čins poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 19. V. 1988, LETO XXVII, ŠTEVILKA 9 mmmm Ob 23. maju — prazniku občine Domžale izrekam najlepše želje vsem delovnim ljudem in občanom naše občine. Praznik naše občine se navezuje na shod Ljudske fronte 23. maja 1937. leta na Taboru nad Ihanom, ko so delavci, kmetje in napredna inteligenca na velikem ljudskem zborovanju dokazali svojo enotnost in odločnost v boju proti družbenim krivicam ter proti grozeči nevarnosti fašizma in vojne. Želim, da bi ob letošnjem občinskem prazniku vsi občani primerjali tedanje materialne, socialne in druge življenjske razmere z razmerami, ki smo jih dosegli z narodnoosvobodilno vojno, revolucijo in lastnim delom, in v katerih živimo danes. Ti dosežki in možnosti, ki jih naša družba in naša občina ima in ki smo jih že veliko uresničili, nam dajejo tudi zaupanje, da bomo še nadalje udejanjali vizijo pravične in vsak dan bolj bogate družbe. Čestitam in se zahvaljujem vsem občanom za delo v združenem delu, v krajevni skupnosti, v društvih, v družbenopolitičnih organizacijah, pri varovanju in urejanju okolja ter pri vseh drugih oblikah dela, ki nam izpolnjujejo in bogatijo življenje! predsednik Skupščine občine Domžale Čestitam tudi v imenu družbenopolitičnih organizacij občine! „ , ' , > Peter PRIMOŽIČ, dipl. pravnik Prireditve ob praznovanju občinskega praznika 14. maj ob 7. uri Množičen pohod po Poti spominov občine Domžale ob 8. uri X. jubilejno občinsko tekmovanje šolske in izvenšolske mladine »Mladi v SLO in DS« pri Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah 20. maj ob 11.30. Odprtje obrata mesne predelave v Studi DO Meso Kamnik-Domžale ob 14. uri XII. srečanje mladih tehnikov Slovenije v Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah z otvoritvijo 21. maj ob 8. uri XII. srečanje mladih tehnikov Slovenije — nadaljevanje tekmovanj z zaključkom ob 16. uri v Osnovni šoli Šlandrove brigade v Domžalah ob 8. uri V. slovensko balinarsko prvenstvo obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev iz SR Slovenije na igrišču BŠK Budničar Količevo ob 9. uri Meddruštveni turnir športnih invalidov v kegljanju na kegljišču Repovž v Domžalah ob 10. urElavnostna seja Skupščine občine Domžale v novi kinodvorani v Domžalah ob 11. uriOdprtje likovne razstave Hlebinske naive v Likovnem razstavišču v Domžalah ob 12. uri Odprtje razstave izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale v dvorani Komunalnega centra v Domžalah ob 16. uri Tek po Poteh aktivistov NOB v Trzinu ob 19. uriOdprtje teniških igrišč in balinišč v Športnem parku »8. julij« v Mengšu ob 20. uriPredstavitev velikega alpinističnega dosežka Janeza Jegliča in Silva Kara v južni steni Cerro Torreja v novi kinodvorani Domžale 24. maj 22. maj ob 8. uri Turnir v tenisu za obrtnike in pri njih zaposlene delavce občine Domžale v Športnem parku v Domžalah ob 9. uri Mednarodni modelarski aeromiting na modelarskem letališču v Radomljah ob 9. uri Tekmovanje v kegljanju za obrtnike in pri njih zaposlene delavce iz občin gorenjske regije na kegljišču Repovž v Domžalah ob 16. uri Slavnostna povorka po ulicah Domžal ob 17. uri Koncert pihalnih orkestrov iz Domžal, Mengša, Moravč in Kamnika pri dvorani Komunalnega centra Domžale 23. maj ob 10. uri Javna tribuna o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona in zakona o davkih občanov v novi kinodvorani v Domžalah ob 10. uri Panelna razprava na temo »Zadružništvo in nove oblike vlaganja sredstev občanov« v novi kinodvorani v Domžalah ob 16. uri Odprta scena — prikaz aktivnosti mladih pred dvorano Komunalnega centra Domžale 25. maj ob 17. uri Ustanovna skupščina Turistične zveze občine Domžale in razgovor o turizmu v občini v Restavraciji POZD Repovž 26. maj ob 19. uri Zaključek razstave izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale v dvorani Komunalnega centra Domžale 28. maj ob 10. uri Tradicionalni košarkarski ženski turnir v Mengšu Novinarji iz pobratene Koprivnice - iz redakcije »Glasa Podravine« so pred občinskim praznikom občine Domžale opravili razgovor s predsednikom OK SZDL Domžale Maksom Jeranom. Obisk iz Koprivnice: »Glas Podravine« na obisku V okviru vsakoletnih srečanj so nas v dneh pred občinskim praznikom obiskali naši prijatelji iz uredništva GLASA PODRAVINE, ki v okviru pobratene Koprivnice skrbijo za obveščanje delovnih ljudi in občanov. Precej več jih je, kot v našem uredništvu, v njihovem okviru dela tudi radijska postaja, naša vsakoletna srečanja pa so namenjana predvsem izmenjavi izkušnje, pa tudi spoznavanju življenja in dela posamezne občine. Najprej smo se sestali na Občinski konferenci SZDL Domžale, kjer so se pogovorili z njenim predsednikom, ki je na kratko predstavil sedanji utrip življenja naše občine, v prijateljskem razgovoru pa smo se dotaknili tudi nekaterih širših problemov kot so vodenje javne razprave o osnutku ustavnih amandmajev, delo Izvršnega sveta, stanje gospodarstva ipd. Kar precej stičnih točk smo našči! Tokrat smo obiskali tudi kovinarsko delavnico VINKA CAPUDRA in njegovega sina, ki sta nam pokazala delavnico, s kratkim filmom pa so se naši gostje podrobneje seznanili z nekaterimi njunimi dosežki. Bili so kratkomalo »očarani« nad mini Litostrojem, mi pa vsi skupaj hvaležni mojstru Capudru in sinu za njuno ljubeznivost. Sledil je sproščen razgovor, v katerem smo predstavili svoje vsakdanje tegobe in probleme, se zaustavili tudi ob posameznih uspehih in dosežkih ter se dogovorili, da se pred občinskim praznikom v novembru spet dobimo. Tedaj pa v Koprivnici. Srečno, prijatelji iz uredništva Glasa Podravine! \T Stanovanjska posojila V današnji številki prinašamo razpis 16. javnega natečaja za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo iz združenih sredstev vzajemnosti. Prijave do 15. junija! Naši vidnejši dosežki v občini od 23. maja 1987 do 23. maja 1988 Dokončani: — prizidek k Osnovni šoli Radomeljske čete Preserje — prizidek in obnova Osnovne šole Josip Broz Tito Domžale — prizidek k PTT objektu v Domžalah in obnova starih prostorov — samopostrežna trgovina Rodica DO Napredek z javnim zakloniščem — skladišče gotovih izdelkov Helios — TOZD TBLUS Količevo — prodajalna Helios Želodnik — prodajno skladišče Kmetijske zadruge v Jaršah — obrat za predelavo in hladilnico DO Meso Kamnik — Domžale v Studi — javno zaklonišče za 500 oseb v SPB-1 — blok v Mengšu — Zavrti s 64 stanovanji — obnova stanovanjskega poslovnega objekta v Vrhpoljah — obnova in prizidek gasilskega doma v Vrhpoljah — obnova Kulturnega doma v Mengšu — rekonstrukcija in asfaltiranje ceste v Zlato polje — rekonstrukcija in asfaltiranje ceste na Gorjuši — peš pot Domžale—Depala vas — kanalizacija v krajevni skupnosti Vir — kanal Trzin—Mengeš — plinovod do Domžal z merilno postajo — preplastitev cest: Mengeš—Preserje, Bu- kovčeva cesta na Viru, Radomlje—Volčji potok, Podrečje — izgradnja obvozne ceste v Drtiji pri DO Termit — izgradnja peš poti v Lukovici — regulacija, melioracija in komasacija kompleksa Radomlja I (Dob—Krtina) — regulacija in melioracija kompleksa Radomlja II (Krtina—Vrba) — izvedena so številna druga komunalna dela (rekonstrukcija in asfaltiranja ulic, izgradnja mrliških vežic itd.) V teku so naslednja večje naložbe, ki so bile začete v tem ali preteklih letih: — delavnice pri Srednji kovinarski in Usnjarski šoli — prizidek k Domu upokojencev Domžale — obnova Doma počitka v Mengšu — Postaja milice Domžale — otroško okrevališče Krk — digitalna telefonska centrala v Domžalah — prizidek k OŠ Martin Koželj Dob — obrtna industrijska cona Trzin — vodovodni sistem Velika vas—Dešen — vodovodni sistem Trojica — glavni kanal Podrečje—Dob in kanalizacija Dob — regulacija in melioracija kompleksa Radomlja IV. (Želodnik—Prevoje) — kanalizacija in ceste Sever I. v Domžalah — kanalizacija v Radomljah — rekonstrukcija ceste Vrhpolje—Krašce — zaključni element pri SPB I s prodajnimi in poslovnimi prostori Kmetijske zadruge Domžale — sanacija odplak Prašičereje Ihan — številni drugi posegi na komunalnem področju V Mladi pred halo Komunalnega centra Že v pripravah na praznovanje meseca mladosti smo imeli v programu izpeljati aktivnost pred halo Komunalnega centra in sicer smo prireditev poimenovali »ODPRTA SCENA MLADIH«. Prireditelji smo poskušali pripraviti prikaz dela naših najmlajših mladincev raznih kulturnih skupin, ansamblov, kantavtorjev, govorcev ... Posebnost tega srečanja bo odprti mikrofon in sicer v večernih urah, na oder pa bo lahko prišel vsakdo, ki misli, da ima karkoli povedati mimoidočim, občinski strukturi ali pa morda kar zveznim funkcionarjem. Ja, da ne pozabimo! Scena se bo dogajala na ploščadi pred halo v brezovem gozdičku v torek 24. maja od 16.—21. ure, odprti mikrofon pa bo od 18. do 19. ure. Scena ni bila izbrana slučajno — tudi na zaključni prireditvi v Beogradu bo scena 4000 brez, ki so jih posekali, mi jih pa ne bomo, niso stale 53 starih milijard, naše so precej manj. Predsedstvo OK ZSMS Domžale Skupščina občine in Kulturna skupnosti i Domžale i Muzej in galerija mesta Koprivnice vabijo na ogled razstave IZBRANIH SLIKARSKIH IN KIPARSKIH DEL IZ ZBIRKE GALERIJE HLEBINE, ki bo odprta v Likovnem razstavišču Domžale od 21. do 27. maja 1988 od 9. do 19. ure. Razstavo okrog 40 del ustvarjalcev vseh generacij svetovnoznane šole hlebinske naive prirejamo v počastitev praznika občine Domžale v okviru sodelovanja s pobrateno občino Koprivnica. Vljudno vabljeni! Osrednja občinska slovesnost ob dnevu OF in 1. maju: Slovesno in delovno dodeljena priznanja OF in ZSS »Ponosni smo na vse pridobitve in cilje, za katere so se borile in žrtvovale generacije Pred nami, vendar ne le ponosni, temveč tudi trdno odločeni, da angažiramo ustvarjalne potenciale vseh generacij za ustvarjanje jutrišnje, humane, socialistične družbe«, je med drugim poudaril Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale na osrednji občinski slovesnosti ob DNEVU OF in PRAZNIKU DELA, ki je bila letos združena z revijo odraslih pevskih zborov iz vse občine. Slovesnost, na kateri se je zbralo zelo veliko delovnih ljudi in občanov, med njimi pa tudi letošnji dobitniki srebrnih priznanj OF ui srebrnih znakov ZSS, je bila letos v prenovljeni dvorani v Mengšu in je ponovno dokazala, da je v naši občini veliko ljubiteljev slovenske in druge narodne in umetne pesmi, saj se je vrsta pevskih zborov predstavila s kvalitetno naštudiranimi pesmimi, ki so iz rok številnih prisotnih izvabljale gromke aplavze. Le teh pa so bili deležni tudi letošnji dobitniki priznanj, o katerih je bilo med drugim rečeno: »V teh kriznih časih, ko Prevladujeta apatija in resignacija, pa so med nami še posamezniki, aktivisti, ki so s svojim poštenim in prizadevnim delom že doslej vsak dan izkazovali svojo pripravljenost prispevati k našemu razvoju in reševanju naših problemov, mnqgokrat tudi v prostem času. Tako smo tudi v letošnjem letu v množici aktivistov poiskali tiste, ki so kreativno največ prispevali k razvoju lastne krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in občine Domžale v celoti. Naj jim bodo priznanja osvobodilne fronte in srebrni znaki sindikata skromna oddolžitev za njihovo delo in prizadevnost. SREBRNA PRIZNANJA OF, ki sta jih podeli -. la Maks Jeran, predsednik OK SZDL Domžale, Iter Franc Avbelj-Lojko, Predsednik Žirije, so prejeli: j HERMAN BREZ-|NIK za dolgoletno akti-yistično in družbenopolitično delo, še posebej je Potrebno omeniti njegov Prispevek v razvoju občine, kjer je uspešen gospodarstvenik, aktiven v krajevni samoupravi in delegatskem sistemu. Uspešno je opravljal številne Pomembne funkcije in y,edno prispeval v korist sirse družbene skupnosti. DRAGO BURJA za dolgoletno uspešno organiziranje dejavnosti Turističnega društva Domža-}e- S pridnostjo, trudom ter organizacijskimi sposobnostmi je bistveno prispeval k uveljavitvi dejavnosti društva, ki je posebej aktivno pri varova-j nju bivalnega okolja in ■ Pri organizaciji aktivnosti, ki bistveno bogatijo naše vsakdanje življenje. STANE ČESEN za prispevek v NOB in aktivno delo tako v krajevni skupnosti kot pri razreševanju problematike v organizacijah, katerih člari je. Posebej je pomemben njegov prispevek v delu Zveze rezervnih vojaških starešin, na področju teritorialne obrambe in v družbeno-političnih organizacijah. JOŽE JOSIPOVIČ za dolgoletno prizadevno delo v krajevni skupnosti, kjer uspešno vodi krajevno samoupravo. Njegovo delo obsega različna področja od SZDL do sveta KS, pomemben pa je njegov delež pri ureditvi komunalne infrastrukture, organizaciji različnih prireditev in drugod. JERNEJ LENIČ za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini. S svojimi idejami, predlogu, pobudami in osebnim zgledom je veliko prispeval h krepitvi delegatskega sistema v KS Toma Brejca, pomemben pa je tudi njegov prispevek v delu socialistič- ne zveze in na področju vzgoje in izobraževanja. SLAVKO PETEK za prispevek v NOB in za dolgoletno družbenopolitično in družbeno delo. S svojimi bogatimi izkušnjami je sodeloval v organizaciji Zveze združenj borcev, pomemben je njegov prispevek pri združenju šoferjev in avtomeha-nikov ter v delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. JANEZ ZIBELNIK za prispevek v NOB in dolgoletno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti in občini. Pri opravljanju vrste nalog in zadolžitev tako v svetu kot skupščini KS, delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah je vselej pokazal veliko prizadevnosti in požrtvovalnosti in z vestnim delom veliko pripomogel k uspešnemu delu. KOMISIJA ZA POT SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE pri 00 ZZB NOV Domžale za večletno strokovno in požrtvovalno delo članov od samega začetka oblikovanja Poti spominov, do današnje množične udeležbe delovnih ljudi in občanov na tej poti. S požrtvovalnim delom so pomembno prispevali k ohranjanju in razvijanju revolucionarnih tradicij NOB ter k spoznavanju mladih z zgodovino NOB v naši občini. Na slovesnosti so bila po-deljana tudi 3 bronasta priznanja OF, ki so jih prejeli naslednji delovni ljudje in občani iz KS Mengeš: (Podelila jih je Angelca Kržan, predsednica KK SZDL): KOŽELJ ANDREJ za prispevek v NOB in dolgoletno družbenopolitično delo ter aktivnosti v okviru gasilske organizacije. RŽENlCNIK ANICA za prispevek v NOB in za družbenopolitično delo v organizacijah in društvih. ŽUN IVAN za prispevek v NOB in dolgoletno družbenopolitično delo v različnih organizacijah v KS Mengeš. SREBRNE ZNAKE SINDIKATA, ki sta jih podelila Franc Gnidovec, predsednik, in Igor Mlakar, sekretar OS ZSS Domžale, so prejeli: NIKO LUNAR, TREMIT TOZD Ilpos Ihan za dolgoletno družbenopolitično delo, s katerim si je med sodelavci pridobil ugled, zaupanje in spoštovanje. Uspešno je opravljal vrsto funkcij ter vedno dosledno ures- ničeval temeljne interese delavskega razreda. MATIJA KOSMAČ, ŽITO VIR za izjemni prispevek v uveljevanju vloge ZSS v političnem sistemu in za prizadevanja za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev. Opravljal je vrsto funkcij v sindikalni organizaciji in veliko prispeval k dobri organiziranosti toplih obrokov v DO. DRAGA BEVK, DOM POČITKA Mengeš za aktivno in uspešno delo ne le v sindikalni organizaciji, temveč tudi v samoupravnih organih delovne skupnosti. S svojo delovno zagnanostjo in vestnostjo je v kolektivu zgled delavke, ki vse svoje sile namenja koristi kolektiva in bogate izkušnje prenaša ria mlajše sodelavce. JOŽICA OREHEK, TOKO DOMŽALE za aktivno družbenopolitično delo, s katerim bistveno prispeva k urejanju samoupravnih in medsebojnih odnosov ter k razvoju in krepitvi dela osnovne sindikalne organizacije. Zelo pomemben je njegov prispevek na področju izboljšanja živ-ljenskega in socialnega položaja delavcev. IVAN CERAR, TO-SAMA DOMŽALE za vestno in zavzeto delo, s katerim si je pridobil zaupanje sodelavcev, ki so ga izvolili za predsednika OOS. S svojim tvornim in prizadevnim družbenopolitičnim delom je pomembno prispeval tudi k uspešnemu delu samoupravnih organov tako DO, kot OS ZSS in organov skupščine občine. JOŽICA VAVPE-TIČ, OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE za izjemno ustvarjalno in inovativno delo, v katerem je s svojimi humanimi pogledi in strokovnim znanjem usmerjala razvoj šole. S svojim zagnanim delom potrpežljivostjo in iskanjem najboljših rešitev je ogromno prispevala k oblikovanju in rasti samoupravne zavesti kolektiva, v katerem je vseskozi družbenopolitično aktivna. OSNOVNA ORGANIZACIJA ZSS LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE za prizadevno delo vseh članov sindikalne organizacije, ki je BRONASTA PLAKETA ZVEZNE KONFERENCE SZDL ALOJZU JAGODICU Tov. ALOJZU JAGODICU iz Mengša je bilo na prireditvi izročena bronasta plaketa ZVEZNE KONFERENCE SZDL Jugoslavije za njegovo večletno prizadevanje in aktivnosti na področju varstva okolja. Je ustanovni član Društva za varstvo okolja — Domžale Kamnik, njegova zasluga pa je, da se je društvo aktivno vključilo tako v delo obeh skupščin, kot tudi Izvršnih svetov in s svojimi tehtnimi predlogi sodelovalo tudi v delu organov SZDL ter Kmetijsko-zemljiških skupnosti v obeh občinah. Njegova skrb za bolj zdravo, bolj čisto in bolj varno ter urejeno okolje je pomembno prispevala k razreševanju problematike tega področja tako v občini Domžale kot sosednji občini Kamnik. v banki uveljavila ugled sindikata med delavci. Posebno skrb je 00 ZSS namenila področju družbenega standarda, kjer je uspešno reševala stanovanjske probleme, organizirala počitniške dejavnosti ter družbeno prehrano, pomemben pa je tudi njen vpliv na organi- zacijo športnega in kulturnega življenja. OOS je zaradi svojega vpliva, nuđenja pomoči pri razreševanju težav delavcev postala nepogrešljiv in bistven sestavni del vseh samoupravnih odločitev v Ljubljanski banki Banki Domžale. V. V. Prvomajska fotoreportaža Prejemniki priznanj OF v občinr Domžale za leto 1988 Prejemniki priznanj ZSS za letošnje leto. Tradicionalni prvomajski sprejem godbe pri Kebru - gospodar Stane Kovač tradicije, ki je stara že desetletja, ne opusti Občani KS Jarše - Rodica so se srečali na prvomajskem srečanju na Rudniku *;>;:< i,..,.. Radomljam so za 1. maj že tradicionalno zabavno nogometno srečanje med debelimi in sjihimi. ^ričllNSkip()R6tEVAL'EC Posvet sindikalnih aktivistov: Le usposobljeni bomo kos novim nalogam ... V začetku maja je občinski sindikalni svet organiziral za predsednike osnovnih organizacij in svojih organov posvet v Poljčah. Namen posveta je bila seznanitev sindikalnih aktivistov z najnovejšo politično in gospodarsko situacijo v republiki in občini, glede na to pa, da se je v tem mandatu vodstvo osnovnih organizacij precej »obnovilo«, je bilo na dnevnem redu tudi nekaj točk praktične narave: kako voditi sestanek in razpravo ter medsebojno obveščanje v Zvezi sindikatov. Organizatorji so poskrbeli za zanimive uvodničarje, od katrih smo izvedeli marsikaj novega. Rdeča nit vseh pogovorov so bila seveda vprašanja o tem, kaj nas čaka po 15. maju. Človek je dobil občutek, da je to nek skrivnosten datum, ko bomo potegnili črto, pometli s starim in začeli vse znova. Miha Ravnik, predsednik RS ZSS ni povedal nič vzpodbudnega. Že zdaj težka situacija se zna še poslabšati, Jože Smole, predsednik RK SZDL pa je v tolažbo dejal, da je prišel končno čas, ko se bo nehalo spraševanje, kdo v Jugoslaviji koga izkorišča in ko bo dobrim gospodarjem dovoljeno uživati sadove svojega dela, slabi pa se bodo nehali stiskati pod državno »marelo«. Franci Gerbec meni, da bomo s sprostitvami cen, uvoza in deviznega trga po 15. maju končno postavili gospodarstvo na bolj zdrave temelje. Vendar pa vse te ugotovitve preveva bojazen, ali bomo po škodi, ki je bila pred tem storjena gospodarstvu še sposobni preiti na učinkovitejšo ekonomsko politiko. Prav tako je v zraku obviselo vprašanje, kaj bo po 15. maju (z bojaznijo namreč pričakujemo ta dan x) z nami delavci in občani. Iz izkušenj namreč vemo, da v končni fazi vse posledice takih in drugačnih ukrepov nosijo naše rame (beri: žepi). Sindikalisti se sprašujejo, ali bodo sploh sposobni spremljati zapletena gospodarska in politična dogajanja in se vklapljati vanje tako, kot bo to pričakovala njihova delovna sredina. Na posvetu smo namreč slišali, da so pred sindikatom povsem drugačne naloge, kot smo jih bili vajeni doslej. Kompleksnost vprašanj, katerih so-reševalec naj bi bil tudi sindikat, je namreč tolikšna, da bi moral sindikalni funkcionar poznati dobro Tatjana Prime Marinka Železnik Janez Novak Mitja Pogačnik Ciril Kos tako delo v proizvodnji, kot pravne norme, ekonomske zakonitosti, socialne razmere, obenem pa naj bi znal tudi malo čarati... Nekaj udeležencev posVeta smo povprašali, kako uspejo slediti interesom svoje sredine in kako vidijo vlogo sindikata v svoji delovni organizaciji. TATJANA PRIMC, 00 Lekarna: Novi pogoji gospodarjenja ne obetajo nič dobrega. Cene bodo poskočile, padla bo kupna moč. Če ljudje ne bodo kupovali, bo upadla proizvodnja. To bo imelo za posledico slabe osebne dohodke, tako, da bodo tisti z najnižjimi res težko shajali. Težko bo sindikalistom v DO, ko bo začelo škripati. V svoji sredini zaenkrat še nisem naletela na težave. Smo majhna OZD, o problemih in tekočih zadevah se vsakodnevno pogovorimo; vemo, da sindikat ima omejeno moč. Rešitev iz krize vidim v kvalitetnem delu: več in dobro delati!. Seveda je potreben pri tem ustrezen osebni dohodek. Bolj boš stimuliran, bolje boš delal! MARINKA ŽELEZNIK, 00 Rašica: Gospodarske težave so vzrok, da danes delavca zanima predvsem to, ali bo imel de- Slika s posveta predsednikov osnovnih organizacij ZSS iz Domžal v Poljčah. »Bomo zmogli?« se sprašujejo udeleženci posveta lo in koliko bo za to dobil. Večina vidi v sindikatu le organizatorje ozimnice, izletov in morda kakšne športne prireditve. Vemo pa, da je danes vloga sindikata mnogo širša, saj bi moral biti sooblikovalec stališč pri vseh pomembnejših odločitvah v delovni organizaciji. Vendar pa se tega še ne zavedamo v zadostni meri. JANEZ NOVAK, 00 Avtoservis: Na nove ukrepe, ki naj bi jih bili deležni po 15. maju so delavci premalo pripravljeni, upam si trditi, da večina zanje sploh ne ve. V Avtoservisu smo prebrodili že marsikatero težavo, tako da zaenkrat v miru »dihamo«. Se pa bojim, da nas čakajo še težke naloge. Pričakovane spremembe se bodo gotovo odrazile tudi na osebnih dohodkih. Pri le-teh pa se vse začne in konča. MITJA POGAČNIK, Napredek: V izvršnem odboru sem šele dva meseca, tako, da sem doslej delo sindikata poznal le iz obratne smeri — kot delavec, ki od njega nekaj pričakuje. Nisem vedel, kolikšno vlogo ima pri pomembnih odločitvah, niti ne to, da se ne ukvarja samo z ozimnico in letovanju. Na posvetovanju sem slišal marsikaj zanimivega. Močno se bo treba potruditi, če bomo vse hoteli razumeti in prenesti v bazo. Zadovoljen sem z oblikami usposabljanja, ki jih organizira občinski sindikat, zlasti zdaj na začetku mandata nam to še kako prav pride. CIRIL KOS, Mlinostroj: Član sindikata v DO sem bil v obdobju, ko je bil Mlinostroj v težavah, pa smo zdržali. Mislim, če smo zdržali ukrep družbenega varstva in zadeve okrog njega, bomo tudi prebrodili težave izven ograje naše DO. Smo pač kovinarji in združimo marsikaj... Za svoj sindikat lahko rečem, da je prisoten povsod — skušamo prisluhniti potrebam in intresom večine, zato upam, da so naši sodelavci zadovoljni z nami. Lubinič Marjana O konferenci ZKS v naši občini Za socializem po volji ljudstva... Domžalski komunisti so se resno lotili priprav na konferenco ZKS, ker menijo, da je jasna opredelitev ciljev in poti do njih, ena zadnjih priložnosti, da se ZK povzpne iz krize. Predsedstvo OK ZK je imenovalo komisijo za idejno teoretično delo, ki je podrobno preučila konferenčne materiale in jih predstavila v nekaterih osnovnih organizacijah; mnoge temeljne celice so razpravo izpeljale tudi same. Povzetek pripomb, pobude in usmeritev pa je bil oblikovan na seji komiteja, ki je bilo 14. 4.1988 Člani ZK menijo, da je gradivo drugačno in boljše od preteklih toda še vedno mu zamerijo, da je preobsežno, poskuša biti vseobsegajoče, ima precej nerazumljiv jezik, proti koncu (ko gre za prenovo ZK) izgublja kritični naboj, ne predlaga novih razvojnih perspektiv, ampak le prevzema tiste, ki so se v zadnjih letih oblikovale v družbi; ne postavlja dovolj dilem ob katerih bi se komunisti lahko diferencirali (opredeljevali; se z njimi poistovetili ali jih zavračali), odprte dileme pa so zelo površinske in »črnobele«. Za sedanjo gospodarsko politiko nosi ZK prav gotovo levji delež odgovornosti: načrtovalci so člani ZK in organi ZK se niso upirali dovolj odločno administrativnim ukrepom, dogovorni ekono- miji, načrtovani inflaciji; Žalostno je, da je ZIS lahko v svojem poročilu celo hvali, da je užival podporo v CK ZKJ in njegovem predsedstvu. Medtem ko praznoverne socialistične države pogumno uveljavljajo delnice in pravice iz sovlaga-nja, naši politiki še vedno jokaje svarijo pred to novotarijo, ki bi lahko ogrozila socialistične temelje našega sistema in samoupravni položaj našega delavskega razreda. Na političnem področju bi se ZK morala opredeliti, kateri so strateški temelji našega sistema! Ali so to tudi »tozdiranje« »sisarija«, delegatski sistem, združeno delo, enotni razvojni model za vso Jugoslavijo, dohodkovno povezovanje, sklad za nerazvite, ... ki v praksi niso dali ustreznih rezultatov? Ljudje namreč zahtevajo svobodno in argumentirano razpravo v (kon)federaciji, pravici do odcepitve, neposrednih volitvah, družbeni lastnini, svobodni menjavi dela, ustavnemu referendumu, zunanji politiki, JLA, zvezni ustavi, ki bi izhajala iz republiških in upoštevala le nesporne skupne točke. Člani komiteja so se zavzeli za strogo nerazdružljivost sočasnega članstva v organih političnih organizacij in organih samoupravnih ali državnih struktur. Prenova ZK je odprla le nekatere slabosti naše organizacije: gradivo direktno ne našteva slabih komitejev, ampak le »opozarja na nekatere občinske komiteje ZKS, ki še ne delajo dobro«; gradivo ne izpostavlja resnice, da je bilo samoupravljanja premalo znotraj ZK in ga zato ne more biti tudi v družbi; vodilo konference (za socializem po meri ljudi) bi se verjetno bolje glasilo: Za socializem po volji ljudstva, saj prvotno geslo lahko ustvarja občutek, da nam mora nekdo še vedno jemati mero. Prisotna je bila ugotovitev, da se ZK ne bo mogla spopasti z družbenimi problemi dokler ne razreši svojih lastnih. Na seji komiteja so sklenili, da bodo trije delegati iz naše občine na konferenci razpravljali o mladih, socialni politiki in družbenih dejavnostih ter o težavah OZD zaradi omejevalnih ukrepov ZIS. LIGITROP IZ DELA Na skupni seji sta iskala stične točke predsedstvo OK ZK in predsedstvo OK ZSMS. Ugotovili so, da se pogledi mladih in komunistov na družbene probleme ne razlikujejo. Skupaj so oblikovali stališča, ki jih bo na konferenco ZKS prenesla delegacija naše občine. 00 ZKS v Heliosu je pripravila izčrpno sejo o ustavnih spremembah in konferenci ZKS. Rdeča nit razprave je bila seveda zahteva po trgu, trgu in še enkrat po trgu- Na seji komiteja, ki je, kljub ostrim mnenjem in zahtevam, potekala v vzdušju enotnosti in mirnosti, so se polemične iskre dvigale trikrat: — ko so govorili o kadrovski politiki v OZD, se niso mogli zediniti o pomenu formule šolske izobrazbe za gospodarsko uspešnost tovarne; — ko so govorili o delitvi in ustanavljanju OO ZK v delovnih organizacijah z več TOZDi, so nekateri člani komiteja opozorili, da ustanavljanje samostojnih 00 ZK v DSSS tudi formalno loči delavski razred na upravljal-sko-birokratskega in proizvodnega; — ko so nekateri člani komiteja zahtevali dobičkonosno tržno usmerjeno gospodarstvo v SFRJ, so jih drugi opozorili, da to pomeni tudi ukinitev zakona o združenem delu. O ukinitvi tega zakona komite ni glasoval. 00 ZKS na Srednji kovinarski in usnjarski šoli meni, da je delegatski sistem draga fasada za potrjevanje vnaprej pripravljenih sklepov, komunisti pa zahtevajo ostro ločevanje vodenja in samoupravljanja. O ustavnih spremembah pravijo, da jih bo treba, če ne bo šlo drugače, sprejemati z referendumom. Odločno so proti temu, da bi država lahko podjetjem odvzemala dohodek: po tej logiki bo verjetno cilfdržave, da ustanovi čim več monopolnih proizvajalcev, da bo državna blagajna polna. V Papirnici so osnovne organizacije ZK združili v eno, v Napredku pa so iz treh ustanovili dve. Pripravil: Ligitrop OBRTNO »li 3ivzi/\ioa Pred razstavo izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale:_______ § Obojestranska I korist združenega m dela in obrtnikov Razgovor s predsednikom Obrtnega združenja Domžale Marjanom Smolnikarjem Vsekakor lahko ugotovimo, da je bila razstava izdelkov in storitev, ki jo je Obrtno združenje Domžale pripravilo pred leti v Hali Komunalnega centra Domžale zelo odmevna, ugotavljajo pa tudi, da je v daljšem časovnem obdobju dala tudi ustrezne ekonomske efekte. Pravzaprav zato tudi ni bilo dileme ali se splača tako razstavo, ki na nek način pomeni tudi sejem, (čeprav to ne želi biti) organizirati ali ne. Odločitev je bila na dlani, četudi se je vodstvo Obrtnega združenja že od vsega začetka zavedalo, da pristopiti k tako zahtevni zadevi niti ni lahek, niti enostaven zalogaj. Kot pred leti, so se organizacijski odbor ki ga tokrat vodi Andrej Počivavšek ter predsednik Obrtnega združenja Marjan Smolnikar lotili zahtevne naloge. Predsednika Marjana Smolnikarja smo povabili na razgovor, v katerem je odgovoril na tale vprašanja: Kakšno je vsebinsko Jzhodišče letošnje razstave Izkušnje, ki smo si jih Pridobili z organizacijo prve razstave pred 5 leti m z izkušnjami, ki smo si J]h pridobili s postavitvijo stalne razstave, smo nekoliko operativno sposobnejši, četudi nam problemov nikakor ne manjka. Tedaj je bilo naše izhodišče pri postavljanju razstave poudariti izdelke za ^voz, one, ki uvoz nadomeščajo in one, ki bi lahko bistveno pripomogli h kooperaciji. Mnogo takih izdelkov imamo še sedaj, mnogo je članov Obrtnega združenja, ki take izdelke izdelujejo. Veliko je zanimanja za te izdelke tudi od zunaj, česar pa ne moremo trditi za zanimanje med domačimi delovnimi organizacijami. Menili smo, da se bodo v domačem drobnem gospodarstvu bolj zainteresirali za te izdelke, kdo jih izdeluje, kakšne so možnosti, kakšne količine so na voljo, kakšen razvoj, perspektiva. Seveda Je možno, da obstojajo direktne poslovne povezave že od prej, da ne gre za Povezavo preko Obrtnega združenja, vendar to ne spremeni sodbe o tem, da je na tem področju veliko neiz-koriščenih možnosti za dobro sodelovanje, racionalnost ipd. Morda bo letošnja razstava za združeno delo tista priložnost, ki jo bomo izrabili za to, da izvemo, kdo te izdelke dela, kakšne so možnosti in podobno. V letošnjo razstavo smo pristopili z več izhodišč. Najprej smo želeli osvežiti vedenje obrtniški dejavnosti, z željo, da občani zvedo, kaj je na tem področju spet novega in podobno. Da bi obrtne izdelke in storitve bolje poznali Dogaja se, da obrtniki sami med sabo ne vemo, kje je kdo in kaj kdo izdeluje. Te preglednice so slabe, nepopolne, pa tudi dogaja se, da nekomu piše na tabli čisto nekaj drugega, kot pa dejansko izdeluje. Z razstavo bomo spet precej bolj točno ugotovili stanje obrtništva, kakršno je. Naš naslednji namen pa je dati informacijo šolarjem po šolah. Tudi zato prirejamo razstavo v času, ko se šolanje zaključuje, saj pričakujemo, da nas bo mladina množično obiskala. Občutek imam, da se bo vendarle kdo tudi na podlagi ogleda razstave odločil za kakega od poklicev, ki bodo z izdelki predstavljeni. w Športniki — obrtniki vabijo! Odbor za šport in rekreacijo pri Obrtnem združenju Domžale prireja v času razstave izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v občini Domžale, ki bo od 21. do 26. maja 1988, odprto prvenstvo v tenisu, ki bo dne 22. maja 1988 s pričetkom ob 8. uri na igrišču izza POZD Repovž Domžale. Pravico do tekmovanja imajo vsi redni obrtniki in pri njih zaposleni delavci občine Domžale. Štartnine ni! Prijavite se osebnov tajništvu Obrtnega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21 a do vključno 20.5. 1988 do 12. ure. Ob prijavi morate imeti potrjeno, zdravstveno in •veljavno osebno-izkaznico...... ■ Veliko večje možnosti — kot so izkoriščene Ugotovili smo, da združeno delo niti slučajno ne kaže toliko zanimanja za izdelke obrti, kot jo po tehnološki posodobljeno-sti obrt zasluži, glede na količine, ki jih lahko izdeluje ter na druge usposobljenosti, da bi lahko uresničilo za združeno delo težko uresničljive naloge. Obrtniki sicer v nekaj takih primerih že sami komunicirajo, vendar delo preko Zadrug ter preko različnih kooperacij ponuja še veliko več, kot pa je danes. Prodornejši plasma je že potreben: Trenutna gospodarska situacija zahteva sodobnejši pristop plasmaja izdelkov in storitev obrtnikov. Namen razstave, ki naj bi imela izrazito poslovni značaj je ta, da vsaka obratovalnica prikaže svoje izdelke ali storitve, oziroma kapacitete na strojih. V smislu pospeševanja in širjenja kooperacije obrtnik — združeno delo, pa naj obrtnik prikaže svoje razvojne možnosti in želje. Velika publiciteta razstave bo zagotovljena tudi zaradi spremljajočih dejavnosti v času občinskega praznika. Tudi zato smo ugotovili, da se izrazito splača organizirati tako razstavo, saj so se po zadnji razstavi na nas množično obračali tako ljudje iz Slovenije, kot tudi Jugoslavije celo po enem letu in še več. Odmev je bil celo večji od pričakovanj. Zaradi nepo-vedanih poslov so nekateri sklepali pogodbe že takoj, za združeno delo in kooperacije pa so se v poslovnem smislu povezovali kasneje. Letošnja razstava od 21. — 26. maja Operativni pristop za organizacijo razstave imamo že izdelan, podpisane so vse ustrezne pogodbe, delo teče. Do danes (12. V. 1988) se je prijavilo približno 140 raz-stavljalcev, do same razstave pa bodo naši predstavniki obiskali še tiste obrtnike, za katere sodi- mo, da bi po kvaliteti svojih izdelkov morali razstavljati. Da bi pa razstavljali po grupacijah ne bi bilo čisto primerno, skušali pa bomo urediti razstavo po panogah, da bodo predstavljene tiste obrti, ki nekako morajo biti skupaj. Kaj pa tehnološke novitete Da bi dosegli tudi neko rangiranje uspešnosti prodornosti inovativnosti izdelkov bo delovala posebna komisija, ki bo opravila ustrezna dela. Podeljena bodo v okviru razstave tudi ustrezna priznanja. Poudariti želimo zelo uspele izdelke višjega ranga, višje stopnje tehnološke obdelave. Inovacij ne bomo nagrajevali kot izrecnih inovacij, temveč le v sklopu razstave kot enakovredne izdelke z vsemi odlikami in lastnostmi. Moram pa povedati, da bo o aktivnosti, uspešnosti, prodornosti izdelkov presojalo občinstvo in normalno je, da bodo boljše, tržne rezultate dosegli tisti, ki bodo boljše, zanimivejše izdelke na trg tudi plasirali. Ostale prireditve V času trajanja razstave bomo priredili dve okrogli mizi, ena bo o obrtnem, druga okrogla miza pa o davkih in prispevkih občanov. Naslednji dan bi se lotili teme: kaj je moč pričakovati od novega obrtnega zakona, še bolj pa jih zanima, kako je z ustanavljanjem zadrug po novem, kako bodo organizirane, saj prinašajo celo vrsto novitet. Ena takih novitet je v tem, da se bo lahko združilo več obrtnikov in ustanovilo obrtno zadrugo, s tem pa bodo pridobili družbeno platformo svojega poslovnega delovanja. Ta zadeva med našimi obrtniki še ni pretirano znana, zato smo pridobili strokovnjake, ki bodo lahko suvereno pojasnili vse okoliščine, pogoje, možnosti delovanja obrtnih zadrug po novem. Nismo sami... Kot organizatorji Obrtne razstave lahko zatrdimo, da od samega začetka nismo sami, ko se je odločalo, da bo do razstave prišlo. Vse družbene institucije od izvršnega sveta, občine, davčne uprave in drugih so bile prisotne pri odločitvi in so tudi prispevale velik delež, da je do razstave lahko prišlo. Vedeti morate, da razstava ni majhna zadeva: niti v organizacijskem niti v stroškovnem smislu. Skupno smo doslej uspešno reševali vse probleme. Finančno smo pa zašli v težave, saj §mo predvidevali, da stroški ne bo- DOMŽALCANI - OBISKOVALCI RAZSTAVE IZDELKOV IN STORITEV OBRTI V času obrtniškega sejma organizira Napredek v sodelovanju s svojimi dolgoletnimi partnerji pestro ponudbo blaga pod ugodnimi pogoji v veleblagovnici in predstavitev izdelkov ter njihovo poizkušnjo v okviru gostinske ponudbe na ploščadi veleblagovnice. Obiščite veleblagovnico — prepričajte se! do tako veliki. Iz dneva v dan pa se stroški povečujejo: upam pa, da nam bodo posamezne dejavnosti le prinesle toliko, da bomo v glavnem stroške le pokrili. Nekaj bo prispevalo Obrtno združenje, izvršni svet je tudi že prispeval sredstva za razstavo, tu je sklad za izobraževanje delavcev v obrti. Cela razstava bo stala 8—10 starih miljard, vendar moram poudariti, da bodo ta sredstva dobro naložena. Obrt bo z razstavo samo pridobila, prispevala bo k razvoju, boljšim perspektivam, vednosti o obrti. Veliko je vredno prav to, da ljudje delo v obrti spoznajo . . . Kje smo z našo razstavo? Kranjska razstava ima obeležje čiste kooperacije, v Domžalah pa tudi veliko gradimo na kooperaciji. Razstava je lokalna, ambicije pa prav nič, saj poslovno težimo v slovenske in tudi jugoslovanske okvire. Razstava je interna zadeva Domžal, saj skušamo dati izboljšan položaj statusu obrtniku s področja Domžal. V povezanosti obrtniki lahko samo pridobivajo. Tisti, ki je osamljen, se slejkoprej znajde v težavah. Občinski praznik — primeren trenutek Že zaradi občinskega praznika in drugih oblik praznovanja bo razstavo videlo mnogo ljudi. Ogromno ljudi bosta pritegnili modna in revija pričesk, poskrbljeno bo za glasbo, razvedrilo, gostinsko ponudbo domžalskih gostincev in drugo. Tako se obeta spet enkrat lepa pojavnostna oblika rezultatov našega dela v javnosti širše. Optimistično gledam na uspeh razstave. Če je zdaj toliko opravljenega dela, potem naša razstava mora uspeti! Prvomajska fotoreportaža Koncert Mengeške godbe pri »Osmici« na Jelovškovi cesti, je prav tako postal tradicionalen. Mengšani imajo tako poleg <.obavite za 1. maj svojo stalno, sedaj že tradicionalno točko. tli 1. maj v Spodnjih Lokah Turistično društvo »Pobudnik« Spodnje Loke Žirovše je letos že tretjič organiziralo prvomajsko srečanje harmonikarjev ter praznovanje prvega maja. Letos se je zbralo 32 harmonikarjev iz vseh koncev, ki so v veselem razpoloženju pričakali prvomajsko jutra. Ob te j priložnosti so organizirali srečelov — za prvo nagrado pa so namenili ' kulin'afično pđslustićo' — kozlička. ' ' ' ' Občani o svojem prazniku Tavčar Anton, Papirnica: Občinski praznik praznujemo 23. maja v spomin na shod Ljudske fronte na Taboru pri Ihanu. Na splošno bi o praznovanju praznikov povedal, da so mnogi odveč, da jih je na splošno preveč. Zakaj? Naša delovna organizacija obratuje večino vseh praznikov, razen občasno ne na Praznik dela in Dan republike. Iz tega izhaja mnogo problemov od tega, da jih delavci v bistvu lahko praznujemo le delavno, do tega, da imamo okoli tega težave z načinom izplačila nadomestil za delo in to že samo po sebi zmanjšuje pomen praznikov. Kar se tiče občinskega praznika pa se spominjam, da so se vsa leta pripravljale razne kulturne prireditve in pohodi v njegovo počastitev. Še vnaprej menim, da je to primerna oblika, da se občani shajamo, med drugim tudi mlajši občani. Sem za organiziran pristop k pripravljanju praznovanja v obliku kulturnih prireditev in pohodov do različnih spominskih obeležij v občini, ki jih marsikateri občan ne pozna. Občinski praznik naj še naprej obstaja in se praznuje. Cerar Vlado, Papirnica: Občinski praznik se praznuje v maju in je povezan s shodom Ljudske fronte na Taboru. Menim, da so shodi preživela oblika, saj mladi danes, nimajo več interesa po udeleževanju. Morda je temu vzrok premajhen poudarek v šolah. Praznovanje na splošno je postalo preveč formalno. Današnja generacija je verjetno že tudi preveč oddaljena od časa, ko so se odvijali dogodki, ki jih obeležujemo. Mnogo bolje poznani so jim republiški in državni prazniki, kot občinski in krajevni. Zaradi velikega števila praznikov, pomembnejši niti nimajo več pravega izraza. V preteklosti je bilo za občinski praznik značilno otvarjanje raznih objektov, ki so bili potrebni družbi, zatp.so se ljudje veselili praznika že zaradi teh dogodkov in se jih tudi zato spominjali. Sedaj je teh dobrin že toliko, da ob proslavljanju sploh ne pridejo več do izraza. Organizirana praznovanja, ki se jih udeležujemo sedaj so bolj rekreacijskega, včasih tudi kulturnega značaja. Ne udeležujemo se jih zaradi samega praznika, ampak, da se oddaljimo od vsakodnevnega načina življenja. Vladka Berlec, Tosama: Mislim, da v Domžalah posvečamo dosti pozornosti svojemu občinskemu prazniku. Razne prireditve in akcije trajajo praktično ves mesec. Vendar pogrešam pristen utrip. Pravih Domžalčanov je namreč vse manj, razumljivo pa je, da priseljenci občinskega praznika ne občutijo tako kot domačini. Janko Velkavrh, Tosama: Obeležje občinskega praznika je intenzivno v mestu Domžale, na »periferiji« pa zanj veliko ljudi sploh ne ve. To vem iz lastnih izkušenj — sodelujem namreč pri pevskem zboru, ki se udeležuje proslav v okviru občinskega praznika, pa sem že večkrat doživel začudeno vprašanje tega ali onega znanca, za kakšen praznik sploh gre. Verjetno pa je, da za praznik ljudje vedo tem manj, čim bolj so oddaljeni od centra Domžal. Nada Pišek, Tosama: Živim v Mengšu, kjer ljudje držijo skupaj. Lahko rečem, da za praznik vemo, saj smo »aktivirani« vsi krajani. V počastitev smo organizirali čiščenje okolice in športnih objektov. Pripravljamo pro- slavo. Pri pripravah pomagajo društva drugo drugemu: pevski zbori, gasilci, godba, športna društva. Seveda pa je potrebna skupina, ki skrbi za organiziranje. Le-ti morajo biti vztrajni — in tudi so — verjetno pa marsikomu zaradi tega tudi nadležni. Vendar pa je samo to pot do uspeha in doslej smo še vse akcije izvedli od začetka do konca. Seveda gre za to veliko prostega časa, a pravi Mengšani čutijo kraju tolikšno pripadnost, da jim to ni težko. Znajo tudi ločiti, kdo je domačin in kdo ne. Prišleka sprejmejo, a se mora ta pošteno potruditi, preden si zasluži »status« Mengšana. No, pa da se vrnem k prazniku občine — glede na priprave sem pripriča-na, da v našem kraju ne bo ostal neopazen. Dušan Borštnar, Tosama: Velika škoda je, da se vse bolj pogrezamo v indi-vidualizem. Izgubili smo občutek za skupnost. Kar poglejte ulice Domžal ob nedeljah in praznikih — prazne so. Izobešene zastave dajo občanom slutiti, da se nekaj dogaja, nezainteresiranost pa je vzrok, da tudi pomen občinskega praznika bledi — kljub trudu za čimbolj slovesno obeležje. Lado Škrjanec, Helios: Shod ljudske fronte na Taboru nad Ihanom je imel svoj globoki pomen in gotovo so njegova izročila aktualna še danes. Prav je, da v počastitev teh dogodkov med obema vojnama občina Domžale praznuje svoj praznik, sicer bi tudi to šlo počasi v pozabo. Mislim, da nam je lahko zgodovina ne samo v spomin, ampak, da iz njenih izvirov zajemamo življenjske tokove za danes in jutri. To pa je za rodove, ki prihajajo zelo pomembno. Vera Velkavrh, Helios: Stanujem v Ljubljani, niti ne iv«na kdaj ima toč- no občina Domžale svoj praznik. Mislim, da je to v aprilu ali maju, vsaj po zastavah sodeč. V Domžalah se ne zadržujem veliko, kar hodim v službo in nato domov. Tako, da bi o tem kaj več težko povedala. Vprašati morate Dom-žalčane, jaz nič ne vem . . . Sicer pa mislim, da imajo prazniki in s tem tudi občinski svoj pomen. To je priložnost za prikaz novih pridobitev, za kulturne in športne prireditve, itd. Praznovanj je sicer veliko in človek se resnično težko znajde. Praznujemo pa, kakor kdo ... Marija Mozetič, Helios: O občinskem prazniku bi težko kaj rekla. Ne vem ..., ne vem. Ali bi se o tem lahko pogovorili kdaj drugič . . . Dragica Vodnjav, Helios: Raje delam kot dajem izjave, posebno kar zadeva praznikov. Teh je tako ali tako že preveč. Sama se sicer vključujem, posebno kar zadeva kulturnih prireditev, šport me ne zanima. Mislim, da je občinski praznik predvsem športno obarvan. Težko bi rekla ali je to dobro ali slabo. Programa prireditev ne poznam in največkrat niti ne vem kaj se kje dogaja. O mnogih stvareh preprosto nismo obveščeni, Občinski poročevalec pa dobivamo največkrat z zamudo. da je zaradi poletnih dopustov ustreznejše praznovanje v maju. V domžalski občini se je ta datum dobro uveljavil. Slavnostnih skupščin, ki so pripravljene ob tem prazniku, se redno udeležujem. Pred leti sem bila članica predsedstva občinske skupščine in članica skupščine Skupnosti otroškega varstva. Vabila za slavnostne seje sem prejemala kot funkcionarka. Sicer so pa te seje odprtega tipa in se jih lahko udeleži vsak občan. To je celo zaželjeno, saj so vabila razobešena na vseh javnih mestih. Na eni od takšnih slavnostnih skupščin sem prejela tudi srebrno plaketo občine Domžale. Podeljena mi je bila za dolgoletno aktivnost in delovanje v DPO. je, da občani z aktivnim udej-stvovanjem počastijo spomin na dogodke med NOB. Teh športnih prireditev se udeležujem vsako leto. MARICA JERMAN -INDU PLATI: Praznik občine Domžale se praznuje 23. maja. Z njim je obeležen shod ljudske fronte na Taboru nad Ihanom med NOB. Ta datum se praznuje po letu 1980, najmanj 6 let. Pred tem sta imeli občini Domžale in Kamnik skupna občinska praznovanja, ki so, bila 27. julija. Mislim. RAJKO KAVČIČ -INDUPLATI: Datum praznovanja občinskega praznika mi je poznan. Slavnostnih sej ob tej priložnosti pa se ne udeležujem. Tudi vabljen nisem bil nikoli nanje, ker nisem imel važnejših funkcij izven delovne organizacije. To in podobna praznovanja se mi zdijo smiselna, saj dajo družbenopolitičnim aktivistom moralno zadoščenje za njihovo vo-luntersko delo. Če bi bil med vabljenimi, bi se gotovo udeležil slavnostne seje. Kot dejavnemu športniku so mi bolj poznana športna tekmovanja in razne druge manifestacije, ki se vrstijo v dnevih okrog občinskega praznika. Všeč mi VIDA ZUPAN -INDUPLATI Vem, da se praznik občine Domžale praznuje 23. maja. Pred leti je bilo praznovanje v juliju, skupaj z občino Kamnik. Praznikov iz tistih časov se bolje spominjam, saj sem se redno udeleževala slavnostnih skupščin, kot vodja delegacije zbora združenega dela neke kamniške delovne organizacije. Na seje sem bila povabljena. Tudi slavnostne seje ob občin- j skem prazniku v domžalski ob-čini sem se že udeležila. Všeč mi j je kulturna prireditev ob tej priložnosti. Poleg tega me zanima-jo tudi prejemniki občinskih priznanj — listine o priznanju, bronaste, srebne, in zlate plakete občine Domžale. Le-te predlagajo organizacije SZDL v krajevnih skupnostih ter sindikati delovne organfzacije. Podpiram to in podobna praznovanja. Zdi se mi pozitivno, da se aktivne družbenopolitične delavce za njihovo prostovoljno delo vsaj moralno nagradi. Razgovore pripravili: Marjan Bolhar Tatjana Osenk Marjana Lubinič Lada Orehek Heliosova trgovina na Želodniku 1 Helios je pred dnevi v okviru prvomajskih praznikov odprl v nastajajoči industrijski coni na Želodniku svojo prvo industrijsko trgovino. Za to trgovino so zagotovili prodajo celotnega proizvodnega programa široke potrošnje vseh Heliosovih TOZD-ov razen Oljarne. Povedati pa velja ob tej priložnosti, da so cene v povprečju do 20 odstotkov nižje kot v normalnih običajnih, specializiranih trgovinah. Gre za premaze za les in kovino, avtoreparaturne premaze, premaze za gradbeništvo, dodatke za beton, silikone, tesnilne mase, kite, dobiti pa je moč hkrati tudi ves ostali pribor, ki ga pri opravilih barvanja potrebujemo; to so čopiči, valjčki, lopatke, silikonske pištole. Istočasno pa je zagotovljeno tudi za vsakodnevno tehnično svetovanje za stranke, ki bodo potrebovale navodila in drirge nasvete za vse oblike barvanja in druge posege s He,ljosovimi izdelki. Trgovina pomeni novo obliko SOZDOVSKEGA sodelovanja med Heliosom in Polikemom v organiziranju maloprodajne mreže Polikema. To je začetek pravega sodelovanja med Polikemom na eni in eno izmed proizvajalk znotraj SOZD-a na drugi strani. Ob otvoritvi, ki se je je udeležilo večje število gostov, so povedali, da ima Helios v načrtu tudi otvoritev nove industrijske prodajalne v (do tega naj bi prišlo v kratkem), sicer pa ima ta tovarna podobne ambicije (skupaj s Polikemom) tudi za področje cele Jugoslavije. S to trgovino Domžalčani končno dobivamo kompletno ponudbo izdelkov Heliosa, kar je obogatitev tržne ponudbe za občane. Tega doslej — kljub temu, da je Ht-lios domžalska tovarna — ni bilo in to je teža pomembne pridobitve, ki smo jo pred prvim majem v občini dobili. Nova Polikemova trgovina na Želodniku, v kateri prodajajo , izključno Heliosove, izdelke. , , . , . ^ Melioracije na območju Radomlje II: I Tone Preskar je oh prisotnosti mnogih občanov Gorjušc prere-zal trak in odprl novo, asfaltirano cesto. Asfalt na Gorjuši_ Investicija ni velika, pa tudi asfalt ni dolg. Pa vendar gre pri vsej zadevi za pomembno stvar, ki so jo uresničili vaščani Gorjuše, prizadevni in delovno vodstvo njihove krajevne skupnosti Dob ter nekateri družbeni dejavniki iz občinskih strokovnih služb. Kot je na majhni svečanosti ob otvoritvi za kraj pomembne investicije dejal predsednik gradbenega odbora Avgust Orehek, z asfaltirano cesto odpravljajo dolga leta zelo pereč problem. Vsa prizadevanja občanov, ki so dolga leta nasi-pali ceste v klancu, so ostala brezuspešna, saj je nasutje odplavil že prvi dež. Ob asfaltu je treba Prvi koraki po novi cesti na Gorjušo povedati, da je vas dobila tudi razsvetljavo, tako da gre z obojim za kar pomembno obogatitev krajevne komunalne infrastrukture. Ne smemo pozabiti, da so občani pri vsej zadevi sodelovali z znatnimi sredstvi, saj so skupno k investiciji prispevali polovico sredstev. Prispevali so enkraten znesek, pa tudi kasnejše dinamične obremenitve pri zagotavljanju sredstev niso ravno majhne. Jože Josipovič, predsednik KS Dob, ki si je za afaltiranje te ceste zelo prizadeval, pa je poudaril, da je cesta za širšo družbeno skupnost res manj pomembna, da pa je pokazala, kako se kljub kriznim časom vendarle da nekaj narediti, le če se ljudje povežejo v težnjah za uresničitev skupnega interesa. Cesto je svečano odprl Anton Preskar. I I I 1 __°rci na Vrhpolju: Zemlja bo rodila že letos Že nekaj časa potekajo na območju, imenovanem Radomlja II. melioracijska dela, ki jih izvajata SCT IN VGP Hidrotehnik iz Ljubljane. Za izjavo o trenutnem stanju in pripravljenosti kmetijskih zemljišč za obdelavo o letošnji sezoni smo poprosili direktorja KZ Emona Domžale PETRA GUBANCA, ki nam je o tem dejal: Gre za območje, ki meri 240 ha: ta trenutek je približno 220 ha zemljišč pripravljeno za takojšnje sejanje krmnih kultur (koruze, deteljne mešanice in drugega), 20 ha zemljišča pa bo pripravljeno za kmetijsko obdelavo ob koncu maja. To pomeni, da bo vsak obdelovalec — melioracijski udeleženec oz. kmet, ki je naš kooperant, lahko takoj opravil svoje delo — sejanje na svojih površinah. Gre torej za kompleks, ki je bil po svoji razsežnosti in geoloških komponentah za pripravo zelo zahteven. V sklepnem delu te priprave je bilo treba preusmeriti celo Ph — stopnjo kislosti zemlje, kot osnovnega pogoja za pričetek kmetijske obdelave. Zemlja na Radomlji II. bo torej rodila že letos ... Tudi vnaprej delovni Naš stalni dopisnik Jože Novak nam je tokrat poslal članka o delu invalidov in borcev, ki ju v skrajšani °bliki objavljamo. V prostorih KS Vrhpolje— z,alog je bila v marcu redna ^n-fr,sltuPŠčina organizacije VVI NOV Vrhpolje, katere so se udeležili tudi predstavniki te KS in družbenopolitičnih organizacij, s strani 00 ZZB NOV Domžale pa je sodeloval tov. Rajko Hafner. Iz poročila, ki ga je podal Anton Peterka, predsednik, je razvidno, da so skoraj Vu ■ borci družbenopolitično Aktivni in da se zavzemajo, dajejo svoje pobude in stališ-Ca za izboljšanje današnje Politične in ekonomske si-uacije. Opozorili so na nekatere nadoslednosti ter ^Prejeli program dela, v katerem so posebno skrb namenili svojemu nadaljnjemu vključevanju v življenje in delo lastne KS. Tov. Rajko Hafner je spregovoril o spremembah in dopolnitvah na-Se ustave in opozoril na nekatere nesprejemljive Amandmaje, ki bi jih morali J^di borci v celoti zavrniti. Spregovorili so tudi gostje, ki so vsi pozitivno ocenili vključevanje borcev v ostale 0rganizacije in poudarili pomen dela ZZB NOV za nadaljnji razvoj naše družbe, zlasti pa na prenašanje revolucionarnih tradicij NOB na mlade. V tovariškem srečanju po končani letni seji, so borci oživeli spomine na NOB in v sproščenem pogovoru zaključili svoje vsakoletno srečanje. Tekmovanje za najboljšo mladinsko organizacijo v občini Domžale Da bi vzpodbudili aktivnost osnovnih organizacij ZSMS, smo se na občinski konferenci ZSMS Domžale odločili, da organiziramo tekmovanje za najboljšo 00 ZSMS v občini Domžale, ki traja že od januarja 1988. Tako so se po že štirih mesecih akcije pokazali prvi rezultati. Obudili smo delo nekaterih mladinskih organizacij, ki so pred tem bolj malo delale ali pa so obstajale le na papirju. Tako v našem tekmovanju upoštevamo vse aktivnosti na področju športa, družbenih dejavnosti in informiranja, ki jih organizirajo osnovne organizacije mladine v naši občini. Tako so za zdaj najbolj aktivne OO ZSMS Rova, Radomlje, Vir. Sledijo pa jim OO ZSMS Krtina, Hidrometal iz Mengša, Preserje in Napredek Domžale. Med osnovnimi organizacijami ZSMS v osnovnih šolah so najbolj pridni na osnovni šoli Josip Broz Tito Domžale, sledijo pa jim osnovna šola Venclja Perka Domžale in osnovna šola Janko Kersnik Brdo. Tudi za ostale organizacije, ki do sedaj še niso začele aktivno delati, je še čas, da se vključijo v tekmovanje za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS, saj le to traja do sredine novembra 88, ko bo ob volilno programski konferenci OK ZSMS Domžale razglasitev rezultatov in podelitev nagrad za najboljše. Martin Grošelj Kovinar se poslavlja Zob časa nikomu ne prizanaša. Staro se umika novemu, upajmo da tudi boljšemu. Tako lahko ugotavljamo in razmišljamo te dni, ko so stroji začeli rušiti stavbi, kjer so Domžalčani dolga leta kupovali najrazličnejše blago. Še nekaj dni in Kovinarja, kot smo ga poznali do sedaj, ne bo več. Do tal bo porušen in na tem mestu bo zrastel nov stanovanjsko poslovni blok, v katerem bosta dobili svoje po- XII srečanje mladih tehnikov bo v Domžalah Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Svet za tehnično vzgojo mladine ter Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Domžale bodo 20. in 21. maja 1988 organizirali v sklopu prireditev ob občinskem prazniku XII. SREČANJE MLADINSKIH TEHNIKOV SLOVENIJE. Prireditev, ki bo privabila v Domžale več kot 400 šolarjev — mladih tehnikov je zahtevna organizacijska zadeva, saj bo povezalo predšolska, šolska, občinska in regijska tekmovanja v končno republiško srečanje. XII. srečanje mladih tehnikov bo potekalo v okviru gesla jugoslovanskih pionirskih iger: PIONIRJI VESELO NA DELO, v okviru prizadevanj članov klubov mladih tehnikov in tehničnih interesnih dejavnosti za uvajanje novih tehničnih dejavnosti za iskanje tehničnih, tehnoloških in organizacijskih izboljšav, dopolnitev in inovacij, predvsem na področju znanstveno-tehničnih, proizvodno-tehničnih, tehnično-konstruktorskih in tehnično-operaterskih dejavnosti. Osrednji moto XII. srečanje je: MLADI TEHNIKI RAZISKUJEJO IN USTVARJAJO Z naslovom želijo poudariti raziskovalno aktivnost v posameznih krožkih klubov mladih tehnikov ter ustvarjalno-produktivno dejavnost, ki je zasnova na realizaciji (model, maketa, projekt, shema, tehnološka sestavljanka, konstrukcijska sestavljanka, idejna rešitev, itd.) raziskovalnih izsledkov. Srečanje in tekmovanja se bodo odvijala v osnovni šoli Ščandrove brigade v Domžalah, v DO Tosama na Viru, na modelarskem letališču v Radomljah in na bazenu v Domžalah. Za XII srečanje mladih tehnikov Slovenije so imenovali častni odbor, ki ga vodi znani javni in družbenopolitični delavec EDVARD ŠPENDL. slovne prostore Napredek in Mladinska knjiga, v gornjih etažah pa bo zgrajenih približno 30 stanovanj. Graditelj iz Kamnika obljublja, da bo novi objekt dograjen in predan svojemu namenu v enem letu. Nimamo namena podrobneje opisovati preteklosti in dogodkov povezanih s Kovinarjem, prav pa je, da se od njega poslovimo saj s parimi besedami. Stavbi sta bili pred vojno last trgovca Senice. Po osvoboditvi je bila nepremičnina nacionalizirana in je prišla v družbeno premoženje. V tej stavbi je imelo sedež Trgovsko podjetje Planina, ki se je leta 1961 pridružilo Napredku. Vse do tega časa je bila v prostorih sedanjega Kovinarja tudi trgovina z mešanim blagom, kjer so prodajali tekstil, železnino, posodo, barve in lake ipd. Po omenjenem letu pa se je trgovina specializirala za prodajo železnine in gradbenega materiala. Kasneje se je ustanovila posebna trgovina z gradbenim materialom — Kuruvo. Od takrat dalje pa je Kovinar tak kot ga poznamo vrsto let. Dolgoletni kupci so radi zahajali in kupovali pri Kovinarju, saj je bil dobro založen, pa tudi osebje je storilo vse, da je bil kupec zadovoljen. Da bi omogočili gradnjo nove poslovno stanovanjske stavbe, se bo poslovna enota Kovinar začasno preselila v preurejene prostore nekdanje restavracije Pošta, ki je prenehala obratovati v preteklem letu. V preurejenih prostorih bo Kovinar začel poslovati že od začetka maja da- lje, del nekdanjega Kovinarja — Barve-laki, pa že posluje kot samostojna poslovna enota v Kolodvorski ulici. Zadnja novica: KOVINAR SE JE PRESELIL Napredek sporoča, da je v preurejene prostore nekdanje restavracije Pošta, ki je z obratovanjem prenehala že v preteklem letu, preselil svojo poslovno enoto Kovinar. Od 16. maja lahko cenjeni kupci v obnovljeni enoti kupijo vse iz obogatenega asortimana Kovinarja. Ponudba je skrbno izbrana in prilagojena dolgoletnim strankam Kovinarja. Asortiman je zaradi povečanih prodajnih površin tudi bogatejši. Prepričajte se o tem! Poslovalnica Kovinar je odprta vsak delovni dan od 7.30 do 19.30, razen sobote, ko je odprta od 7.30 do 13. ure. S parkiranjem ne bo težav. Vse informacije v poslovni enoti ali po telefonu 721-415, (začasna številka 721-254). kolektiv Kovinarja Skupščina Rdečega križa Slovenije »Solidarnost v dejanjih« in druge akcije potekajo do 26. maja 19881 Na Skupščini Rdečega križa Jugoslavije je bil sprejet sklep, da se tudi v letu 1988 organizira zbiralna akcija »Solidarnost v dejanjih« v vseh republiških in pokrajinskih organizacijah RK. Na posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih organizacij RKS 4. in 5. decembra 1987 je bilo sklenjeno, da se v Sloveniji organizira akcija za zbiranje denarnih sredstev in oblačil v maju, v mesecu oktobru in aprilu pa papir in drugo. Komisija za razvijanje oblik solidarnosti in socialno dejavnost je pripravila predlog izhodišč za organizacijo letošnje akcije. O tem so razpravljali tudi predsedniki in namestniki predsednikov medobčinskih svetov RKS ter predsedstvo Skupščine RKS. Predlagano, je da v letu 1988 organiziramo akcijo za zbiranje denarnih prispevkov in drugih prispevkov in sicer: 1) Osrednja zbiralna akcija »Solidarnost v dejanjih« poteka od 8. do 26. maja. Težišče zbiranja denarja bo v tednu RK od 8. do 26. maja. Zaključi pa se 26. maja z zbiralno akcijo oblačil, obutve, posteljnine in drugega blaga. 2) Denarni prispevki se zbirajo s prodajo vrednostnih zahvalnih kuponov v vrednosti 500, 1.000 in 5.000 din (20.000 din). Vrednostni kuponi se razdelijo vsem občinskim organizacijam RK in se prodajajo v času od 8. do 26. maja. S tem, da se proglasi 11. maj za vsesplošno enodnevno akcijo zbiranja denarnih sredstev po vsej republiki. 3) V tednu Rdečega križa se zbirajo sredstva tudi s prodajo doplačilnih znamkic in vozovnic v vrednosti 50 din. 4) Za zbiranje sredstev v tednu RK naj bo objavljen žiro račun RK na vseh nivojih v vseh javnih občilih. 5) V aprilu in sicer od 11. do 23., se organizira zbiralna akcija odpadnega papirja po B programu v vsej republiki. 6) Ker se bodo denarna sredstva s prodajo vrednostnih kuponov zbirala v maju, se v oktobru, ko bo podobna akcija v drugih delih Jugoslavije, pri nas zbira odpadni papir in pripravi javna kulturno zabavna prireditev v Cankarjevem domu z nastopom znanih ansamblov in umetnikov ter možnostjo darovanja umetniških slik za RKS. Podobne prireditve se pripravijo tudi v občinah. 7) Glede delitve zbranih sredstev v akciji »Solidar- nost v dejanjih« je bil podan predlog, da se zbrana sredstva namenijo za potrebe in dejavnost organizacij Rdečega križa in sicer 50 % sredstev za krajevne, 30 % za občinske, 15 % za republiško organizacijo in 5 % za RK Jugoslavije. Namen zbiranja sredstev bo opredeljen tudi na vrednostnem kuponu v naslednji vsebini: »Zahvaljujemo se za vaš prispevek, s katerim ste omogočili Rdečemu križu, da dodatno pomaga otrokom iz socialno ogroženih družin, starejšim in invalidnim osebam, kakor tudi prizadetim ob elementarnih in drugih nesrečah. Del zbranih sredstev pa bo namenjen tudi za razvoj postaj RK v krajevnih skupnostih ter za drugo vsakodnevno dejavnost organizacij Rdečega križa.« 8) Nosilci organizacij in izvedbe akcije »Solidarnost v dejanjih« so občinske organizacije RK, ki bodo preko krajevnih organizacij vključile za zbiranje sredstev čim več aktivistov v postajah RK, krajevnih organi- zacijah, aktivih RK v delovnih organizacijah in šolah. Sredstva se zbira neposredno po gospodinjstvih, delovnih in drugih organizacijah in skupnostih. 9) Za izvedbo in nemoten potek akcij bo Skupščina RKS pripravila potrebno gradivo, letake, plakate, pooblastila za aktiviste, obrazce za poročila in drugo gradivo ter zahvalne vrednostne kupone po 500, 1.000, 5.000 (20.000 din). 10) Prav tako bo Skupščina RKS vodila enotno informativno propagandno akcijo v sredstvih javnega obveščanja v pripravah in izvedbi akcije. 11) Občinske organizacije RK so dolžne po zaključku akcije izdelati poročilo in ga v roku 15 dni po akciji poslati Skupščini RKS ter tudi izvesti sprejeto delitev sredstev med posamezne organizacije v skladu s sprejetim sklepom. Predsedstvo Skupščine RKS predlaga, da delegati Skupščine RKS o teh predlogih zavzamejo stališče. OBČANI BLAGOVICE IN OKOLIŠKIH VASI PREBERITE! Iz krajevne skupnosti Blagovica so nas obvestili o novem urniku v prostorih KS Blagovica. Tako imajo odprto vsako prvo in tretjo sredo v mesecu med 8. in 11. uro dopoldne, vsako drugo in četrto sredo pa od 16. do 18. ure. Občane vabijo, da opravijo svoje opravke ob omenjenih urah. OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE Občinska organizacija Rdečega križa pripravlja v občini Domžale vseslovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljine, šotorov, pohištva in tekstilnih odpadkov. Akcija zbiranja bo zadnji četrtek v mesecu maju 26. 5. 1988 od 17.—19. ure — akcija zbiranja po potekala po določenih zbiralnih centrih, kamor bodo občani dostavili darovane predmete. — organiziran bo tudi štab akcije telefonska št. štaba je 721-246 za večje predmete (pohištvo) sporočite po telefonu teden dni pred pričet-kom akcije. NAMEN IN CILJI AKCIJE: Z akcijo želimo uresničevati predvsem naslednje cilje: — razvijanje socialistične solidarnosti med ljudmi, ustvarjanje novih možnosti za sprotno reševanje socialne problematike in potreb po tovrstni pomoči, — razvijanje solidarnosti med organizacijami RKS in RKJ z odstopanjem dela zbranega blaga, — obnavljanje zalog za pomoč v morebitnih naravnih ali drugih hudih nesrečah v SRS, SFRJ ali v tujini, — preverjanje organizacijske, mobilizacijske in operativne sposobnosti organizacije RKS — opozarjanje na pomen zbiranja sekundarnih surovin in njihovega vračanja industriji, še posebej tekstilnih odpadkov, neuporabnega tekstilnega blaga in papirja. ZBIRALIŠČA: 1. KRAJEVNA SKUPNOST VENCLJA PERKA (sedež, pisarna — KS) bivša OŠ 2. DRUŠTVO UPOKOJENCEV . . (Simona Jenka r?t bloki) t , 3. 4. 5. 6. 9. 10. 11. DOM UPOKOJENCEV — VHOD Cesta talcev STARI DOM UPOKOJENCEV (SIS — Ljubljanska 36) HALA - KOMUNALNEGA CENTRA (vhod zadaj) POKLICNA ŠOLA DOMŽALE (nasproti HELIOS Domžale — Ljubljanska 105) OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE (glavni vhod) TRGOVINA ZABOŠT (REPE) KRAJEVNA SKUPNOST IHAN (Gasilski dom) GASILSKI DOM STUDA GLAVNO SKLADIŠČE (Veljka Vlahovića 4 b —• zaklonišče) 12. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ — Dom počitka Mengeš — Samopostrežba Blejčeva ul. — Loka — Gasilski dom KRAJEVNA SKUPNOST JARŠE (Gasilski dom Jarše) KRAJEVNA SKUPNOST RADOMLJE (OŠ Radomlje) KRAJEVNA SKUPNOST VIR (KS Vir) KRAJEVNA SKUPNOST DOB (Osnovna šola Dob) KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE (Partizanski dom Moravče) KRAJEVNA SKUPNOST TRZIN (OŠ Edvarda Kardelja) KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ-PŠATA (Osnovna šola) OBČANE OPOZARJAMO, DA BOMO AKCIJO ZAKLJUČILI OB 19. URI, zato naprošamo, da dostavijo predmete do 17. ure. Predmete bomo zbirali še dodatno v GLAVNEM SKLADIŠČU in ne po zbirnih centrih. Glavno skladišče je na V. Vlahovića 4 b (zaklonišče) prvo sredo v mesecu juniju od 16.—18. ure. Predmete dostavite na ta naslov. Vsa gospodinjstva bodo-prejela pisma občanom. Opozarjamo, da pouličnega zbiranja ne bo. Zbiranje je organizirano po zbirnih centrih kot so navedeni in objavljeni. OQ RK _ DOMŽALE ■ ■ - ŠTAB AKCIJE 13 14 15 16 17. 18 19. |l!= Kdo bo delal v Študentskem servisu? Občinska konferenca ZSMS Domžale letos ponovno razpisuje prosto delovno mesto v dislocirani enoti Študenstkega servisa Domžale. Prosimo vse zainteresirane študent/k/e, da oddajo pisno vlogo 8 dni po objavi v Občinskem poročevalcu na Občinsko konferenco ZSMS Domžale Ljubljanska 70/11. POGOJI: — status študenta — znanje stojepisja — sposobnost dela z mladimi — izkušnje pri podobnih delih in nalogah — aktivno znanje slovenskega jezika Delo bo po urniku uradnih ur Študentskega servisa Domžale, plačano po urni postavki kot delavci v enoti Ljubljana. Pričetek takoj po končanem roku razpisa. Mladinski pozdrav! OK ZSMS Domžale 8. DELOVNO SREČANJE KOVINARJEV Letošnje 8. delovno srečanje kovinarjev ob-ljubljanskih občin je potekalo v Litiji. Domžalsko občino je zastopalo 21 delavcev kovinarske stroke iz delovnih organizacij Mlinostroj, Papirnica, Avtoservis, Induplati, Slovenijales, Hidrometal in obrtnika Capudra. Tekmovanje je potekalo v trinajstih poklicih. Naši kovinarji so dosegli kar solidne rezultate. Franc ŠTERN, Strugar iz Mli-nostroja, Franc BENDA, varilec TIG iz Avtoser-visa in Franc ERBEŽNIK, avtomehanik OTTO iz Induplati pa se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja, ki bo junija v Mariboru. Vsem, ki so sodelovali na regijskem tekmovanju se zahvaljujemo in čestitamo za dosežene rezultate. Kovinarjem, ki nas bodo zastopali na republiškem srečanju pa želimo, da čimbolje dokažejo svoje s trdim delom pridobljeno znanje. J. ARNUŠ * J NEKADILCI, PRIDITE NA TOVARIŠKO SREČANJE Društvo nekadilcev Domžale vabi vse svoje člane in somišljenike na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo v petek, 20. maja 1988 ob 17. uri v gostišču POZD Repovž Domažale. VABLJENI! J Vzgojnovarstvena organizacija občine Domžale Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2 čistilki — za enoto »Janko« Ihan — za enoto »Stanka Varšek Lija« Domžale POGOJI: — tečaj higienskega minimuma — poskusno delo 3 mesece Prijave prinesite osebno na upravo WO Domžale, Savska 3, v 8 dneh po objavi. 0 f 0 \0 + 0 * * 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 * 0 0 0 0 0 0 0 i 0 Sušnik, tel.: 831-377 Soteska 63, Kamnik Okrepčevalnica z velikim vrtom, glasbo — ples, nudi jedi na žaru, sladice za otroke Diskoteka odprta v petek in soboto od 21. ure dalje Prenočišča ?■* non-stop -<<><« TTT .....H Veliko razumevanja in skrbi V neki knjigi sem pred leti prebrala, da je urejena in srečna družina ena izmed najbolj dragocenih življenskih vrednot, saj je povezana z globokimi človeškimi vezmi, z najbolj trajno čustveno navezanostjo, obenem pa je posamezniku trdna opora v življenjskih težavah in preizkušnjah ter pri doseganju življenskih in delovnih ciljev. Kaj pa če te družine ni? Ce ni toplega zavetja, če ni skrbi staršev, če ni trdne opore, ob kateri bi otrok napravil korak v neznano, ki je pred njim? Na ta in druga vprašanja sem skušala najti odgovore v razgovoru z VLASTO ROZMAN, socialno delavko, ki v Centru za socialno delo Domžale pokriva področje rejništva. Rejništvo ima v naši občini že kar nekajdeset-letno tradicijo, saj je zlasti območje Črnega grabna znano kot rejniška kolonija že v začetku našega stoletja. Sedaj je v naši občini 111 rejniških družin, ki skrbijo za blizu 230 rejencev, katerih število se spreminja iz dneva v dan. Največ rejencev je z območja mesta Ljubljane, med ostalimi pa so kar iz 27 občin širom Slovenije. Iz naše občine je v rejništvu 39 otrok, od tega le 5 v drugih občinah, med rejenci pa je tudi deklica iz Makedonije. Za rejnice (rejnike) je od leta 1975 bolje poskrbljeno. Poglejmo kako ? Samoupravni sporazum, ki omogoča priznanje rejništva kot poklicne dejavnosti, je bil sprejet šele v letu 1975 in omogoča, da se rejnici (rejniku) prizna status, če ima v rejništvu 3 otroke ali dva otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki sta razvrščena, ali enega otroka, ki je zelo hudo prizadet. Tako iz naslova poklicnega rejništva izhajajo vse pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja in tako se rejnice lahko tudi upokojijo. Zapisati pa je potrebno, da se nobena družina za rejništvo ne odloča le zaradi denarja, temveč predvsem iz želje, da bi otrokom, ki nimajo možnosti živeti pri svojih starših, nudila toplo zavetje, razumevanje in toplino, pomoč in skrb. Kakšna je pravzaprav rejniška družina? To je predvsem družina, v kateri je veliko topline in razumevanja, v kateri je želja in pripravljenost vzeti v toplo družinsko gnezdo rejenčke in v sodelovanju s svetovalno delavko, zdravstveno službo in drugimi pristojnimi organi zagotoviti rejenčkom »nadomestni« dom. Najbolje je, če je to mlajša, urejena družina, kjer ni materialnih skrbi, kjer sta oba starša pripravljena deliti skrb in odgovornost do razvoja lastnih otrok s skrbjo in odgovornostjo do razvoja rejencev. Koliko pre-čutih noči, obiskov zdravnikov, pogovorov s svetovalnimi delavci in učitelji je za rejniki, ki vzgojijo malega rejenčka-dojenčka v postavnega mladeniča, ki še po svojem odhodu iz rejniške družine deli ljubezen in. pričakovanje jutrišnjega dne z družino, ki mu pomeni dom, mamo, očeta! Vzrokov za odhod otroka v rejniško družino je vestno več, povejte tudi nekaj besed o stikih staršev z rcjniškimi družinami! Najpogostejši Vzroki so neurejeni družinski odnosi. Velikokrat je kriv alkoholizem, ne- razumevanje med starši, agresivno vedenje do otrok, vzrokov je veliko. Naša skriti ?a Je v vseh teh primerih namenjena predvsem otroku — njegovemu zdravemu razvoju in urejenemu življenju. Stiki med starši in rejniškimi družinami ostajajo, so pa različni od primera do primera. Odvisno je od vseh in prav v zadnjem času si veliko prizadevamo, da bi bili ti stiki resnično urejeni, da bi bili koristni za otroke in matično družino, da bi pomenili most razumevanja med vsemi, da bi morda pomenili tudi priložnost za vrnitev otroka v matično družino. Rejniške družine nam tu veliko pomagajo, kažejo razumevanje za stike s starši, ki pa so sila različni, zato so tudi stiki različni. Pogosto se premalo zavedajo pomembnosti stikov z lastnimi otroki, pozabljajo nanje, zato si bomo morale strokovne službe v prihodnje še bolj prizadevati, da bi tudi to področje rejništva uredili in postavili v prave okvire. Društvo rejnic in rejnikov je edino v Sloveniji? Bilo jih je več, vendar naše je aktivno, vključuje 170 rejniških družin, vanj so vključene tudi bivše rejnice. Ima svoj program, s katerim skuša zlasti: — izboljšati kakovost dela v rejniških družinah, — skrbeti za medsebojno povezanost vseh aktivnih, bivših in morebitnih bodočih rejnic (rejnikov), — izvajati družbeno funkcijo — društvo se vključuje v zbor izvajalcev SIS socialnega skrbstva. Zelo pomembno je vsakoletno usposabljanje, srečanja, na katerih izmenjajo izkušnje, predloge, dajejo pobude, opozarjajo na probleme. Omenim naj tudi Rejniški glasnik, s katerim skušamo o našem delu informirati tudi druge. Izdali smo tudi posebno številko, ki je pomembna zlasti za nadaljnje usposabljanje rejniških družin in prepričana sem, da bo društvo, ki ga sedaj vodi Helena Markovšek, tudi v prihodnje uspešno, v pomoč Centru za socialno delo, predvsem pa mesto srečevanja in izmenjave izkušenj vseh, ki na tem področju delamo. Omenili ste Center za socialno delo. Kakšna je njegova naloga ? Naš center ima predvsem funkcijo koordinatorja. V letu 1985 je bilo v okviru občinskih skupnosti socialnega skrbstva sklenjen sporazum, na osnovi katerega mi odločamo o namestitvi posameznih rejencev, spremljamo rejništvo, urejujemo status, sodelujemo s šolami, organiziramo izobraževanje in usposabljanje rejnic, v našem okviru dela tudi že omenjeno društvo. Center tu-Jj pomaga pri razreševanju vsakovrstnih problemov, ou katerih naj omenim še vedno dokaj nizko materialni, nadomestilo, ki ga za svoje požrtvovalno delo prejemajo rejniki, pa tudi to, da je rejništvo v ostalih občina.1? slabše organizirano oz. urejeno kot v naši občini. L^bko rečemo, da smo prav na tem področju v naši obči.*!' zaorali ledino, tudi »posejali«, pravo žetev pa še pričakujemo. Ta namreč ni odvisna le od nas! Naj ob tem omenim še problem rejencev, ki zaradi različnih vzrokov tudi po izpolnjenem 18. letu ostanejo v rejništvu, čeprav po zakonu rejništvo preneha. Trudimo se, da bi zakonsko določbo spremenili, saj imamo velike težave zlasti v primerih, ko rejenci obiskujejo šole in se ne morejo vrniti v matične družine. Še bi lahko klepetali o rejništvu, saj vsak primer prinaša s seboj novo življenjsko zgodbo re-jenca, njegove matične družine, pa tudi rejniške družine, ki bodo tudi v prihodnje skrbele za re-jence, jim skušale ustvariti topel dom in jih popeljati v življenje. Tov. Rozmanovi in vsem, ki se z rejništvom ukvarjajo, veliko uspešnega dela, nam vsem pa le v premislek: smo naredili dovolj! Vera Vojska Dan prosvetnih delavcev V četrtek, 21. aprila so se v dvorani Komunalnega centra zbrali delavci v vzgoji in izobraževanju na tradicionalnem dnevu prosvetnih delavcev. Slavnostni govornik je bil Peter Primožič, predsednik So Domžale. V svojem pozdravu se je zahvalil predanim delavcem, čestital nagrajencem, obenem pa orisal težke gospodarske razmere v občini in družbi. Kulturni program so pripravili dekliški pevski zbor pod vodstvom Metke Pichler ter učenci in učitelji glasbene šole. Z umetniško besedo ga je povezovala Nena Radmelič. Na srečanju so podelili priznanja Občinske izobraževalne skupnosti. Letos so jih prejeli: 1. Moder Marija, perica WO Domžale 2. Barišič Stipe, skladiščnik in šofer SKUŠ 3. Cerar Berta, vodja kuhinje OŠ Šlandrove brigade 4. Zemljak Franc, hišnik OŠ Josip Broz Tito 5. Korošec Janez, direktor Mizarske delavnice Moravče 6. Močnik Marina,,OŠ Janko Kersnik Brdo 7. Hribar Cilka, OS Radomeljske čete Preserje 8. Tosama Domžale Predlog OŠ Dob 9. WO Domžale — ob 40-letnici, predlog OK ZSS 10. Zobna ambidanta — šolska, predlog OŠ Olge Avbelj 11. Krajevna skupnost Ihan, predlog WO Domžale Pedagoškim delavcem so bile podeljene plakete Janeza Trdine. BRONASTO PLAKETO so dobili: 1. Lenič Anica, OŠ Šlandrove brigade Kokalj Anica, OŠ Jurij Vega Moravče Dostal Anica, OŠ Jurij Vega Moravče Grilj Ivanka, WO Domžale Lombar Janka, OŠ Vencelj Perka Jelka Ćurčija Agica Križnar 6. Klun Roza, Oš" Josip Broz Tito SREBRNO PLAKETO so prejeli: 1. Gubane Albina, OŠ Matija-Blejca-Matevža Mengeš 2. Bračič Bojana, SKUŠ Domžale 3. Košir Albina, OŠ Olge Avbelj 4. Jarc Janez, OŠ Janko Kersnik 5. Baloh Ivanka, OŠ Radomeljske čete Preserje 6. Leskovec Martin, OŠ Josip Broz Tito 7. Cedilnik Vinko, OŠ' Martin Koželj Dob 8. Orešnik Nada, OŠ Šlandrove brigade 9. Komar Slavka, OŠ Edvard Kardelj Trzin 10. Jeretina Marija, WO Domžale 11. Hren Cirila, OŠ Vencelj Perka 12. Ulčar Dora, OŠ Vencelj Perka ZLATA PLAKETA je bila podeljana: PERE-GRINU CAPUDRU za dolgoletno uspešno vzgojo pianistov in orglarjev; JELKI ČURČIJI za mentorstvo najrazličnejšim dejavnostim na OŠ Brdo ELI KOŠIR za nenadomestljiv prispevek na področju šolske in društvene telesne kulture v občini; AGICI KRIŽNAR za uspehe na pedagoškem področju in podmladku Rdečega križa na OŠ Dob Po slavnostnem delu je potekalo tovariško srečanje, na katerem je za razvedrilo in ples poskrbel ansambel Toneta Savnika. Naj ob koncu zapišemo še nekaj mnenj, ki jih je oblikoval odbor za podelitev priznanj: /. Število plaket bi morali številčno omejiti, saj prihaja ob taki količini do razvrednotenja plaket. 2. Šole premalo kritično predlagajo delavce za plakete. Nekatere predlagajo tudi 15 odstotkov vseh zaposlenih, kar pomeni, da bi v šestih letih morali dobiti plakete vsi učitelji. Verjetno obstaja miselnost: »če jih več prijavimo, bo zanesljivo kdo dobil!« 3. Obrazložitve ob predlogih so napisane preveč splošno ali pa prikazujejo normalno delovno obveznost kot nekaj izjemnega. Pri mnogih obrazložitvah 'e argument samo dolgoletno, predano in vestno delo v razredu. Mar ni to premalo za plaketo!? 4. Ce šola za enako prizna- nje predlaga štiri delavce, je komisiji težko ugotoviti, kdo si jo bolj zasluži; še zlasti, če imajo vsi štirje napisane približno enake obrazložitve. 5. Komisija je velikokrat v dvomih, ali lahko nekomu, ki je bil predlagan za srebrno plaketo, podeli bronasto. Mar ni to razvrednotenje predloga? ali pa je vendarle bolje, da predlagani dobi vsaj nekaj? 6. Mnogi predlagatelji sploh ne poznajo (ga niso prebrali) pravilnika o priznanjih in plaketah. Če bi se ga komisija hotela povsem držati, bi lahko potrdila le malo predlogov! 7. Komisija predlaga, da se pravilnik o priznanjih OIS dopolni. 03-08 Prijava za vpis šolskih novincev_ Vse osnovne šole v občini Domžale razpisujejo prijavljanje za vpis šolskih novincev, ki bodo v šolskem letu 1988/89 obiskovali pripravo na osnovno šolo (malo šolo). Starši, prijavite vse otroke, ne glede na to kje bodo obiskovali pripravo na osnovno šolo — v vrtcih ali v OŠ. Obiskovanje priprave na osnovno šolo je v letu pred vstopom v šole po zakonu obvezno. Za vpis v šolo morate v skladu z Zakonom o OŠ obvezno prijaviti vse otroke rojene v času od 1. 3. 1982 do 29. 2. 1983, pogojno-ne-obvezno pa lahko prijavite tudi otroke, rojene v času od 1. 3. 1983 do 31. 8. 1983. Otroke prijavite za vpis v prostorih vseh centralnih osnovnih šol v občini Domžale in sicer v — petek, 3. 6. 1988 od 8.—13. ure in — soboto, 4. 6. 1988 od 8.—12. ure S seboj pripeljite otroka in prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev, zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenjih in enotno matično številko občana (otroka). Osnovne šole bodo vpisovale otroke po opredeljenih šolskih okoliših posameznih osnovnih šol. OSNOVNE ŠOLE Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti občine Domžale (Ur. Vestnik občine Domžale št. 3/83) ter sprememb in dopolnitev Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, sprejetih na seji Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale z dne 14. 5.1985, Odbor za planiranje, razvoj in družbenoekonomskih odnosov in investicije pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale razpisuje 16. JAVNI NATEČAJ za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo iz združenih sredstev vzajemnosti I. PRAVICA Pravico na tem natečaju imajo: 1. Temeljne organizacije združenega dela in Delovne skupnosti, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 % celotne mase BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu, ki jim prisotni organ Samoupravne stanovanjske skupnosti začasno, deloma a\\ v celoti odloži plačilo ^Vačuna-nega prispevka Vzajemnosti v skladu s Pogoji in merili, ki so dolo<^.m v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti. 2. Delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih iz prejšnje točke, ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 24 mesecev pred natečajem oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo. 3. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo sredstva vzajemnosti najmanj eno leto pred natečajem in zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem najmanj 24 mesecev pred natečajem, oziroma so že dobili stanovanjsko posojilo na podlagi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo. II. Viš.na in vrsta posojil ter posebni pogoji Skupni razpisani znesek za posojila je 751.000.000.—din. Razpisani znesek je namenjen: 1. 368.000.000.—din za nakup družbeno najemnih stanovanj za delovne organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela iz točke 1, 2 in 3 I. poglavja tega natečaja, ter -a nakup kapacitet v sam jorau Temeljne ore£7,izacjje združenega de';i in delovne skupnosti '."uko dobijo posojilo po tem razpisu, če poleg pogoja iz točke 1. I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje, — da predložijo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev, — da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že dobljenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti, — da bodo delavcem dodeljevala standardna stanovanja, — da kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, oz. tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote, — da jim posojilo po tem natečaju skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup ali prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sanacijski načrt, če poslujejo z izgubo, — da predložijo neto OD na zaposlenega v pretekelm letu, — da predložijo sodno overjeno pogodbo o nakupu stanovanjske enote. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija ter odplačilna doba se izračunata po 13. členu Pravilnika. Obrestna mera je 8 % letno. Delavci lahko pridobijo posojilo za nakup stanovanja v etaž- ni blokovni gradnji, če poleg pogojev iz točke 2. in 3. I. poglavja tega natečaja izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da predložijo soglasje svoje delovne organizacije, ki združuje sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale, — da nimajo stanovanja ali imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in da njihovi družinski člani niso lastniki vselji-vega primernega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za razvedrilo in oddih, — da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, in da bodo z nakupom lastnega stanovanja sprostili družbeno stanovanje; — da bodo kupnino prodane lastne nestandardne stanovanjske enote porabili za nakup stanovanjske enote, za katero prosijo posojilo, — da pri nakupu stanovanja z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — da v z^injih petih letih niso do^'ij posojila za nakup sta-Viovanja v etažni lastnini, — da so sposobni vračati posojilo. Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup stanovanja znaša največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil, upoštevajo dejansko stanovanjsko površino iz kupne pogodne in stanovanjski standard iz 20. člena Pravilnika. Osnova za izračun višine posojila je zadnja znana cena po dokumentaciji oz. cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost skladno z 19. členom Družbenega dogovora. Višina posojila, ki ga dobi delavec se izračuna po 23. členu Pravilnika in je odvisna od razmerja med višino poprečnega mesečnega dohodka za člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece pred natečajem, v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval pri banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanje oz. stanovanjsko hišo za katero prosi posojilo. Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira. Valori-zacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SRS. Enako se valorizirajo tudi že pridobljena posojila pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale. Doba vračanja posojila za nakup stanovanja oz. stanovanjske hiše je največ 15 let. Obrestna mera je 8 %. Dela.vti predložijo k vlogi za posojilo naslednjo dokumentacijo: — prošnjo za posojilo (obrazec) — soglasje delovne organizacije (obrazec) — potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku za zadnje 3 mesece s skupnim zneskom administrativnih prepovedi za člane družine, ki pridobivajo dohodek (obrazec) — potrdilo o številu družinskih članov — potrdilo o premoženjskem stanju — kopijo pogodb o namenskem varčevanju — kopije posojilnih pogodb za posojila, pridobljena na osnovi namenskega varčevanja (posojila, pridobljena na osnovi prodaje konvertibilne valute se ne upoštevajo) — dokazila o zagotovljenih lastnih sredstvih — kopijo pogodbe o nakupu stanovanji! ali stanovanjske hi-!>e (sodno overjeno) Prednost pri pridobitvi posojila za nakup stanovanja ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju, — ima slabše stanovanjske razmere, — je nosilec stanovanjske pravice na družbenem stanovanju in ga bo po preselitvi v lastno stanovanje prepustil organizaciji, ki mu ga je dodelila, — kupuje stanovanje vseljivo v krajšem roku, — na zadnjem — 15. javnem natečaju ni prosil za posojilo, 2. 383.000.000.- din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji Posojilo za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš lahko pridobijo delavci iz točke 2. in 3. I. poglavja tega natečaja, če izpolnjujejo še naslednje pogoje: — da predložijo soglasje delovne organizacije oz. delodajalca, — da imajo stanovanjski objekt zgrajen vsaj do III. gradbene faze, — da nimajo stanovanja oz. imajo neustrezno ali neprimerno stanovanje in da sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše ali prostorov, ki jih uporabljajo za počitnice ali oddih, — da imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z dograditvijo ali prenovo stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, — da porabijo kupnino prodane lastne neustrezne stanovanjske enote za gradnjo oz. dograditev stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — da so sposobni vračati posojilo. Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanjske hiše znaša največ 50 % od maksimalne vsote vseh posojil upoštevaje standardno stanovanjsko površino in omejitve po 26. členu Pravilnika. Za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše se šteje: — pridobitev novih stanovanjskih površin, — izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine, glede sanitarnih ogrevalnih in izolacijskih pogojev, pri tem pa je investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin izključeno. Osnova za izračun višine posojila za individualno gradnjo je cena, ki jo določi Stanovanjska skupnost v skladu z 19. členom Družbenega dogovra. Višina posojila, ki ga dobi delavec za individualno gradnjo, se izračuna no 23. členu Pravilnika in. je odvisna od razmerja Sfied višino poprečnega mesečnega dohodka na člana prosilčeve družine za zadnje 3 mesece v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v letu pred odobritvijo posojila in višino posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je že dobil pri banki na osnovi namenskega varčevanja. Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju za isto stanovanjsko enoto za katero prosi posojilo. Pri izračunu višine posojila iz teh sredstev se znesek posojila, pridobljenega na osnovi namenskega varčevanja za isto stanovanjsko enoto valorizira. Valori-zacijski faktorji so izračunani na podlagi podatkov Zavoda za statistiko SR Slovenije. Enako se valorizirajo tudi že pridobljena posojila pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Domžale. Doba vračanja posojila za individualno gradnjo je maksimalno 15 let. Obrestna mera je 8 % letno. Glede na to, da bodo razpisana sredstva v celoti na razpolago šele do konca LETA 1988, bo Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije s sklepom določil dinamiko koriščenja za posamezne upravičence po dejanskem prilivu sredstev. Če sredstva 16. javnega natečaja ne bodo zadoščala za reševanje vlog v višini, kot do določajo pogoji razpisa, lahko Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije linearno znižuje višino upravičenega posojila udeležencev, v skladu z dejanskimi prilivi sredstev vzajemnosti, oziroma poveča razpisano vsoto, če dejanski priliv presega planiranega. Delavec mora k vlogi za posojilo predložiti naslednjo dokumentacijo: — prošnjo za posojilo (obrazec) — soglasje delovne organizacije (obrazec) — potrdilo o osebnem dohod- ku (obrazec) za zadnje 3 mes1 s skupnim zneskom adminis' tivnih prepovedi za člane d«11 ne, ki pridobivajo dohodek — potrdilo o številu dru* skih članov — potrdilo o premoženjsk1 stanju — kopije pogodb o nai" skem varčevanju — kopije posojilnih pogodi1 posojila, pridobljena na osn1 namenskeg varčevanja (p*s' la, pridobljena na osnovi oif daje konvertibilne valute se upoštevajo) — gradbeno dovoljenje oz-L trdilo o priglasitvi del (polegl J trd-la o priglasitvi del, niof prosilci, ki izvajajo adaptacij8 dela predložiti tudi popis d' predračunom) — zemljiško-knjižni izpj' (v primerili, kjer se zemlji8' knjižni izpisek ne glasi na 1 prosilca še izjavo lastnika o volitvi vknjižbe posojila) — izjavo o že pridobljenih sojilih za gradnjo oz. obn1 istega stanovanja ali stal vanjske hiše — potrdilo oz. izjavo o y stvu v Stanovanjski zadrugi Prednost pri pridobitvi po! la za individualno gradnjo delavec, ki: — je sam ali njegova dm! v težkem zdravstvenem stan — ima slabše stanovan razmere, — je nosilec stanovan pravice na družbenem stan" nju in ga bo po preselitvi v stno stanovanje prepustil o' nizaciji, ki mu ga je dodelil«1, — gradi stanovanjsko -1 vseljivo v krajšem roku — na zadnjem — 15. javUj natečaju ni dobil posojila, sredstev vzajemnosti pri Sa«| upravni stanovanjski skupw občine Domžale. III. ROK IN KRAJ Vloge za posojilo je potre«1 dostaviti do 15. junija 1988 naslov: DO RAZVOJNI ZAVOD DO ŽALE, Ljubljanska 76/11, 6] DOMŽALE, kjer dobite vsa drobnejša pojasnila v zvez natečajnimi pogoji in obrai potrebne za udeležbo na nate ju. Vloge, prispele na naslov roku in nekompletne vloge ne bodo upoštevale. Odbor za planiranje, raz1, družbeno ekonomskih odno| in investicije bo po zaklju'' natečaja obvestil udeležene«; izidu natečaja. Rezultat nate'; ja bo objavljen v Občinskem t ročevalcu občine Domžale. I Domžale 18. maja 1988 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije \ \ \ \ I 0 Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih za-reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV (Ur. vestnik občine Domžale št. 8/87) ter sklepa Odbora za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije z dne 20. 4.1988 razpisujemo javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo ZA UDELEŽENCE NOV L PRAVICA Pravico po tem natečaju imajo: — udeleženci NOV (borci NOV in kmetje borci NOV) s stalnim prebivališčem na območju občine Domžale, ki imajo priznano posebno dobo v dvojnem trajanju, oz. v izjemnih primerih v enojnem trajanju; — vojaški vojni invalidi; — otroci in vdove padlih ter po vojni umrlih udeležencev NOV in vojaških vojnih invalidov, v kolikor so nesposobni za pridobitno delo, kar dokažejo z ustreznim zdravstvenim spričevalom II. VIŠINA POSOJILA TER RAZPISNI POGOJI Razpisani znesek je 26,000.000.— din je namenjen — za dodeljevanje posojil za prenovo ali adaptacijo stanovanj ali stanovanjskih hiš v lasti občanov. Upravičenci iz točke L tega razpisa lahko dobijo posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje ali slabo urejene stanovanjske razmere v stanovanju ali stanovanjski hiši v svoji lasti; — da niso lastniki počitniške hišice; — da zagotovijo lastno udeležbo. Posojilo se daje največ do 50 % od predračunske vrednosti prenovitvenih del ali adaptacije, ki mora biti oblikovana glede na ceno m2 stanovanjske površine, ki jo enkrat letno določi Stanovanjska skupnost. Maksimalna doba vračanja posojila je 15 let, obrestna mera je 8 %. Višino posojila, ki ga dobi posamezen upravičenec se izračuna po 11. členu Pravilnika. Ce obseg razpoložljivih sredstev ne zadošča za izračun posojila po 11. členu Pravilnika se sorazmerno zniža znesek posojila upoštevaje vrstni red uvrstitve na prednostno listo dodeljevanja posojil. Pripravo na razpis je potrebno vložiti pisno in mora vsebovati: — osebne podatke upravičenca — število družinskih članov — kratek opis potreb glede posojila — predračunsko vrednost obnovitvenih del ali adaptacije K prijavi je potrebno priložiti: — pravnomočno odločbo o priznanju udeležbe v NOV ali invalidnosti oz. potrdilo komisije upravnega organa za zadeve borcev in invalidov pri SO Domžale, — potrdilo o številu družinskih članov in premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodku upravičenca in njegovih družinskih članov v preteklem letu, — izjavo, da upravičenec ali člani njegove družine niso lastniki počitniške hišice, — gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, — predračun obnovitvenih del ali adaptacije, — zemljiškoknjižni izpisek — izjavo o že pridobljenih posojilih za gradnjo oz. obnovo iste stanovanjske hiše ali stanovanja — dokazilo o lastni udeležbi oz. vlaganje v stanovanje. Na podlagi osnov in meril, ki so s Pravilnikom določena za dodeljevanje stanovanj upravičencem bo Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije v sodelovanju z občinsko organizacijo ZZB NOV pripravil prednostni vrstni red dodeljevanja posojil. Pri sestavljanju prednostne liste upravičencev do posojila se upošteva: — ocena stanovanjskih razmer, — čas udeležbe v NOV — stopnja invalidnosti — zdravstveno stanje upravičenca — socialno materialni položaj — stalno bivanje v občini. III. ROK IN KRAJ Vloge za posojila je potrebno dostaviti v 15 dneh od objave v Občinskem poročev. na naslov Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76/11, Domžale, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila v zvezi z natečajnimi pogoji in obrazce potrebne za udeležbo na natečaju. Vloge, prispele na gornji naslov po roku ter nepopolne vloge se ne bodo upoštevale! Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije bo po zaključku natečaja obvestil udeležence o izidu natečaja. Rezultat natečaja bo objavljen v Občinskem poročevalcu občine Domžale. Sam. stan. skupnost Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije Ob izidu knjige mengeškega alpinista Toneta Škarje: Jalung Kang TONE ŠKARJA, rojen {5- januarja 1937 v Ljubljani, živi z ženo, hčerko in sinom v Mengšu, po poklicu je elek-trotehnik in od leta 1954 dela 710 področju meritev in ener-9etike pri Elektru Ljubljana-°kolica. V gore je začel hodi-, « leta 1945, od 1956 pleza kot clan alpinističnega odseka Kamnik. Bil je med prvimi Slovenci, ki so se lotili težkih lednih sten Centralnih Alp }n Kavkaza. Leta 1965 je bil clan himalajske odprave na Kongbačen, devet let kasneje Pa vodja odprave, ki je ta vrh tudi osvojila. Med drugim je leta 1979 vodil našo največjo alpinistično odpravo na Mo-unt Everest po dotlej nepre-Plezanem Zahodnem grebenu. Verjetno je to še vedno najtežja smer na to goro. Dolga leta se je tudi organizacijsko posvečal alpinizmu, Potem reševanju v gorah in zadnja leta alpinističnim odpravam v tuje gore. Sam ima to za svojo domovinsko in nacionalno dolžnost, medtem ko ga intimno zadovolji predvsem plezanje v lepih alpskih stenah, seveda primernih njegovim letom. O doživetjih v gorah je napisal nekaj člankov, iz gradiva nekdanjih radijskih oddaj Odmevi z gora pa je leta 1975 nastala knjiga Stene mojega življenja. Naj nekoliko are-stantski naslov ne zavede: gre za stene, obrnjene navzven, v svobodo. Sodeloval je pri reprezentančem zborniku naših himalajskih odprav Na vrh sveta (1979), napisal je jedro knjige Kangbačen (1976) in večino Everesta (1981). Ima torej srečo, da se je lahko izpovedal. »Nekoč se mi je zareklo, da se mi po doživetju Everesta ne more nič zgoditi, kar bi ga po silovitosti preseglo. Ko pa sem se spomladi 1985 vračal z Jalung Kanga brez Boruta, se mije svet pred mojimi koraki sproti sesipal v črepinje. Vse bi dal, da bi se pot domov nikoli ne nehala. Najraje bi se za zmeraj izgubil v mehkem varnem prostoru, nekje vmes med kruto goro in domovino. Nič mi ni pomenilo, da se vsi drugi vračamo, in uspešen vzpon na Jalung Kang je izgubil vsak blišč. A pot, ki sem ji namenil življenje, je zahtevala, da ji sledim tudi skozi pekel. Spomini iz Himalaje so kot kamni v srcu, je rekel naš zdravnik Damijan. In nekam sem moral z njimi. Zato je zdaj ta knjiga tu, ta Jalung Kang. Dolgo je trajalo, da sem začutil tudi lepoto teh kamnov, ne le njih težo in trdoto. Potem šele sem lahko pisal. Najprej sem hotel, da napišemo knjigo vsi. Pa sem za besedami zaznal misli, ki bi jih bilo dovolj še za nekaj knjig. Nastal bi zbornik utesnjenih člankov, ki bi bolj zakrivali drug drugega kot govorili skupno zgodbo. Tako je tu moja zgodba o tem, kaj sem mislil, kaj sem hotel, kaj sem delal in kaj se je zgodilo. Zgodba, kjer je prisotna tudi smrt, ki pa prav zato, ker je neizbežna, daje življenju pravo vrednost, da je lepo in ga je vredno živeti.« Tone Škarja: JALUNG KANG Pot, ki sem ji namenil življenje, je zahtevala, da ji sledim tudi skozi pekel. Spomini iz Himalaje so kot kamni v srcu, je rekel naš zdravnik Damijan. In nekam sem moral z njimi. Zato je zdaj ta knjiga tu, ta Jalung Kang. Tone Škarja (avtor knjige) NAROČILNICA Naročam knjigo T. Škarja JALUNG KANG Priimek in ime: ............................................................ Naslov............................................................................ Pošta in poštna številka ............................................. Štev. osebne izkaznice ................................................ izdane pri ...................................................................... Plačal bom ob prjemu knjige 20.000.— Datum: Podpis: Naročilnico pošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, Miklošičeva 28, Ljubljana Tiskovna konferenca o prometni varnosti na magistralni cesti Ljubljana—Celje: Nevarnost je doma Osnovna organizacija ZSMS Lukovica in Občinska konferenca ZSMS Domžale prirejata v počastitev meseca mladosti in praznika mladih SHOD MLADIH IZ OBČINE Domžale, ki bo v soboto, 28. maja 1988 ob 20. uri v Rokovnjaškem gozdičku v Lukovici. Organiziran bo ROKOVNJAŠKI DISCO in marsikatero drugo presenečenje. Vabimo vas, da se shoda udeležite v čim večjem številu. MLADI IZ DOMŽAL v naši občini v« • Kako bo s cesto M-10 Varnostna problematika na magistralni cesti M-10 na delu, ki poteka skozi občino Domžale, in vzdrževanje lokalnih cest v tej občini sta bili osrednji temi okrogle mize 10. maja, katere so se udeležili predstavniki domžalske občine, Cestnega podjetja Ljubljana in republiške skupnosti za ceste. Predstavnika naše domžalske postaje milice sta opozorila, da se prometna varnost na cesti M-10 slabša iz leta v leto. Analiza prometnih nesreč od leta 1983 do 1987 na delu ceste v domžalski občini pa po njunem mnenju kaže, da so nevarni zlasti odseki Blagovica—Zgornje Loke, Dob—Vir in Domžale Trzin. Predstavnik republiške skupnosti za ceste se je sicer strinjal z ugotovitvijo, da je na cesti M-10 več nevarnih odsekov oziroma črnih točk, je pa hkrati menil, da na tej cesti ni tako veliko nesreč le zaradi velike drsnosti ceste, temveč so tu še drugi vzroki. Omenil je, da je v svetu cesta krivec za nesrečo le v petih odstotkih primerov, vse drugo pa odpade na druge vzroke. Pri tem je mislil na družbene dejavnike, ki zmanjšujejo prometno varnost, kot so prenizke kazni, cene goriv, količina prodanega goriva, traso te ceste, ki je speljana skozi naselje in ima bolj mestno kot tranzitno naravo. Nova asfaltna plast na cesti bo zato po njegovem mnenju odpravila le problem drsnosti ceste, drugih pa ne (med drugimi je po njegovih podatkih veliko nesreč na ravnih delih ceste ali preglednih ovinkih). V občini Domžale so v okviru akcije Čista in zelena občina Domžale cestni strokovnjaki pregledali tudi okoli 300 kilometrov lokalnih cest v občini. Ugotovili so, da Postaja milice Domžale je v prvih treh mesecih sicer močno povečala število kazni, vendar pa cilja kazni niso dosegle. Tako so opozorili 1539 voznikov, jih 1427 denarno kaznovali, k sodniku za prekrške poslali 477 voznikov in napisali kar 236 predlogov zoper alkoholizirane voznike. Poleg tega pa so iz prometa izključili še 322 tehnično pomanjkljivih motornih vozil. so vse ceste sicer prevozne, da pa je veliko makadamskih cest jamastih in da ban-kine niso urejene. Marsikatera cesta je tudi preozka in nima urejene odvodnje. Ludvik VVillenpart iz Cestnega podjetja Ljubljana je povedal, da imajo za 2400 kilometrov cest v Sloveniji le 111 cestarjev (precej od teh je ves čas bolnih, nekaj jih odhaja v pokoj, novih pa ne zaposlujejo), ki vsega dela pač ne zmorejo. Menil je, da bo v prihodnje še slabše, saj nimajo denarja (dobili so navodilo, naj zmanjšajo materialne stroške). Za letos imajo namreč za lokalne ceste v občini Domžale na voljo le 176 milijonov dinarjev. Nazadnje so predstavniki omenjenih služb in organov lahko ugotovili le to, da naj bi bil še letos (po načrtu do 30. junija) saniran odsek ceste Blagovica—Zgornje Loke, prihodnje leto pa še nekaj črnih točk na tej cesti. Dokončna rešitev za to cesto pa je po njihovem mnenju le v obvoznici. Kje do vozovnic? ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBVEŠČA POTNIKE, ki potujejo na relaciji Ljubljana— Kamnik Graben in obratno, da bomo s 4. 5. 1988 omogočili potnikom nakup vozovnic za enkratno potovanje na NOVIH PRODAJNIH MESTIH na naslednjih postajališčih: Postajališče Prodajno mesto Čas prodaje ob delav. ob sobotah Brinje na žel. post. pri zapornicah Trzin Samopostrežna trgovina Mlake Mercator-Rožnik Kamnik »Kofetek« Poslovna enota Graben Kočna Kamnik, Trg talcev 8 neprekinjeno 7.30-19.00 7.30-13.00 6.30-14.00 6.30-11.00 Hkrati obveščamo potnike o delovnem času obstoječih prodajnih mest: Trzin žel. postajališče Šmarca Market-Kočna, Šmarca Kamniška 38 a • Rodica »Bife« Napredek Domžale Rodica Homec žel. postajališče Bakovnik»Bife« Market Kočna Ljubljanska 14 Kamnik Prodajalna »Tobak« mesto Titov trg 18 5.00—8.00 in 12.00-16.00 7.00-19.00 7.00-20.00 4.30-8.30 in 12.00-16.00 7.00-13.00 7.00—13.00 7.00-19.00 7.00-13.00 7.00-19.00 7.00-13.00 MESEČNE VOZOVNICE za katerokoli relacijo na kamniški progi lahko kupite samo na železniških postajah v Ljubljani, Črnučah, Domžalah, Jaršah in Kamniku. POTNIKE OPOZARJAMO, da so vozovnice za eno potovanje veljavne le do naslednje spremembe cen. Priporočamo vam nakup mesečnih vozovnic, s katerimi se boste vozili še ceneje. Želimo vam prijetno vožnjo! Železniško gospodarstvo Ljubljana Radiestezija, bioenergija, bioterapija ... Neverjeten odziv V eni od prejšnjih številk Občinskega poročevalca smo vas s člankom »ZNANOST ALI MAGIJA«, hoteli vzbuditi zanimanje za RADIESTEZIJO in vas animirati za tečaj, ki ga je organizirala Delavska univerza Domžale. Pri organizaciji in izvedbi smo bili v marsičem prijetno presenečeni. Najprej udeležba. Zbralo se je skoraj 40 zainteresiranih in to ne glede na to, da je bil tečaj v soboto in nedeljo. Skupina.je bila precej heterogena po starosti in spolu. Za izobrazbo bi lahko rekli, da je prevladovala srednješolska, čeprav je bilo precej udeležencev z višjo in visoko izobrazbo. Več kot prijetno pa je bilo srečanje s predavateljico MIRELO MAHNE. Mlada, simpatična sociologinja, avtorica priročnika o radiesteziji in drugih podobnih del, bionergetik in bioterapevt, po poklicu pa, kot je sama dejala, kmetica, nas je enostavno prevzela in medsebojno povezala v skupino prijateljev, ki si želijo spoznati skrivnosti izvenčutnega zaznavanja in ki hočejo koristno in humano uporabiti svojo radie stezijsko občutljivost in sposobnost. Zaradi velikega zanimanja bomo 28. in 29. maja ponovili ZAČETNI TEČAJ RADIESTEZIJE, in čez en teden tj. 4. in 5. junija organizirali še nadaljevalni tečaj radiestezijske diagnostike. In kaj bomo počeli na tečaju? Š svojim duhovnim očesom se bomo »spravili« v svoje telo, v organe svojih prijateljev in znancev, v njihovo srce, pljuča, kri, želodec in poizkušali ugotoviti kako funkcionirajo, kako je z njimi, na kaj so občutljivi itd. Sliši se kot znanstvena fantastika, kot mistika in fantazija, pa vendarle tej zdravstveni kulturi starih Indijcev, Kitajcev in Japoncev, ki smo jo pri nas poimenovali ALTERNATIVNA MEDICINA, čedalje bolj odpiramo vrata. Tečaj bo vodila MIRELA MAHNE v sodelovanju z dr. TRSTENJAK-HOJS SENIJO. ' Nadaljevalni tečaj radiestezijske diagnostike je naporen in zahteven. Potrebna je zbranost, koncentracija in znanje, ki ga lahko pridobite le v začetnem tečaju radiestezije. Vas zanima RADIESTEZIJA in ALTERNATIVNA MEDICINA? Do 25. maja se lahko prijavite v oba tečaja osebno na Delavski univerzi Domžale, Kolodvorska 6, lahko pa nas tudi pokličete po telefonu 721-082 ali 722-278 in povedali vam bomo še kaj več o organizaciji tečaja. DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE Telefon življenja ali smrti Dan — 5. april 1988. Ura 1045. Tel. 721-122. Kličem Zdravstveni dom Domžale. Zasedeno. Kličem spet. Nič. Pokličem vnovič! Tokrat drugo telefonsko številko v Zdravstvenem domu, ki pa je prav tako zasedena. Vsaj po znaku TU-TU-TU mi je moč slišati, da ne morem priti »noter«. Zavrtim tako petkrat ali desetkrat tisti dve številki z eno samo mislijo, kako bi bilo, če bi bil sedaj le v položaju klicati zdravniško pomoč k smrtno poškodovanemu človeku, k nekomu, ki je ta hip doživel infarkt, napad epilepsije ali kako drugo obliko poškodbe ali zdravstvene ogroženosti, ko je občan najhitreje potreben zdravstvene oskrbe. Naposled se me po deset minutnem ali celo četr-turnem telefoniranju »telefonija« usliši. Aparat preklopi. Kliče! Hop!, sedaj pa je stvar drugačna. Na centrali pa žal ni nikogar! Zvoni, zvoni! Dve minuti, morda tri, ne vem. Lahko, da tudi manj, saj so tistemu, ki želi zdravstveno službo minute dolge kot večnost. Naposled prijazen glas da vedeti, da sem Zdravstveni dom Domžale vendarle dobil. Od tu naprej je bilo vse v redu, tudi zdravniška oskrba (za sicer banalno poškodbo) je bila s stališča pacienta z eno besedo: optimalna. Vendar mi ta dogodek s telefonom vendarle ne da miru, moje razmišljanje pa želi biti konstruktivno: Če zunanjih linij ni dovolj, (slišali smo da je to vzrok v primanjka-nju telefonskih številk), potem je za to kriva PTT, ki taki ustanovi, kot je zdravstvena, ne more ali noče zagotoviti dovolj povezav, toliko pač, kolikor jih zdravstvo kot prednostna panoga družbenih dejavnosti potrebuje. Če je posredi kaj drugega, potem, je stvar na zdravstvu, da to uredi. Navsezadnje: v svojo ustanovo bodo »pod nujno« kaj lahko klicali tudi zdravstveni delavci sami, telefoni pa bodo nemi ali pa bodo zvonili v prazno, kot so tistega torkovega dopoldneva okrog 10". F. M. KULTURA IH KUlTURflg PRIREDITVE Komedija v Mengšu: Jože in Zvonimir večna mladeniča Dramska skupina, ki deluje pod okriljem Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš, je v sredini aprila v Kulturnem domu v Mengšu predstavila komedijo Neila Simona Večna mladeniča. Čeprav je bila premiera sorazmerno pozno, ko je že veliko dela na vrtu in nasploh zunaj, sta bili predstavi — petkova in sobotna — kar dobro obiskani, pohvaliti pa je treba predvsem igralce, ki so izvedli to dveinpol uri trajajočo veseloigro. Še bolj pa je razveseljivo dejstvo, da je dramska skupina DKD Svoboda Mengeš pod novim režijskim vodstvom Zvonimirja Urdeta sploh zaživela in da se novo predsedovanje Staneta Cotmana pozna tudi s predstavo na odru. Nasploh je poglavitni vtis ta, da je treba izreči priznanje vsem igralcem in seveda režiserju, da v današnjem času sploh še spravijo na odrske deske tako zahtevno komedijo. Zgodba je sorazmerno preprosta. Dva starejša igralca, v igri sta td' bila Jože Gogala in Zvonimir Urde, se morata na zahtevo svojih bližnjih po dolgih letih spet spraviti v televizijski studio in posneti skeč, ki sta ga prej igrala 43 let zapored, zdaj pa sta na smrt skregana. Simonov tekst prikaže odnose med tema dvema glavnima igralcema sijajno, prav tako pa so spretno vpleteni vsi obrobni akterji. Seveda pa je k temu treba takoj dodati današnji pomislek, kdo še zmore spraviti na oder tako dolgo in hkrati virtuozno igro. Zdi se mi, da se tudi v drugih primerih v občini — gledal sem na primer Komaj do srednjih vej — vedemo predvsem po logiki, da vzamejo dramske skupine dober tuj tekst, sami so stoodstotno prepričani, da so najboljši igralci in da bo uspeh zagotovo tu. Brez kakšne lokalne obremenitve lahko zapišem, da je igralcem v mengeškem primeru dokaj dobro uspelo preskočiti ta, očitno največji problem, vseeno pa mu niso bili povsem kos. Na premieri prvo dejanje ni steklo najbolje, prav tako pa zaključek ni bil narejen preveč jasno. Vmesni dve dejanji sta bili skoraj na ravni profesionalnega gledališča, z malimi izjemami. Brezhiben ves čas je bil Zvonimir Urde, ki mu je — kot je bilo videti na odru — od daleč jasno, kaj je igra, kaj je režija in kako mora gledalca potegniti tekst z vso mimiko in gestami, da ne opazi več odrske prevare, prav tako pa je bil po zunanjosti odličen Jože Gogala, kot drugi večni mladenič, vendar pa je v nekaterih prizorih preveč nihal na jezikovni ravni, saj je prehajal iz pogovornega jezika v hipu v knjižno slovenščino, čeprav za to ni bilo nobene potrebe. Odlično je odigral svojo vlogo tudi Niko Robavs, v katerem se skriva velik igralski talent. Stane Cotman, Janez Burnik in Ni-ka Gregorin so imeli premalo možnosti razviti svoj nastop, vendar se mi zdi, da je bil v osnovi dobro zadet, morda pri Niki v prvem delu MPZ Domžale: nekoliko pretirano afekti-ran. Pri predstavi so sodelovali še šepetalka Lili Gogala, za luč je poskrbel Slavko Pi-šek mlajši, sceno pa je izdelal Stane Cotman. V celoti vzeto gre za prav dobro predstavo, ki bi jo bilo treba na jesen in pozimi pokazati še komu, saj je škoda toliko vloženega truda samo za dve mengeški predstavi. Jože in Zvonimir zaslužita, da si ju še kdo nagleda in se jima nasmeje, posebno pa, da z aplavzom nagradi tako zahtevno delo. Pohvaliti bi bilo treba tudi režijo v celoti — Zvonimir Urde je bil vsekakor dovolj domiseln in razgiban — ob tem pa se prikrade tudi misel, zakaj tako radi segajo vsi po tujih delih, ki so sporočilno bolj oddaljena od našega prostora in časa, domačih del pa se očitno povsod branijo, čeprav tudi Finžgar, Jurčič, Torkar, Ja-voršek, Miheličeva in še kdo niso hermetični avtorji, skoraj vse amaterske skupine pa se jim ognijo, mogoče zato, ker so premalo fini, saj dišijo morebiti preveč po naše. I. Sivec Široko odprta vrata vsem pevcem Vsi vemo, da ljudje v Domžalah in okolici radi pojo. Najbrž bi malokje našli toliko večjih in manjših pevskih zborov ter oktetov kot tukaj. Med najstarejšimi in najbolj vztrajnimi je gotovo Mešani pevski zbor Domžale, ki je decembra lani praznoval že svojo 35. obletnico. Leta 1952 so namreč pri takratni Svobodi Domžale organizirali mešani pevski zbor, ki ga je prvih dvanajst let uspešno vodil dirigent Stane Habe. Že po nekaj mesecih obstoja je zbor pod njegovim prizadevnim vodstvom pripravil samostojni koncert in bil takoj prvo leto svojega delovanja najboljši na okrajni reviji. Ljudi so razveselili tudi z Gubčevo opereto Planinska roža, sodelovali pa so pri raznih veseloigrah in celo kantate se niso ustrašili. Požrtvovalno so hodili na vaje, se od zelo daleč vozili s kolesi in se s tovornjakom peljali na gostovanje celo v Portorož, kar tisti čas ni bilo kar tako. Za tov. Habetom so zbor vodili še Tone Juvan, Jože Nara-ločnik, Karel Leskovec, Darinka Bole in naposled sedanji diri- gent Roman Ravnic. Vsak od njih je zboru dal nekaj svojega in s tem obogatil njegovo glasbeno znanje. Težko bi prešteli, koliko pesmi je zbor že prepel: slovenskih ljudskih, umetnih in borbenih, pesmi jugoslovanskih narodov, skladb tujih avtorjev iz različnih obdobij, renesančnih umetnin. Za njim so številni samostojni koncerti, snemanja na radiu, nastopi na revijah in proslavah v občini in zunaj nje, gostovanja. Vsakega od teh nastopov so pevci pripravljali skrbno in z velikim navdušenjem. In veseli so bili tako navdušenega ploskanja v dvoranah kot tudi pomembnih nagrad in priznanj. Priznanja Zveze svobod in kulturnih organizacij, bronaste Kersnikove plakete 1. 1972 in Srebrnega odličja za kulturne dosežke v občini, ki ga je zbor dobil ob svoji 35. obletnici. Ob tej priložnosti so bili nagrajeni z zborovimi priznanji tudi vsi njegovi dosedanji zborovodje, več dolgoletnih pevcev in zvesti poznavalec zborc-vih nastopov Milan Marinič. Mešani pevski zbor je član novega Kulturnega društva Domžale Še vedno se sestaja na rednih tedenskih vajah ob torkih in na občasnih intenzivnejših vajah ter se zavzeto pripravlja na letošnjo občinsko revijo pevskih zborov in na svoj letni koncert, ki bo v maju. Ob vsakem času so na široko odprta vrata novim pevcem in pevkam in jim obljublja, da se bodo v njegovi sredi dobro počutili. Prijavijo se lahko vsak torek ob 19.30 v pritličju glasbene šole v Domžalah, kjer ima zbor vaje. Pevci in pevke si želijo, da bi dalje lahko s pesmijo odprli srca svojih poslušalcev ter jim prinašali kulturni užitek in razvedrilo. Mešani pevski zbor Domžale na koncertu v Muzeju Jelovškovih fresk - grobeljski cerkvi v maju 1987 Črt Frelih nas je znova presenetil z razstavo, tokrat v Likovnem razstavišču Domžale. V Mengšu pred dnevom OF Železnikarjeva razstava Med številnimi prireditvami pred prvomajskimi prazniki sta bili dve tudi v ponedeljek pred dnevom OF: odprli so razstavo akademskega slikarja Vinka Železnikarja, takoj zatem pa se je odvilo v Kulturnem domu tudi srečanje pevskih zborov v počastitev dneva OF in praznika dela, prvo v organizaciji Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš, drugo pa tudi v organizaciji Občinske konference SZDL, Občinskega sveta ZSS, Zveze kulturnih organizacij Domžale in domačega Delavsko kulturnega društva. Odprtje razstve akademskega slikarja Vinka Železnikarja iz Mengša se je začela z rahlo zamudo, vendar pa smo si medtem lahko podrobneje ogledali razstavljene mojstrovine. Akademskega slikarja Vinka Železnikarja lahko prištevamo med abstraktno usmerjene slikarje mlajšega rodu. Živi v Mengšu in končno je naneslo, da je lahko razstavljal tudi v domačem kraju. Doslej je imel namreč številne razstave — samostojne in skupinske — po raznih slovenskih krajih, od Kamnika do Domžal, od Kranja do Murske Sobote itd., precej Godci, na plan! pa je razstavljal tudi že v tujini. Likovni kritik Franc Zal' o Železnikarjevi umetno* med drugim piše: »Železnikarjev likoj svet je govorica neke p( sem osebne mitologije odraz in rezultat svojstven ga likovnega »zapisovanj1, vidnega in doživetega, ki! skriva nekje globoko v um| nikovi podzavesti in prih« zdaj na dan kot nekakšf »psihogram« ali eksploziv izpraznjenj e bogate not! nje vsebine. Železnikarje slike so v bistvu spleti, p pleti inprekrivanja širših tanjših barvnih potez s karskim čopičem, včasih to le rahli dotiki, ki skoraj1 ne kažejo sledov intervenl je umetnikove roke, drul spet se tem skupkom pridrt žujejo tudi estetsko draž! va, filigransko drobnjiča'' in subtilna »gravura«, še, mehko barvno tkivo, in I »drippirig«',' tb' je "površini drobno bruganih barv.« Na odprtju nam je najpr1 učenec Glasbene šole Dof Žale na kitaro zaigral nek1 prijetnih pesmi, zatem spregovoril o umetniku Sla ko Pišek, predsednik ZK' Domžale, vsem navzočim t je tudi čestital ob prazniK OF in 1. maju. Vesna Sivec Tudi letos po domače pri Repanšku 19. junija se bo letos pod Repanškovimi kostanji na Homcu odvijalo IV. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev, zato je prav, da vse godce spomnimo pravočasno na to, da si rezervirajo čas, predvsem pa, da se pripravijo z novimi skladbami, morda tudi napišejo svoje. Letošnje medobčinsko tekmovanje godcev pri Repanšku bo potekalo tako kot vsa tri leta nazaj, bistvenih sprememb ni, ostale bodo tako številne praktične nagrade kot uradna priznanja Zveze kulturnih organizacij Domžale in Kamnik, edina večja sprememba je.ta, da bo tekmovanje ostalo medobčinsko, torej samo domžalsko in kamniško, in bodo godci iz drugih občin lahko nastopili samo izven konkurence. Vseslovenskih tekmovanj je pri nas veliko, programski odbor pa je sklenil, da tekmovanju vzamemo velik del čara, če se bi začelo pojavljati vse več godcev iz drugih občin, pa tudi preglednost in dolžina tekmovanja. Pomembneje je, da se zberejo enkrat na leto vsi domači godci, da malo za šalo malo zares zaigrajo zbranemu ob-činstu, da pa se tekmovanje ne odpira v širši prostor, ker bi tako bili na slabšem domači godci. Seveda je pričakovati, da se bodo pojavljali približno isti akterji, vendar tako lahko tekmujejo tudi med seboj, ugotavljajo, kako je bilo leto pred tem, nasploh naj bi šlo tudi za neke vrste srečanje vseh ljudskih godcev. Programski odbor je z veseljem sprejel tudi pobudo Zveze kulturnih organiazC' Domžale, da se bo le-ta S/S^ močneje vključil v to Vvlf membno tekmovanje, pra>> tako pa kamniški ZKO, taw£ da bo srečanje godcev p% Repanšku tudi vnaprej na» manj tako kvalitetno iRJ hkrati zanimivo za obiskov valce kot doslej. ^ Na kratko: bistveno ostani^ isto, bo tekmovanje safl* domžalskih in kamniški* godcev; godci, čas je, da zfe čnete vaditi. . . I. Sivec Učenci osnovne šole Josip Broz Tito: Nastopili smo v operi... »Ste si že ogledali opero Boris Godunov? Niste?! Niste še zamudili zadnje priložnosti, meseca junija jo bodo ponovili. Oglejte si jo, ne bo vam žal!« Tako trdimo pevci iz OŠ Josip Broz Tito, ki smo v operi nastopili. Otroški zbor je pripravila tov. Metka Pichler. Najprej smo vadili v šoli, nato pa smo imeli vaje v Cankarjevem domu s celotnim opernim zborom in orkestrom. Navdušeni smo. Spoznali smo, kako nastane operna predstava, spoznali smo mnoge pevce — soliste, ki so bili z nami zelo prijazni, radi so nas imeli vsi: režiser, dirigent, pevci . . . Postali smo pravi prijatelji. Za vse življenje si bomo zapomnili, da smo nastopili skupaj z znanirfj^ ruskim basistom Jaroslavom P^JŽI trovom, pa z Nevenom Belam^V^ ričem, Boženo Glavakovo, Kaf0 lom Jeričem, norčkom, ki nas s svojo igro prevzel. V marsiko!*^ se je porodila tiha želja, da bi t»'/y (nekoč operni pevec. Ni lepšega občutka, ko se na koncu predsWv> ve pokloniš poslušalcem, ti pa t*Ž/ nagradijo z burnim aplavzorfV/ Tega občutka se ne da opisati, t">> moraš doživeti in to srečo imelo 25 pevcev naše šole. Ž? Hvala tovarišu Brezniku, d*V/ nas je povabil k sodelovanju ifvj tovarišici Metki, da nas je pr1'^ pravila. xj .... V>s Primož OO ZSMS J. B. Tito <>li STRAN 16 CI5ČINSK1 POROČEVALEC % bregovih Bistrice ... ^ knjigi, ki je v tisku in bo kmalu izšla, je avtor namenil prostora gospodarstvu in še posebej izkoriščanju vod- c energije. Ta je skozi več stoletij prinašala napredek lju-em in krajem ob Bistrici in njenih Mlinščicah. Se pred desetletji so bile na našem območju kar tri Mlin-c|ce z razmeroma stalno in znatno vodno silo. Mlinščica je aosnova za postavitev in pogon Romčeve tovarne na Dupli--• Nižje je ob svoji strugi poganjala vrsto mlinov, žag, fužin, ovaških in drugih obratov. Že v prejšnjem stoletju sta v marci obratovali tovarni cementa in strojno izdelovanje lednih sodov. V obdobju med obema vojnama se je iz predelovalnega ra,ta, ki je v okviru Živinorejske zadruge, razvila tovarna te-jenin, Naglic je postavil tovarno ščetk, ki je zaposlovala po Krog 30 delavcev. Ob Mlinščici, ki je na jezu pod Homškim k'bom odtekala proti Preserjam, Jaršam, Rodici in naprej Kozi Domžale, je obratovalo več sodobnih valjčnih mlinov, fvi je bil Rakcev mlin, ki še obratuje. Med najsodobnejšimi 0 bili še Nastranov v Homcu, kjer je sedaj obrat Žita. V Pre-^rJah je imel mlin in žago pivovarnar Stare iz Mengša, po do-ace Kramar, zato starejši ljudje še sedaj pravijo pri Kramarju. Stare s Kolovca je že konec prejšnjega stoletja kupil pogani kmečki mlin in vodni strmec pri Boldinu v Preserjah. okupil je še dve drugi manjši vodni napravi in postavil lesno "dustrijo. Tu je sedaj sodobrta tovarna Slovenijales. Največji valjčni mlin je imel Majdič v Zgornjih Jaršah. Ko Pomladi 1922 pogorel, so mlin opustili in postavili tovarno P'atnenih izdelkov. Sedaj obratuje tu tovarna Induplati, ki da-le delo in kruh številnim delavkam in delavcem. , Manj sreče so imeli gospodarji z mlinom v Srednjih Jar-sa«. Izmenjalo se je več gospodarjev, dokler ga ni v obdobju med obema vojnama kupil in ga temeljito obnovil Mihael ijsolin iz Domžal, zato ga ljudje najbolj poznajo z imenom usolinov mlin. . Na velik in urejen mlin v Zgornjih Jaršah spominja veliko zjdano poslopje, ki ima nad vhodom letnico 1747. Ko so po-.°PJe in mlevske naprave obnavljali, so častitljivo letnico za-Pjsali tudi na novo poslopje. Zalokarjev mlin, kot so včasih re-so že pred desetletji opustili, voda pa neizkoriščena odteka po betonskem kanalu. V Srednjih Jaršah je obratoval Kra-'Jev valjčni mlin, na drugi strani Mlinščice pa Kovačeva, požele Juhantova kovačnica. Bedenov ali Slabičev mlin je imel v starih časih dobre gospodarje in sposobne mlinarje. Tudi ta mlin že dolgo več ne °°ratuje prostore pa so preuredili v druge namene. Pri Trnavcu na Rodici, kjer se namesto pogonskih vodnih kol es zatika vejevje in druga umazanija, ki jo prinaša s seboj Mlinščica, kadar še teče, sta nekdaj obratovala mlin in žaga. voojega ni več. Na Rodici je v prejšnjem stoletju obratoval Smonov mlin; ko je drugič pogorel, so mlin opustili in postavili žagarski obrat. Ker je tu od leta 1929 in še nekaj let po drugi svetovni vojni gospodaril Hojak, domačini še sedaj pravijo pri "ojaku ali na Hojakovi žagi. Omenimo še obrate, ki jih je poganjala Mlinščica na levem bregu Kamniške Bistrice. Tam, kjer se pravi na Centrali v volčjem potoku, je nekdaj stala ali bolje: obratovala žaga. Jerman iz Radomelj jo je opustil in skupaj z družbo postavil elektrarno. Nekaj sto metrov nižje proti Radomljam še sedaj obratuje Kovačkov kmečki mlin. Mlin v Volčjem Potoku se omenja v listini iz leta 1436, torej obratuje že več kot 550 let. Nekako v tem času se omenja tudi mlin v Radomljah. Jaševčev mlin in žaga v Radomljah že dolgo ne obratujeta več. Zgornji Kraljev mlin je bil opuščen v začetku tega stoletja, ko so vpeljali proizvodnjo sčetk. Pri Kralju ali Štokarju v Radomljah je nekdaj obratovala tovarna lesenih klinov za čevlje. Pred več kot sto letl sta bila tu dva mlina. Sedaj obratuje sodoben valjčni mlin. Pri Vrbiču na Škrjančevem so namesto stare fužine postavili mlin, ki ga je Franc Škrjanec konec prejšnjega stoletja moderniziral in preuredil v valjčni mlin. Obratoval je še nekaj let, potem, ko so ga po osvoboditvi nacionalizirali. Starejši domačini še vedo povedati, kje je stala Joškovče-va žaga na Škrjančevem. Ko je Bonač začel graditi svojo tovarno papirja in lepenke na Količevem, je kupil vodni strmec ln ga prenesel v samo tovarno; žaga je prenehala obratovati. Veliko zanimivih podatkov o razvoju in propadanju vodnih naprav ob vseh treh Mlinščicah na našem območju prinaša nova knjiga Ob bregovih Bistrice. V prihodnji številki Občinskega poročevalca pa kaj več o Razvoju številnih hišnih, industrijskih in zadružnih elek-tearn, ki so prinesle velik napredek, hiter razvoj obrtništva in •ndustrije. Knjigo še zmeraj lahko naročite po prednaročniški ceni 25 000 din pri Krajevni skupnosti Radomlje, denar pa nakažite na žiro račun KS Radomlje št. 50120-645-65048 — s pripombo »za knjigo Ob bregovih BISTRICE.« Knjiga, Ob bregovih Bistrice« bo izšla nekako v dveh mesecih. Glasbeni praznik v Mengšu Prvič pod velikim šotorom_ Tisto, kar pravijo Mengšani malo za šalo, še bolj pa zares, da je tu EGS — Evropsko glasbeno središče, torej pomembno mesto za vso občino, bodo poslušali mengeško Smučarsko društvo z generalnim sponzorjem Hramom Rožice ponovno potrditi s štirimi dnevi vesele glasbe in petja. V četrtek, 23. junija, se bodo v Mengeš vrnili Avseniki. Res zveni precej nenavadno, toda Avseniki so v Mengšu pred petintridesetimi leti začeli del zmagoslavne poti v svet. Velikokrat smo se že dogovarjali, da bi pripravili na ustreznem mestu njihov koncert, zdaj pa bo to izvedljivo pod veliko platneno streho, najeto iz Avstrije, stala pa bo na večnamenski ploščadi. V takšen šotor gre čez dva tisoč obiskovalcev, gledalci pa sedijo za mizami in bodo lahko tudi postreženi, če bodo hoteli med samimi koncerti. Naslednji večer se bodo v velikem šotoru predstavili Novi Fosili, jugoslovanski ABBA, vsekakor vrhunski zabavni ansambel, ki je povrhu dostopen tako dobremu organizatorju kot uvideven do občinstva, ali z drugimi besedami: slava jih ni pokvarila! V soboto se bo v Mengšu ponovno predstavila prva dama jugoslovanske popevke — Tereza Ke-sovija, ob njej pa bo tudi modna revija, na kateri bo imel glavno besedo seveda mojster Debevc, ki Predstavljamo vam kapelnika godbe na pihala Domžale: Franc Kuharic Franc Kuharic je pravi Prlek. Na vino se mora dobro spoznati, saj pravijo, da je Kog v Slovenskih goricah, kjer je Franc doma, naša vinska prestolnica. To je njegov domači kraj, kjer ga je oče vpeljal v glasbo in tudi pripomogel, da se je Franc ves posvetil njej. Srednjo glasbeno šolo (vojaško) je opravil v Vukovarju, višjo pa v Beogradu. Pot godbenika-vojaka ni bila niti malo lahka, gotovo pa je, da je bila bolj zanimiva, kot pa je pot navadnega smrtnika, ki je ves čas »priklenjen« na en kraj. Ni torej čudno, da sva se že kmalu pogovarjala o svetovnih popotovanjih, ki jih je novi kapelnik domžalske godbe že opravil ... Pot glasbenika-voja-ka Kuharičevo službovanje glasbenika — vojaka se je začelo v Splitu, nadaljevalo v Šibeniku, nazadnje pa je deloval v Puli. Sedaj je zaposlen pri Godbi Milici, pravzaprav niti ne tako malo časa: že polnih 17 let vse od leta 1970 . .. Trobenta — kornet za pot v svet... Franček, kot mu pravijo prijatelji, je že od leta 1970 Moravčan, kjer si je zgradil hišo in ustvaril dom. Prej pa —- kot smo že rekli — je obromal dobršen del sveta. V Splitu je kot godbenik služboval na Galebu in je bil z Maršalom Titom trikrat v Afriki. Pač taka misija zahteva tudi vojaško godbo in Franc Kuharic je bil s svojim kometom tudi v njenem sestavu. Lep, vendar naporen čas je bil to. Prišel je na razpis Naš občan je Franc Kuharic že 17 let. Njegov prijatelj Stane Habe, s katerim sta dolgoletna dobra in iskrena prijatelja, ga je opozoril na razpis in na nek način tudi pripravil, da se je javil na razpisano mesto kapelnika pri domžalski godbi na pihala. Bil je sprejet. Začelo se je njegovo pedagoško glasbeno delo v Domžalah. Orkester s perspektivo Novi kapelnik uvodoma pudari, da je sprejel dober orkester, s katerim je bilo veliko narejenega. Opozori me, naj napišem, da gre za kvaliteten godbeni orkester, za kar je zaslužen dosedanji kapelnik Tone Juvan. Njegova zasluga in skrb za sestav sta omogočila, da so perspe- ktive orkestra tudi naprej dobre, saj ima veliko mladih, tesne stike z Glasbeno šolo, dokajšnjo mero resnosti pri delu, predvsem pa dobre medsebojne odnose. Treba pa bo še marsikaj storiti v programski politiki, ki jo bo po novem treba voditi demokratično, vendar strokovno. Navsezadnje je izpeljava strokovne plati stvar kapelnika, stvar odbora pa je, da v povezavi vseh organizacijsko vse te stvari izpelje. Koncert za predstavitev Francu Kuharicu je bila prva predstavitev z orkestrom — godbo-Domžalča-nom koncert ob 8. marcu v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Žal ga je bilo treba pripraviti na hitro, pač zato, da je prišlo do glasbene pojavnosti godbe v določenem trenutku. Sicer pa ima godba v načrtu že prihodnje leto nastop na tekmovanju slovenskih godb v II. skupini. Opozarja, da je treba pri vsem vendarle gledati ne le na eno plat: treba je strmeti tudi za vsestranskostjo, ob tem pa publika, javni nastopi v zabaven, razvedrilen namen, nikakor niso na zadnjem mestu. Publika je pomembnejša, kot se marsikomu sploh zdi! Načrti, načrti Teh pa je mnogo. Domžalski godbeniki načrtujejo pro-menadne koncerte v Rogaški Slatini, Dobrni, Piranu, igrali bodo po krajevnih skupnostih, kjer so bili vedno lepo sprejeti ob svečanostih, otvoritvah, krajevnih praznikih. Posebej tesno so povezani denimo z Gasilskim društvom Žeje-Trojica, kamor radi pridejo. Komaj se letos še ni predstavil najširšemu občinstvu z novimi modeli. V nedeljo dopoldne bo Kajetan Zupan pripeljal v Mengeš ponovno radijsko ekipo Kulturno^ zabavne redakcije in tu bodo posneli Koncert iz naših krajev, na katerem bodo nastopali ansambel Štajerskih sedem, Ivana Ruparja in pevci z avstrijske Koroške Mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka. Popoldne bo nastopila Mengeška godba, potem pa bo rajanje z ansamblom Štajerskih sedem. Obeta se štiri dni pestrega programa, za vsakogar nekaj, ali pa kar vse za vse. Vstopnice bodo v predprodaji štirinajst dni prej, pa tudi o vsem drugem vas bodo mengeški smučarji kot organizatorji pravočasno obvestili. Vsekakor gre za enkratno zanimivost tudi po zunanji, ne samo programski plati, saj prireditev, kot so jih navajeni v Avstriji, pod velikim šotorom, v Sloveniji še ni bilo in bo marsikoga prignala tudi radovednost, kako je pod takšnim šotorom z odrom, s plesiščem, z mizami in celo s šankom. Izkazali se bodo lahko tudi gostinci, na potezi pa so tudi druga društva, recimo Turistično olepševalno, da pristavi svoj lonček k temu glasbenemu prazniku v Mengšu. Ob zaključku šolskega pouka torej na svidenje pod šotorom v Mengšu. Čakali vas bodo Avseniki, Novi Fosili, Tereza, Koncert iz naših krajev, Mengeška godba, Štajerskih sedem in še cela vrsta presenečenj, nagradnih iger, dodatnega programa. Dolgčas ne bo ... ,,,...,,,-„ , , ,.....i . J-.Sivec i 1 1 I čakajo, da jih na Viševek spet povabijo. Kapelnik pove, da so pripravljeni iti na obisk kamorkoli, samo povabiti jih je treba. Enako velja za tovarne, izletniške točke in podobno. »Saj menda velja: Ne vadimo za sebe, za publiko, občanom želimo nastopati!!!« Ni problema z disciplino Kar je mladih so delavni in ambiciozni, celo sami si' kupujejo instrumente. Seveda kvalitetne, saj obstoječi godbeniški inventar žal ne ustreza zahtevam kakovosti. Seveda bi rabili kakovostne instrumente, ki jih sicer rabljene tudi občasno nabavljajo. Z disciplino ni nobenega problema. Kolektiv se je lepo ujel, člani pridno prihajajo na vaje, ki potekajo dvakrat tedensko, kar je vsekakor potrebno za kolikortoli-ko redno in kvalitetno glasbeno delovanje oz. obvladovanje programa. Godbeni dom na pol poti Godbeni dom ob Aškerčevi cesti so uredili le delno, za silo. Za dvoranski del so dali oglas, za kaj, za katero dejavnost ga bodo odstopili v najem v prihodnje, pa se bodo odločili v kratkem. Gotovo je, da bi morala biti aktivnost v domu takšna, da dom ne bi propadel še vnaprej. Sicer pa — bomo videli. Dom je preživel že marsikaj, pa bo še to dilemo. Ob koncu pogovora s Francem Kuhari-čem smo mu zaželeli obilo uspeha, godbenikom mnogo glasbenih užitkov, vsem nam pa lepe melodije, dober godbeni program, ki nam krasi lepe in lajša žalostne trenutke. Srečno, godbeniki godbe iz Domžal. B. Občni zbor godbe Domžale Predsednik Godbe Valentin Osolnik je na pravkar minulem občnem zboru uvodoma pozdravil navzoče in se v imenu Godbe zahvalil Stanetu Habetu za dolgoletno sodelovanje in mu v imenu godbe čestital za 50-letnico njegovega glasbenega delovanja ter mu zaželel še nadaljnih uspehov. Občni zbor je nato uspešno vodil Andrej Vol-kar, ki je najprej predal besedo predsedniku Valentinu Osolniku. Le ta je v poročilu navedel, da je imela godba od zadnjega občnega zbora pred dvema letoma 86 nastopov. Povprečno je bilo na nastopu 30 članov. Od tega je bilo 11 samostojnih nastopov v Domžalah, po krajevnih skupnostih, 5 komemoracij, 19 paradnih nastopov, 6 sodelovanj na raznih pogrebih. Pri pogrebih je sodelovalo po 24 članov, pri ostalih nastopih pa po 35 članov. Izboljšati je treba udeležbo pri pogrebih. Gospodarjenje s prostori in inventarjem je dobro, za kar gre zahvala gospodarju in arhivarju, pa tudi ostalim članom Upravnega odbora. V tem času so zamenjali dotrajana okna, uredili sanitarije in na novo napeljali električne instalacije. Prostore arhiva in instrumenta-rijo so ustrezno klimatizirali. Vse to so zmogli s pomočjo dotacij Kulturne skupnosti, lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom članstva. Več bo treba vlagati v deficitarne kadre. Godba že sedaj financira polovico šolnine za učence Glasbene šole, ki so pristopili k godbi. Zato so tudi izpopolnili sekcijo tolkal. S pomočjo Zveze kulturnih organizacij pa bi bilo prav, da bi razpisali kadrovske štipendije. Lepo je sodelovanje z ZKO, Kulturno skupnostjo, krajevnimi skupnostmi, turističnim društvom, Občinskim sindikalnim svetom in drugim saj so godbo doslej tudi .podpirali s finančnimi sredstvi. Veseli soltudi toplejšega odnosa z godbeniki" iz Mengša in Moravč. Ob koncu se je Valentin Osolnik zahvalil vsem članom upravnega odbora, predvsem prizadevnemu blagajniku Konradu Grumu in gospodarju Još-kotu Pavliju. Za njim je podal tajniško poročilo Andrej Ulčar. UO je imel 10 rednih sej. Vaj je bilo v tem času 115. Število članov se je od leta 1986 povečalo na 66, v tem času je nehalo igrati 5 članov, umrl pa je Franci Osolnik. Nanovo je prišlo 13 članov. V JLA sta 2 člana. Obisk na vajah seje od leta 1986, ko je bil 40 odstoten, povečal sedaj na 45.5 odstotkov. Kratko poročilo je podal tudi kapelnik Franc Kuharic, ki je med drugim omenil, da bo v kratkem godba imela več pro-menadnih koncertov, poleg tega pa bo nastopila tudi na koncertih, kamor bo povabljena. Jeseni se bo*godba začela intenzivrfo* pripravljati na tekmovania,gpdh v letu 1989. ;.«»•;.. Z nastopom novega kapelnika Franca Kuharica, ki se je na kulturnozabavni prireditvi za dan žena Domžalčanom predstavil prvič, so bile uvedene vaje dvakrat tedensko, prav tako se je tudi obisk občutno povečal. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Konrad Grum, poročilo nadzornega odbora pa Franc Ulčar. In kako je z instrumentarijem? Evidenco instrumentov vodijo od leta 1959, ko so dobili za 75-letnico godbe nove instrumente. V letu 1959 je bilo nabavljenih 33 raznih instrumentov firme »Lignatone«. Stare instrumente visoke uglasitve so izročili glasbeni šoli. Z dotokom mladih po letu 1961 je bilo teh instrumentov premalo. Godba je od leta 1960 do 1948 iz lastnih sredstev nabavila še 39 instrumentov. Najbolj pereča je bila vseskozi nabava kvalitetnih klarinetov in flavt. Mladi in nenazadnje predavatelji na glasbeni šoli želijo, da bi imeli učenci dobre instrumente. Za dele v godbi je bila velikega pomena nabava novih instrumentov firme »Ama-ti« leta 1984 ob 100-letnici godbe. Teh instrumentov je bilo 63. Poudariti je treba, da so vsa vodstva godbe kazala polno razumevanje za vzdrževanje in popravila teh instrumentov. V razpravi na poročila je Andrej Volkar poudaril, da godbeniki hodijo na vaje iz veselja do glasbe in zaradi družbe, če pa nekateri ne hodijo, je to iz raznih trenutnih problemov. Tone Savnik je pozdravil občni zbor v imenu Glasbene šole Domžale. Če obisk iz leta v leto narašča, smo lahko zadovoljni. Verjetno bo glasbena šola zaposlila še enega predavatelja trobil in klarinetov, kar bo za godbo še bolj ugodno. Marjan Trobec je pozdravil občni zbor v imenu Mengeške godbe ir\ izrazil zadovoljstvo, da •godbii sodelujeta, čeprav si želi *še tesrleJlega sodelovanja. ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT • ŠPORT • ŠP Volilna konferenca AMD FAM Lukovica: Novi odbor ter podelitev priznanj in plaket AMD FAM Lukovica je v naši občini edino, med štirimi tovrstnimi društvi, ki se ukvarja pretežno s športno dejavnostjo in nima avto šole. Njihova športna zvrst je v zadnjem času predvsem motokros. Iz Lukovice prihajajo najboljši jugoslovanski motokrosisti, saj sta bila tu vzgojena kar dva večkratna državna prvaka Marjan Avbelj in Bernard Urbanija. Društvo deluje že nad štirideset let in je eno bolj znanih v jugoslovanskem prostoru. Z uspehi na športnem področju so si pridobili tudi sponzorja FAM iz Kruševca. Mlade uspešne košarkarice so dosegle imeniten uspeh - drugo mesto v republiki Lep uspeh v delu z mladimi košarkaricami: Dosedanji dolgoletni predsednik Griša Kersnik je v uvodu nanizal športne rezultate zadnjih treh let, ki so dokaj velik dosežek za manjši kraj in za po- Starejše pionirke druge v SRS Na republiškem prvenstvu za starejše pionirke in pionirje v košarki, ki poteka pod pokroviteljstvom »ŠUMI«-ja je selekcija pionirk MKZ Domžale — Kamnik dosegla doslej najboljšo uvrstitev. Uvrstila se je na drugo mesto v republiki za selekcijo Gorenjske. Pionirski festival je bilo že 22. tekmovanje. Po zaključenem področnem tekmovanju ali tekmovanju v regiji ter po četrtfinalnem in polfinalnem turnirju sledi še finalni turnir, na katerega se uvrstijo štirje zmagovalci polfinalnih turnirjev. Naša selekcija je v četrtfinalu izločila iz na-daljnega tekmovanja Rogaško z rezultatom 50:42. Na polfinalnem turnirju v Domžalah selekcijo Maribora s 50:35 in Šaleško s 65:48. V finalnem turnirju so dekleta premagale Zasavje s 34:32 in izgubile v finalu 67:77 s selekcijo Gorenjske in tako osvojile drugo mesto v republiki. Selekcijo Domžale—Kamnik, ki sta jo vodila trener Edi Nelc in njegov pomočnik Vinko Cedilnik, so sestavljale igralke sledečih osnovnih šol: OŠ Vencelj Perko — Bojana Silahič, Tina Ore-hek, Darja Kosmatin, Barbara Žibert, Nadja De-kleva, Saša Steiner, Barbara Hvastja, Tina Ro-škar in Saša Roškar; OŠ Josip Broz Tito — Bilja-na Nikolič, Barbara Miloševič, Irena Miloševič, Vesna Cigler, Andreja Žmavc; OŠ Edvarda Kardelja — Barbara Koritnik; OŠ Matije Blejca-Matevža — Katarina Rožič, Sonja Bokalu"; OŠ Janko Kersnik — Bernarda Voglar, Mateja Budau, Sabina Dejanovič ter bivša učenka OŠ Josip Broz Tita, sedaj igralka ID Jezica Monika Cedilnik in edina predstavnica Kamnika — Dragica Žagar. Pomočnik trenerja, sicer mentor pionirk v OŠ Martina Koželja Dob, Vinko Cedilnik, je podal naslednje mnenje o uspehu pionirk in odgovoril na zastavljena vprašanja: Drugo mesto na republiškem finalu »Pionirskega festivala« za starejše pionirke" je gotovo uspeh? Drugo mesto selekcije pionirk Domžale — Kamnik je sigurno velik uspeh, ki ga ni realno nihče pričakoval. To je bila ekipa, ki se je kalila že štiri leta. Za celotno delo in uspeh so zaslužni le vsi trenerji šolskih ekip, ki so v preteklih letih delali z mladimi tekmovalkami. V zadnjem pripravljalnem obdobju pa je to zasluga trenerja ekipe Edija Nelca, ki je od igralk zahteval red in uresničevanje vseh zastavljenih nalog. Rezultat tega je bilo tudi veliko tovarištvo med tekmovalkami, kljub borbi za uvrstitev v ekipo. Košarka kot interesna dejavnost pri dekletih v osnovni šoli___ Delo s pionirkami je povsem drugačno kot s pionirji. Deklice imajo veliko več različnih interesov v šoli in izven nje, tako da moraš veliko dela posvetiti motiviranosti za košarko, veliko več časa gre v to, da so deklice veliko bolj čustvene in vsak neuspeh, poraz na tekmovanju pomeni posebno delo z njimi. Poiskati moraš pravo mero razumevanja in grajanja in jih s tem motiviraš za nadaljnje delo. Problem pa je tudi pri starših. Ta problem občutiš predvsem na podeželju, saj deklice neradi puščajo na treninge pa tudi na tekme zaradi miselnosti »deklice so le deklice«. Kakšno je bilo sodelovanje in vloga nosilca ženske košarke v občini Domžale, TVD Partizan Mengeš, pri delu v ŠŠD-jih? Osnova za delo s pionirkami bi morala biti šola. Tu naj bi bilo vključenih čimveč deklic. To bi dosegli s pravo motivacijo pri rednih urah telesne vzgoje, kjer bi morali učitelji telesne vzgoje vsako, še tako malo sposobno deklico za igranje košarke usmeriti v treninge. S tem bi trener imel več možnosti izbire že na šoli. Ustvaril bi lahko več ekip, ki bi v okviru šole tekmovale in se »borile« za uvrstitev v šolsko ekipo za občinsko prvenstvo. Druga stopnja naj bi bila v obdobju pred in po občinskem tekmovanju, kjer je praktično praznina. V tej stopnji naj bi bila občinska ali medobčinska liga. Ekipe bi sestavljale po dve sosednji šoli morda po dve ekipi (izhajajoč iz prve stopnje) in občinski selekciji, ki bi imele tako več tekem za trening. S tem se širi krog kvalitete in množičnosti. Tretja stopnja pa naj bi bila občinska selekcija, ki bi prišla v okvir kluba kot nosilec ženske košarke. Pri vsem tem delu in stop-• njah bi moral biti močno prisoten klub, vendar ne v smislu treninga igralk v klubu. Prisotni bi morali biti v šolah, med trenerji ekip, na občinskih tekmovanjih, na pripravah selekcije, na pokalu ŠUMI itd., česar do sedaj v teh letih nisem občutil. Po mojem mnenju ne smemo prekmalu usmerjati igralk direktno v klub. S prezgodnjim usmerjenjem v klubske ekipe —- selekcije, se nam bo široki krog igralk skrčil, ob tem da se ob prehodu učenk v usmerjeno izobraževanje to število zmanjša, se bo sigurno zmanjšalo število igralk v selekciji. Zaključek mojega razmišljanja naj bi bil: klub naj omogoči super razmere za delo na šolah (od usposoblja-nja trenerjev, preko vsakodnevnega treninga do zanimanja za igralke). Tako bomo trenerji, mentorji ŠŠD, vodstva šol in vse igralke čutile prisotnost kluba. Klub kot klub pa naj se veliko bolj potrudi, da ne pride do osipa igralk pri prehodu iz osnovne šole v usmerjeno izobraževanje. Mislim, da bo to z lahkoto opravil, če bo realiziran prvi del. Tak je moj pregled na žensko košarko v naši občini. Nisem ne vem kakšen strokovnjak, vendar sem bolj praktik, ki dela z mladimi na šoli. Kakšno je vaše mnenje kot mentorja in očeta ene najbolj perspektivnih igralk o uskladitvi šolskih obveznosti, interesne dejavnosti in selekcioniranja? Kot mentor košarke na šoli in kot oče perspektivne igralke bi rekel naslednje: Pri delu mladih košarkaric je veliko odvisno tudi od odnosa staršev do košarke in kako s tem odnosom vplivajo na otroka. Zavedati se moramo, da si dekleta veliko več časa vzamejo za učenje kot fantje in večina deklet vidi svoj prvi cilj dokončanje šolanja. Ce hočejo ob tem doseči kaj več tudi na področju košarke, je torej potrebno poiskati čimbolj šo kombinacijo med šolo in košarko. Pri tem je torej potrebno poiskati možnost igranja v klubu, ki perspektivni igralki nudi največ. To pa je kvalitetno delo in primerni čas treniranja. Ob zaključku bi želel le to, da bi klub kot nosilec košarke v naši občini začel z drugačnim delom kot doslej, da bi posvetil več časa mladim igralkam, vendar ne le v številu treningov, ampak v obliki pravih odnosov. Če ne drugače se letos po uspešnem zaključku tekmovanja v pokalu ŠUMI, ni zgodilo. Če tega ne bodo v klubu razumeli, bodo lahko izgubili še naslednjih sedem generacij igralk. Avtoservis Domžale, p. o. Domžale, Ljubljanska c. 1 Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge: 1. strojni inženir 2. KV avtoelektrikar Pogoji za zasedbo: Pod toč. 1.: VI. stopnja strokovne izobrazbe — konstruktor, 5 let delovnih izkušenj, poznavanje dela na področju tovornega programa, poskusno delo 90 dni. Pod toč. 2.: IV. stopnja strokovne izobrazbe — avtoelektrikarska smer, zaželene delovne izkušnje, odslužen vojaški rok, poskusno delo 45 dni. Osebni dohodek stimulativen! Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov »AVTOSERVIS DOMŽALE«, p. o., Domžale, Ljubljanska c. 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepanju samoupravnega organa. goje v katerih delujejo. Poleg športne je dejavna tudi komisija za vzgojo in varnost v prometu, pomagajo še pri organizaciji kolesarskih tekmovanj na OŠ »Janko Kersnik« na Brdu pri Lukovici, sodelujejo z motorno prometno enoto iz kasarne Boris Kidrič v Šentvidu nad Ljubljano in s kadetsko šolo iz Tacna. Sekretar in blagajnik Jani Pevec je omenil njihovo dobro samoupravno organiziranost in pozitivno finančno stanje ob sicer bolj skromni pomoči tekmovalcem. Športni funkcionarji napredujejo z uspešnim vključevanjem v višji rang. Lani sta po uspešno opravljenem izpitu prestopila v mednarodni rang Griša Kersnik in Jože Cerar. V njihovem delu je v preteklosti prihajalo do vzponov in žal tudi do padcev. Veliko probK I imajo z lokacijo steze za te\ r vanja na Močilniku in m vsakokratno pripravo za te^ vanje. Žal je iz njihovih VT*I 1 šlo več dobrih tekmoval^ kar tri druga društva v Slo1] v ji. I' Zaradi vse večjih strošk0' c motorje in ostalo opreiH", 1 tekmovanje pa je manjši " mladih. j Na koncu so bila pode'J tudi priznanja in plaket*] uspehe na športno-tekn* nem področju, pri organi* tekmovanj in finančni ter pomoči. Priznanje so pi Sandi Srdar, Miran Juvan, k Cerar, Aleksander Sušnik,! ( rija Urbanija, Henrik Om' i in Gasilsko društvo Pr** i Bronasto plaketo so prejeli, 1 že Cerar, Franc Dolinar, P i Florjančič in Aleš Tekavec 1 brna plaketa Bernard Urba' 1 Janez Juhant in Franc O ' Zlata plaketa: Jože Čokan Jože Ciglar in DO FAM Ki1 vac. Upajmo, da bo novi odbo bolj uspešen in bo kos vsefl žavam, ki jih tarejo. S svojo javnostjo naj bi krepil U društva in svojega kraja. J S Na osnovi programa ZTKO Domžale za leto 1988, objavljamo razpis Občinsko prevenstvo v tenisi za leto 1988 Organizator: ZTKO Domžale in Partizan Menge! Teniška sekcija [ Izvajalec: Partizan Mengeš Teniška sekcija Termin: 4. in 5. junij 1988 Kraj: Športni park Mengeš »8. julij« Tekmovalne kategorije: moški 5/1 — do 16. let od 17.—35. let od 36.-45. let od 46. let dalje ženske 5/2 — tekmujejo v skupni kategoriji 5/3 kategorizirani igralci, ki igrajo v ligah Ten) ške zveze Slovenije Prijave: do 3. 6. 1988 do 17. ure na naslov Partizan Mengeš Teniška sekcij p. p. 13 ali osebno na teniških igrišči v Mengšu. Startnina: 10.000,— din Tekmuje se po pravilih Teniške zveze Slovenije i 1. kolo na devet dobljenih gemov 8-8 tie break j ostala kola na dva dobljena seta pri 6-6 tie break Žoge priskrbi organizator. Priznanja: prvi trije uvrščeni v vsaki kategorij prejmejo medalje četrto uvrščeni prejme diplomo. Ih ■ n Vabljeni! Vodja Teniške sekcije Marjan Golob OK ZSMS Domžale JJ OO ZSMS HIDROMETAL Mengeš organizirata: MLADINSKI TURNIR V KOŠARKI v okviru meseca mladosti in tekmovanja za naj' boljšo OO ZSMS v občini Domžale. Turnir bo v soboto 21. maja 1988 s pričetkom ob 8. uri v telovadnici OŠ Matije Blejca-Matevža Mengeš. Sodelujejo lahko vse mladinske ekipe it t[ Občine Domžale. L NAVIJAČI LJENI! IN LJUBITELJI KOŠARKE VAB- OO ZSMS HIDROMETAL Mengeš Tudi upokojenci uspešni j^PJnut s športnikom: Andrej Alibabič . Vsi tisti, ki so ga kdaj gledali, ga poznajo po zredno hitri in izvrstni nožni tehniki, ki ga razli-. uJe od ostalih karateistov. Velikokrat v krogu športnikov slišimo za njegov priimek. To je Andrej Alibabič mojster karateja, stila ŠOTOKAN. Leprav je star že 32 let je, kot sam pravi, poln emna in moči. Pred več kot 17 leti je začel trenirati karate in je član karate kluba »EMONA« iz ! Ljubljane, ki je eden najboljših klubov v Slove- niji I Kako si treniral od leta 19?0 dalje? Treniral sem kot vsi moji vrstniki tisti čas; na nek tra-^'cionalen način in mislim, y_a smo mnogi trenirali več, K°t pa naši nasledniki danes. . Koliko časa dnevno je trajal tak trening? Lahko rečem da najmanj °ve uri dnevno, večkrat pa tudi tri ali več ur in to traja se danes. kaj pa tekmovanja, se jih udeležuješ? Bilo je tudi nekaj tega, toda sedaj že nekaj let ne tekmujem. Borim se samo v botuni skupini v klubu in se tam tudi preizkušam. Moram reči še to, da v tej skupini trenira povprčno 20 do 30 rnojstrov karateja na enem treningu. Pred nekaj leti pa sem se odločil, da bom karate treniral samo še kot vešči-n° v pravem pomenu. Bi lahko to razložil? Naj povem v čem je osnovni motiv: Karate je in ni sport. Da bi to bil, bi moral način dobivanja borb biti definiran in bolj realen, in bi vsak udarec moral biti točko-van kot v boksu in biti usmerjen brez zastoja v telo. Vemo, da bi bila taka svobodna borba katastrofalna in da bi jo spremljale tragedije. Zato je nastala nova pot karateja, pravzaprav vrsta abstraktne karate borbe. Smo tudi priče, da na raznih tekmovanjih pride do smešnih situacij v borbah, posebno v apsolutni kategoriji. Tako na Pnmer imamo borca, težke- ga do 60 kilogramov, ki naj bi se boril s težkašem s 100 kilami. Ne malokrt lažji borec zada svoj abstraktni udarec težjemu partnerju v vitalni center in dobi borbo. V realni situaciji pa njegov udarec komaj preseže nekaj kilogramov in bi bil skoraj nenevaren, a je po teh absurdnih pravilih kot zmagovalec boljši, močnejši in celo postane šampion. Tukaj pa je torej ključ tragikomike karate veščine. Kaj bi dejal o poplavi kung fu filmov v naših kinomato-grafih? Mislim, da večina teh filmov ni v redu, ker so prinesli navidezno veličino karateja. Karate prikazujejo kot vrhovno veščino naše dobe v iskanju formule veličine. Karate prikazujejo kot formulo za veličino in moškost. Poleg tega pa je v tem nastal velik biznis, interes in s tem tudi konkurenca v smislu inštruktorjev, pasov in raznih nazivov. Vse to ima ogromen odmev med večino mladine. Veliko število začetnikov pride na tečaj že prepričanih, da bodo svoje komplekse, duhovne ali telesne pomanjkljivosti hitro in s čudežem neke skrivnostne formule s kara-tejem" presegli. Medtem pa večina spozna, da, razen z dolgim, skoraj fanatičnim treningom, najvažnejše šele prihaja s časom in notranjim dozorevanjem. Koliko časa je potrebno, da postaneš dober karateist? Odvisno je od tega, koliko Andrej Alibabič med treningom v karate klubu »Emona« dober. Naj povem, da je profesor karateja TAIĐI KASE (8 dan) dejal na nekem seminarju, kjer sem bil tudi sam prisoten, da je minimum za dobrega karateista 15 let intenzivnega treninga. Kaj pa tvoja prehrana in prehrana športnikov? To je zopet poglavje zase. Če se ukvarjaš s športom, je hrana sestavni del uspeha. Da pa se hraniš pravilno, je treba precej znanja in volje, da se to ves čas vzdržuje. Mislim, da ima pri tem največ zaslug žena, ki mi vso hrano pripravlja. Hrano mi tudi stehta, ker vodim točno evidenco zaužitih kalorij, ogljikovih hidratov in potrebnih beljakovin. Toje hrana vrhunske zmogljivosti, kot jo predpisuje strokovnjak dr. Robert Hass v svoji knjigi- Za konec mi povej še to, koliko časa nameravaš še trenirati? Zaenkrat o tem ne razmišljam in mislim, da ne bom nikoli nehal, ker je to moj način življenja. Imam dva sinova, ki že skozi igro neprisiljeno spoznavata karate osnove in se bosta kasneje sama odločila, če bosta to tudi nadaljevala. Lahko bi govorila še in še, saj je Andrej dobro podkovan tudi na poročju Body bil-dinga in športne prehrane. Po ogledu njegovega trim kabineta, ki ga ima kar v hiši, v Krakovskem naselju, kjer stanuje, sva sklenila pogovor v dobrem vzdušju in z željo, da nam kdaj drugič še kaj pove. Milan Obradovič V prostorih delovne organizacije RAŠICA Moravče so se zbrali člani Društva upokojencev Moravče, da bi pregledali svoje enoletno delo, pridružili pa so se jim tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter predstavnika Društva upokojencev Kamnik tov. Stane Simšič in Jože Kalan. Že lani so slovesno praznovali 35-letni-co svojega društva, v katerem je prisrčno vzdušje, veliko razumevanja, spoštovanja in pomoči. V društvu je sicer včlanjenih 361 članov, najstarejša članica Kos Ivana pa ima že 94 let. Poročilo je podal podpredsednik tov. Anton Cerar, ki je predstavil pestro paleto dejavnosti društva, izmed katerih je posebej pohvalil pevce in pevke, ki pod vodstvom mladega zborovodje Lojzeta Štefana dosegajo lepe uspehe. Dobri sta tudi ke-gljaški ekipi, uspešno pa streljajo tudi člani strelske ekipe. Pevski zbor je nastopil tudi na drugih prireditvah, posebej odmeven pa je bil njihov nastop v Domu upokojencev v Domžalah, kjer so jih oskrbovanci sprejeli zelo lepo in marsikomu se je utrnila solza ob spominu na domačo hišo, na rodno Moravsko dolino. Kar nekaj izletov so organizirali, posebej radi se spominjajo izleta na Urh, pa obiska Cebiri in geometričnega središča Slovenije. Organizirali so skupne pohode po poteh spominov naše občine, uspešni so na športnih srečanjih ob Tednu upokojencev, pohvaljeni so bili vsi športniki, saj kljub oddaljenosti in starosti vedno najdejo voljo in čas za udeležbo na treningih. Najbolj zaslužnim članom so za uspešno prostovoljno delo podelili tudi pri- obletnico: 50 let mengeškega nogometa Mengeški nogometni klub bo sredi junija slo-esno proslavil šestdesetletnico obstoja. Kot v Sakem športu; je bilo tudi v tem nekaj vzponov J\ padcev, precej celo zaradi zunanjih vzrokov, &aj, ob šestdesetlenici, pa doživlja mengeški no- tjojnet nov preporod, veliko tudi po zaslugi od-u ne9a vodstva, dobrih pogojev dela in vsestran- pe podpore krajevne skupnosti in mengeške šo-e- Ob tej priložnosti sem se pogovarjal s predsed- Ki-kom Nogometnega kluba Mengeš Jožetom Kra- JerJi in s predsednikom gospodarske komisije J°zetom Rozmanom. fr°bci zgodovine Preteklih šestdesetih letih ^.Pripovedoval Blejc Vinko st, rn' še živeči ustanovni član Pjprnetnega kluba Mengeš: 1'^ačetki nogometa v Mengšu ;Fsajo v čas po 1. svetovni vojni, r so prišli sem primorski izse-ft/ki so zbežali iz Italije. Že "tj91- Je bila največja težava 4, °bitev zemljišča, saj se je tJanom zdelo škoda vsake po-L "ie za takšen šport. Najprej L0 začeli igrati nogomet na Za-L^n, potem pa na sejmišču ob IT^nji Kolodvorski ulici. Klub Lbli ustanovljen leta 1928, ven-Lr le poskusno. Po letu 1933 L° irneli urejeno igrišče na jj**ljišču, kjer zdaj stoji Kultur-fta Ustanovni člani so bili Zalokar, Kosmač, Peter fPar in jaz. Klub je tekmoval v niško-ljubljanski ligi. Delo-e je normalno potekalo sku-s smučarsko sekcijo vse do ?vetovne vojne. Zaradi raznih eliti sov pa smo se morali pre- i, - na igrišče v Loko. Vojna je L 'a življenja štirim nogometa-gjj prvega moštva (bratoma r6rar moštva Mihi Vrhovniku in Petru p •Ju)- iv vojni je normalno delo za- v ?'o po letu 194(5 pod vodstvom erleta iz Ljubljane. Igrišče D|lo na današnji večnamenski [T* zelenjavnemu vrtu' Agro-r 'nbinata. Nova lokacija je'bila ,sčadi. Žal se je moralo umak- do leta 1975 na nasprotni strani današnjega igrišča, z regulacijo Pšate pa se je moralo igrišče preseliti na mesto današnjih igrišč. V obdobju 50-tih in 60-tih let se je ob velikem entuziazmu posameznikov začelo z resnim delom in zrasla je generacija, ki se je potrdila tudi v širšem slovenskem prostoru. V letih 1960—64 je klub tekmoval pri Ljubljanski nogometni zvezi in trikrat zasedel drugo mesto. Zaradi objektivnih razlogov žal ni imel nikdar možnosti nastopiti v 1 slovenski ligi.« Boljši obeti Po znanih portoroških sklepih je v slovenskem prostoru nastala velika praznina, kamniško-domžalski bazen ni bil upoštevan, oziroma je bil priključen občini Ljubljana-Šiška. Sele lani pa je nastala nova organizacija, ki je temu prostoru namenila 17. tekmovalno skupnost in nogomet bo ponovno zaživel tudi na tekmovalni ravni, ne samo na rekreacijski kot doslej. To obeta tudi dober podmladek in več dobrih moštev v višjih ligah, poleg Domžal in Virtusa Stol, ki sta že na vidnih mestih. V tekmovalni sezoni 1987/88 so tudi v Mengšu /.ustavili nanovo s polnim elanom, čemur gre zasluga tako predsedniku kot predsedniku gospodarske komisije, pa tudi predsedniku tehnič- ne komisije Tonetu Rozmanu, prizadevnemu tajniku Slavku Pisku ml., trenerjem Marjanu Babšku, ki trenira člane, Francu Bevku, ki trenira mladince in Zdravku Sinku, ki trenira pionirje ter še marsikateremu posamezniku, ob strani pa jim vzorno stoji tudi krajevna skupnost s svojimi predstavniki, posebno tov. Janežičem in Piskom, ter osnovna šola Matija Blejca-Matevža z ravnateljico Perčiče-vo. Treningi so se odvijali čez zimo v šoli, pozneje pa si je Nogometni klub Mengeš s pomočjo krajevne skupnosti uredil garderobo s tuši in omaricami na zahodni strani Kulturnega doma, na kar nas opozarja tudi okusno narejen emblem na vhodu. Nasploh je treba pri tem omeniti Filipa Vrabarja iz Trzina, arhitekta, ki je izredno smiselno in estetsko učinkovito napravil celovito grafično podobo kluba, ki se kaže tako na dresih kot na koledarjih, ki so jih letos prvič vključili tudi v propagandno akcijo za pomoč klubu. Obe mengeški igrišči sta dobro urejeni, tako osnovno kot pomožno, pod Gobavico so nogometaši postavili tudi kiosk za svoje potrebe, prav tako pa hitijo z ureditvijo ograje okoli igrišča, ki naj bi bila gotova do praznovanja. Material je prispevala krajevna skupnost, izredno prizadevno pa jo na svoje stroške izdeluje Miro Pogačar, sicer še aktivni igralec. Razumevanje za podporo Nogometnega kluba Mengeš je pokazalo tudi združeno delo, od Traka do Filca, od Hidrometala do Semesadike, vodstvo pa si prizadeva, da bi dobilo močnejšega sponzorja, da se ne bi ubadali preveč z denarnimi zadevami. Prav tako imajo izreden posluh za pomoč tudi posamezniki obrtniki, na primer Hrženjak in orodjar Repanšek, ki sta prispevala velika sredstva za nabavo dresov. Vodstvo ima natančno ■ izdelana tudi pravila in dopolnila k tem pravilom, celo bolj vzor- no, kot nekateri klubi v najvišjih ligah. Na kratko rečeno: vsestransko so na pravi poti .. . Praznovanje pred vrati Šestdesetletnico Nogometnega kluba Mengeš bodo slovesno obeležili 18. junija s posebnim turnirjem in z zabavno prireditvijo, hkrati pa bo v preddverju Kulturnega doma odprta'posebna razstava, ki bo prikazovala razvoj mengeškega nogometa v teh šestih desetletjih. Pričakujejo velik obisk, tako tekem kot drugih prireditev, posebno pa so nogometaši veseli, da imajo v svojih vrstah veliko zagnanih in delovnih ljudi, prav tako pa je med njimi kar petdeset podpornih članov. To postanete tako, da plačate pristojbino 5000 din. Sicer pa se vodstvo kluba zbira vsak teden ob sedmih v prostorih odvetnika Rozmana v stavbi krajevne skupnosti, kjer sproti rešuje vse probleme. Izdelan imajo tudi natančni program dola treningov in tekem, tako da resnično ni ničesar prepuščeno naključju. Dobro je bil obiskan tudi občni zbor in tako vse teče tako, kot bi moralo tudi drugod. Njihova želja je, da bi se uvrstili v II. slovensko ligo in da bi imeli tudi sredstva, da bi v njej ostali. Kar pa se tiče discipline v klubu, so sklenili, da igralci ne bodo prejeli v spomladnskem delu prvenstva nobenega rdečega kartona, kar jim je tudi uspelo. Večjo zagnanost čutijo pri mlajših, pri pionirjih in mladincih, člani pa vsi ne trenirajo po načrtih, a vendarle jim kar dobro gre. Celotni vtis pa je vsekakor izredno ugoden: odlično vodstvo, razumevanje krajevnih dejavnikov, podpora posameznikov in veliko mladih igralcev. Vse to pa je ob šestdesetietnici zagotovilo za pravi napredek in za še boljšo potrditev v širšem slovenskem .prostoru. „,„-..., , , Ivan Sivec znanja. Le-ta so prejeli: MILAN KOKALJ (za uspešno vodenje kegljaških ekip), SKUPINI KEGLJAČEV (za uspešne nastope in športne dosežke), DANICA PETERC (za opravljanje tajniških opravil in aktivnosti na področju kulture in rekreacije) ter LOJZE ŠTEFAN (za vztrajno in požrtvovalno vodenje pevskega zbora). Na-geljček in drobna pozornost sta jim nagrada za njihov trud in lepo pripravljen kulturni program, v katerem je nastopil pevski zbor in reci-tatorka Francka KOSMAČ. Razprava je pokazala, da so člani društva s svojim vodstvom zadovoljni, da si vseh teh aktivnosti še želijo in da so v njih tudi pripravljeni sodelovati. Jože Novak IZ PISARNE DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMAŽLE Gremo na izlet... 1. 1. 19. maja: Velike Lašče, Ribnica, Kočevje, Dvor, Žužemberk, Krka, Muljava, Ljubljana 2. 26. maja: Ljubljana, Unec, Cerknica, Lož, Nova vas, Sodražica, Velike Lašče 3. 2. junija: Trbiž, Baško jezero, Belopeška jezera, Višarje 4. 16. junija: Dražgoše, Železniki, Soriška planina, Bohinj, Bled 5. 14. julija: Dol. Toplice, Baza 20., Žužemberk, dolina Krke, Ljubljana, Domžale (Organizira Zveza društev upokojencev Domžale) 6. 4. avgusta: Kamnik, Gornji grad, Logarska dolina, Polzela, Prebold (Namesto kosila mali piknik, organizirajo članice iz Doba). Cene izletov z avtobusi od 5.000,— do 8.000,— din. II. 7. Peš izleti: V tednu upokojencev od 9. do 14. maja: Stahovica, Sidraž, Tunjice, Kamnik (kombinirano z avtobusom) 8. za 29. november: Domžale, Trojane, Križevska vas, Velika vas, Grmače. Moravče (kombinirano z avtobusom) III. Za jesenske in zimske dni so v načrtu še naslednji izleti: 1. Izlet z vlakom: Jesenice, Nova Gorica 2. Obisk operne predstave v Ljubljani 3. Obisk predstave v Canakarjevem domu v Ljubljani 4. Dvodnevni izlet v Olomouc in Bratislavo Datume in cene bomo objavili naknadno. Za izlet v Bratislavo je že predvidena cena pribl. 60.000,- din. Rezervacije sprejemamo vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure za dva izleta vnaprej. Na svidenje! Društvo upokojencev Domžale Radomeljski upokojenci na izletu: V četrtek, 5. 5. 1988 so imeli upokojenci iz Radomelj prelep izlet na Koroško. V zgodnjih jutranjih urah je odpeljal avtobus preko mejnega prehoda Jezersko. Prva postaja je bila Železna Kapla. Tukaj nas je prijazno sprejel in pozdravil predsednik prosvetnega društva Zarja in nam zaželel dobrodošlico. V hotelu Obir so nam pripravili malico in to brezplačno. Presenetili so nas. Pozdravil nas je tudi predstavnik podjetja Obir. Za njihov lep sprejem in prisrčnost se je zahvalil tov. Hafner, predsednik upokojencev KS Radomlje in v imenu ZB NOB. Po kratkem odmoru smo obiskali na hribu Peršmanov spominski dom in muzej antifaši-stične borbe na Koroškem. V tej hiši so Nemci ubili 11-člansko družino in hišo zažgali. Ta zločin so napravili le nekaj dni pred koncem vojne. O tem grozodejstvu nam je govoril tovariš Luc, ki je sedaj predsednik koroških partizanov po smrti tovariša Prušnik-Gašperja, ki je umrl pred kratkim. Ta zločin nas je zelo pretresel. Še sedaj se borijo koroški Slovenci za najosnovnejše pravice in skrajni čas bi bil, da bi jih že enkrat dosegli. Naša skupnost je z njimi solidarna in jim v njihovih prizadevanjih pomaga. Nadaljevali smo pot do Pliber-ka, kjer smo se ustavili v Zadrugi. Prijazni prodajalci so nam pomagali pri izbiri različnega blaga, ki ga ponujajo kupcem iz raznih krajev. Preko mejnega prehoda Holmec smo se vrnili v domovino, z najlepšimi občutki, pa tudi s trpkimi. Na Poljani, kjer je bilo za Jugoslovane konec vojne, smo se ustavili ob spomeniku miru in svobode in se zamislili v tiste težke čase, ko so naši borci končali svojo trnovo, a zmagovito pot. Po kratkem pristanku v Ravnah, smo se vrnili domov. Naš izlet, je bil dobro organiziran in lep. Videli smo veliko. Vsem organizatorjem posebno še tovarišu Hafnerju, prisrčna hvala! Zidarič Danica Alpinista predavata V sklopu prireditev ob občinskem prazniku — 23. maju bosta v ponedeljek, 23. maja 1988 ob 20. uri naša znana alpinista SILVO KARO in JANEZ JEGLlC-Johan v novi Ki-nodvorani pripravila celovečerno predstavitev svojega zadnjega podviga v steni Cerro Torreja v argentinski Patagoniji. Ob tej priložnosti bosta pokazala tako film, kot tudi diapozitive, ki sta jih pri zadnji osvojitvi »nore« gore posnela. Kot je znano sta Karo in Jeglič opravila zadnji podvig v stenah Cerro Torreja od novembra 1987 do januarja 1988. Dober dan, domžalski občan .. Marjan Golob Marjana Goloba Mengšanom ni potrebno predstavljati; poznajo ga v prvi vrsti delavci Le-ka, kjer že dolga leta opravlja zahtevno in naporno delo organiziranja farmacevtske proizvodnje, predstavljati pa ga ni treba tudi ne mengeških športnikom — navdušencem in aktivnim igralcem tenisa. Marjan Golob je duša in srce teniške sekcije mengeškega Partizana, nosil je največje breme gradnje teniških igrišč v Mengšu pred petimi leti, nosilec aktivnosti in dela je tudi sedaj. Odveč je pripominjati, da je »zraven« pri vseh teniških tekmovanjih, seminarjih, šolah tenisa ... Navdušenec, da malo takih. Za našega sogovornika v rubriki Dober dan, domžalski občan je Marjan kot nalašč. Ni želel govoriti o sebi. Docela in izključno je pripovedoval o tenisu ter o delovnih uspehih mengeške teniške sekcije. Prvi- dve igrišči smio Člani teniške sekcije Partizana Mengeš zgradili leta 1983 in jih v naslednjem letu opremili z razsvetljavo. V naslednjih letih smo ugotovili, da dve teniški igrišči.ne zadostujeta za sto članov sekcije (normativ je 25 članov na eno igrišče), zlasti je pomanjkanje zmogljivosti prišlo do izraza ob izvedbah turnirjev, kjer je bila udeležba številčna in smo morali prvi dve koli odigrati običajno še v Domžalah in Komen- di, da smo turnir lahko izvedli v dveh dneh. S pripravami na gradnjo smo pričeli v letu 1986. V okviru Krajevne skupnosti smo se dogovorili za lokacijo, na občnem zboru Partizana pa smo potrdili program sekcije za leto 1987, v katerem je bila načrtovana gradnja novih treh igrišč. Finančno pokritje investicije Večina članov sekcije je plačala igralnino za sezoni 1987—88, kar nam je prineslo 1.500.000, sprejeli pa so tudi obveznosti, da bo vsak oddelal 20 ur udarniškega dela pri gradnji novih igrišč. Izvedli smo akcijo komercialne prodaje naših obstoječih in bodočih zmogljivosti za dve ali tri leta vnaprej in tako prišli do 11.500.000 din. Vsekakor tudi ta način pridobivanja sredstev ni bil lahek, bil pa je dovolj privlačen za tiste, ki so znali preračunati. Nekateri pa sc šli v to, ker so nam želeli pomagati; vendar kot sem omenil, nudili smo protiuslugo. Jasno je, da brez takega načina ne bi prišli do takih sredstev, zato je prav, da omenimo, da so bile le-to: LEK TOZD Kemija, Kompas-sektor za iniciativo, ZORA, IMP TOZD Žarnice, EDIGS, SLOVENI-JALES Radomlje, SCT TOZD Mehanizacija, GRADITELJ Kamnik, TRAK, TKS Domžale, SKUPŠČINA OBČINE Domžale, Rudnik KAOLINA Kamnik, Avtoser-vis Domžale, KEMIS, VE-GRAD, INDUPLATI, OBMOČNA VODNA SKUPNOST Ljubljana, VGP HIDROTEHNIK Ljubljana, DO RAZVOJNI ZAVOD Domžale, GIP BETON Zagorje. 'Že v vlogi pridobitev lokacije, smo navedli, da bomo gradili s prostovoljnim delom in s sredstvi katera bomo pridobili sami, kajti vsa sredstva zbrana iz samoprispevka, oz. tisti del, ki ostane v KS, so bila programsko razdeljena za izgradnjo večnamenske ploščadi in za obnovo Kulturnega doma. Vseeno je KS prispevala 2.000.000 din. Vsekakor pa tako sodelovanje ni ostalo samo v okvirih KS, ampak smo sodelovali tudi z občinskimi upravnimi organi. Menim, da je najbolj pomembno to, da smo v svetu KS in občinskih organih naleteli na razumevanje in moralno podporo pri našem delu, ter tako uspešno izvedli začeto deln. Jasno je, da smo z zbranimi sredstvi samo pokrili materialne stroške. Da smo zgradili igrišča, smo vložili preko 2000 ur prostovoljnega dela, ter obilo znanja posameznikov. Žal je s prostovoljnim delom vedno tako, da eni delajo pošteno, drugi pa zgolj zato, da opravijo formalnost. Vendar je bilo potrebno trideset zagnanih, da nam je uspelo. Prispevek posameznikov pa smo potem ovrednotili pri višini igralni-ne za leto 1988, oziroma pri nrpHnosti urjorabe igrišč. Če seštejemo petnajst milijonov materialnih stroškov ih ovrednotimo naše prostovoljno delo in vloženo znanje, potem je bila ta vrednost od 25—30.000.000 din v letu 1987, oziroma 60.000.000, če bi dali izvedbo gradbeni organizaciji na ključ. Način gradnje! Menim, da je potrebno, da so vsi krajani Mengša pravilno informirani, kako je ta objekt nastal, od kod sredstva in da bo temu primeren tudi odnos do objekta in do uporabnikov. Istočasno pa naj te informacije služijo kot vzpodbuda vsem tistim, ki želijo v svojem kraju priti do igrišč na omenjeni način: pot ni lahka, vendar samo začeti je treba, s skupnimi močmi se da vse izpeljati. Tekmovanja — junij — Občinsko prvenstvo v tenisu po kategorijah. Odprto tekmovanje za pokal Renault — avgust — Pokal SRS mladinci, mladinke do 16. let — september — Kompas odprto prvenstvo dvojic za veliko nagrado — imeli bomo štiri klubske turnirje — šolo tenisa za pionirje — teniški tečaj za otroke in odrasle — igrali bomo ligo Kamnik — Domžale — Komenda — Radomlje — Mengeš, ki bo odigrana v maju — 1. kolo, v septembru 2. kolo v kategorijah do 35. let, od 36—45 let in nad 45. let. Pionirji pa bodo igrali v juniju in avgustu. Kako naprej... V preteklih petih letih smo naše delovanje sekcije pretežno usmerjali v gradnjo objekta tako, da nam je vedno manjkalo časa za našo osnovno nalogo, to pa je po mojem mnenju vzgoja mladih tenisačev tekmovalcev in pa kakovostnih rekreativcev. Moje poznavanje teniških razmer pri nas mi pravi, da samo s trdim delom z mladimi lahko kaj dosežemo, za kar pa žal še vedno primanjkuje kvalitetnih kadrov in sredstev. Kajti tenis še vedno išče uveljavitev v naši družbi, vendar si jo uspešno utira, po vzoru smučarije. Za razmere v domžalski občini lahko trdimo, da so za Slovenijo izjemne, kar zadeva število teniških igrišč, saj jih je na število prebivalcev največ, kar pa še vedno ne pomeni, da jih je dovolj glede na zanimanje. Z obljubljeno novo pridobitvijo, to je s pokritimi igrišči, se bodo razmere še dodatno izboljšale. Množičnost je zaenkrat glavno gonilo in istočasno cokla našega tenisa. Čas bi že bil, da na področju tekmovalnega tenisa klubi opravičijo svojo vlogo; ne samo klubi, ampak tudi Teniška zveza Slovenija, ZTKO in TKS. Pismo uredništvu Tov. urednik! V 6. št. Občinskega poročevalca sem prebral prispevek neznanega avtorja naslovljen z »Avtopralnica v Studi«. Menim, da je pisec članka imel zelo slabe čevlje, ker je opazil le vodo na cesti, večje »grehe« pa je prezrl ali pa jih ni hotel videti, zato tale prispevek. Večkrat me pot zanese tudi na južno stran naše občine, skozi Ihan, Študo, Drago-melj, Malo Loko in še naprej vse do Vidma. Lahko pa mi verjamete, da kaj takega kot v Studi ne vidite povsod. Pustimo pri miru tisto stran, kjer perejo avtomobile in pojdimo mimo žage. To, kar bom opisal se mi ni primerilo samo enkrat. Velike težave se začno že pri stavbi za katero le s težavo ugotoviš, da gre za Gasilski dom, saj kopica otrok, ki se podi vse vprek po cesti za žogo leto tudi natančno usmerja v napis na domu, zaradi česar je že skoraj popolnoma odpadel. Popolnoma pa je uničen tudi venec na spominski plošči padlim za svobodo. Dvoje vrat je bilo že večkrat brez šip, tudi te so bile »žrtve« žoge. To sem ugotovil mimogrede, ko sem se prebijal skozi skupino, ki se kaj malo meni za promet po tej cesti. Malo naprej, pred žogo, pa mora biti človek zelo pazljiv, da se ne zaleti v »sore« voz, ki stoje naloženi z lesom skoraj na cesti. Sredi vasi, kjer je velika košata lipa pa preži na neprevidnega voznika velika »komunalna« luknja sredi asfaltiranega cestišča. Najmanj kar se lahko tu zgodi — počen ležaj v kolesu ali pa presekana pnevmatika, če ne še kaj hujšega. Nekaj deset metrov naprej pa v dolžini kakih trideset metrov grozeče opozarjajo na svojo prisotnost precej velike skale, ki so tam »menda« zato, da ne bi kdo malo zapeljal na travo ali pa malo naprej v popolnoma polomljeno ograjo »garteljna«. Takoj za ovinkom nova ovira. Avtomobili, če se jim lahko tako reče, stoje kar po cesti. Peš se še nekako da prečkati, z avtom pa moraš kar precej v travo s ceste, če hočeš »neovirano« mimo. Končno sem le prišel skozi vas — z malo sreče — brez nezgode. Ko pa sem zavil po makadamu proti Mali Loki, mi je nekaj »dirkačev« dvi- gnilo tako zaveso, da se ni zlepa spustila. Pozno zvečer se spet po isti poti vračam. Pred gasilskim domom še več otrok. Ali so vse pognali od doma? Ugotovim, da sta dve skupini, ena se podi vzdolž po cesti, druga pa preko nje vztrajno brca žogo v mirno stoječo »žrtev« Gasilski dom. Pogledam na uro — 21 in 15 minut. Kako, da se nihče ne briga kje se pode otroci. Malo nepazljivosti in že sta dva treščila vame, da sta me skoraj podrla. Zacvilile so zavore in ni dosti manjkalo, da se nismo znašli pod kolesi. Ni- smo se. Nič se ni zgoi Kaj pa, če bi se? Kaj bi krat rekli starši, ki svojega »športnika« vzgoj ljici cesti v pozne nočne ui Odgovor najbrž vsi poz1 mo. Vsega bi bil kriv voz'1 ker ne zna niti vozit, poV je še tak »divjak« pa tre* tudi najbrž ni. Saj jih vol1 mo take, niso kot mi. Šel sem naprej. Na kri* ču je stal možakar sredffl let in gledal proti živ-ž* j »Dobro, da koga ne poV* jo«, je rekel proti meni i' odšel v hišo, jaz pa sem , prej premišljeval, če le n( moral kdo kaj ukreniti, ne starši, če ne gasilci, & okoličani, kdo potem? Mo' pa milica, saj je ona od vorna za mir ponoči in ' na cesti. N' 5 letnico stanovanjske zadruge so pred dnevi praznovali v hali Komunalnega centra v Domžalah. Ob sicer kratkem jubilej« lahko povemo, daje stanovanjska zadruga Domžale upravičil* svoj obstoj, saj so rezultati dela več kot očitki v mnogih novit stanovanjskih pridobitvah. To je poudaril tudi predsednik Sok Domžale Peter Primožič (na fotografiji) Pet let stanovanjske zadruge Priznanje ob jubileju je prejel tudi prvi predsednik stanovanjske zadruge Leopold Mam. Obsežneje bomo o praznovanju in delu stanovanjske zadrug« pisali prihodnjič. Na novih igriščih v Mengšu že poteka bogata športna aktivnost. Marjan Golob pravi, daje zagnanost mladih športnikov neverjetna in da jih. je gledati pravo veselje. Tone Ravnikar: Domžalska domača - vulgo imena Stob št. 41, Vulgo ime pri Lov-šetovem Martinu, kasneje Pri Povžu, nazadnje Pri Martincu. Ta polovični grunt je spadal pod Župnišče Mengeš. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 33, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 30. Prvi lastnik te domačije po Statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Martin Lo-vše rojen 1807, ki se je 1835 prvič poročil z Marijo Rebol, rojeno 1812, drugič pa z Jero Koder-man in to leta 1851 rojeno 1819. V prvem zakonu z Marijo Rebol so se jima rodili otroci: Marija, rojena 1836, Rok, rojen 1838, Jakob, rojen 1840, ki se je 1865 poročil z Jero Sluga iz Stoba št. 17, Matevž, rojen 1842 in Ignac ro-' jen 1845, ki se je 1872 poročil z Ivano Čolnar iz Spodnjih Domžal št. 18. V zakonu z Jero Koderman so se jima rodili otroci: Marija, rojena 1853 in še ena Marija, rojena 1854, ki se je 1880 poročila z Valentinom Čebulom iz Trzina št. 52, in Janez, rojen 1857, ki se je 1880 poročil z Marijo Seršen iz Depale vasi št. 9. Za njim je postal lastnik te domačije Franc Pečnik, rojen 1873 v Dolskem št. 6, ki se je 1913 poročil z vdovo Jero Škerjanec, rojeno 1865 na Štefanji gori št. 7 župnije Cerklje, ki je bila prvič poročena 1894, drugič pa 1925 z Ano Gabrič, ki je bila rojena 1895 v Studi št. 36. V zakonu z Ano Gabrič so se jima rodili otroci: Frančiška, rojena 1926, ki se je 1946 poročila z Alojzem An-žinom, Ana, rojena 1927, ki je 1952 rodila sina Valentina, Franc rojen 1928, ki se je 1960 poročil z Ano Jereb iz Količeve-ga št. 16, župnija Dob, Mihael rojen 1934, ki se je 1965 poročil s. Kristino Jereb iz Količevega št. 16, župnija Dob in Ciril Metod, ki je umrl leta 1936. Pečnik Mihaelu in ženi Kristini, sta se v zakonu rodili hčerki Silva, rojena 1966 in Tea, rojena 1968. Prvi gospodar te domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodišča Domžale je bila.na podlagi prisojila iz leta 1870 Jera Lovše iz Stoba št. 41. Za njo je postal lastnik te domačije na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1881 Janez Lovše iz Stoba št. 41. Na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1888 se je vknjižila lastninska pravica na Marijo Lovše iz Stoba št. 41. Na podlagi prisojila iz leta 1894 se je vknjižila lastninska pravica v korist kuranta Janeza Lovšeta iz Stoba št. 41. Po prisojilu iz leta 1913 se je vknjižila lastninska pravica za Jero Lovše, rojeno Skerjanc iz Stoba št. 41. Temeljem izročilne pogodbe iz leta 1913 se je vknjižila lastninska pravica na Franceta Pečnika iz Stoba št. 41. Temeljem notarske, ženitne in dedne pogodbe se je vknjižila lastninska pravica do polovice na Ano Gabrič iz Ljubljanske ceste št. 33. 1933 se je poočila iz-premembe bivališča v Domžale, Ljubljanska cesta št 33. Stob št. 42, Vulgo ime Odam-kova kajža, kasneje Pri Jožku, nazadnje pa Pri Mihu. Ta kajža je v letu 1929 zapisana kot Sto-bovska cesta št. 5, od leta-1955 dalje pa kot Stobovska cesta št. 8. Lastnik te domačije je bil Andrej Martinak iz Smlednika. Prvi lastnik te domačije, ki ga zasledim po Statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Jožef Gavtraža rojen 1781 in njegova žena Marija, rojena Ku-šar, rojena 1780. V zakonu so se jima rodili otroci: Marifa,"rojena 1805, Miha, rojen 1810, ki -se je poročil leta 1835, Alenka, roje 1813, Andrej, rojen 1816, Fra1 rojen 1823 in Luka. Andrej & roža, rojen 1816, se je 1845 p"| čil s Katarino Roš iz Zgorflj Domžal št. 18, rojeno 1821. V j konu sta se jima rodila: Lovi*, rojen 1846 in Franc, rojen lM Za njim je postal lastnik tej mačije Franc Brodnik in njef va žena Terezija. Za njim je postal lastnik tel mačije Jakob Cajhen, rojen !■! in njegova žena Jera Kreč, r". na 1839 v Trzinu št. 96. V zak"1 so se jima rodili otroci: JaKj rojen 1872, Janez, rojen 1" Jernej, rojen 1876 in Marija, jena 1879. i Za njim je postal lastnik te * mačije Mihael Košir, rojefl, Zgornjih Domžalah št. 5, ros 1853, ki se je 1899 poročil z M zijo Kruleč, iz Krašnje, ki je p1 rojena 1863. V zakonu so se jf rodili otroci: Franc, rojen Karel, rojen 1889, ki se je l1 poročil s Frančiško Cerar iz Sj ba št. 24, Elizabeta, rojena l8r, ki se je 1927 poročila z Janez? Kraljem iz Zgornjih DorOl št. 96, Peter, rojen 1892, Marjj rojena 1896 in Alojz, rojen lf Sin Alojz, rojen 1899, se je ročil z Ivano Narobe iz Trzi^ rojeno 1886. V zakonu se jima je ro' hčerka Štefka, ki je bila roj 1926 in -seje 1950-poročila z riom Petričem iz Šiška., . tffffftoAfVOf Tovarna strojev Domžale p.O. Vsem občanom čestitamo ob prazniku in želimo veliko delovnih uspehov! induplati »±OJCxxxii« dLoxxx3:a,lo LJUBLJANSKA CESTA 18 TEL: 061-721-502, 721-374, 721-249 TELEGRAM "TERMIT", . POSTA 61230 D0M2ALE RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o. Čestitamo za praznik in želimo obilo delovnih uspehov! Čestitamo k prazniku! Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o. JARŠE, p. DOMŽALE »SEMESADIKE« MENGEŠ ui izvozno-uvozno podjetje nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede. UNI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI ČAS, PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE papirnica količevo Kolitevo, Papirniška 1 61230 Domžale PREMAZNI, TRIPLEX in DUPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE ' Telefon: (061)721011, 721209, 721409 Telex: 31215 YU KARTON Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije ČESTITAMO ZA PRAZNIK Splošna gradbena dejavnost BETON — Zagorje ob Savi n.sol.o. TOZD GRADNJE DOMŽALE Ljubljanska 72a Priporoča svoje storitve in čestita k prazniku! Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o [Ul □ S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. OB PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM DOMŽALSKE OBČINE! [——1 KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE »i hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode, — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata in čestita ob prazniku g£d tosama vsem poslovnim partnerjem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo za praznik! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! rEKSTI L TOZD filc mengeš o. sol. o. Blejčeva 4 61234 Mengeš izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. Delovni kolektiv želi veliko delovnih uspehov vsem občanom in čestita za praznik Čestitamo ob praznovanju in želimo veliko delovnih uspehov vsem delovnim ljudem in občanom! trnovsko gostinska DO n.sol. o. domžale DELAVCI NAPREDKA ČESTITAJO SVOJIM CENJENIM KUPCEM TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKUPE IN OBISKE SVOJIH ŽIVILSKIH, NEŽIVILSKIH IN GOSTINSKIH POSLOVNIH ENOT TOZD MLINI DE Domžale VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU Priporočamo svoje izdelke in storitve! Obrtna zadruga zora mmzm 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 Iskrene čestitke ob občinskem prazniku p.o. A-S DOMŽALE ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK Dejavnost delovne organizacije je: izdelava karoserij ter delov karoserije za tovornjake, avtobuse, priklopna vozila ter delovne stroje; nakup in prodaja rezervnih delov na drobno; proizvodnja kovinskih stavbnih in drugih konstrukcij; nakup, popravilo in prodaja rabljenih poškodovanih vozil Vir, šaranovičeva 21 a vabi vse občane na razstavo izdelkov in storitev drobnega gospodarstva v Hali Komunalnega centra ter čestita vsem občanom za občinski praznik SPECIALNI KEMIČNI IZDELKI IN TEHNOLOŠKE STORITVE 6)235 RADOMLJE, P P. 58. PRESEP.JE. KAJUHOVA 4. TEL 061 722 749. 722 94) VSEM OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE /ioTAMIZ \let Mengeš IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA Mengeš, Blejčeva cesta Telefon: (061) 737-137, 737-32I Tek. rac. št.: 50120-601-30138 LB Domžale SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU Komunalno podjetje Domžale 61230 Domžale, Ljube Šercerja 4, telefon: (061)721-426 to Vsem porabnikom naših storitev, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE TOVARNA TRAKOV IN ELASTIKE po. 61234 MENGEŠ, Glavni trg 18 Vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku / / / / Vsem občanom čestitamo za občinski praznik - kolektiv TOKO • •••• ••< *\ i ••• •••••• i 061 * 737-545 ••• ••• ••< ••••••• ••< • ••«•••• ..->••••» • <•• ••• •< UIDEO SEHUIS j .........' "N BUDJA Igor Hribarjeva 38 61234 MENGEŠ ^----- Popravila: TV sprejemnikov Radijskih aparatov HI-FI aparatur Video opreme Odprto: 10 - 12 h 16 - 18 h ELEKTROMEHANIKA SKOK ANTON 61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4 Tel.(061) 737-559 i muni ik Polovična cena izposojene kasete Izbira najboljših risank in filmov nied 1200 VIDEO KASETAMI Presnemavanje vseh materialov na videti Napeljava satelitskih anten Montaža in sinhronizacija video naprav, nagradna igra za vse člane in ostale (Kudiokusetofon, vvalUman, video kasete, audio kasete) VIDEO SAT SLOVENIJA -ELOKIJAN GRUDNIH, Vegova 5, Domžale, tel.: 721-H67 NATAŠA PAVLI Ljubljanska 91 blok SPB 2 dvorišče tel.: 723-566 Cenjene stranke obveščam, da nudim v svoji prodajalni kompleten izbor usnjene galanterije in opravljam popravila usnjenih izdelkov. Odprto vsak dan od 16. do 20. ure. Sobota zaprto. SE PRIPOROČAM Bistro Minuta išče honararno delovno moč za strežbo v lokalu, (\xm\\, julij, avgust). Dogovor v lokalu! OBVESTILO Društvo za boj proti sladkorni bolezni Domžale, obvešča svoje člane in njihove svojce, da bo za konec maja organiziran izlet v zdravilišče Rogaška Slatina, kjer bo za obiskovalce po dogovoru pripravljeno kosilo in predavanje o zdravstvenih učinkih mineralne vode pri boleznih presnove. Za pripravo in ostale informacije se obrnite najkasneje do 20. maja na oddelek za diabetike v Zdravstvenem domu v Domžalah pri tov. Anici Cotman. Izvršni Čdbor Bistro »Minuta« praznuje v meseC maju 5. obletnic obratovanja. Ob tej priložno^ vas vabimo, da pw dete v petek dn( 20. maja popoldne n1 brezplačno degusta cijo naših coctallo* 0 sadnih kup in slado ledov. Hkrati vas tudi ob -v veščamo, da & 1. maja 1988 dalj obratujemo tudi o sobotah in nedelja od 7. do 22. ure. Hvala za obisk V_ Mali oglasi Instruiram matematiko osnovne in srednje šole lefon 737-323 Prodam tripleks garažo Domžalah. Sobar, Lju' Šercerja 4, Domžale Hladilnik in divan ugodi prodam. Triglavska 2, B domlje Nove gajbice za krom! ali jabolka, prodam po ugo ni ceni, kvalitetna izdela* Okorn Mavricij, Rodi« Slomškova 19, Domžale Eno- do dvosobno opre«1 ljeno stanovanje vzamem najem. Možnost predplačil Ponudbe pod šifro »Dol žale« Instruiram matemati fiziko in osnove elektrote nike. Tel.: 737-278. V Domžalah oddam gaf žo v najem. Tel.: 721-871 Malinič Prodam garažo v centi Domžal. Šifra: »UGODNO« PREKLIC: Franc in Angela Cukljati ■ opravičujeva Emeranu in Aff Mariji Cedilnik za vse izrečeij žalitve, obrekovanja in lahko t< lesno poškodbo in vsa ta dejani' obžalujeva. Obvestilo! Vse tenisače obvešča mo, da je možno rezervi' rati proste igralne termi' ne na igriščih v Mengšu po tel.: 737—473 na dan; igranja. Teniški tečaji v Mengšu Vse interesente za tečaj obveščamo, da je vpis vsak dan od ponedeljka do petka od 18. do 19. ure na teniških igriščih Mengšu, kjer dobite tudi vse ostale informacije. STRAN 22 ORClNŠKI POttOČEVAlvE pradedka, strica , Franca Jermana lz Preserij pri Radomljah Se iz srca zahvaljujemo '^m sorodnikom, sosedom, prijateljem, znanem in DO Papirnici Količevo za izrečeno ?°zalje, podarjeno cvetje lft spremstvo na njegovi *adnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega ljube-Sa moža in očeta Franca Sovinška Rodetovega ata iz Žic pri Radomljah sp najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ln znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam lz*ekli sožalje In darovali Cyetje, ali kako drugače lwzkazali pozornost in spoštovanje. Posebna zahva-'a dr. Miranu Celestini za dolgoletno zdravljenje in dr. Kokalj-Limbekovi. "vala Lekovim pevcem Za ganljive pesmi, praporščakom, govorniku J°v. Kodriču in g. župni-*u za lep poslovilni °ured. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste ga Pospremili na njegovo *adnjo pot in ga ohranili v lepem spominu. Zena in hčerki v imenu vsega sorodstva Spomladi vse se ozeleni aH tebe naša ljuba Ančka več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete Ane Klakočer iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno Se zahvaljujemo dr. Marti Rižnar-Bregar za zdravljenje, sosedam Minki Sterle, Ivanki Šterbinc in Angelci Pogačar za pomoč v najtežjih trenutkih, da bi premagala zahrbtno bolezen. Hvala g. župniku za lep poslovilni obred in pevcem za zapete žalo-stinke. Vsem še enkrat iskrena hvala Vsi njeni RAZGIA5I, OBJAV/E, RAZPISI V SPOMIN 4. maja je minilo tretje leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, očka in dedek Janez Bernot Čas ne more zatemniti svetlega spomina nate in na tvoje delo. Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo v srcu, obiskujete in postojite ob njegovem grobu, nosite cvetje in prižigate svečke se vam najiskreneje zahvaljujemo. Žena Zdenka in hčerka Janka z družino ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, praočeta, brata in strica Antona Breznika Gostičevega iz Vrhovelj * pri Lukovici se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje in prispevali denarno pomoč. Posebna zahvala sosedom in gospodoma župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi ZAHVALA Dne 28. aprila 1988 nas je za vedno zapustil naš dobri mož, deda in prade-dek Rudi Tomšič upok. aktivist NOB od 1. maja 1942 Hvala vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočistvo-vali z nami in s tem počastili spomin nanj. Za vso nesebično pomoč pa se še posebej zahvaljujemo družinama Fister in Žgur ter tov. Minki Završniko-vi in Borivoju Korenu. Žena Cilka in hčerka Karmen z družino ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta Leopolda Sršena iz Depale vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ter se s svojo prisotnostjo, cvetjem, denarnimi prispevki in izrazi sožalja poklonili njegovemu delu. Vsi njegovi Rad si pel in bil vesel. Odkar te ni, takega veselja in petja med nami ni. V SPOMIN 11. maja mineva žalostnih deset let, odkar smo se poslovili od našega dragega moža in ata Vinka Moljka Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre ANTONIJE JERO-VŠEK roj. Knez se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Posebno zahvalo smo dolžni tudi osebju Doma upokojencev, go-spema Lipovškovi in Ro-sulnikovi in vsem, ki ste jo obiskovali v domu. Vsem in vsakomur, ki se je z lepo mislijo poslovil od nje, hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega moža POLDETA LETNAR-JA iz Hudega 5 pri Radomljah se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in prispevke v humanitarne namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Marija Letnar Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. V SPOMIN 25. aprila je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, skrbni oče Milan Erjavšek iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, kruta bolezen te je iztrgala iz naše sredine, ni te več in nihče ne bo zapolnil naše praznine. - ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Franc Mohar iz Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, DO Napredek, Meblu in pohištvu, DO Helios za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikoma tov. Veitu in tov. Habjanu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naj-globja hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega brata in strica Janeza Avblja iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, izrekli sožalja DO Univer-zale in ZB NOV Simona Jenka za podarjeno cvetje, osebju Doma upokojencev Domžale za vso prijaznost in nego s katero so mu olajšali zadnji 2 leti življenja. Iskreno se zahvaljujemo g. kaplanu iz Domžal za lepo opravljen pogrebni obred. Prav tako se najlepše zahvaljujemo praporščakom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sestra Angela, nečak Tone, nečakinja Marta z družino ZAHVALA Ob smrti našega ata Franca Avblja iz Imovice iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Prevoje, ostalim društvom, praporščakom in tov. Martinu Andrejku za lepe poslovilne besede. Zahvala našemu župniku in župniku iz Trzina za lep poslovilni obred, hvala tudi vsem pevcem in zvonarjem, ki so tako lepo počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem, iskrena hvala dr. Stopar-ju in dr. Pevcu za pomoč v času njegove bolezni Vsem še enkrat hvala Njegovi ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame, babice, prababice, sestre in tete Ivanke Dime roj. Podboršek iz Depale vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelje, sosedom, sovašča-nom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, darove namesto cvetja, za spremstvo naše drage mame ki njenemu večnemu počitku. Prisrčna zahvala pevcem, solistu za odigrano »Tišino«, g. župniku za lepe poslovilne besede in obred. Hvala dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravniško pomoč, patronažni sestri Vidi Čehovi, sosedi Tončki Muzgovi in Pepci Kece-ljevi za iskreno pomoč v najtežjih dneh, ter vsem, ki so pomagali pri lajšanju njenega trpljenja. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in tete Barice Pintarič iz Ljubljanske 91 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sočustvovanje z nami ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Zenkovičevi ter stanovalcem Ljubljanske 91. Žalujoči: sin Drago z družino, sestra Marija z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični smrti našega ljubljenega Vinka Grabnerja Vodja TOZD transport UNIVERZALE, Domžale, katerega smo pospremili na zadnji poti dne 29.4.1988 na pokopališču v Domžalah, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili sožalje, poklonili toliko čudovitega cvetja, s katerim ste ga pospremili v velikem številu na njegovi poti. Posebna zahvala njegovemu bratrancu za organizacijo pogreba, Univerzale Domžale, sodelavcem njegovega TOZD za častno spremstvo ob krsti, g. kaplanu za obred, praporščakom, godbi, pevcem, Intereuro-pa Ljubljana in za poslovilne besede ob odprtem grobu. V cvetu mladosti in v prelepo pomladansko cvetje odet, si odšel mnogo prezgodaj od nas. Ostaf boš za vedno v naših ljubečih srcih. Za njim žalujejo: žena Aleša, sin Valter, hči Maja, mami, sestra in ostalo sorodstvo Ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (Ss Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta, dedka, brata in strica Antona Repanška Kolarja iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste pomagali v času njegove bolezni in v težkih trenutkih slovesa. Hvala za izraze sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti, darovano cvetje in v druge namene. Hvala gasilcem in praporščakom za tako številno spremstvo ter tov. Krušniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu župniku za lep govor in opravljen obred. Posebna zahvala dr. Farkašu za zdravljenje in pomoč ter patronažni sestri Ivi Kraljevi za skrbno vsakodnevno nego na domu. Vsem še enkrat hvala Vsi njegovi Težko ti je bilo življenje, naj ti bo lahka zemljica. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar si odšel od nas 26.5.1987 Dragi Jakob Resnik Sp. Prapreče 10 Vsem, ki se te spominjajo, krasijo ter obiskujejo tvoj grob iskrena hvala. Ob tej priliki se posebej zahvalim vsem, ki ste pomagali ob ureditvi groba, posebno pa se zahvalim Tončki Bernotovi in Ivanu Kosu. Še enkrat vsakemu posebej prisrčna zahvala. Žalujoča: žena Ernestina Resnik ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka, brata in strica Franca Štebala iz Preserij se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem DO Lek — Mengeš za lepo zapete žalostinke in g. župniku iz Homca za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Občinski poročevalec stran 23 Pločniki so pa sploh namenjeni zgolj za parkiranje. Mati z otroškim vozičkom (v ozadju) se komaj prebija med njimi.. ■ Pločevina duši stanovalce severnega niza Resnično je skrajni čas, da se v Domžalah še z večjo resnostjo lotimo urejanja takoimenovane-ga mirujočega prometa. Brezobzirnost voznikov ne pozna meja. Ena kritičnih točk je tudi parkirišče in dovozna ulica ob Ljubljanski cesti nasproti postaje milice, kjer jekleni konjički povzročajo nemalo sivih las stanovalcem in lastnikom lokalov v stanovanjsko poslovnih blokih severnega niza — SPB-2. Stiska s parkirnimi prostori je postala tolikšna, da niti stanovalci, niti zasebniki, ki imajo lokale pogosto ne morejo najti praznega prostora. Pa ne le to! Brezvestni vozniki, ki pridejo v mesto po nakupih, predvsem iz severovzhodnega dela Domžal, puščajo avtomobile na pločnikih, na zelenicah, ali pa kar na sredi dovozne ceste. Že lani, ob požaru v stanovanjskem bloku na Ljubljanski 93, so se gasilci precej namučili, preden so z intervencijskim vozilom lahko prišli do bloka, mera pa je bila zvrhana pred nekaj meseci, ko reševalno vozilo enostavno ni moglo do vhoda v stanovanjski blok na Ljubljanski 95 in sta reševalca morala precej daleč peš odnesti hudo poškodovano občanko. Posebej bodejo v oči tisti brezvestneži, ki brezglavo divjajo po dovozni ulici. V tem delu nove in zato z mladim življem poseljene soseske živi veliko otrok. Samo na Ljubljanski 95 jih je 28. Njihova varnost je ogrožena, saj praktično ne morejo stopiti iz bloka, ne da bi se »zaleteli« v Nov uspeh domžalskih jamarjev: Odkrili so spet novo jamo ... Prometno parkirni čep ob bloku SPB-2. »Živa norišnica« - pravijo lastniki lokalov, ko ne morejo do svojih delovnih mest. pločevinasti gozd. Hišni sveti so že nekajkrat pozivali pristojne, da bi jim pomagali urediti ta prometni vozel, vendar brez uspeha. Otroci, ki so sredi aprila urejali in čistili skupaj s svojimi starši zelenice okoli blokov, pa so razočarani. Z velikimi napori in vnemo so nasuli zemlje in izravnali kolesnice, ki so ostale na zelenicah kot globoke brazde avtomobilskih koles. Njihov trud je bil zaman, kajti že čez nekaj dni so bile zelenice ponovno prekopane. Kdo bo popravil greh, ki so ga zagrešili urbanisti in kdo bo priskočil na pomoč razočaranim stanovalcem, še posebej otrokom? Besedilo in slika: Sašo Novak Številnim jamam na svojem območju, znanih je že okrog 120 so domžalski jamarji dodali še eno odkritje. V zanimivem stu-denškem jamskem sistemu, ki ga že nekaj leta zavzeto raziskujejo, so dodali še eno jamo. Po večkratnem »štemenju« in razbijanju skal ob ozki razpoki, se je jamarjem posrečilo 1. maja priti v notranjost jame. Vsa težavna dela pri razširitvi vhoda je opravil Anton Svetlin, ki je jamo tudi našel. Seveda je jamarje, akcije so se udeležili Marko, Tone in Ivo, čakalo še veliko delo. Prva ožina jih je pričakala že po nekaj metrih spusta, druga pri 25 metrih in tretja samo nekaj metrov nižje. Spustili so se 55 do 60 metrov globoko. Jamo so le delno izmerili in se bodo vanjo kmalu spet vrnili in z raziskovanji nadaljevali. Ker je v Miklav-ževčevem gozdu, so jo poimenovali Miklavževčeva jama. Jama je zanimiva zlasti zaradi bogatega kapniškega nakita, ima lepe kapnike, ki jih bodo poslikali in ujeli na filmski trak. Stane Stažar Pajek na delu. Pa smo ga dočakali. Upati je le, da bo vsaj pajek napravil red na naših cestah in pločnikih, ki so postali že površine avtomobilistov. Takole se ti zgodi, če parkiraš na prehodu za pešce. Lastnik avMJ bila (na fotografiji) si bo zapomnil dan, ko je šel popit šilce v W bar Bled (ali kam drugam). Meta Pometa Lepo je v naši domovini biti mlad ... Maj je mesec mladosti, radosti, veselja. Toda pred leti z zanosom zapeta pesmica postaja izpeta zgodovina, lep spomin na brezskrbno mladost, ki je bila prepričana, da živi v najboljši deželi, ki bo (če bo sploh kdo) prva uresničila komunistično vizijo sveta. Živeli smo pod srcem partije, varno vodeni (zdaj vem, kaj je indokto-vinacija), odeti v svoje vate pred vsem hudim, grdim, zlim. Vsakdo, ki je le hotel, je študiral, na kmetijah mladih ni mogla zadržati nobena stvar, menili smo, da vsi čakajo na nas in naše znanje. Tisti, ki so že takrat slutili, da to ne more dolgo trajati, so bili postavljeni v kot in utišani (B. Horvat, F. Černe, S. Kavčič, profesorji FSPN...). Množice so radostno vzklikale, prazniki so bili preplavljeni s parolami, zidali smo hiše, vikende, kupovali avtomobile, hodili v tujino, spoznavali potrošne dobrine, vsakdo, ki je bil pameten je vzel kredite. Čutil se je napredek, razvoj, z velikimi koraki smo stopali v 21. stoletje. A za kakšno ceno, na čigav račun? Tuja akumulacija, porušene ekonomske zakonitosti in logika, računi brez kritja, megalomanija ... Prišla so leta streznitve, smrti opeva-nih voditeljev, vse več znakov krize, nazadovanja. Kontrarevolucija na Kosovu, nezaposlenost, štrajki. Sprva je bilo dovoljeno govoriti le o trenutnih gospodarskih težavah, počasi o krizi. in šele ob jasnih dokazih so budni ideologi dovolili omenjati splošno (torej tudi politično) krizo. Mladinci so leta 1978 na kongresu v Novi Gorici še trdili, da živimo tako lepo, da lepše sploh ne moremo. In smo res! Samo za ceno smo izvedeli mnogo kasneje. Se spomnite koliko časa je trajalo, da smo smeli izvedeti in znali izračunati koliko dolgujemo! A še vedno smo bili nepoboljšljivi optimisti: morda bo kriza trajala leto, dve, potem pa spet naprej. Nismo znali in hoteli prekiniti negativnih trendov, vedno znova in znova smo se ustrašili socialnih nemirov, popuščali v strahu pred posmehom utrjeni in vase zagledani ideologiji — in šlo je navzdol. Malo smo reprogramirali, malo refinancirali, najeli nove kredite. Saj jih ne bomo plačevali mi, ampak naši potomci, celo potomci potomcev. Pa kaj o tem, hotela sem vendar govoriti o mladih danes in o neki pesmici, ki je ne pojemo več. Pred dnevi smo lahko na TV gledali oddajo o učinkih mladinskega kongresa v Krškem, ki je bil na naši politični sceni zares ino-vativen, dajajoč upanje. A pokazal je spet nekaj: mladi so bili kritični, terjali odgovornost, konkretno pokazali, razkrinkava-li okoliščine, odpirali pereča ekonomska, ekološka, civilnopravna, mirovna ln ideološka vprašanja — znali so jih celo pripeljati na ustrezna mesta (skupščina, SZDL, javna glasila), a tu se vse ustavi, blokira, utiša, pozabi. Malo je otipljivih rezultatov (morda največji začasna prepoved gradnje nukleark), začetna evforija omaguje. O civilnem služenju vojaškega roka ni priporočljivo govoriti, verbalni delikt in smrtna kazen osta- jata, na poročilo o stanju v zaporih čakamo, železo na Jesenicah in aluminij v Kidričevem se proizvajata in goltata drago energijo, ekološki problemi še vedno kličejo na pomoč, krška nuklearka se vsake toliko časa prav varno pokvari, za ustanovitev malega podjetja je še vedno potrebno kup papirjev, mladi kmetje nezadovoljni ustanavljajo lastno organizacijo ... Rezultatov sprememb je malo, mladinci pa razočarani, obupani... Kaj pa naša domžalska mladina. Zdi se, da je šlo veliko stvari mimo nje, o kakšni radikalnosti ni mogoče govoriti. Ni opaziti alternativnih skupin (nekateri so tega veseli), na skupščinah ne postavljajo neprijetnih vprašanj, v političnem življenju jih je komaj opaziti. Nobene ostrine, mladostne prenapetosti, kritičnosti. Delo na ustanavljanju majhnih produkcijskih enot je zaostalo, mladinskega kluba še vedno ni? Je koga strah, komu ugaja ta obrobnost? Zakaj apatičnost, mla-čnost? Je zadaj karieri-zem, neznanje? O vsem tem naj se v mesecu mladosti vprašajo najprej sami — odgovori so pri njih! Meta Pometa Zlati slamnik šolarjem in pedagogom Na svoji redni seji dne 9. 5. 1988 je Uredniš odbor Občinskega poročevalca sklenil, da se pf znanje Zlati slamnik tokrat podeli vsem osno1 nošolcem in pedagogom, ki so aktivno sodelovd v organizirani čistilni akciji za lepše zeleno ofc< Ije naše občine. Zakaj tako? Spomeniki v dolino.. • Občan nam je poslal fotografijo spomenika s pokopališča na Trojici, ki je zaradi poškodovanega obzidja zdrsel v dolino. Gre za spomenike družine Cerar iz Zaloga. V krajšem prispevku nam občan piše, da ljudje že 4 leta čakajo na popravilo obzidja, vendar je stvar še vedno ista — čakajo. Vsekakor pričakujemo pojasnilo KS Krtina kaj so v zvezi s tem že ukrenili oz. kaj še nameravajo, mi pa izražamo upanje, da se bo popravilo izvršilo kmalu . . . Gorjača rokovnjača — Biroju 1 Uredniški odbor je na isti seji sklenil, da m krat prvič ponovi podelitev graje »Gorjača fl kovnjača« prejemniku, ki je to grajo že dobv Grajo podeljujemo vnovič Biroju 71 ker od prv objave v zvezi s propadajočim Plečnikovim z\ dom in kapelico na Ljubljanski v Domžalah^ d