St. 47.
v Gorici, v torek dne 23. aprila 1012.
Tečaj XLII
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K ¦/.      *      •   •  -I« ..     •
Za Nemcijo 'TClTfeb^VŠft¦ *| Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične Številke stanejo 10 vin.
„S0CA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradištanskem" in dvakrat v letu. „Vo8ttt red železnic, parnlkov in poštnih z??z".
Ha naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. i v Gorici v I. nadstr. na deSHO.
Upravništvo se rahlja v Gospo?'-; ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se mčunijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krai 14 vin., 3-krat m vin. vsaka vrsta. Večkrat po' pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spiši v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.,
Odgovorni u/ednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
- Telefon gt. 88.
»Gor. Tiskarna« A. <5abršček (odgov. J. Fabčič) tiska in i
Tehnično poročilo
tnž„ V. Hraskega.
V nastopnem podajenio   obljubljeno, od  inženirja   VI. Hraskega   sestavlijeno •¦ tehnično .poročilo o načrtih glede gravitacijskih napeljav, narejenih od konsorcija za preskrbo Primorskega Krasa z vodo*.
a)  za Dotenjovas-Divačo-Bazovico in okolico;
b)   za Štorje-Opčine-JKomen in okolico.
Poročilo se glasi:
Oba pričujoča načrta sta sestavljena na temelju preskrbovanja krajevnih skupin z vodo; to je edino prava 'metoda, katera se ima uporabiti v danih okoliščinah — malih, raztreseno ležečih 'krajev, za katere je težko dobiti vodo.
Z malimi preskrbami z vodo, za posamezne kraje, na Krasu nimajo dobrih izkušenj. Ali presegajo ifinanc'ielne potrebščine gospodarsko zmožnost prispevanja interesentov ali pa se je napravilo nepopolno vodovodno delo, ki.se je izkazalo kaj tkmalu za ."nezadostno in nezanesljivo. Rakrana mnogih malih preskrb z vodo na Krasu pa je bila okoliščina, da obrat in vzdrževanje vodne naprave nista bila primerno organizirana — glede na dane, malenkostne razmere tudi nista mogla biti primerno 'Organizirana —- tako da so morali vodovodi kmalu pokazati moteče napake.         .
Tem temeljnim neprilikam se more odpomoči najbolje s tem,, ako se vzame vse v jedno ozemlje za preskrbo z vedo hidrotehnično spadajoče konsumente, (mesta, vasi, dvorce, industrijske in prometne naprave) v sistematično osnovano in tako razvrščeno vodovodno omrežje, da omogoči to zaželjeni prejemek vode za vsakega konsumenta neodvisno od'drugega.                                           .¦'.''
Da je za tako podjetje poleg prave tehnične rešitve tudi namenu odgovarja-
joča organizacija in uprava neobhoden predpogoj, o tem ni dvomiti. 'Da je potem organizacija preskrbe krajevnih skupin z vodo potrebna višje upravne oskrbe   od
one, katero bi mogli dati samo krogi interesentov, se sme pač smatrati za samo pesebi razumljivo, ker so v takih slučajih datekosežni, javni interesi privzeti v podjetje.
To so interesi javnega zdravstva, gospodarske povzdige celih pokrajin, torej reči velikega sociauiopolifičnega in držav nofinaučnega pomena, k temu se uvrstijo v predležečem slučaju še dalekosežni interesi javnega cestnega in železniškega prometa in posebnega pomena izdatne preskrbe primorskega Krasa z vodo se na])brže ne odreče s stališča vojaške uprave in vojne.
Potemtakem: se tudi ne more zanikati, da bi država ne imela na stvoritvi preskrbe primorskega Krasa z vodo svojega lastnega, vitalnega interesa, radi česar je tudi dolžnost vlade, da posveti tej zadevi svojo pol'no pozornost, da od gori navedenega konsorcija v namen preskrbe z vodo že z velikimi žrtvami započeta strokovna preddeia ne le objektivno preizkusi, marveč jih tudi dobrohotno pospeši ter napravi korake za daljnje izvrševanje danega načrta. Naerti.se morejo udisjstv.iti ali kot podjetje, ki naj se izvrši iz državnih in deželnih sredstev, ali pa kot p~ivatno podjetje konsorcija (s prispevki države in dežele.)
Ako naj se odgovori na vprašanje, kateri način realiziranja bi bil smotrenej-š;, ali kot državno podjetje ali kot privatno podjetje — potem bi se moralo vendar le povdariti, da bi se privatno podjetje mnogo hitreje in z večjo delavnostjo ustanovilo in izročilo javni porabi, nego bi se moglo to zgoditi pri državnem podjetju.
Zlasti tako imenovani manjši načrt za Bolenjovas- Divačo- Bazovico in okolico, kjer je konsorcij že sestavil detailirane plane in operate .za razlastitev zemljišč ter pridobil že važnejše komplekse zemljišč in vodne pravice ter je investiral v
preddela visoko nad 100.000 K — bi ve-; ¦Ijai, da se izvrši kot privatno podjetje; ¦ Ne more pa se opustiti omembe, da vodovodi, ki so ibili izvedeni kot objekti privatne špekulacije, ne zadoščajo svoji gospodarski nalogi v polnem obsega /in sicer radi razmeroma visoke*po dobičku stremeče vodne cene. Ako bi 'hotela državna uprava gi'ede na to okoliščino vendar uplivati na poslovanje in na določitev cen kakega vodovodnega podjetja, bi se morala.sama v kakoršnikoli obliki deie-žiti podjetja. Potemtakem bi bilo jedva v državnem interesu, izbrati za preskrbe celih pokrajin z vodo drugo podlago nego ono, ila I se podjetje izvede iz državnih in deželnih Siedstev — preje bi se daib, dogovoriti se končno s konsorcijem nego v upravo vodovodnih del utikati nepotreb- j iie komplikacije.
Dalje naj se povdari, da morata biti oba projektirana vodovoda sicer izvedena in obratovana samostojno — ker so njune naprave za pridobivanje vode in ozemlji za preskrbo z vodo ločene — vendar bi &e mogli obe deli gllede na razdeljevanje vode tudi vzajemno dopolnjevati, tako da se kaže potrebno njuno skupno obratnotehnično in administrativno vodstvo in pred vsem enotno vodstvo gradnje.
Splošna hidrotehnična dispozicija za vodovode krajevnih skupin obstoji v tem, da od naprave za pridobivanje vode vodi dovodnik oziroma cev s pritiskom k sistemu reservoirjev, ki morajo biti narejeni z vpoštevanjem danih konsumciisklh razmer in onih glede pritiska. Od teh se oskrbi jo posamezni kraji ali posamezna konsumna mesta s posebnimi dovodnimi cevmi in cevnimi omrežji. Z ozirorn na ta važen predpogoj odgovarjata oba navedena načrta — v kolikor je običajno pri prednačrtiih — s primernimi odredbami.
Velika prednost, ki je last predmetnih načrtov, obstoji v tem, da sta bili obe napravi kot gravitacijski napeljavi izpo-s-lovani in načrtani.
S tem je bilo poskrbljeno že za na-prej ne le za   gotovost   funkcioniranja,
marveč tudi za pripcostostin nizko ceno obrata. Kolikor eene#bfai;Mlk$ceriejšY?; je tudi prejemek vode, s tem se zviša kon-sum, seže.v najoddaljenejše kmečke naselbine, povzdigne gospodarsko vrednost in prosperiteto podjetja.
Na glavno vprašanje/, če se more doseči zadostna izdatnost za projektirana vodovoda iz krajev nad 500 m. višine nad morjem za stalno in s kakimi sredstvi naj bi se to -zgodilo, odgovarjajo projektanti brez prigovora.
Ti predlagalo ne samo zajetje stabilnih studencev, marveč naj se tudi velika masa deževine iz pogorja Brda in Nanos v dolinski kotlini hrani, pri čemur se držijo le temelja enotnosti prejemka vode, to je higienično neoporečne vode za po-rabne ,in življenjske namene. [Pod temi predpogoji nima minimalna izdatnost zajetih studencev nobenega odločilnega pomena na z;- 'fžnost dajanja vode od strani vodovoda, ker bodo vedno tu reserve shranjene deževine.
Jaz sem sredi avgusta 1911., torej ravno v izjemno kritični dobi suše, meril več v načrt vzetih studencev pri Dolehji-vasi, potoka jLočnika, Voharstko, v Velikih Rebrih, pod Golim Vrhom, in studenec Pušet na Nanosu ter dobil izdatnosti nad 22 sekundnih litrov; to -pomeni na. dan . približno 20.000 hI, kateri 'kvantum bi za 20.000 prebivalcev a 100 1 zadoščal. Ker se izdatnost studencev po deževju primerno zviša, bo vsled hranjevanja mnogo večji kvantum studenčnice na razpolago.
Najmočnejši med merjenimi studenci je bil studenec Sušet na Nanosu z okroglo 8 sekundnimi hitri. Ta studenec mi je znan mnogo let; preje se je porabljal za gonilno vodo; vodna naprava pa je.že-zdavnej izginila in sedaj se izteka velika množina kristilnočiste vode neporabljena v cestne jarke in hiti proti iMoČilniku. Prigovor, da se uporablja studenec Sušet za namakanje njiv ali da bi se mogel uporabljati, ne drži prav nič glede" na nizko temperaturo hi precejšnjo trdošt — še manj upravičen bi bil morebitni prigovor.
Maksim Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Dalje.)       ,
.Vsi ti ljudje so se obnašali proti nje-mii početkoma nekako pokroviteljski ter se bahali pred 1'ii'n s svojim finim okusom in poznavanjem vrlin vseb vin in jedi1', a potem so se mu začeli prilizovati, dvoriti mu in izposojati.si od njega denar, katerega je razsipal, r<e tla bi štel; zajemal ga je iz bank in izposojal si- ga je že Na menjice. V cenejših gostilnah so (hodili okrog njega, kakor jastrebi, lasuljarji, markerji, trgovski pomočniki, | uradniki in pevci in vsredi teli .ljudi se mu je zdelo vedno prijetnejše hi .svobodnejše. V njih je videl .priproste ljudi, Ki niso tako izkaženi in ukrivljeni, kakor vsa tista boljša družba elegantnih restoranov in bolj f.b je razumeval; včasih so odkrivali zdrava, silna čustva in vedno je bilo yeč nečesa človeškega v njih. Toda, kakor »boljša dru-f-oa:, so biii tudi f" lakomni denarji tšr so ga brezobzirno izkoriščali; on pa k videl to ter se jim rogal na oduren
Seveda so oile tudi ženske vmes. Foma,- ki je bil ifizi-^i zdrav, a ne čutne nravi, jih je kupoval; drage in cene, -eP"- in gidc. daroval jim je mnogo denarja, menjal jih skoro vsak teden in vobče obnašal proti njim prijazno, kakor proti moškim. Smejal se jim je, govori jiim žaljive "i Psovatoe besede, a nikoli, tudi v polupijanosti, se ni ,m>Kel iznebiti nikake tesnobe pred njimi. One vse, — lll<I! naJncsramncJSc, najzdrav.ejše in najpredrznejše med
njimi, so se mu dozdevale slabotne in brez zaščite, kakor mali otroci. Vedno pripravljen, da pretepe kateregakoli možkega, se mi nikdar dotaknil žensk, dasiravno jii je včasih psoval brez vsake meje, ako je bil razdražen. Čutil se je neizmerno silnejšega, nego vsaka ženska in vsaka ženska se mu je dozdevala neizmerno nesrečhejša, nego on sam. Tiste, ki so veseljaeile pogumno in brez pomisel-kov ter se ponašale s svojo razuzdanostjo, so izzivale v Forni nekako sramežllivo čustvo]Vod katerega je postajal vedno boječ in neroden. Nekoč ga je udaraa neka taikšna ženska, pijana in predrzna, pri večerji z di jbio lupino po licu. Foma je bil polupijan. Pobkdel je od razžaljenja, stal s stola in, vtakifvši roke v ižep, je rekel z divjim glasom, ki se je tresel cd srda:
»Ti, gnoj! iPdberi se ven ... proč! Kdo drugi bi ti za to glavo razlklal ... A ti veš, da sem popustljiv proti vam da ne vzdignem rope proti takšn^ kakkor si ti! ,.. Na-ženite jo ik vragu!«
Saša je postafa nekaj dni po prihodu v Kazanj/vzdr-ževanka sinu nekega ilastnika tovarne za žganje, ki je ve-se!jačil skupaj s Fomo. Ko je odhajala z novim gospodarjem nekam h iKami, je rekla Fcmi;
»Zdravstvuj, dragi človek! Morebiti se še srečava kedaj ... fsto pot imava! A srcu ne dajaj proste volje, to ti svetujem .-., Zabavaj se, ne da bi se ozrl... a potem »ko kaše več ni, še skledo razlbij...« Zdravstvuj!«
In krepko ga je poljubila na ustnice, pri čemur so ji potemnele oči.
' Foma je bil vesel, da odhaja od njega«: naveličal s: je je bil in njeno hladno ravnodušje ga je plašilo. A tedaj se je nekaj streslo v njem, obrnil se je stran od nje in tiho je govoril:
»Morebiti se tam ne vživiš ... potem pridi pa zopet k meni ...« '
»Hvala«, mu je odgovorila in se zasmejala kdoveza-kaj s hripavim smehom, kakor ni bila njena navada ...
Tako je živel Foma dan za dnevom, obračaje se vse na istem mestu in sredi enoličnih ljudi, ki niso vzbujali v njem nSkakoršnfch dobrih čustev. Zato se je dozdeval tudi samemu sebi boljši, nego oni, ker se je v njegovi glavi vedno trdneje vraščala misel o možmosti rešitve cd tega življenja: hrepenenje po svobodi ga .je objemalo vedno bolj in vedno živeje si je predstavljal samega sebe, kakor da se je rešil iz tega vrveža in vJharja. Večkrat, kedar je b:il ponoči sam, je trdno zapiral oči in si predstavljal temno tolpo ljudi, neštevilno veliko in strašno po svoji ogromnosti. Nabravša se nekje v dolini, obdani z griči in polni prašne megle, se je gnetla ta tolpa v glavnem nemiru na istem mestu semtertje, podobna zrnju v mlinu. Kakor da jo melje neviden mlinski kamen, skrit pod njenimi nogami, a ljudje se vabvito gibljejo nad njimi in hočejo deloma do'i, da bi bili tam "hitro zmleti in izginili, deloma se trudijo kvišku, prizadevaje si, da bi ušli neusmiljenemu mlinskemu kamenu." Ti '"judje so bili tudi podobni rakom, ravnokar ujetim in vrženim v veliko košaro; obešali so se drug na drugega — obračali se s težavo, lezli nekam, ovirali drug drugega in ničesar niso mogli storiti takega, da bi ušli iz jefništva.
(Dalje prih.)
'';<¦ ;dJ''t|;iii&ta3^-Šulet potreben- za Ti-
¦   pat^Hrod©Vod.; Za^ipafvoipriliai^o v
"pos1evltoGgoiLilžje f?^ir^o5x toočM stu-
:|=-v<Jenpi:   u»k» stftiienec^v/^liferoniraa pri "*§L VadajiL tfiari^i <^. n«rii$ilcettrtJpoto5iln .- z imeitomcSostf&uelle« naveden.)
O krajih, glete v načrtu upoštevane deževine /in mno&n^paidavmei prihajajoče na ^eiseVrife, da spadajo v one de-ždirie dele, "ki na 'Kranjskem in Prirnor-sketiis^kajžujejo jako visoke., isdhvaete,, (krajevne črte jednalke. padavinske vfši-ne.)                              ¦¦*"•:  - • ¦-'.
Mali načrt z Bazoviško/tfolinsko za-prtinojž zajezttyim> višino 580 in, obsega 1.7 km.3 zajetega .ozemlja, ki se more razširiti z odvodnim* jarki na več^go 2 km" ¦'" površine. V okolici je postavljenih več štaoij za merjenje dežja, najnižje napovedi daje Senožeč (566 m), vsled česar se ga tudi.upošteval.Aritmetični povprečnik dosedanjega,, opazovanja izkazuje za Senožeč na leto svoto okroglo 1400 ram, najinanjša napoved se nanaša na leto 1898 s 1186 mm, torej skupna množina minimalne padavine, ako vzamemo zajeto ozemlje samo z 1.7 knr, da 1,700.000 X 1.186 = 2,000.000 «r.
Tako imenovani veliki načrt z. Vo-zarsko dolinsko zaprtmo (490 m) obsega 3.3 knr zajemajoče -padavinsko ozemlje potoka Rase (Brda) in 5.7 km2 mereče padavinsko ozemlje Nanosa. Za prvoi moremo istotako vzeti Senožeški mfriimum s 1186 mm, to daje torej minimalno padlo vofco maso s 3,900.000 m3. Za drugo ozemlje dokazujejo letna poročila hidro-graiičnega centralnega biro-a isobvaete v podnožju m na planoti Nanosa, srednje vrednote teh so bile v letu 1896 ram 2200,
-   '-    1897 mm 1800,   v letu 1898   mm
j, v ietu 1899 mm 1900, v letu 1900 mm 2400, v letu 1901 mm 1800, v letu 1902 mm 1800, istotako v letSi 1903 in 1904, v letih 1905,1906, 1907 po 1900 mm
—  potemtakem se 'more računati za minimum višina padavir..e 1800 mm; ta daje pri 5.7 km2 zajete površine padle vodne mase nič rm*nj nego 10.260.000 m3.
Navzlic precejšnjemu absolutnemu številu smatram vendar to vodno množično za prenizko dzEačiHijeao, ker na planoti Nar.osa.ob navedenem opazovanju ni bilo še. nobene štacije za merjenje dežja ter so bali navedeni isohvaeti posneti z daleč ležečih štaicij. iNajbližji tem, Podr kraj m Gol, izkazujeta le malo popolnih napovedi in: kjer jih izkazujeta, znašajo nad 1900 mm.
Ta okoliščina,.kakor tudi Podkrajem ombrograiično dognana nenavadna intenziteta padavine v poletnih mesecih le zvišujejo gotovost gorenjih poizvedb.
Kar se pa tiče odtokov, ne na-.vajajo :letna poročila c. kr. hklrografične-ga biro-a nikakih podatkov, kf bi jih mogli za naša razmotrivanja situativno neposredno porabiti, ali po večletnih študijah dobljeni odtočni koencijenti za Sočo -in Ljubljanfco podajejo nam mnogo vredno oporo.
Soča sicer ne izvira na Krasu, marveč v Dolomitih rfiaetiške tvorbe, ali od Bovca dalje teče .po Jcrednš- tvorbi in od Kobarida dalje spada ozemlje njene padavine v iste geološke tvorbe krede in eočena; ki so merodajne tudi za predmet-y ni načrt. Odtočni koeficijent Soče pri Za-graju je znašal v letu 1905. sredi teta nič mani nego 76% svote padavine. Odtok Ljubljanice je znašal v kritičnem letu 1904. vedno še 53% skupne padavine.
Ako je biL torej za strmine predmetnih ^ozemlji padavine^vkrajih .5®K-43O0 m višine nad morjem postavi!jen povprečni odtočni koeficgent s 50% — kakor stoji v načrtu — je gotovo, da ni v#et previsoko, zlastp ako se upošteva, da poniknila deževnica pride v znatnem delu ^zopet na dan iko* siudenčnica.
Jaz pa hočem pri, ^asofevanju od-točnega ikoeficijenta pokopati pesimistič-; no ter pridržnrs 50% koeficient samo za ;' ©ocensko formacijo, za kredno vzamem J:koesSciiemt 30^, da se že naprej odbijejo .morebitni ugovori.
Na podlagi tega sprejetja dobimo:-
1. za Bazoviško dolinsko- zaprtino do* ;   toka 2,000,000 X 0.50 = 1,000.000 m3.
2. za Vozatske 2apFti»e/ *);*» Brd 3,900.000 X 0.50 = 1,950.000 m?; b). z liNanosa- 10^260.000 X 0.30 =^= 3,0B0.{XX> m3, skupni kvantum dotoka 6,O3O;90O-m:t. Ako odštejemo od te množine okofi 20% na rzpubtenju, pon iknenju in za takozvamo. železno zalogo v kotlini, dobimo iia razpolago letne zatoge okroglo 4,800.000 «na>:to je za vsak dan 13.000 m3 ali 130.000 hI, kar je pri opulentem prejemku vode; s 100 I na človeka na dan za prebi-VTtettfo 130.000 prebivalcev bogato odmerjeno ter bi zadošča! p ©elo še za 200.000 prebivalcev.                                          "
Dozdevno kritičere uigovoT bi .se dal navesti proti načrtu »radi ipremočljivosti kraških tal«. Tak pomislek je brl tudi dejanski izrečen v izvostju o teh načrtih, oi strani c. kr. ministerstva za javna dela (odlok c. <kr. okr. glavarstva v Postojni, 31. okt 1910. št, 51.168.)               /:
Kolikor se tiče odtočnega koefkijenr. I; ta, se je ta pomislek v goren^m raznfotri-vanju gotovo upošteval, glede na shranje-; vanje vode pa se navaja toJe: ""'\-.
(Komec prfli.) r<
DOPISI.    ;; Iz goriške okolice.
Iz Prvačine. — (Gledališka predstava.) V petek so prišli k nam igralci ljubljanskega deželnega gledališča, ki se-d&j gostujejo v Gorici. Igrali so lepo igro »Nebesa na zemlji«, iBali smo se, da bo obisk slab, ker je bila predstava na dan v tednu, ali v naše veliko veselje ^se-^er nabralo obilo občinstva v našem Sok* Domu.-Uspeh .-je bil nepričakovan. Prišli so k predstavi domačini, potem iz Domber-ga, z Gradišča, z Vogrskega itd. Igralci so izborno igrali, sodelovala je tuidiis naša godba. Da je bila predstava v Prvačini, je: prav, ker je Prvačina . središče za celo vrsto vasi in ima sedaj .prostore, kjer. se lahko uprizori, igre. Udeleženci za&lažijo pohvalo, vsa čast m liva!'a pa tuditfgral-cem. Take predstave želimo še videti v Prvačini.                                    /
Iz kobariškega okraia.'
Trnovo pri Kobaiidu. (PožarF— V petekj .dne 19. aprila okrog 4. ure'{iopol-dne je nastal požar v skednju. gostiliKČar-ja Andreja Fona. Otroci so se igrali 'pred skednjem z vžigalicami; kar se vname slama, ki je. ležala ob steni in ti& 'nje slamnata streba. Ker je tu mnoge ihiš s slanunatimi strehami, je bila nevarnost, da pegori vsa vas. Toda ljudje, prihitevši od vse-h strani, so ogenj hitro .omejili. Razun. flomačih so kmalu prišle na pomoč' "požarne br&mbe iz Kobarida, Srpemce in B'Ovca. BovČane je pripeljal avtoM^bil bratov Osian. .Bodi tem vsem najsfcTiejša' zahvala! S skednjem vred. bi bil kmalu zgorel tudi tast omenjenega krčmarja:,. 8() letni starček, da ga ni rešl^ neki domač ¦mladenič, postavivši v nevarnost svoje lastno življenje.
Iz ajdooiikc/ja okraja^
•Požar v Rihejn«cTgu. — Ob U uri,, v noči cd 22. na 23. t m. pričel je goreti;se-nik Josipa Uršiča v Rihembengu-Zagrad,-ter se je ogenj bliskoma razširil tudi^v stanovanje. -Da ni bilo železmških :de|av-j-cev, ki so ob tej uri gasili požaf,;na'š:tar" vsled zažiga lokomotive v »Poljski gl>ri«,.' bilo bi imam gotovo zabelježJti tri človeške žrtve, ki so nobene nevarnosti sluteč mirno spali v pogorelih prostorih. Jiiša Štv. 4 z vsemi gospodarskimi posllopji in premičninami je popolnoma vnioeria. ^ Zahvaliti se i-mamo nadalje okolnosti, :<la je ta čas močna burja, ki je že 14 dnij razsajala po naši dolini, polpolnoma potihnila, ker bi bilo v nasprotnem slučaju gotovo ob sosedno hašo z mlinom in vsemi gospodarskimi poslopji vred.
Uršič je bil zavarovan pri občni zavarovalnici, medltem ko ije "zavarovan sosed gosp. Furlani pri- avstrijskem Peniksu. Slednjemu je nastala edina škoda na premičninah, ki so jSli visred   nevarnosti   in
^i-evidnosti   spravili-na prosto ter šose
t?vsled tega poškodovale.    ,
'* Ker je bil ravno ob tej uri, kako**: rečeno, gozdni požar vsled zažiga-Iokoino» tive v strmini naid b'išo, je verojetno,   da
' bi bila lokomotiva povzročila tudHa požar osob^to iz razloga, ker vodi tmkaj že^-
' leznična proga 25 %o strnrino.    '         -ii
Družba sv. Cirila in Metoda.
. Družba sv. Cbila in Metoda v Ljubljani nabira za ^takozvani obrambni sklačj iter hoče nabrati na ta način giiavnlco: •200.000 K. Do sedai se fc nabralo i. s, leta 1909.29.143 k 13 v, leta 191056.767 K 16 v, leta 1911 27.229 K 83 v, leta 1912, jaguarja inkl. marcij 6.807 K 08 v, skupaj j 19.947 K 20; nabrati je torej Še 80.052 K |30v.                                   .'-  -   /',
Iz Podgore. — Odbora Ciril-Meto-dove podružnice in pokola v Podgori se •tnaftjrisrčneje zahvaljujeta ys^m,.Nki.sQrse :v tako-mnogobrojnem Številu udeležili veselice preteklo hedeljo. Meščani, poseb-: no okoličani s6 rej pckazali, da jim je znan pomen teh dveh društev tu ob narodni meji. Iskrena hvala tudi vsem on mi rodoljubom, ki so preplačali vstopnino! —. Posebno zahvaTo izreka predsednrStvo • C. M. podn^nčee vrlim Podgorcem in vsem. ki so' na katerlkoM način scdeloVali pri veselici. Zali valju jernio se ' pe;vs.kemu zboru, a najbvaležnejr smo pa g. učitelju A.' Faganeli za njeg-rv trud in vztrajnost. Naj nam ohranfjo vsi svojo naMcnjenost!
Gledališče.
Današnja predstava.
Danes se uiprizoai sijajna .italijanska drama G. Giacoss »Tristi amori« (Tužna ljubezen). Odveč .bi bilo opisovati delo,, ki slovi po vsem is vetu. Zadošča naj ie dejstvo, da je ta zakonska slika tako verno in naravno orisana, da so nastopajoče figure tako izrazite in tehnična razvrstitev prizorov takc> dovršeno' izpeljana, da so imenovali 'najuglednejši, kritiki dramo j>Trisii amori« klasično moderen umotvor, plavno utego odvetnika Carlija igra .g.. Nučič, ki je dosegel ž njo v T-jubljanf najlepši uspeh'. Njegovo ''soprogo 'Emp ;'igr.i ' gdč. Wintrava. Prelepo ulogo nesirečnega Fabricija igra g. Šimaček. ''' Večji. ujogi: imata še gg. Bukšek in Danilo.
Predstava v sredo. V sredo 24. aprila   pride   na   oder' izvirna slovenska   drama   »Tekma« od' našega odličnega pesnika in .pisatelja profesorja Antona Funtka.    »Tekma« je dosegla v Ljubljani in v Trstu najsijajnejši uspeh in brezdvomno ga doseže tudi v . Gorici. Na »Tekmo« opozarjamo tudi vse . okoličane, ki se zanimajo za izvirno slovensko dramo in ki imajo količkaj ugodne zveze domov. Čuje se, da vlada med našim občinstvom   izredno ¦ zanimanje za »Tekmo«, zatorej, še je nadejati, da se dvorana napolni do zadnjega prostora. In prav bi bilo takol Dckažimo avtorju »Tekme« A. Funtku,   ki se osebno   udeleži predstave, da smo kulturen narod hi da znamo ceniti trudapol'no delo našega odličnega pisatelja. O delu samem naj izpre-„ govori kritika. Kratko bodi omenjeno, da ' se vrši drama v višjih, umetniških sferab ' in ne:'v -blatu, po' katerem rijefo kaj raidi i:-naši moderni. Glavno vlogo, dovršeni psihološki značaj ravnatelja   Lesovina igra , g. Nučič. Ženski ulogi igrata ga. ŠetHlova jri g«. Bukšekova. Lesc sinovega nasprotnika Daneija igra g. Šimaček. Dolbejr tip ! ravnodušnega   Gru&ča   igra   g. Danilo. Opozarjamo   opetovano na to zanimivo novost slovenske dramatske literature.
j                 Poslovilno gostovanje.
i¦¦      V. četrtek 25. aprila se vrši poslovilno • gostovanje ljubljanskih gostov in se za-' ključi spomladna sezona z drugo izvirno slovensko novostjo   našega najuglednejšega slovenskega prsatelja.     Občinstvo opezapjamo na ta presenetljivi zaključek.
^.Molnar,ad#d<st.    s
I"--"    '¦ . ¦'   ¦*¦"    -(20..:4.),:.      •' '
Ptiavijov da Je ,»Gardist«. naj duhovi-tejša madižarska komedija poslednjega časa. Mi.pa anenimo:' fle':ritoiak>.-Madžari n-iČ boljšega 'in diihoviteljŠega,' riaj imajo pa še to zase,-Kar ,se nam ie še kedaj mu. dilo na dramatičnein polju :i"z" madžarske literature, ni' bi'!o še nobenkrat kaj dosti prida; ' zato bi pa bih bolje, če bi mten-.danea Ijulbljaiiifkega gleldišča, ki sicer tno-|Ta'* sklati'"ia razhovršiiost, pus'til!a; naše »iijube"š.o:sede« prrmi.ru ^'"'birež''^^^ rglede na užitek občinstva. Za. vspeh. »iGat-"dTšta^je potrebna bogata' saenerija, ki jo 'ianajo velika,' gledišča; '.za'šlabO' sliko mora biti bogat okvir, če 'se! hoče nuditi vsaj nekaij.
Igralca je predstavljal zelo lino g( '•Nučič — imoža z vso^ijejgofvo' smešno-pždvbstnoviogo,' ki je gliedalcem privabiln 'dosti smelia na obraze. Kakd tudi ne, ko bpp 'toJRcgmi; tru:'dU\ne':doš^ž'e''ni.Č 'drtžgaga |iIlegfo•ipTepr^^e:^da,¦l6^Ž^*1ho6ei,Y^y• rati moža, ga vara, in o,ri ji tega ne more dokazati, če.tudi je poleg — izmuzne se vedno!   ¦¦       ¦                               '
' G.a ŠetrilOva — igralka, soproga, natančno vpodobliena .Žena* mačica, z vso •hinavščino, nestrpnostjo, lažjo, .ter kar je še takih lepih svojstev, a vrhu vsega naj-i iiedolžnejši obraz. Ampak radovednosti pa "ni preveč'V, tej zbirki; ker, da bi se ž:na ne-ozrla, kaj mož dela toliko časa v sobi ;za njenim hrbtom CM. dejanje), to je nemogoče, poselbno ako čna komaj čaka njegovega odhoda.
Čuden, prav nMarski t:ip, nekako ciganski je ».mama«. 'G.a Bukšekova je kar najbolje združila vnanjo ki notranjo1 odvratnost žsnščine »zvodnioe«.
Na meistu ije bil tudi g. Danilo — kri-,t'k. kateremu avtor nt odmeril pasehno težke n.atoge. Hsšii-i prijatelj samo kot zaupnik, stari norce in-po vrih-u še gledališki kritik — vse skupaj prav. nehvaležen posel.
• G. Križaj - upnik, je bT prav dobra de-koracijska figura. Na preveč vsiljiv ni bi', in dobro in lepo bi bilo,' re bi biK .vsi upniki taki, kakor še n je Arjcc v »Gardi-stu«.'i—' Tudi Vsi dirugrso' s svojimi' 'dobrimi nastopi' pripcmcgli k dobri cefotf. Obtek^ raizun fc-teljev, nepovoljen!
I. Horst, Nebesa na zemlji;
(21. 4.)
V nedeljo, zvečer iie bučnega smehi i odmevala, sicer za nedeljsko predstavo i j godbo,   ne preveč   napolnjena gledališka dvorana. Občinstvo se je smejalo prav j primerno naslovu igre, kaliti v nebesih se : menda nihče nedr?;i kis:&; »posebno pa k v nebesih, kjer je govora o kakovosti raz-liili vin, m med drtigiirfi.i ne manjka niti | Feigefjuovega pel! Jitra vipavca.
' Vsebina' »Nebesa   na zemlj.<' je res I burkasta.Dr. Vascl nalaže svojega tasta, j da ima posestvo na deželi, a njegov prijatelj Podržaj takisto svejo teto v Bosni, da ima' ženo. Ta" dva pa hočeta videti j edin'posestvo svojega zeta,.'In drugi ženo nečakovo. Tako pride, da posodi dr. Vesel ženo svojemu (prijatelju, ta pa njemu ] svoje posestvo. In tako se prične komedija, ki povzroča pri gledalcih salve smeha.
T)r. Vesela je igral g. Pcvhe z njemu | lastno komiko, a Bcdržaja g. J^učič, ssve-dA v največjo zadovolinpst,
¦Največ, veselosti sta .pa-'povzročila: | g.a Bukšekova - teta, šn g, Bukšek - t Balon. Imenitno pogojeni maski in igra na | višku.
G. Danilo - baron pt'. VVippritz je b". prav domaČ v svoji ulogi.     Jednako g. j Wintrova kakor njegova hči. G.ca V. Pa-rrijova-r subreta, in gg. Križa! in Sima-ielc, vsi .prav dobri.
Veselo Je bik) v nedeljo   zvečer »v j nebesih«, in vemo, da ni ntihče obžabval. ker se je dal premotiti po nebeških ključarjih.
Vaše
flufd z 2
.¦A. *~3&&LS^^                                                                          « ** u..-«i, »ko i,H» »««*-
Domače vesti.
Slovensko   gledališče v Gorici.   Še
| nia[d dni ,iri ko^sc bode-natega gledališča. 12atttiWj opozarjamo' nage občinstvo, da i vsaj pri -teb, zadnjih predstavah spolni i svojo dolžnost in .prflirti ¦ pomoštevihip v ¦ Trgovski Dom!.".
Imenovanje. — NauČrai. minister je j imenoval suplenta lui-t^jsni^že^sk^m. I IidKCJiSCu g. Ludov1ll^Vafcz^-aYfru«t^; ! nega učitejja na istem 'zavodu.'.    '.
podpornemu društvu za slov, visoko-šolce na Dunaju je došlo v času o4,31. marca do 18. aprila darov K.302. — Iz-; reka}oč iskreno zahvalo vsem^darovalceffr nabiralcem opozarja društveni odboj," j da bo mora* <majames, zopet, razdeliti 'mpd I revno dijaštvo nad 1000 K, radi česar nujno potrebuje nadaljnih podpor. Podpore nai se pošiljajo na naslov blagajnika:   Dr.. Stanko Lapajne, dvor. in sodni -odvetnik, Dunaj, I. Braunerstrass'e-10.
150 akademikov iz Zagreba v Belem-j gradu. r-t V petetkJe;priispe]o*v B^igrad: 1150 akademikov % zagrebškega vseučili-[ j&a.   Posel je imel kul-turnp • in   naučno svrlio. Da so bili sprejeti 'hrvaški akader [ triki v Beleitiigradu po bratsko pre&rčno, i jeumeje samo po sebi. Ali na to so težko I čakali nemški denuncijantje isi pcdle kre-fature Cuvajeve okolice. Sedaj razglašajo, [da so dijaki vskllikali Petru I.,.srbskemu J kralju »živio jugoslovanski kralj!« da je bil njihov prihod po Belemgradu •• torej Mak, da so zakrivili veleizdajstvo. Čuvaj ' hoie s tem pokazati, da je kraljevi komisar ijai na Hrvaškem še nujno potreben. Morda misli akademike še postaviti pod obtežbo! Na podlagi 1'aži in krivih prič seveda. — »Slovenec« igra zopet žalostno ulcgo. Piše tako, kakor bi bil v Cuvajevi : službi. Jezi ga pač, ker so šl.i v Beligrad tudi pravaški akademčiki,    rajši nego na evharističen shod na Dunaj, in Srbov ne rnara, ker so pravoslavni. Zato zopet en-rat tuli z nemškimi denuncianti (proti Hr-i vatam im Srbom,
Za Narodni muzej so darovali: Gosp. : Josip Prijatelji, c. kr. učitelj v Kobaridu,, [nabral (nadaljevanje zadnjega izkaza): 15. Gospod Stanko Kalan, JKobarid, l ' kamenino ter 5 novcev. J6. Goap Ivan Gruntar, .mizar v Kobaridu,. I staro žlico cinasto. 17. N. -N. gostilničar, Kobarid, 1 bokal poslikan. 18. Gosp. Nemec, kfepar, Kobarid, 2 stara lesena kipca. 19. Oosp. Karolina Mantreda, Kobarid, 1 .meden prstan. 20. Gosp. Viktor Kavčič, Kobarid, 4 bakrene novce. 21. Učenci na Vršnem, 3 svetinje in 2 bakrena novca. 22. Gosp. Fajgelj, učitelj v Sedlu, 4 novce. 23. Gosp. A. Perinčič, mizar, Kobarid, 2 novca. 24, Contar, učenec pripravnice v Kobaridu, 1 srebrn novec. 25, Gosp. Bregimc, sod, škrga, Kobarid, 1 novec. 26. Gospod Ferdinand Stres, Kobarid, 2 srebrna in 2 bakrena novca.' 27. Gosp. Ivan Gruntar, 1 srebrn novec. 23 Gospod Josip Prijatelj, c. \::. učitelj: 1. mlinček za kavo; 2. 2 pištoli; 3. 2 svečnika; 4. 1 vrč za kavo iz bakra; 5. 1 vjpč, einast; 6. 1 stare vilce; 7. 1 zaponko; 8. 2 podkčvi; 9. 3 knjige: a) SI. Prijateij; b) Filius Prodicus 1. 1676, Salzburg; c) Der Arzt. 10. posodico za blagoslovljeno vodo; 11. 1 star zob; 12. stare listine; S3. M srebrnih novcev; 14. I novec (Cesar Ciaudius); 15.1 spominski novec I. 1764: 16. 5 raznih novcev. Nadaljevanje tega gesp. nabiralca zopet prihodnjič. ¦ -" Odbor.
»Frldolinstvo« \z Malovš pred okrožno sodnijo v Gorici. — »Frktolinstva« so bili obtoženi 3? lyan, Peter in Kristjan Cigcj. Razprava včeraj je pokazala gnji-i:>by, katero so vzročile v ljudstvu Jfcferi-kaine organizacije, pred vsem čufcarija. ^er in .Kristjan sta bili oproščena, Iva<i 9jg^j, oko" m let stav pa je obsojen po & '29, I. b k. z. (hudodelstvo nečistosti * osebami istega spola) na 7 mesecev težke fefle. — Žrtev »frkJoHnstva« P. je v no-""Knicl, Cigoj pojde v težko ječo. Taki so sadovi »katoliškega vzgojevanja iz izobraževanja mladine«!
laški prostovoljci. — V Gorici je zdaj za več redno v nad 250 prostovoljcev cd raznih sttanij in narodnostij. Vsi so vedejo uzorno, le štirje laški prostovoljci izpolnnjejo ulogo poulične fajkina-ze. Drže- se skupaj it? rbgovilijo po glav-* ndt .ulicah m tulijo: »Marameo ... dhe a Jiorizia benedetta tutto tutto xe Jtallian!.« SrcCavaJo same take obraze, ki se sme-Jejo zarobljanosti mladih Jaških patrijotov
V ¦cesarski suknji; Ubogo^taMjaalstvo, 'kako nizko padaš!              '•'-.'•'¦.-" ; i Bivši Župan riheniberškl, očka Pavlica, bi ra!d še kar dialje županova;. Možu kar me gre v glavo, kako je to. mogoče, da ni več župan, da ima samo Se nalogo, sklicati novo starešifliitvo, da se izvoli žu-fpana, ki seveda, ne bo očka Pavlica. Nekaj posebno/^rebe očko, namreč .stari y^^0^^%4^^m^ Je "fflanU0« !T*t^*tMSfeikaini reikiirzi odbiti teiJ da .ima Pavlica v i^oločenem času _ sklicati novo starešinstvi), da sfe izvoli'žuipana'in podžupane. Aill kaj je storil;še vedno zviti pčanec Pavlica? Hotel je dobiti od glavarstva doVjol^enje, da sme sklicati še en-•kraf v sejo staro 'starešinstvo', da mu potrdi račune! Aha!. Ti ga pečejo. Jih pregledajo že novi možje! Na glavarstvu so ga seveda zavrnili ter mu ukazali z nova, da .ima sklicati 'novo starešinstvo, da se konstituira. 2a to zavlačevanje zasluži Pavlica pošteno iglobo, da bi pomnil, kdaj je nehal iupanovati. ^- Volitve zupana!.m podžupanov bodo v ^najkrajšem Času in leipi Rihemberg se končno otrese more, ,ki je toliko let tlačila to obsežno občino.
Tombola v Solkanu. — V nedeljo se je vršila v Solkanu tombola, katero je 'prire^diil »Sokol«. Občinstva je bilo obilo. Čittkvino je dobil Josip Svanderlik iz Solkana št. 223, kurjač državne železnice v Gorici (Svanderlik je solkanski domačin). Toitnbolo pa je dobila Franja Mihelj i« Ri-.hemlber.ga št. 191., služkinja.pri g. A. Baj-.cu, ravnatelju Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici.                              "
Proslava prvega majnlka. — Po Gorici so že nekaj dni nabiti lepaki, ki vabijo delavce na proslavo protetarskega -praznika. Lepake je izdala scc. demokracija.
Vojaški nabor dne* 20. it, m. Predstavilo se je prostovoljno iz goriške okolice 22 mladeničev; potrjena sta bila 2, iz Gradišlkega okraja 6, potrjen 1, iz tržiškega ekraja 3, potrjena 2, iz sežanskega okraja 1, potrjen, iz tolminskega okraja 1, nepotrjen, iz Miirzzuschlaga 1, nepotrjen, iz mesta 5, potrjen 1.
Smrt na ulici. — Včeraj zjutraj je,v RabatišČu v Gorici zadela kap 84 letnega Josipa Staniča, baje i:' Ročinja doma. Obležal'je mrtev.                    '
Obsojen »chauffeur«. — Včeraj se je vršila pred'tukaj*--»jo ekrežno sodmijo razprava proti rbau .eurju Viij. Amantiniju iz občina Perugia v Italiji. Kakor smo poročali, se je zgodila 31. marca 1.1. avtomobilska nesreča pri Sv. Ivanu Devhiskern. Ranjeni so bili: lajhko Anton Legiša in Marija Zigon, težko pa Jcls. Žigon, lastnik avtomobila. Fr, Kožut pa, je umrl vsled peškodeb 3 dni po nesreči. 'Amantini je bil obtožen, da je on (zakrivil to nesrečo. Razprava se je vlekla dolgo ter skončaia zvečer ob 8. uri. Amantini je obsojen na 3 mesece strogega zaipora. Njegov brani-telj je naznanil pritožbo dčnosti in zahteval, da se Amatntiaiija pusti na svobodo, čemur pa sodni dvor ni ugodil, ker je Amatinj italijanski podanik.
Jerljski opazovalec, ki je bil doslej m vsaki predstavi v Trgovskem domu, <r.dm je poslal zanimivo statistiko o udeležbi.- Opazoval in štel je vestno. Naštete ima najprej slovenske prvake, zdravnike, odvetnike, profesorje, uradnike višjih razredpv, ki niso došli niti enkrat, potem take, ki so bili jako redko. Konstatuje, da se je vedla najbolj škanda-\omo naša prvaška .mtiei'.iigenica. — V nedeljo je Sel ta'opazovalec m'ed drugim'de* janjom v laško gledaililče, in tanj te videl več Slovencev, nego jih je sedelo ina foteljih v T. Domu. — O tah pojavih spregovorimo kaj več po končani sezoni!
Roparskega umora sta bila obdolže-na Jos. Pavlin in Stef. Patič h Gorice, češ, da sta aiimorila v Pokopališki ulici delavca Križaja, kakor smo poročali. Dr« žavno pravdništvo je ustavilo proti njima postopanje radt tega o&umflčtfja, obtožena pa sta bila potem -tatvine., storjene Križaju. Pavlin je obsojen na 10 dni ječe, Batič je oproščen.
Petrolejka je padla na 18 letno kmečko dekle Marijo Novakovo s SozanSčine, ko je delala v ku!hinii,.Doibila-je poškodbe,' ker se jej je unela obleka, tako da so jo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer je umrla.
.VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI!
"'¦"Oa HI; žleta je ostala Letna kraj javnih nastopov. IV. zlet se je vršil 1.1901. Navsporedu nalhajamo prvič nastop članic ifrnastop'sokolskifo jahačev:, voltiži-ranje, vaje s sabljo in kopjem;
Udeležba je bila sledeča; v kroju 11095, telovadcev 6705, vrst »4,HJi«nie-867,; naraščaja 1988 iz 571 društev. Oo-stov je bilo: 5 iz Amerike, iz Francije 70, \? Danske .2, flRusov 18, 2 Srba, Črnogorcev 7, Poljakov 364. Hrvatov 20, Slovencev 20, Bulgarov 7. Gledalcov je Obilo 22G00. Izdatici so znašali K 126009'83.
Sube številke, ki pa najbolj pričajo o napredku Sokolstva. V vrste Sokolov so vstopile Sokolice, njih prvi nastop je bil odločilen za telovadbo češke žene. Bile so takrat le v odsekih, danes so samo-stojherin ravnopravne z možmi.
i ;Za časa IV. zleta je biJo združenih V Zvezi Ceškoslovanskega .Sokolstva sku-rno 37 žup, 571 društev s 47418 člani in 9808 telovadci.
Odsek ajdovskega telovadnega društva »Sokoli« v Rihembergu naznanja bratskim in drugim društvom, da priredi dne 2«,6.. 1912. to je na »iBinkoštho kva-trenco« spomladansko veselico z zanimivim vsporedom. Prosi se bratska in druga društva, da vzamejo v ozir to objavo in da ne prirejajo ta dan' veselic, temveč da pribite vsi v našo rajsko vsled hudih bojev široko poznano dolino.
Sveža narodnih društev.
Izobraževalno društvo »Morje« v Se-sljanu priredi dne 5. maja t. 1. javno tombolo s plesom na vrtu g. Ivana Šuca v Sesljanu. Dobitki pri tomboli so: tombola 150 K, činkvina 80 K. Ker je čisti dobiček namienjen šolski mladini, se priporoča za obilnoudieležbo odbor.
Bralno in pevsko društvo »Jenko« v Temnic) priredi dne 12. maja veselico z zanimivim vsporedom, ki se pravočasno objavi. Vsa bližnja bratska društva so tedaj nanrošena, da ne prirede morebitnih veselic. S tem bi že itak šibkemu društvu gmotno*žeIo škodila. Odbor.
Društvo »Naprej« v Dontbergu priredi v .»nedeljo dne 5. maja t. 1. svojo spomladansko veselico s.s-!edečim sporedom: 1. Slavnostni govor. 2. J. Aljaž: »Soči«, poje domači moški zbor. 3. M. Zega: »Kaj ste nas,; culi«, poje domači mešan zbor s spremljevanjem orkestra. 4. Fr. Gove-kar: »Cigani«, narodna igra v treh dejanjih, igrajo domači diletanti. 5. Ples v venčkih". Pri petju, igri in plesu sodeluje vojaški orkester 47. pešpolka iz Gorice. K polni udeležbi vabi odbor.
Narodna Čitalnica pri Sv. Luciji ob Soči priredi v nedeljo dne 28. aprila 1.912 veselico, v prostorih g. A. Mikuža. Vpri-zori veseloigro v 3 dejanjih »V Ljubljano jo dajmo«. Sledi šaljivo srečkanje. Začetek ob 5. pop. Pričakovati je obilne udeležbe,             '
Trgovska-obrtne in gospodarsKe vesti.
Odprema poštnih pošiljatev' za Turčijo. — Vsled zabranjenega prehoda:'Dar-. daroel je do ^daljnega odprema- vozno* poštnih (pošiljatevza c; kr. pošitrie urade v   iKonstantinoplu-Dardianelaii ki^ Črnem . morju črez Trst ustavtijiena. Tje namenje-. ' ine omote se bode prevažalo Je Črez Kon-: .  Stanko proti pristojbini, ki "je odmerjena ;, za to pot. Voznopošthe pošiljatve na avst-f, * poštne urade v Tesaliji, Mali A'Ziji: in'Si-J;-riji se bodo odipremale le čresz Trst. "Pis-!¦ ma za Konstantinoipel, turško obat Črnega J-morja in Tesali jo se 'bode odpremalo po i suhem črez   »Koritantiiiopel   oz. Solun, one za Smyrno črez Pirej. Odprema pošte za. turške poštne • urade ostane nedzpre-menjena. — Tako razglaša ckr. pošttio' in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.      ' Čebelarska   podružnica   na Grahovem pridedi poučno  predavanje o Čebe-I larstvii dnf,28 t; .^.».v-.r/cdejjoi ob 3;-'UlPi pop. v šolskiili prostorih pri Sv. Luciji'
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabigg. člane k XVII. rednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v soboto dne 27. apfiila t. I. Ob 872 uri zvečer v tiru-štvenfti" prostorih hotela »Zlati jelen«. — Dnevrit, red sledeči: 1. iPozdrav predsednika..^. Čitanje *in odobritev zapisnika rednega občnega zbora dne 8. aprila 1911. 3. a) Tainikovo poročilo, b) Rednikovo ¦poročilo. 4. 'Blagajnikcvo poročilo. 5. /Poročilo računskih pregledovatoev. 6. Volitev odbora: a) predsednika, b) sedem odbornikov, c) dveh računskih pregledo-valcev. 7. Slučajni predlogi, ki so bili pismeno naznanjeni najmanj tri dni pred občnim zborom, ali taki nujni predlogi, katerih nujnost je sprejel občni zbor z dve-tretjinsko večino. 8. Določitev društvenega shajališča. 9. Raznoterosti. — Gg. člani so naprošeni, da se občnega zbora gotovo in pblnoštevilno udefeže. Zdravo! Za kolesarsko' društvo »Gorica«:- Josip Ker-ševani 1. r. t. Č. predsednik. Jože Kuštrin I. r. t, č. tajnik.                      -   >
Kolesarsko društvo »Danica« opozarja ggv člane na izlet, kateTi se vrši drugo neddjo 28, t. m. po že naznanjeni progi v Italijo. Na 26. maja pa priredi društvo dirko, srečkanje itd.
Politični pregled.
Novo ogrsko mJnisterstvo. — Ladislav pl. Lukacs je imenovan za minister-skega predsednika. Sestavil je kabinet tako," da je prevzel člane Kliuenovega kabineta, samo finančni minister je nov. Naloga novega ministerstva je, da izvede volilno reformo ter spravi pod streho novi brambni zakon. Lukasc pravi, da že ima načrt volilne ireforme, ali tak, da bo madžarska nadvlada na Ogrskem zagotovljena! Lepa bi bila taka m>adžarska volilna reforma!
Čuvaj je še vedno kraljevi komisar na Hrvatskem. Novoimenovani hrvaški minister pl. Josipovicli sicer imeni, da je v interesa ogrske države, da izgine kraljevi koniisaTiiut, ali Lukacs, novi min. (predsednik ogrski je mnenja, da je potreba, da izjemno stanje na Hrvaškem še ostane, — Akcija v parlamentu proti masilstvom na Hrvatskem je bifa sicer velika, ali Čuvaja ni pregnala.
Občinske volitve na Dunaju so pričele danes. ,23. t. m., končaj:) 2. maja. Volit;.; je 78 občinskih svetovalcev. Krščanski, sooialci delajo na vse kriplje, da bi ne izgubili preveč mandatov. Volitve so dopoil-nilne. Krščanski šccialici /bodo imeli večino v občinskem svetu tudi še, ako bi izgubili sedaj vseh 78 mandatov.
Razne vesti.
Krvava stavka. 270 mrtvih. — V dolini sibirske reke Lene se nahajajo mno- • goštevilni zTati rudniki^ ki so večinoma last ruskega carja. Ker je bilo.delavstvo vedno v teh (rudnikih do skrajnosti izkoriščano, so stopili preteki:-teden delavci v' stavko, da protestirajo proti nečloveškemu izkoriščanju. Ruske oblasti so podne-/ tile .razburjenost:rudarjev s tem. da so dale aretirati voditelje-stavke. Delavci so^ se zbrali pred jetnišnico in so demonstri- • ralr povsem miraio proti rzaporu svojib tovarišev. Nenadno. je pričelo,. vojaštvo • streljati, ne da bi dailo preje kakršnokoli-svarilo.. Učinek, je M1 strašen. Streli so' ubili 270 delavcev, 250 .pa so jin ranili iMed mrtvimi-je =tudi.pet. žen. Vojaki so porabili vse strelivo. -   .- ¦
Dalje na 4. strani.
Varstvena roamka: ..Sia^«     lL
2BBp.ll
Ifelnit. Ga ptici
. , Ridomratek m
Anfcer nain-Expeller
je povsod pripoaano kot lajboljie sredstvo proti prehlajenjn Ud. Za ceno 80 vin., K 1*40 in 2'— 88 dobi po yseb lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, ee je posluževati le origiaabih steklenic v škatljab « našo varstveno znamko „si* drom", ker le tako je. zagotovljeno, da * je Izdelek pravi. ) Sr.RICETERJEVAtEKAHNA pri „»Utem iere" v rr*jl \s'al)eiligasae- Jtev. b nov«;
M
mi
Predrzen soskus uloma v Trstu. — 61 -Ibtrri Julij Levi — stainujoč v ulici Mae-cfakveli. 15 — -ima v ulici Statzjone št. 11 skladišče praznih vreč in trgovino z juto. Istotam iina (Levi tudi svojo -pisarno.
V nedeljo zjutraj so štirfie lopovi zlezli majprvo v. skladišče in potem v pisairno Levija m sioer so zlezli bržkone skozi irsko odprtino. Bržkone so lopovi sklepali, da ostane skladišče v nedeljo zaprto in da bodo torej ntogft nemoteno izvršiti svoj čedni posel.  .
Ob 10. uri je gospod Levi šel v skladišče, da bi odipiavil ' pošto. Vstopil *e skazi vrarta iz ulice della Stazione, katera je našel pravilno zafprta. Komad <pa je postavil nogo v skladišče, sta ga napadla dva feidividuva, ga s silo vrgla proti kupu vreU ter udarila z nekim orožjem v prša. Ko sta lopova to iavršila, sta začela bežati na stran <proti ulici Stazione.
Lopovi so bržkone mislili, da dobe v blagajni denar, katerega 'pa Levi ni nikdar .puščal notri, iker )e -bil že pred tremi leti žrtev pcskušene tatvine. Levi je v bolnišnici.
Strašna avtomobilska nesreča pred topničarsko vojašnico y Ljubljani. — V gostilni -pri »Rusu« v Šiški se je zbrala v nedeljo družba obstoječa iz g. Janeza Ro-fine, kleparja iz Šiške in občinskega svetovalca v Ljubljani, in njegove gospe soproge, g. Josipa Rojine, krojaškega mojstra v Ljubliaaii in 14-letna edtaa nčertca gostimlearke Keržičeve v Spodnji Šiški gospodična Mfei Keržič. Družba je v go-sfilni večerjala in se zabavala. Okolu pol desete ure zvečer pride pred imenovano gostilno 28 letni trgovec in posestnik -v»--tomobila g. Kari Camernik, ki je sedemkrat pritisnil na hupo, ker je vedel, da se družba naihaja v gostilni in jo boiiel od-peUotl na izlet. Daružba je v resnici taikoj plačala in ob 10.35 odšla z avtomobilom proti Savi, kjer se je ustavila v znani go-. stilni pri Alešu. Spila <je samo pol litra vina in se ob 10.55 vrnila proti Ljubljani. V smeri iz Ljubljane,proti iPosavju je vozil neki kmet z mesarskim vozom. Voz ni •imel luči. Pri zadnjem (poslopju artilerijske vojašnice-sta se avtomobil in voz srečala. Šofer je zapazil voz v daljavi 15 m, kakor so izpovedale tudi priče. G. Ča-merntk se ni moglel več umakniti. Avtomobil se je zaletel v desno stran voza tako, da sta se zadnji dve kolesi nahatjaJi na desnem Hodniku Dunajske ceste, prva dva pa na giavnr cesti. Gospodična Ker-žičeva je vsled silnega sunka odletela iz avtomobila ter obležala ob cestnem .kamnit. Padla je naravnost na glavo. Spodnja čeljust je bila razcepljena na dva dela, na desni strani ji je ipočila lobanja, žz ušes, oči, nosa in ust ji je teklla kri. Obličje je bilo popačeno in popolnoma razmesarjeno. Policijska komisija, ki je bila v 20 minutah na licu mesta, je zaslišala vse ranjence. G. Karel Camermk sploh ni dal •glasu od sebe in ni mogel govoriti. Istota-ko g. Josip Rojina, ki je le neprestano govoril o nesreči. Policijska komisija ni mogla iz njiju ničesar zvedeti in je opustila zaslišanje, -ker so izdravnikr konstatirali, da sta si oba pretresla živce. G. Janezu Rojini je drla iz nosa kri, tako da mu je dr. Bhier moral takoj podati prvo pomoč.
.-Nato so bili zaslššani: artilerijski og-njičar Seljak, desetnik Edvard Pivc, m topničarja Ivan Golob in Josip* Francelj, ki so 7. vso požrvovainostjo pomagali pri rešilni akciji m odnesli gdč. -Mici Kerži-Čevo še živo v marodno sobo, kjer jim je umrla na rokab.
Velikanska nesreča na morju.
Še nekaj podatkov o nesreči:
" Prvotno mornarji »Trtanica« niti mislili niso na možnost, da se parnlk potopi, . zato prvotno .mnogo oseb, !ki bi se Iabko praviJSajsno rešile, niso pustili v čolne, r*e-kateri potniki so iblli tako trdno prepričani, da se »Titanic« ne potopi, da sami niso boleli v rešilne čolne An so trdovratno vztrajali na ladji. Šele pozneje, ko je položaj postal vedrao bolj kritičen, se je razvil boj -za čolne ter so se vršili strašni prizori, celo nasilstva'.
Neka gospa Steinert prepoveduje, da je večina rešencev nezavestna ležala na tleh rešilnih čolnov. Mnogim rešenim so bile zlomljene roke in noge, mnogo rešenih je v rešilnih Čolnih zmrznilo, 20 reše-
mn je ze v aiuucu!gii^». umi*" • • • *w Je »Carputhia« priplula na pomoč, je našla. Štiri mornarje n$v veslih popotooma pri-mrznjene. Možje, žene in otroci so bili samo v nočnih srajcalh, nekateri celo brez teh, ali samo z žaklji ograjeni.                j
Rešeni pravijo, da so mislili, da bo-aa kmalu v prvih trenotkih lahlko zopet.št/ na »Titanica«. Okollu 2. ure 20 minut zjutraj — noč je bila jasna, niti oblačka ui bilo na zvezdnatem nebu — se je pa »Titanic« počasi nagnil naprej. Luči »Ti-tanica« so še enkrat zabliskale, parnik se je nagnil še bolj naprej lin pet minut je stal ogromni parnik deloma pokonci v vodi, nad vodo najmanj 150 čevljev visoko, j Nato se je parnik nagnil na stran in ttho izginjal v globočino... TaSkozvane ne- • prodirne stene niso preprečile nesreče, pač pa so potapljanje nekoliko zadrževale. Skozi ogromno luknjo, ki jo je ledovje napravilo ob krmilnem prostoru, pa je prodirala v ladjo ledena voda, vsledčesar so kotli eksplodirali. Eksplozija je raztrgala ladjo. Pri tem je nastal velikanski morski vrtince, ki je vse Rudi, ki so bili v bližini ladje, potegnil seboj, tudi one, ki so z rešilnimi pasovi pila val i v bližini ladje. V trenotku, .ko se je parnik potapljal, se je napravilo velikansko valovje, ki je več sto čevljev daleč vse pod seboj pokopalo ... Ljudje, ki so bili na »Titanicu«, so se vsled ogromnega pritiska vode v par trenotkih zadušili...
Sedaj leži »Titanic« 3000 do 4000 metrov globoko. ^S sedanjimi potapljevaini-mi sredstvi ni mogoče priti do njega.
Rešenih je bilo 705 ioseb, in ¦¦ sicer: , 202 potnika 1. razreda, 215 potnikov 2. i razreda, 78 potnikov 3. razreda in 210 mož ladijski, posadke. .Med temi so 4 čast- j n*!ki, 39 mornarjev, 96 strežajev in 71 strojnikov. Trdi se, da je mnogo strežajev in strojnikov si priborilo dostop v čoltoe preko trupel žensk in otrok. Med vožnjo je mnogo rešenih oseb na parnikir »Car- ; pathia« umrlo Skupno pa cenijo število mrtvih potnikov >»Titanic:i« na 1600 oseb. Časnikarski dopisnik Hud izjavlja, da so mu povedali. ?r<ešenci, da so častniki »Titanica^že ure poprej vedeli o bližini ledenikov, da pa kljub temu niso .znižali brzine ladje 23 vozlov na uro. Da se je »Carpathiji« posrečilo rešiti gotovo 'število oseb, se je zahvaliti samo slučaju«, iker njen telegrafist v nedeljo z večer ni Šel spat ob navadnem Času in je torej sprejel prvi signal »Titanica«.                            i
Iz New Jorica poročajo: Milijonar As-tor, njegov prijatelj bankir Widener in tajnik predsednika Ta&rta, major Buht, so b:li za časa katastrofe nazadsije skupaj na zgornjem krovu ter so se branili vsto- • piti v rešilne čolne, ki so bili .-^zervirani za ženske in otroke. Pričakovali so mir- . no 'katastrofe im- je vse tri stepaj potegnilo v vrtinec., Ravno itako je našel smrt v morja milijonar 'Guggenlheim s svojo soprogo, ki sta objeta do zadnjega trenutka pričakovala smrti ter se nisita hotela ločiti.
Iz Londona poročajo: V uradu druž-be Cunard Line se trdi, da je Whiite- Star Line vedefa že v ponedeljek ob 10. uri o potopu »Titaniea«.. Od mm-ogih strani se trdi, da je Vrnite Star Line, ki Je najprva dobila vse brezžične brzojavke o potopu »Tiitanica«, zadrževala cel dan usodno vest, da je zase in za svoje prijatelje izvršila podzavarovanja. V resnici so bila v ponedeljek zvečer tudi na podlagi ^edo!-žirih poročil, publiciraroih od W,hite^Star Line izvršena podzavarovanja s padajočimi premijami. Vsekaikopa se splošno zaih-teva nataučna preiskava.
Angleški listi sedaj /objavljajo obširen seznam o izgubah^ ki jih je povzročila grozna pomorska katastrofa parnika »Titanic«. Ta katastrofa je v svojih gospodarskih posledicah groznejša, nego najmodernejša vojska, kajti na en dan je bilo uničenega nad 700 miljonov kron narodnega premoženja, toliko znašajo približno dosedaj preračunjene izgube na blagu, denarju in drugi imovin/i. Izgube se pa porazdele naslednje: pairnikova oprema 32 miljonov, parnikove shrambe 3,400.000, v parnikovi blagajni vložene dragocenosti 60,000.000, posebni v blagajno vloženi depozit 2,000.000, denarni depozit 500.000, na parnMcu naloženo iko!/onijaltio blago 2,500.000, drugo blago 7,000.000, nizozemski demanti in'dragulji 90 miljonov, izgubljena imovina in prtljaga potnikov 40 miljonov.   Dalje zavarovalnina poinikov L
razreda 450 miljonov, II. razreda 40 miljonov, izgubljene poštne pošiljatve 10 miljonov in druge malenkosti oterog 16.500.000.
JakobJoliflo), ,,kr.
ura*
v državnih žel
Godca, Gosposka ulica št, 25
Mlad uradnik
dobro   trgov,   naobražeu z 6-letno  pipam,  prakso,  perfekt v slovenščini in
nemščini želi mesto premeniti. Blagohot. dopise pod H. G. 100 na „Sočo\
priporoča
metov kal
toplomerov   zpakomerov,   hy$fro trov in <laljno(|Ie<Iov.
Vse po najnižjih cenah.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastal hI«, «oaposka ulic« it. 7, l.smdstr.) — T«!»Ion Št. 79,
RaCim poltiie1hranilnice lteTt„837^W5.   -   , ,'. o,";.;,i.-:;  i, ¦-Ne obenem tborn dne 28; aprila 1911. se je dolbčild-:" hh ;"!. Hranilna vlog« se  obrestujejo po 4Vt*. Staltie ve8je vloge: V enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje posojil-nioa sama.
Hranilne vloge se sprelemajo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Ponojiia se dajejo zadružnikom na vknjižbe po .§% 1, na, vart ečino ali zastaye in na menjice po 6%.                            ^   ; ^ r^   .   ,;
niavnl deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s,6li.....
Stan}« 3t. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z deie?i v znesku 73.612 kron. - Hranilne vloge: 1,423 35126.- Posojila; 1,488.919— — Reservni zaklad: %.847-44. — Vrednost hiš: 372.096 66.
luffioae
&r&$tt
Za one. ki trpijo na želodcu!
Vsem onim. ki to.si nakopali kako žolodčno bolezen 8 prclilajerijem ali s preoblože-, njem želodcn. z zanžitjorn slabili, za prebavo težkih premrzlih ali prevročih jodi ali z ne-zrnemim živienjem kakor: želudčni katar, hrco v želodcu, bolečine v želodcu, tež^o pVebavo ali ;asližen}p, he priporoča tem potom . dobro domače sredstvo, Cogar blagodejni vpliv so je poskusil že vcC let. Ju Lo je
gl^"   Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino.   "W0
To zeliščno vino jo izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSC 'irl :z vina ter ojafi in o?.ivi prebavne orgnnc flo/eka. Zelišfino vino odstiini nerednosti pri prebavijouju in pospe-8njc tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo st, ndatijo želodčne bolezni že v kai.i. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanje. žganje, napihnjonost, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodCnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina.
Zsprtte in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, prea. slabo spanje, kakor tndi nabiranje krvi v jetrnh. v slezeni in hemoroidno bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in Čreves s tem, da pospešuje stoi.
Suho in  bledo obličje,   pomanjkanje krm,
c In hrt c f s0-P° nava(1]' Poledice sla! p piebave. pomanjkljive krvotvoritve in bolnega JlUUUjI stanja jefer. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljeno, topijo na glavoboiu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliično vino daje oslabljenemu življenja novo moč. Zeliščno vino (.ovzdigne tek. pospeši prebavo in hrano.' oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to.
ZeUščno vino so dobi' v steklenicah po 3 in 4 K v leknniali sledeh krajev: (orica, Kormin, Gradišča, Romans, Ajel, Carapolong*. Udike, Tržit*, Ajdo\šfins, Gor. irfrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palmi. Červinpin, o* mj, Fii mifel, Oradpž, Sfž.ino, Vipava Postojna, Trst, Miljo itd., kakor tudi v vs-^h drugih manjših in vefijih krajih GorHko-GradiSCanske v ]nkarnah.
Tudi razpoSiijajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v \.e kraje Avstro-Ogrske.
=:-=^=^=   Svari se pred ponarejanjem l   -.____1
Zahtevajte izrecno
flubcH- gilriefaofo ' ...ri^  Zeliščno vino,
Moje zeliSCino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegov«* sestavine so': vino malaga 4")0.0. vinski štrkljaj JOO.O, pl-Tcerina 100.0, Cn.o vino 241X0. safc-jorobike--ioO.", Crešnjev sok :j-2i).o, aniž. razne rastlinske korenine itd. Tesestavine se zmešajo  -               ¦ -.                    1
iJm^^s^^        Kupu j Lo samo   dvokolesn  „H|fena", ki-so naj-ni^H&       1)olisi francoski'sistem iiVii.M.jlrpežncfše vrste bo-^^pH^K.               di«' za navadno ryh<> uli za dirke.
I       Jffik šivaI»,i slNi' Original Ificforla so mijprak-
QjP  ličnejšt  za   vsako   hišo.   Lsli   služijo   za   vsakovrstno  šivanje   in  štikauje   (vezenje).   Stroj
leče brezšumno in je juko tive?e-i. PuAke, samokrese, slaraoroznicu i'i vse v to stroko spadajoče   predmete se -dobi   po tovarniški ceni pii tvrdki
Kerševani S Čuk
GORICA, na Stolnem trgu it. 0.