijo velja isto. Prvo matico je poslal Benton tja (v južno Avstralijo) 1. 1885. Potovala je s pisemsko pošto celih 45 dni. Dva dni po dostavitvi je že legla jajčeca, tako zdrava je prišla z dolgega pota.
Benton je nekaj časa pošiljal matica tudi v daljno Kalifornijo, kjer je bilo čebelarstvo takrat šele v povojih in še nihče ni niti slutil, kako sijajna bodočnost ga čaka v tej „zlati"
deželi. Ondotno čebelarstvo se je v razmeroma kratki dobi tako zelo razvilo, da zakladajo seda j kalifornijski izvozničarji mnogo pomembnih medenih tržišč v Evropi z najfinejšim medom, predvsem z žajbljevcem, finega okusa in vonja, s pomarančevcern, ki velja za najfinejšega na svetu in s snežnobelim medom z detelje alfalfe.
Ko so 1. 184-9. našli v Kaliforniji zlato, s-o ljudje kakor ponoreli drli od vseh strani v to nekultivirano zemljo, da bi si nagrabili zlata. Zaradi pomanjkanja domačih pridelkov, zlasti kmetijskih, je nastala silna draginja. Temu se ni čuditi, ker je- bila skoraj vsa zemlja še neobdelana. Poleg poljedelstva se je polagoma razvilo tudi sadjarstvo, ki pa ni bilo donosno, ker drevje večinoma ni hotelo roditi. Dognali so vzrok za to — pomanjkanje čebel. Domačih ni bilo, divjih pa silno malo. Začeli so jih do-važati na vozovih iz Pensylvanije. Pot je šla najprvo po ravnem čez prerije 2000 milj daleč (milja ima 1609 m), nato čez visoke pre'az3 pogorja Rocky Mountain. Dobivali so jih pa tudi preko panamske ožine po morju. Posamezni panji so stali 100 do 200 gld. Prvi je dobil čebele neki J. H. Harbison v San Diegu. Njegovi potomci še sedaj čebelarijo z več tisoč panji. Leto kasneje jih je dobil J. G. Corev v južni Kaliforniji. Benton je dolgo vrsto let tržil s to deželo-. Ondotnim čebelarjem je dobavljal same laške matice.
Na koncu omenjam, da je 1. 1905. ostal Benton le kratek čas na Gorenjskem. Nakupil je večje število izbranih matic, jih odposlal v Ameriko in odpotoval. Nadaljna pot okoli sveta ga je vodila preko Carig-rada na Kavkaz, od tam v Indijo, na Kitajsko in Japonsko ter čez Tihi ocean nazaj v Ameriko. Potoval je po nalogu ameriškega ministrstva za kmetijstvo zaradi proučevanja raznih čebeljih pasem in spoznavanja čebelarstva po širokem svetu. Poldrugi mesec dni po odhodu sem prejel od njega razglednico iz Tiflisa na Kavkazu, kamor je šel proučevat kavkaško čebelo. Razglednica prikazuje pogled na botanični vrt v Tiflisu. Hranim jo kot drag spomin na tega slovitega čebelarja, ki je našo čebelo nenavadno visoko cenil.
Spomin mi uhaja daleč nazaj v mlada leta, ko sem še nosil borne cajgaste hlačke na eno samo naramnico. Stojim tesno ob plotu -nekega vrta na ljubljanskih Prulah po- celo uro in zijam skozi reže plota v vrt. Po zemlji je razpostavljenih nebroj nizkih hišic s podstavki iz opeke. Čebele letajo iz njih. Med hišicami se suče bolj majhen mož resnega obraza. Zdaj počene k tej, zdaj k drugi hišici, odstrani strešico, dvigne iz hišice neko belo stvar, .jo ogleduje in dene nazaj. Po vsakem pregledu zapiše nekaj v bukvice z živordečo obrezo. Strašno me mika, da bi videl, kaj je v tistih hišicah, ki so tako zelo podobne mojim, panji-' čkom za čmrlje...
Čez leta sem zvedel, da je bil tisti mož frank Benton. ki je tam na debelo vzrejal matice — menda tudi laške pasme — in jih razpošiljal na vse strani sveta. Največ pa je vzredil matic naše domače pasme in z vsako pošiljko iz njegovih rok se je po svetu večal dobri sloves naše čebele. Zaradi tega mi je spomin na Bentona še posebno svetal.
Tabela sa pomoč
pri določanju starosti čebelne zalege.
Po določenih zunanjih razvojnih in barvnih znakih čebelne zalege lahko s precejšnjo točnostjo določimo njeno starost. Fr. Loschel, dijak znanega prof. Zandra, je ugotovitve za razvojno dobo matice združil v pregledno tabelo. Za čebelno zalego pa je podobno tabelo priredil Konrad Meier, drug Zandrov dijak. Ker bi kdaj pa kdaj taki podatki temu ali onemu prav prišli, jih v naslednjem podajamo tudi našim čebelarjem. Posneli smo jih po časopisu Selnveiz. Bienenzeitung 1940.
Matica
Dnevi razvoja	Razvojna doba	Z u n a n ji z n a k i
i 2 3	ji j2 j3	Jajčece pokonci na dnu celice „ poševno „ „ „ ,, ležeče „ „ „
4 5 6 7 8	žx r | ž t	Žerka zvita na dnu celice, dolžina 4'2mm „ „ „ „ 5 „ 13*2 „ .. ...... „ 19 „ Žerka še ni zravnana, ne žre več, celica pokrita, dolžina žerke 26'5 mm
9 10	U U	Ličinka zravnana pokonci, črevo izpraznjeno Preobrazba in segmentiram je pričenja
11 12 13 14 15 16	A B2 S b5 b6	Ličinka ,popolnoma bela Mrežaste oči rdečkaste, pikčaste oči bele „ temnovijoličaste, „ „ rdečkaste, oprsje rumenkasto ., „ temne, „ „ temne, oprsje rumenorjavo, zadek rumen, bič tipalnice rjav Glava in oprsje temnorjavo, zadek rumenorjav, bič tipalnice črn, ročnik tipalnice rjav, krila iztegnjena Preobrazba dovršena, zapusti celico Čebela
Dnevi razvoja	Razvojna doba	Z u n a m j i znaki
1 2 3	ji h h	Jajčece pokonci na dnu celice poševno „ „ ležeče „ „ „
4 5 6 7 8 9	ži ž, Ž3 Ž ŽB	Žerka zvita na dnu celice, dolžina 2'7 mm » i, >. „ „ „ 6'3 „ »» »» 1> » » „ 9 ,, »» »» ») »» S» », 1 1 ,, >» »» »» t) a» ,, t ^ 5 ,, „ » „ „ „ „ 17 „ ne jemlje več hrane, izprazni črevo, celica pokrita
10 11 12	l, U U	Ličinka zravnana pokonci, se zaprede » i, ,, Kitinjača ličinke poči in zleze na dno celice
13 14 15 16 17 18 19 20 21	b, B, S R4 R5 b; l8	Ličinka popolnoma bela Mrežaste oči motno rdečkaste „ rdečkaste, pikčaste oči komaj nakazane „ rjavovijoličaste, pikčaste oči jasno vidne „ temnovijoličaste, pikčaste oči temne, oprsje rumenkasto „ črnovijoličaste, oprsje rumenorjavo, zadek rumenkast Oprsje rjavo, zadek rumenorjav, bič tipalnice temen Telo temnejše, krila majhna „ še temnejše, krila iztegnjena, zapusti celico
Kratice pomenijo: I, = Jajčece, drugi dan; Ž — žerka (odkrita ličinka); L — pokrita ličinka B pokrita ličinka in buba.	P- ,
• Opazovalne postale
Avgust. Z vremenom nismo čebelarji zlepa zadovoljni. Če ne gre vselej natančno tako kakor bi moralo biti po naši volji, ni godrnjanja ne konca ne kraja. Tako je bilo tudi ta mesec in lahko rečemo, ne brez vzroka. V prvih dveh tretjinah meseca je pritiskala huda suša, ki ajdi ni dala rasti. Vsak dan je vrhtega vlekel veter, ki je naglo posušil še tisto mrvieo rose, ki so jo prinesle hladne noči. V zadnji tretjini smo dobili mnogo dežja, za nameček pa še nevihte in ponekod tudi točo. Toplina zraka je bila ves mesec podnevi in ponoči precej velika, a ne prehuda, če bi bilo v zemlji dovolj vlage. Toča je marsikje ajdo pošteno sesekala, še preden je začela cvesti. Le malokje se je kasneje obrasla.
Paša je bila navzlic suši in hudim nalivom povečini zadovoljiva, posebno tam. kjer so znana dobra ajdova pasišča. Otava je dobro medila, ajda pa ponekod tako dobro kakor že več let ne. Posebno izdatno bero so imele čebele v zadnji tretjini meseca, kjer je bila ajda zgodnja, pa orl srede meseca dalje. Čebele so skoraj povsod nabrale vsaj zimsko zalogo, tu pa tam tudi precej čez to potrebo, tako da je tudi za čebelarja kaj ostalo. Slabo so odrezale čebele na Ljubljanskem polju, v okolici Vrhnike, Logatca in v Cerkniški dolini. Tam bo treba pošteno krmiti in tudi mnogo panjev podreti, ker nismo dobili sladkorja.
Mnogo čebelarjev ni moglo s čebelami v ajdovo pašo. Po paši so razmere tako nanesle, da jih marsikdo ni mogel več prepeljati domu. Zavoljo tega so tisti čebelarji v velikih skrbeh, kaj bo z njihovimi panji.
Ponekod na Dolenjskem je bila 12. avgusta tako huda ploha z viharjem, da je podirala skla-danice panjev.
Stanje čebeljih družin je bilo v splošnem prav dobro. Ker je bilo dovolj čebel v panjih, pone-
kod celo izredno mnogo, je žival pašo lahko dobro izkoristila. Tudi vsi roji s poznimi vred so bili živalni.
K r k a. Osja nadlega je letos velika. „Tega vraga je letos vse rumeno", pravi poročevalec.
Pluska. Ajdova paša je bila primeroma dobra; če bo v septembru še kaj prida donosa, utegne biti prav dobra letina. Letos moj opazovani panj ni vpoštevati, ker je izredno močan ter si je proti moji volji spodredil še matico v me-dišču.
Št. Vid. Ajdova paša je bila kljub suši do srede meseca in kasnejšem deževju zadovoljiva. Kjer je toča ajdo sklestila, se čebelarji nič ne pohvalijo in bodo morali združevati. O prodaji medu se pa noben čebelar ne meni, čeprav je cena neverjetno poskočila.
Novo mesto. Povprečno so panji nabrali zimsko zalogo. 25. dne je toča hudo oklestila polja jugovzhodno od Novega mesta proti Gorjancem prav do mesta.
September. Slabo, deževno vreme in hladne noči v začetku meseca so bile vzrok, da čebele niso imele ta mesec na ajdi še kaj prida bere. Vendar so ob toplih dneh po sv. Lovrencu še nekaj malega nabrale, tako da so sproti zravnavale dnevne izgube na teži.
Ko je ajda odcvetela, se je vreme zelo izboljšalo. Postalo je nenavadno toplo. Čebele so pridno nanašale obnožino za zadn jo zalego, se prašile in rajale po toplem zraku. Ropanja ni ■bilo.
Čebelarji, ki imajo čebele v slabih krajih, so precej potrti, ker bodo morali mnogo družin zaradi pomanjkanja krmil podreti.
Po medu je bilo izredno povpraševanje. Voska zelo primanjkuje.
Mesečni pregled za mesec avgust* 1943.
Kraj	Višina nad morjem	Panj je teže										Toplina zraka			Dni je bilo						
		pridobil v			izgubil v			v mesecu čistih dkg		največ pridobil		najvišja	najnižja	srednja mesečna	izletnih	deževnih	snežnih	oblačnih	pol jasnih	jasnih	J3 I i v ►
		t.	2.	3.	1.	1 2-	1 3"														
			mesečni tretjini			dkg		pridobil	j po-1 rabil	dkg^Ane			C	0							
t Barje......	289	390	360	340	—	60	20	1010	—	105	29	+ 30	+ 9	+ 17	31	6	—	4	4	23	2
Cerknica.....	575																				
Sv. Gregor-Ortenek .	736																				
Št Vid......	360	30	295	1130	20	20	—	1415	-	185	24	+ 31	— 9	+ 19-6	30	5	—	4	11	16	20
Krka.......	300	5	95	520	95	150	5	370	—	125	24	+ 34	—10	+ 22	30	3	—	5	5	20	25
Pluska-Trebnje . .	207	320	1185	1875	55	—	35	3380	—	325	24	+ 31	+ 11	+21	31	9	—	1	17	12	9
Novo mesto ....	180	185	285	745	50	20	10	1135	—	145	24	+ 35	+ 10	+ 22	31	7	—	—	7	24	—
Šmarjeta.....	375																				
* Za avgust manjkajo podatki opaz. postaje Cerknica, Sv. Gregor in Šmarjeta, za sep-t e mb e r . pa od vseh postaj.
Poročilo o obenem zboru Slovenskega čebelarskega društva v LJubljani dne 20. iunlia 1943.
(Konec.)
Nato je bilo podano sledeče
Blagajniško poročilo
0	društvenem premoženjskem stanju 7, dne 31. decembra 1942.
O premoženjskem stanju našega društva ste več ali manj že poučeni, ker smo priobčili bilanco in račun dohodkov in stroškov v 3. in 4. številki SČ. Ker so v računskem zaključku, kakor običajno, navedene samo gole številke, se mi zdi potrebno, da vam nekatere postavke v boljše razumevanje pojasnim.
H knjigam lastne založbe štejemo: Jugov ,,Praktični čebelar", Miheličevo knjigo »Anton Janša", in Verbičeve spise »Čebelne nalezljive bolezni", ter »Vrednost in poraba medu". Nabavno vrednost smo ocenili na 7.97? L 51 cent.
Med terjatvami tvori glavno postavko nakup odnosno naprava vzornih kranjičev, za katere nam je priznal kmetijski oddelek Vis. komisa-riata podporo, da smo jih mogli brezplačno odstopiti podružnicam. Ker smo prejeli podporo šele po Novem letu, smo vstavili znesek med terjatve. Poleg tega smo imeli še nekatere posamezne dolžnike, ki so ostali onkraj sedanje državne meje. Mogoče je, da ne bomo mogli nekaterih izterjati. V tem primeru jih bomo morali črtati. -
Knjige društvene knjižnice smo ocenili na 55% L 88 cent. Cena odgovarja njih vrednosti. V tajniškem poročilu sem omenil, da jih je 646 v 689 izvodih.
V vrbišču blizu šole na Barju je bilo okrog 2500 vrhovih sadik. Ocenili smo jih samo 684 L
01	cent.
Vrednost inventarja je pravilno ocenjena. Med inventar štejemo vso opravo, učila, slike, klišeje, panjske končnice, ki so same vredne navedeno vsoto, (saj jih je nad 550), zvočni film »Življenje čebel", ki je vreden nad 4.000 L itd.
Marsikdo izmed vas se je morda ustavil pri postavki »Čebelarske podružnice" — dolgovi, ki znašajo 16.167 L 64 cent. Ta dolg je posledica vojne, Iti je začrtala dne 6. aprila 1941 nove državne meje. Odpadle podružnice so nam dolgovale omenjeno vsoto na članarini. Na pristojnem mestu smo sicer prijavili svoje terjatve, a do danes še nismo prejeli rešitve. Nasprotno, dobili smo poziv, naj sporočimo število odpadlih podružnic in njih članov.
Ko smo ustanavljali novo trgovino »Sadjar-no", smo morali plačati razne takse, tako Združenju trgovcev, pri Pokrajinskem svetu korpo-racij pri Mestnem poglavarstvu. Znesek smo prenesli po Novem letu v račun Sadjarne.
Poslopje Janšev dom smo ocenili razmeroma nizko. Saj predstavlja danes samo stavbišče, ki meri okrog 900 lev. m, vrednost poldrugega milijona lir.
Zavarovalni sklad je narasel na 5.710 L 04 cent. V tem poslovnem letu ni društvo izdalo nikakega denarja za zatiranje nalezljivih čebeljih bolezni, pač pa je dalo nekaj podpor čebelarjem, ki so po kakem nesrečnem naključju izgubili svoje čebele.
Upravni oddelek nima vedno dovolj obratne glavnice. Zato uporablja denar sladkornega sklada, kateremu dolguje 56.790 L 49 cent.
Že zgoraj sem omenil, da je imelo društvo pred 6. aprilom 1941 na ozemlju, ki je pripadlo Nemčiji, terjatve na članarini in na sladkorju. Ker je več kakor gotovo, da bo ostalo mnogo teh terjatev neporavnanih, smo dali znesek 14.992 L 50 cent. pri pasivih med dvomljive terjatve. Omembe vrednih terjatev na neplačani članarini ali na sladkorju v Ljubljanski pokrajini v tem poslovnem letu ni bilo.
Računa
zgube in dobička mi ni treba na dolgo utemeljevati. Vse postavke so več ali manj podrobno naštete in jasne.
Opazovalne postaje izkazujejo samo 188 L 66 cent. izdatkov zaradi tega ker niiso vse in vse leto mogle redno delovati. To stanje se je letos izdatno izboljšalo.
Pri Janševem domu smo odračunali amortizacijo, kot je to običajno pri zgradbah.
Račun zgube in dobička zaključujeta dve postavki. Prva kaže, da je imel upravni oddelek 2717 L 10 cent. prebitka, istotako je zaključil Janšev dom s prebitkom 2554 L 20 cent.
Če povzamemo oba računska zaključka, dobimo nastopno sliko: Promet upravnega oddelka je zna-
šal ............L 113.207*95
Promet Janševega doma ....,, 219.610'61
Skupnega prometa je torej bilo . L 532.818"56
Ob zaključku leta je bilo premoženjsko stanje upravnega oddelka . . . '........L 86.007'50
Janševega doma.......„ 214.620'8I
sladkornega sklada........ 130.99572
Skupnega premoženja je bilo . . L 451.624"05 Obremenitve pa so znašale:
pri upravnem oddelku.....L 85.290'40
pri Janševem domu........ 212,086'6I
pri sladkornem skladu.....„ 126.76074
skupno . . . L 422.157'75
Ce primerjamo imovino v znesku L 451.624'05
z bremeni v znesku........ 422.137'75
vidimo, da je naraslo društveno
premoženje za.......L 9.486'28
iz česar lahko razvidite, da je ožji odbor skrbno in varčno gospodaril z društvenim premoženjem. Držal se je pri svojem poslovanju odobrenega proračuna, tako da je kljub težkim razmeram in neugodnemu splošnemu gospodarskemu stanju zaključil račune za poslovno leto 1942 z majhnim prebitkom.
Vse računsko poslovanje sta 29. in 50. januarja 1943. pregledala gg. Resman in Šmajdek. Poročilo boste silšali pri posebni točki današnjega dnevnega reda.
Poročilo
vodje Društvene čebelarne g. Arkota.
Čebelama je leto 1942. še uspešno zaključila. Glasom bilance in računskega zaključka za to leto, objavljenih v SČ v 3. in 4. številki, se je premoženje navzlic naraščajočim trgovskim stroškom v iznosu L 63.204*54 in odpisu
dvomljivih terjatev v iznosu L 20.012*55 zvišalo za 5000 L na 175.000 L.
Promet s čebelarskimi potrebščinami je občutno padel. Vodstvu čebelarne pa se je posrečilo dvigniti promet s prodajo praznih posodic za med, za katere nam je tovarna priznala samoprodajo. Zlasti s prodajo precejšnjega števila teh posodic je Čebelama toliko zaslužila, da je mogla kriti vse stroške in zaključiti leto 194-2. z zgoraj omenjenim prebitkom.
Žal je tiskarski škrat v bilanci, objavljeni v Čebelarju, napravil pod „Imovino" pogreško v besedilu. Pravilno je:
Gotovina v blagajni......L 7.718'50
Vloga v poštni hranilnici v Ljubljani ............ 563'76
Vloga v Mestni hranilnici v Ljubljani .......... . „ 2.503'—
Zaloiga blaga ....,....„ 129.359'54
Dolžniki ............ IS.818'20
Predplačila za blago......„ 12.237'—
Inventar: prodajalne . . L 8.200
satnišnice . . „ 1.800 „ 10.000 —
skupaj.......L 175.000'—
Računsko poslovanje Čebelarne sta pregledala gg. pregledovalca računov, šolski upravitelj v pok. Ivan Šmajdek in ravnatelj Franc Resman.
Vse važnejše zadeve Čebelarne so se obravnavale na sejah gospodarskega odbora. Gg. pod-ravnatelju Babniku Janku in referentu Petelinu Albinu, kii ves čas nesebično in brezplačno sodelujeta pri tem odboru, je društvo dolžno vso zahvalo.
Blagajniška poročila je občni zbor odobril brez ugovora.
Nato je pozval g. predsednik pregledovalca računov, da podasta svoje poročilo. Poročal je g. Ivan Šmajdek nastopno:
V dneh 29. in 30. januarja 1943. sva podpisana pregledala računsko poslovanje SČD in DČ. Ugotovila sva, da se vodijo vse knjige po pravilih trgovskega knjigovodstva. Vse so lepo spisane in postavke nerad i rane. Vsa izplačila se izvršujejo po sklepih ožjega odbora in v smislu sprejetega proračuna. Pregledala sva vse postavke in jih primerjala s prilogami. Ugotovila sva popolno skladnost. Seštela sva posamezne strani in ugotovila pravilne prenose.
Nastavki računskih zaključkov upravnega oddelka, Janševega doma, sladkornega sklada in Društvene čebelarne so pravilni in kažejo pravo stanje premoženja. Vsi saldi se ujemajo s kn jigami in konti. Računi zgube in dobička so pravilno sestavljeni. Vsi kažejo dobiček, kar je znak umnega in skrbnega gospodarstva.
Kot pregledovalca društvenega imetja in poslovanja si štejeva v dolžnost, da k tako lepemu uspehu v teh težkih časih izrekava priznanje in pohvalo predsedniku g. Žnideršiču, ki je žrtvoval mnogo dragocenega časa in dajal nasvete in pobude za razmah društva, dalje gg. Babniku in Petelinu kot članoma gospodarskega odbora in ostalim gg. društvenim odbornikom kakor tudi vsem uslužbencem.
Predlagava odboru razrešnico. Bila je soglasno sprejeta. Sledila je volitev odbora.
G. K ob al je poročal:
V smislu S 8 nanovo potrjenih pravil obstoji odbor našega društva iz 12 odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev računov. 7 odbornikov, med njimi predsednik, podpredsednik. tajnik in blagajnik, mora bivati v Ljubljani ali njeni neposredni okolici. Ti tvorijo ožji odbor. V širšem odboru pa je poleg navedenih še po I zastopnik iz' visakega političnega okraja. Na občnem zboru leta 1942, so bili izvoljeni gospodje: Žnideršič, Babnik Janko, Petelin Albin, Burger Ivan, De Gleria Anton, Peterlin Alojzij in Martelanc Vlado. Letos poteče funkcijska doba gg.: Dermelju, Ločniškarju, Raiču, Senegačniku in Valesu. Po pravilih se imenovani gospodje lahko ponovno izvolijo v odbor.
Na predlog g. Babnika ml. je občni zbor izvolil soglasno gori navedene gospode.
Nadaljna točka dnevnega reda je bil
Proračun za leto 1943.
G. K obal je poročal:
Ožji odbor je sklepal o proračunu za leto 1945. na svojih sejah dne 22. novembra in 13. decembra 1942. Izdatke je preračunal na 57.700 L. Za osnovo je vzel 750 članov, ki naj bi plačali IX) 25 L članarine. Primanjkljaj naj bi krili iz sladkornega sklada.
Ker se je med tem splošni položaj nekoliko izboljšal, je ožji odbor ponovno razpravljal o proračunu na svoji seji dne 10. junija. Sklenil je predložiti današnjemu občnemu zboru nastopni proračun:
a) Izdatki
1.	Slovenski čebelar:
tisk (16 strani) . . L 12.600'—
b) urednik ..... 2.400'—
C.) sotrudniki . . „ 6.000'—
č) klišeji, eksped. . „ 5.000— L 24.000'—
2.	Zavarovalni sklad (1140 članov
a 76 cent.)......................866'—
3.	Potnine in sejnine.........500'—
4.	Plemenilme postaje.....„	1.000'—
5.	Opazovalne postaje........900'—
6.	Knjižnica............346'—
7.	Prispevek Združenju kmetovalcev ...............433'—
8.	Pisarniške potrebščine . . . . „	1.000'—
9.	Drevesnica ........„	1.000'—
10.	Razno ............955'—
Skupno . . . L 31.000'—
b) Kritje
1.	1140 članov a 25 1......L	28.500 —
2.'Drevesnic	a............1.000'—
5. Prispevek iz društvenih podjetij „	1.500'—
Skupno . . . L 51.000'—
P r e d 1 o g i :
1.	Ožji odbor predlaga, da občni zbor sprejme proračun za 1943.
2.	Članarina za leto 1943. znaša 30 L. Podružnice si obdrže od vsakega člana po 5 L.
Oba predloga je občni zbor soglasno sprejel.
Samostojni predlogi.
Ker niso podružnice poslale nikakih samostojnih predlogov, je ta točka dnevnega reda odpadla
Slučajnosti.
Pri slučajnostih je predlagal delegat novomeške podružnice, g. Lilija, naj društvo razširi svoj predlog in ustanovi poleg drugih tudi opazovalni postaji v Št. Jerneju in v Toplicah pri Novem mestu.
G. predsednik je odgovoril, da bo ožji odbor rade volje upošteval stavljeni predlog, če bodo dopuščala finančna sredstva.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je g. predsednik zahvalil vsem delegatom in članom za udeležbo in zaključil ob 11. uri občni zbor.
Overovatelja:	Zapisnikar:
Krejči Mitja, Zupan Joško.	Vlado Roje.
Življenjska jubileja dveh slovenskih čebelarjev
V prijazni vasici Pevno pri Škofji Loki je nedavno praznoval devetdesetletnico starosti ugledni posestnik in čebelar Jernej 1. o go n -d e r, p. d. Fortunov oče.
Malokomu je usojeno dočakati tako visoko starost, še manj pa jih je, ki bi bili pri teh letih tako zdravi, čvrsti in gibčni kakor je naš prijatelj Logonder. Še vedno sam gospodari,
Čebelnjak Jerneja Logondra v Pevnu.
dela vse od kraja od zore do mraka, urnih rok in nog kakor v najboljših letih, ter živahnega duha. Pri njem zastonj iščeš sledov starosti, čeprav se to precej neverjetno sliši.
Čebelariti je začel še v fantovskih letih. Povedali so mi, da se ukvarja s čebelami, že 75 let. Njegov način čebelarjenja je tradicionalen, samo s to razliko, da je bistri duh For-tunovega očeta svoj čas naglo spoiznal pomembnost premičnega satja in druigih važnih čebelarskih pridobitev (točila dn satnic). Bil je med prvimi, ki je uvedel v svoje čebelarstvo „kranj-ski dzierzonovani panj", ga predelal in spopol-n i I, tako da sedaj ustreza vsem potrebam in načinu njegovega čebelarjenja.
Fortunov oče čebelari na roje. Jeseni pusti 50 do 70 plemenjakov, kakršna je pač letina. Spomladi ob rojili se mu panji namnože na 150 in tudi več. Če ni naravnih rojev, jih naredi. Jeseni podre kar je pretežko ali prelahko in pusti za pleme le družine z mladimi in lepimi
maticami. Na te posebno pazi in izloči vsako, ki ni čistega plemena. Čebel ne žvepla, saj jih vselej lahko odda drugim čebelarjem. Tudi za plemen j ake. roje in lepe matice ima Fortunov oče vedno dovolj kupcev, ker oddaja samo pošteno in zdravo blago po solidnih cenah.
Razume se, da je g. Logonder čebelar pravega kova. Čebelam od srca privošči, kar jim gre po naravnih zakonih. Vzame jim le toliko, kolikor lahko brez škode pogrešajo. V teku dolgih let si je pridobil zavidanja vredno prakso in globok vpogled v življen je čebel. To mu omogoča, da še vedno igraje obvlada svoje številne panje.
Vedno zdrav, vedno veder si ne privošči počitka niti sedaj, ko namerava pogledati čez deveti življenjski klanec. Prišla bo zima. Takrat bo Fortunov oče gotovo zopet imel polne roke dela. Popravljal in pripravljal bo panje, izdeloval satnice, kuhal vosek. Oblic in žaga bosta pokorno pela ves dan, kakor včasih v mladih letih, lil bo prišla zopet pomlad, z njo vred pa vstajenje čebelic. Takrat se bo srce Fo rtu novega očeta pomladilo in njegove oči se bodo zopet radostile šumnega življenja pred čebelnjakom. Sukal se bo urnih nog okoli svojih ljubljenk in imel z njimi polne roke dela. Koval bo načrte za bodočnost in pri tem pozabil na vse življenjske tegobe, ki tudi njemu niso bile prizanešene.
*
Pa še nekoga izmed čebelarskih očakov se moramo danes spomniti: Janeza Žagarja v Rudniku pri Ljubljani. Letos, dne 29. oktobra je dopolnil 80. leto starosti. Rodil se je dne 29. oktobra 1865. 1. na Berečem vrhu v višnje-gorski občini. V Rudnik se je priženil pred 56 leti na lepo posestvo, ki ga je pred nekoliko leti izročil sinu. Vsega skupaj je čebelaril 65 let. Čebele je opustil pred 5 leti, ravno preden je nevarno obolel.
Žagar je vedno čebelaril „na debelo". Prvotno je imel do 150 kranjičev, potem je čebelaril v 70 pavlinovcih, nazadnje pa v „dzierzonovanih kranjičih" polovične gerstungove mere. Tudi teh je imel nad 100. Spomladi je pustil čebele rojiti, jeseni pa je podrl vse, ki so bili čez določeno število.
Naš prijatelj Žagar je bil kaj umen čebelar. Za čebele je skrbeP prav po očetovsko. Bog ne daj, da bi kdaj stradale! Ko ni šlo drugače, je moral iti vol iz hleva, da se je dobil denar za krmo za ogrožene čebele ... Tod okoli ne poznamo čebelarja, ki bi mu bile čebele tako pri srcu kakor očetu Žagarju. Po naravi izredno bistrega duha, kmetiški modrec v dobrem pomenu besede, si je z leti pridobil mnogo znanja o življenju čebele. Redkokdaj me obišče, a kadar pride, se ga od srca razveselim, ker vem, da bo pogovor z njim prijeten in zanimiv in da bo padla z njegove strani marsikaka modra beseda in izvirna misel, ki je ne najdeš v nobeni še tako učeni knjigi.
Slavijenec pa ni bil samo zgleden čebelar, ampak je bil tudi dober gospodar. Član SČD je bil od vsega početka, kar poglejte imenik članov v I. letniku SČ!
Obema slavljencema pošiljamo ob njunih življenjskih jubilejih najprisrčnejše čestitke in pozdrave. Naj bi jima dobri Bog naklonil šs dosti zdravih in sončnih dni, g. Logondru pa tudi obilo uspehov pri čebelarstvu.
S8- m
čebella paša se le izboljšala
Pod tem naslovom je priobčil »Slovenski dom" dne 26. julija t. 1. sledeči člančič:
Čebelja paša se je izboljšala
„Letošnjo pomlad, tja v poletje, so bili naši čebelarji kaj slabe volje: Vremenske razmere so bile takšne, da ni izgledalo, da bi si čebelice nabrale kaj sladke strdi, niti zase, kaj šele za čebelarja. Prav tedaj, ko je cvetelo sadno drevje, na primer češnje, jablane, hruške in slive, prav tedaj je močno deževalo in čeibelice skoraj niso mogle na pašo. Zaradi dežja se je mnogo cvetja osulo neoprašenega, kar sicer ni povzročilo sadjarjem toliko škode, ker so se preostali sadeži tem lepše razvijali in kaže sadje sedaj prav lepo, toda čebelarji oziroma njihova drobna družinica, je imela od tega veliko škodo. Tudi ko je cvetelo poljsko cvetje na travnikih, je bilo za čebelice neugodno vreme. Še sreča, da so lani naši čebelarji dobili od Visokega komisar iata večjo količino s česnom d e n a t u r i r a n e g a sladkor-j a, tako da čebelicam ni bilo treba stradati v zgodnji pomladi in so se ohranili krepki roji.
Pač pa se je sedaj čebelna paša znatno zboljšala in čebelice hite na vso moč, da na-domeste zamujeno. Sedaj cveto razne poletne cvetlice, dal je mak, fižol, paradižniki in drugo s lično sočivje, kar vse daje obilno pašo cvetlicam in čebelice pridno letajo po vrtovih in poljih. Kmalu bo cvetela ajda, ki je tudi veliko upan ja čebelarjem. Prav sedaj je čas za setev ajde in kakor kaže, jo bodo kmetje zasejali neprimerno več kakor kdaj prej. Ako bo ajda cvetela ob lepem vremenu in pravem času, bo dala čebelicam obilo sladkega nektarja.
Drugo veliko upanje čebelarjev za to jesen je hoja, kadar rnedi, to pa je zgodaj jeseni. Ako hoja metli v suhem vremenu, imajo čebelice obilno pašo. Čebelarji tedaj nalašč zaradi hoje prevažajo čebelice v bližino gozdov.
Na vsak način so se razmere za čebelarje in čebelice sedaj znatno zboljšale, ako pa se posreči še paša na ajdi in hoji, potem je upati, da bodo imeli naši čebelarji letos prav izdatno letino, kar je sedaj izredno važno, saj med že dolgo ni imel tako lepe cene in še nikoli ni bilo toliko povpraševanja po njem kakor prav sedaj. Isto velja tudi za drugi pridelek čebelic, namreč za vosek."
Že v letošnji 7—S. štev. SČ (str. 62) smo kritizirali lahkomiselno, nestrokovno in tudi neresnično poročanje o naših čebelarskih razmerah, raznih pašah in čebelarski letini. Naše društvo je pisalo uredništvom dnevnikov, naj ne objavlja dopisov, ki jih ni poprej pregledal strokovnjak. Upali smo, da bo potem netočnih poročil konec, toda gornji članek dokazuje, da v nekaterih uredništvih ne skrbe zadosti, da bi svojim čitateljem postregli z verodostojnim čtivom, marveč jim je v sedanjih suhih časih glavna skrb, da napolnijo stolpce lista. Naj bo potem čtivo tako ali tako, samo da ga je kaj.
Dopisnik omenjenega člančiča je moral nekje dobiti „večjo količino" česnovca, a ne od našega društva, kajti člani so ga dobili le 00 dkg na panj, kar je precej daleč ud ,.večje količine" in nekaj, kar se mu pravi „boljše kot nič".
Za eno smo pa dopisniku hvaležni. Opozoril nas je na nove rastline, ki nudijo čebelam obilno pašo, ina „mak, fižol, paradižnike in drugo slično sočivje". Manjkata še česen in čebula za ta čebelarski ričet, ki je bil skuhan za kako zeleno mizo ali pa pod tistimi hojami, ki inede zgodaj jeseni.
Hvaležni smo uredništvom vseh časopisov, ki posvečajo tudi čebelarstvu kdaj pa kdaj nekoliko pozornosti, v interesu panoge same in v interesu nestrokovnjakov med čitatelji pa je, da se jim pove tako, kakor je v resnici in prav. Prosimo lepo!
• Drobir-
Cene medu v Švici. Urad za prehrano med vojno je določil za leto 1943. sledeče najvišje cene za med:
a)	Najvišja ceina pri prodaji trgovcu na debelo (blago dobavljeno v polnih kantili).....Fr. 6'20 kg
b)	Najvišja cena na debelo pri prodaji trgovcu na drobno, dobavljen iz skladišča grosišta .... Fr. 6'40 kg
Oddajna cena za nadrobno prodajo za odtehtano', etiketirano blago v manjših posodah.....Fr. 6'60ikg
c)	Najvišja cena pri prodaji konsumentu .........Fr. 7*25 kg
d)	Za med v satju (v boksasih) se sme na cene pod a—c pribiti kvečjemu 2 Fr. na kg.
Pripominjamo, da je imela Švica vedno zelo visoke cene za med. Pri njihovi določitvi ima švicarsko osrednje čebel, društvo vedno odločilno besedo, čebelarji pa toliko discipline, da se pri prodaji medu ravnajo po določenih cenah.
Kadar prodajamo žive čebele, dostikrat ne vemo, kakšno ceno bi zanje zahtevali. V času inflacije, kakor n. pr. po prvi svetovni vojni, ko se je vrednost denarja skoraj dnevno spreminjala, je še posebno težko določiti pravo ceno, ki odgovarja resnični vrednosti blaga.
Kdor se peča s kupčijo z živimi čebelami, se tudi v takih časih že nekako znajde. Ponudi pač toliko, kolikor mu kaže. Komur pa je sila za denar ali kdor je prisiljen čebele prodati, bo sklenil kupčijo tudi za nižjo ceno, če ne gre drugače. Pripeti se, da čebelar umrje. Pri hiši ni nikogar, ki bi znal s čebelami prav ravnati; zato' stran z njimi! Pri takih prilikah jih je že marsikdo kupil za majhen denar.
Razume se, da se po takih cenah ne bo ravnal noben pameten čebelar. Skušal bo čebele prodati po dejanski vrednosti blaga. To vrednost dognati ni težko, posebno sedaj, ko bomo morali čebele prezimovati na samem medu, ne pa s pomočjo sladkorja. Kakovost družine bo seveda še vedno vplivala na ceno, toda v glav-
Slika t župnika in dekana Ivana Toma-
žiča v Trebnjem, člana trebanjske čeb. podružnice.
nem l>o odločevalo mrtvo blago: panj, satje in med.
Jeseni, po končani ajdovi paši, pl e meji j akov ponavadi nihče ne kupuje, posebno v panjih s premičnim satjem. Kranjič je takrat toliko vreden, kolikor ima v sebi. Svoje čase so jih kupovali medarji, a samo vsebino, trgovci z živimi čebelami pa s panjem vred. Cena je bila razmeroma nizka in je kupec prav dobro odrezal, če je bilo v panjih količkaj medu, ne pa sama zalega in čebele. Dandanes tudi kranjičarju mnogo bolje kaže panje podreti, kakor jih prodajati za majhen denar kakemu medičarju ali komu drugemu. Da je v panju le 5 kg medu, bo dobil jeseni, samo za med več kakor spomladi za plemenjaka. Vrh tega se mu ni treba bati, da bi čez zimo izgubil panj iz kakršnega koli vzroka. Svoje čase, ko je še cvetela kupčija z živimi čebelami, so čebelarji puščali jeseni tudi slabo založene roje. Da je le imet živeža do svečnice in mlado matico, pa je bil potrjen. Panje so postavili v zgodnjo- spomladansko pašo, jih toplo zapazili, jim v sili »pokazali medeno žlico" ali pa jim dali .malenkost sladkorja. Na ta način so jih spravili čez nevarni čas in aprila prodali. To ise je včasih splačalo, ko je bil sladkor poceni, čeprav je kaka huda in dolga zima neusmiljeno pomela s temi „plemenjaki" in so pomrli vsi do zadnjega.
Pri spomladanskih kupčijah gre vedno za nakup plemenjakov. Zaloga medu je konec aprila bolj stranskega pomena, odločilnega pa kakovost družine (in A. Ž. panja). Kupec bo seveda upošteval tudi kakovost satja v plodišču in morda še onega za medišče, če ga ima čebelar naprodaj. Na višino cene vpliva tudi živahnost povpraševanja in množina blaga, ki je na ponudbo. Čim bolj gredo čebelarji ali prekupci za čebelami in čim manj blaga je na izbero, n. pr. po slabih letinah, tem višje so cene in narobe.
Kako pa doženemo resnično vrednost plemenjaka? Najprvo ocenimo panj sam. Za podlago vzemimo vsakokratno dnevno ceno za prvovrstno izdelanega, ki stane sedaj okroglo 400 L. Lahko da je skoraj nov, a slabega dela. izdelek mojstra Skaze. Za pravega čebelarja je tako blago malo vredno in bo dal prednost precej starejšemu panju natančnega dela. Če ga ni mogoče popraviti z majhnimi stroški, je vreden kvečjemu 100 L. Jaz bi ga ne maral niti za tak denar, saj imam dovolj drugih vzrokov za jezo ...
Recimo, da je družina v dobro ohranjenem in natančno izdelanem panju. Ne bomo pogrešili, če damo na panj polovico kupne cene za novega, morebiti še nekoliko več, če je sila za panje. Vrednost družine nam pove v glavnem cena medene zaloge, ki smo ji jo jeseni pustili (10—12,kg). Prišteti nam je še vrednost satja. Mlado, nepokaženo satje bomo više ocenili kakor že več let staro in morda še s trotovino pokvarjeno. Najmanj, kar lahko za posamezni sat računamo, je toliko, kolikor znaša cena za eno satnico.
Pa napravimo račun! 12 kg medu (zimska zaloga!) 840 L, 9 satov po 8 L = 72 L, panj (povprečno) 150 L. Toliko je bil panj že jeseni vreden ne glede na čebele, če je bilo v njem 12kg medu. Kaj pa čebele z matico vred? Tudi te ima čebelar pravico zaračuniti, saj je tvegal vso zimsko zalogo, da jih je -spravil skozi zimo.
Če bi bil panj izgubil matico, bi mu jo moral nadomestiti. Navzlic temu bi družina oslabela ali pa morda postala že preje grižava. Pravično je tedaj, da pribijemo- za družino še vsaj 150 L.
Če zahtevamo aprila meseca za močnega plemenjaka z mlado matico in dobrim satjem ter v dobrem A. Ž. panju 120J L, ni cena pretirana. Toliko je vreden, popustimo pa še vedno lahko, zlasti pri kupčijah med prijatelji ali dob rimi znanci. Mladini, ki kupuje svoj prvi panj, za katerega je denar dolgo zbirala, bodimo še posebno naklonjeni. Spomnimo se na svoja mlada leta, kako težko in počasi je.leze! skupaj denar za kako reč, ki smo si jo prav posebno želeli.
Matica je spomladi vredna najmanj 150 L, družina na 9 satih, brez panja, 900 do 1000 L, na 7 satih 700 L, k-ranjiček v večjem panju, če je močan in do konca izdelan, povprečno 4-50—500 L. Za suhe čebele z matico vred lahko zahtevamo jeseni vsaj 50 L. Saj vzamejo za toliko medu s -seboj!
Če želi kupec samo panje, ki si jih sam izbere, je cena višja, ker bo gotovo izbral najboljše. Najslabše pa jih prodamo, če nastavi kupec ceno za vse skupaj ali pa kadar silimo s čebelami stran.
Po sklenjeni kupčiji naj kupec čebele kmalu odpelje. V nobenem primeru ne prevzemimo potem odgovornosti zanje. Večkrat se pripeti, da pride kupec šele čez mesece panje. Take kupčije niso zdrave in vodijo včasih da sporov.
Tri matice v eni družini. Že ponovno in ponovno smo v SČ lahko brali o kakem panju, ki je imel dve matici hkrati, največkrat staro matico in še neizp-rašeno mladico. To se pripeti vselej, kadar panj prelega, bodisi zaradi izčrpanosti ali ostarelosti matice, bodisi da je izprašena matica iz kakršnega koli že vzroka nesposobna vršiti svoje materinske dolžnosti v polni meri.
Ko se mladica op-raši, ne odstranijo čebele stare matice takoj. Včasih jo puste pri življenju še več mesecev. Znani so primeri, da so jo odpravile šele prihodnjo pomlad. Edinstven primer pa se je pripetil čebelarju Janku Bab-niku na Viču pri Ljubljani. Letos, pred kakšnima dvema mesecema, je pregledoval neki panj. Našel je v njem staro matico s pristriženimi krili, kmalu nato pa še mlado neizpra-šeno. Panj je prelegel. Ko je družino še nadalje pregledoval, je nemalo začuden opazil na nekem satu še eno matico s pristriženimi krili. Ves osupel je ponovno pregledal prejšnje sate, da se prepriča, ali je pri prejšnji matici prav videl, da ima pristrižena krila. Dognal je, da ga oči niso varale: panj je imel tri matice, dve s.prašeni s prirezanimi krili in mladico. To zanimivost je seveda pokazal svojemu čebelarskemu naraščaju. Potem je bilo mnogo ugibanja, kako je kaj takega mogoče, vendar nihče ni mogel rešiti te uganke.
Samo dvoje je mogoče. Kak panj je rojil in je matica s pristriženimi krili padla na tla ter na kalk način prilezla do najbližjega žrela in se vtihotapila v panj. Čebele so bile dobro-voljne in so jo pustile živo. Ker pa g. Ba.bnik možnost rojenja zanika, ni mogla tuja matica -priti v dotični panj drug'ače, kakor da jo je čebelar sam nehote in nevede prenesel s satom vred. V panju je nastalo nenormalno stanje, katerega so se čebele zavedale. Da bi mu napravile konec, so izpodredile mladico. Tako si jaz to
stvar predstavljam in mislim, da je ka j drugega nemogoče.
Zelo všeč bi nam bilo, če bi tudi g. Rabiti k povedal, kaj misli o vsem tem.
Prot, dr. Enoch Zander, vodja znanega čebelarskega zavoda v Erlangenu na Bavarskem, je slavil dne 19. junija t. 1. svojo sedemdesetletnico.
Dr. Zainder je brez dvoma eden izmed najpomembnejših nemških čebelarskih raziskovalcev. Njegovo znanstveno delovanje je zelo obsežno in mnogostransko. Njegova književna dela, dobro znana tudi pri nas, so zgledna, polna novih .kažipotov in se odlikujejo po jasnem, tudi laiku lahko razumljivem podajanju znanstvene snovi. Njegov priročnik čebelarske vede obsega v glavnem sledeča posamezna dela-Bolezni in škodljivci odraslih čebel. Bolezni čebelje zalege, Telo čebele, Življenje čebele, Čebelarjenje, Med, Analiza obnožine (Krank-heiten u. Schadlinge der erwachisenen Biene n. Die Brutikrankheiten, Der Bau der Biene, Das Leben der Biene, Die Zucht der Biene, Der llonig, Pollenanalysen — trije zvezki!). Posebno se je proslavil ,z odkritjem povzročitelja nosematoze, nosema apis. Tudi glede vzreje matic je nakazal nemškim čebelarjem nova pota. Na njegovo pobudo so začeli na debelo vzrejati črno švicarsko čebelo plemena Nigra. obenem pa onemogočili dovoz čebele iz drugih držav. Naši sivki ni bil naklonjen. Značilne sledove krvi kranjske čebele pri večini čebeljih družin v Nemčiji je označil kot ..znamenje Kajna". Vendar je proti koncu svojega izredno plodovitega dela na čebelarskem znanstvenem polju doživel, da se je naša čistokrvna siva čebela — plemena Sklenar — navzlic njegovemu prizadevanju po izločitvi iz vzreje vsepovsod uveljavila in v mnogih predelih Nemčije spod-rinila črno čebelo. Skoraj polovica plemenilnih postaj je prirejena za sivo pleme!
Izvleček v slovenskem jeziku iz dr. Zandro-ve knjig-e „Der Bau der Biene" je priredil pokojni Martin Humek in objavil v 24. letniku Sč. To delo je kasneje upošteval prof. J. Ver-bič pri sestavku „Čebelna družina in njeno udejstvovanje" v Jugovi knjigi „Praktični čebelar".
O medenju ajde imamo od docenta dr. G. Goetzeja v Landsbergu nekoliko zanimivih ugotovitev, iki so vredne, da jih objavi tudi SČ. ■Preiskal je 100 ajdovih cvetov dne 3. 7. 1929 med 8. in 10. uro pri 16" C in našel v tej množini sledeče količine medečine:
pri ajdi na peščeni zeml ji.....26,94 mg,
„ „ „ ilovnati zemlji .... 14,70 mg, „ barjanski zemlji .... 16,C6 mg, „ „ „ peščeni ilov. zeml ji . . 7,50 mg.
Glede medenja o raznem času je dognal, da je bilo medečine v 1(M) cvetih: med 8.,15 in 9h pri 14° C 58,2 mg, med 1.2.30 in 13 h pri 18,5" C 56,2 mg, dne 5. 8. t929 pa med 8.36 in 9 h pri 17° C 24,4 mg, med 12.00 in 15.00 h pri 21° C 8,1 ing.
Dr. Goetze pravi, da zračna vlaga močno vpliva na izdatnost medenja ajde,
K temu pristavljamo z naše strani, da so že naši čebelarski pradedje dobro vedeli, kakšno vreme je za medenje ajde najboljše. Noči morajo biti tople, tako tople, da človek pod rjuho spi — so rekli. Zjutraj mora biti megla in rosa, čez dan zelo toplo, a ne prevroče. Posebno imenitni so mirni, soparni dnevi, ko je nebo prav-
il al ahko poablačeno, a samo toliko, da sonce še lahko sije izza oblakov. Hud južni veter in podsončniik pomenita smrt za pašo, ravno tako burja in hladno vreme sploh. Naj bo čez dan še tako toplo-, mrzle noči onemogočijo tvorbo medečine. Zapomnimo si, da čebele dopoldne poberejo tisto medečino, ki so jo medovmiki v cvetih izločili čez noč.
Toplo severno vreme brez vetra ne vpliva na medenje ajde tako porazno kakor vetrovno južno, toda noči morajo biti tople. Kadar se pa po dežju pokažejo pobeljeni vrhovi naših planin, takrat zbogom paša! Zemlja ne sme biti niti premokra, niti presuha. Medenje pa mnogo bolj zavira prevelika zemeljska vlaga kakor nekoliko suše. Četudi ajda popoldne malce zvene, da je le čez noč dovolj rose, pa čebelice dopoldne berejo, da je veselje.
Ob slabi paši berejo čebele le kako dobro uro, ob dobri paši ves dopoldan. Kadar je pa medenje posebno močno, potegne paša tudi do tretje ure, kar smo že večkrat opazovali na Štajerskem.
Pa še nekaj naj pri tej priliki omenim, toda bolj v zabavo našim bralcem. Pri nas velja ajdovec kot najboljši med za domače pecivo in za medičarske testene izdelke, V nekem nemškem čebelarskem časopisu sem pa nedavno bral, da so ga dali kemiki v preiskavo, ali je zdrav za ljudi in za čebele, oziroma ali ne vsebuje morda kake strupene snovi. Kemiki so med resnično preiskali in našli vse v redu, samo okus ni godil njihovemu jeziku. O, če bi .poznali našo medeno potico, bi bili drugačnega mnenja! Potem bi mu gotovo dali vse drugačno izpričevalo, morda celo odlično.
Zanimive razlike v donosu panjev. Letos sem oskrboval čebele — ostanek čebelarstva — nekega čebelarja, ki so mu lani tatovi izropali domala vse panje, tako da mu jih je od 36 ostalo samo sedem. Ne bom popisoval, kako je bilo z 'njimi do bere na otavi. Omenjam samo, da v začetku julija ni bilo v nobenem panju več kakor za dva, tri dni živeža. Šele na otavi in prašni ajdi (!) ter na sončnicah so nekaj nabrali, a premalo za zimo.
Pri zazimovanju sem dognal, da imajo skoraj vsi panji po 5 kg zimske zaloge premalo. Samo eden je bil izjema, nabral je 8,kg čez potrebo in s tem daleč prekosil vse druge.
Ta velika razlika me je zelo presenetila, ker je pri tem panju nisem pričakoval. Družina je sicer močna, ne prekaša pa v tem pogledu drugih toliko, da bi ji dajal prvenstvo. Prezimila je na samem sladkorju brez trohice obnožine, kazala vso zimo in daleč tja v pomlad nekak čuden nemir, tako da sem jo ponovno pregledal, ali je glede zalege v ledu. Jeseni pa v primeri z drugimi toliko bogastvo v satju!
Za vzrejo matic so ravno take družine pomembne. Čim jo doženemo, jo moramo stalno več let opazovati. Če ohrani tudi potomstvo vse dobre lastnosti matičnega panja, smo končno našli družino, ki spada na plemenilno postajo.
Omenjeno družino nameravam zasledovati, tla vidim, ali je zlato ali „muha enoletnica". Bom že ob svojem času poročal, kako in kaj.
Uboge čebele! čebelarskemu znanstveniku dr. Bottcherju v Erlangenu se je končno posrečilo sestaviti pripravo, s pomočjo katere je mogoče avtomatično osmukati vso ol) nož i no, ki
jo prinesejo čebele s paše domov. Pripravo pritrdi čebelar pred žrelo. S paše vračajoče se čebele morejo v panj le skozi posebne luknjice, ki so ravno tako velike, da gre čebela skoz. ob-nožino pa pri tem osmiičejo z nožic posebni zob je,^ ki so napravljeni pri vsaki luknjici. Obnožina pada v podstavljeno posodo, ki jo čebelar od časa do časa izprazni. Potem jo primerno konzervira ter porabi, kadar se mu zdi primerno.
Izumitelj pravi, da so imeli čebelarji doslej velike težave z nabiranjem obnožine, ki je čebelam zelo potrebna zlasti v zgodnji spomladi, ko je v naravi še ni, v panjih pa tudi ne. Zavoljo tega je razvoj čebeljih družin prepočasen, zlasti za tiste kraje, kjer imajo čebele dobro zgodnjo spomladansko pašo n. pr. na repici. Zaradi pomanjkanja obnožine se ne morejo panji pravočasno razviti, tako da bi bili že v začetku aprila na višku in da bi potem mogli s pridom izkoristiti zgodnjo pašo. S samim medom jih ne bomo prisilili k naglejšemu in obilnejšemu zaleganju, treba je tudi obnožine, ki jo bo odslej čebelar »prideloval" po mili volji. Grabljice bodo delale zanj avtomatično. Ali razumete: avtomatično ... Dr. Bott-cher je je pridelal v enem letu 16,7 kg.
Ta priprava utegne biti velikega pomena za evropsko propadajoče čebelarstvo. Čez poletje čebele obnožine itak ite potrebujejo, saj ni v panjih nobene zalege... Zato jo je treba takrat nasmukati in dati panjem spomladi, ko so tudi brez zalege... čez leto so lahko brez obnožine, saj imajo med, zalege pa je itak včasih preveč, tako da se z vsemi štirimi trudimo, kako bi jo> omejili... Sedaj nam ne bo treba več prestavljati. Panjem bomo nastavili »nagobčnike", ki bodo avtomatično delali za nas in za zalego v prihodnji pomladi. Če je že vse racijonirano, naj lx> še čebelji kruhek. Nobene izjeme!
Če resno govorimo, bi pri nas taka priprava dobro rabila samo ob cvetu pravega kostanja, pa še to le kako leto, ko je je v resnici preveč, tako da jo čebele odlagajo celo v medišču, ker spodaj ni prostora. Dvomim pa, da bi tudi sicer kdaj morali operirati z osmukovalcem za ob-nožino — brez škode za čebeljo družino. Če je je v pannjih kdaj pa kdaj nekoliko čez dnevno potrebo, zgine kmalu kakor kafra, ker sledijo izdatnejšim pašam slabi časi, ko čebele nekaj časa ne dobe v naravi obnožine niti za vsakdanjo potrebo. Takrat črpajo iz starih j?alog, če pa teh ni, prenehajo množiti zalego.
Ne rečem, da bi osmukovalec ne imel pomena za p o s a m e z n e redke kraje, n. pr. tam, kjer je obnožine v resnici čez mero. Toda takih pasišč jaz ne poiznatn. Zato sem mnenja, da ga borno pri nas lahko pogrešali. Bati se je tudi, da bi ga čebelarji zlorabljali in uganjali z njim eksperimente na veliko škodo panjev.
Kako je z donosom medu pri panjih, ki imajo nastavljene osmukovalce, izumitelj ne poroča. Pristavl ja samo, da je na nadaljne izkušnje treba še počakati... Pa naj zavoljo tega po trpe še naši čebelarji!
Še o sončnicah. Letos smo lahko opazovali, kako medovita je ta rastlina. Kjer je je bilo kaj več, se je panjem jeseni poiznalo«, da so imele čebele na njej dobro bero. Na žalost smo pa opazovali, da ima tudi svojo senčno stran. Cvetovi so zelo lepljivi, kar škoduje čebelam v toliki meri, da se prav naglo obrabijo, izgube dlačice in zgodaj odmrjejo. Izredno mnogo jih ostane na rastlinah tudi čez noč. Kaj je vzrok temu, še ne vemo. Videli smo pa, da je žival zjutraj vsa onemogla. Vzleteti ne more, in če se steblo samo nekoliko zamaje, popadajo vse te čebele na tla, posebno ob vetrovnem vremenu. Na posameznih sončnicah sem jih našel zjutraj 5—>12.
Čebele gredo zjutraj najprvo nad sončnice. Domov se vračajo, dokler je še rosa, vse rumene od cvetnega prahu, prav kakor z buč. Ko sonce posije in posuši roso, niso po dlačicah nič več naiprašene, marveč prinašajo obnožino lepo zbrano v koških na nogah.
Cvetni prah je nekoliko svetlejši od bučnega, vendar pa ne toliko, da bi barva ne premotila očesa manj kritičnega opazovalca, zlasti kadar imajo čebele cvetni prah samo po dlačicah, ne pa tudi v koških.
Uporaba trotjega satja v medišču ni v nobenem primeru umestna. V letošnji 9—10 št. SČ sem med Drobirjem opozoril, kaj pomeni trotovina v medišču za matico. Je pa še drug razlog, ki govori zoper uporabo trotovine v medišču. Marsikomu se zdi škoda lepega mladega sata, ki ima v spodnjem delu same trotje celice. „Za medišče bo že dober", si misli in ga tam namesti. Če paša ni posebno močna, bo čebelar zastonj čakal, kdaj bodo čebele trotje celice napolnile z medom. Našel bo zgornji del sata s čebeljimi celicami lepo zanesen z medom, trotovino pa prazno, a lepo osnaženo in pripravljeno za zaleženje. Le ob posebno dobri paši, ko zmanjka končno praznih čebeljih celic, napolnijo čebele tudi trotovino. Koliko pa je takih letin, da bi se to zgodilo? Medišče pri A. Ž. panju je določeno za shrambo večje količine medu, za katero ni v plodišču, ko je družina na višku razvoja, dovolj prostora. Kdor tlači gor trotje satje, ovira s tem čebele i" škoduje zavoljo tega tudi samemu sebi.
Čim opaziš pri svojih čebelah kako bolezen — gnilobo, noseinavost — sporoči to takoj domači občini in SČD. da ti pošlje strokovnjaka na pomoč.
Vodja Društvene čebela me: Adolf Arko, Ljubljana, Streliška ulica 20. — Vodja zavarovanja proti kužnim boleznim: Anton Stelancioza, Ljubljana, Gluhonem-nica. — Čebelarske opazovalnice vodi urednik SČ.
Herausgeber — Izdajatelj: Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani. — Schriftleiter — Urednik: Avgust Bukovec, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 14 — Uprava in društvena pisarna: Ljubljana, Tyrševa cesta 21, telefon.35-4-5, štev. ček. računa 11.066. članarina (naročnina) znaša letno 30 L, za inozemstvo pa 40 L.
Fiir — Za: J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in biografija d. d. v Ljubljani: V. Jeršek.